Leto XV. V Celju, dne 7. februarja 1905. 1. Stev. 11. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja dvakrat na teden vsak torek in /petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron. pol leta 4 krone. 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in drnge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Dvestopetinsedemdesetkrat zamolčana pravica slovenskega jezika pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju. C. kr. okrožno sodišče v Celju je slovenskemu narodu zaprlo 275 duri,- skozi katere bi moralo pošiljati našim občinskim uradom slovenske dopise in tiskovine. Če poizveduje sodišče, na kakšnem glasil je toženec, se vrši to poizvedovanje v nemškem, a ne v slovenskem jeziku. One občine, ki take dojtise nerešene vrnejo in naznanijo, da se ne morejo rešiti, ker niso pisani v slovenščini, ravnajo modro; kajti odklenejo na mah one skrbno zaklenjene duri, skozi katere pridemo pri sodišču do svojih jezikovnih pravic. Predsedništvo c. kr. okrožnega sodišča v Celju je pred kratkim razposlalo na vse občine celjskega, konjiškega, brežiškega, slovenjegraškega in ptujskega okrajnega glavarstva imenike porotnikov za leto 1905. samo v nemškem jeziku. Ono torej prezira pravice slovenskega jezika v vseh 275 občinah svojega okrožja ter obsoja samo sebe, da nima toliko jezikovnega pravnega čuta, da bi s slovenskimi občinami občevalo v slovenskem jeziku. Ali ne zveni to naravnost sramotno za razmere v cesarstvu, če sodišče, ki je poklicano soditi pravico ter prižigati luč resnice, odpirati pravici duri in vrata, prizadeva narodu ne njegovih jezikovnih pravicah veliko krivico! Dvesto-petinsedemdeset občin smatra c. kr. okrožno sodišče .v Celju v jezikovnem oziru brezpravnimi. Toda, kaj jadikujemo in tarnamo? Morda delamo okrožnemu sodišču in njegovemu pred-sedništvu krivico? Da! Toda le tedaj, če doslej ni nobena občina zahtevala od okrožnega sodišča ravnopravnosti svojega jezika. V tem slučaju nima okrožno sodišče vzroka, zapustiti privajeni „status quo ante" in samo od sebe izdati slovenski imenik porotnikov. Ono ima v tem slučaju pač vse uzroke, če morda smatra vseh 275 slovenskih občin v jezikovnem oziru za 275 mutcev, katerim ni treba jezikovnih pravic, ker ne čutijo in niti ne vedo, da se jim godi krivica in ker niti govoriti ne znajo! Odpri torej usta vseh 275 občin! Naj- sliši c. kr. okrožno sodišče v Celju in c. kr. deželno nadsodišče v Gradcu, da ve niste niti narodni nmtci, temveč avtonomne korporacije, ki se svojih narodnih in jezikovnih pravic zavedate v polni meri. Sleherna občina naj vloži približno sledečo vlogo: Štev. . . f Visoko c, kr. deželno nadsodišče v Gradcu! Predsedništvo c. kr. okrožnega sodišča v Celju je doposlalo semkaj imenik porotnikov za leto 1905 v nemškem jeziku, z nekim nemškim ukazom, katerega ne razumemo, ker ni tiskan v slovenskem jeziku, radi česa se vlaga sledeča pritožba: 1. V smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. štev. 142 ima slovenski jezik v vseh uradih, torej tudi pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju isto veljavo kakor nemščina. Iz te določbe sledi, da mora biti vse uradništvo okrožnega sodišča celjskega v govoru in pisavi zmožno slovenščine in da ne sme prezirati nasproti občinam slovenskega jezika, kakor se je to zgodilo z nemškim imenikom porotnikov za leto 1905. 2. Podpisani župan ima pravico vsak došli akt sam pregledati ter na lastne oči prepričati o njegovi vsebini. Cv kr. okrožno sodišče v Celju pa mu izvrševanje te pravice s svojimi nemškimi dopisi jemlje in naravnost onemogočuje. Niti občinski urad, niti župan ni dolžan, niti po nobenem zakonu zavezan, si iskati tolmačev za nerazumljive dopise okrožuega sodišča, ki mora biti zmožno slovenščine. 3. Ker se nemški imenik porotnikov in na njem tiskan nemški ukaz okrožnega sodišča celjskega z dne 10. decembra 1904 štev. 3562/l8a/4 ne vjema s postavno zajamčenimi pravicami slovenskega jezika v državnih uradih, in da bode podpisanemu županstvu mogoče svoje pravice in dolžnosti napram c. kr. okrožnemu sodišču celjskemu izvrševati, prosi isto Visoko c. kr. deželno nadsodišče v Gradcu blagovoli potrebno ukreniti, da se dopošlje podpisanemu občinskemu uradu imenik popotnikov za leto 1905 in za vsa naslednja leta, kakor tudi vsi dopisi v smislu člena XIX. držav-- nega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. štev. 142 v slovenskem jeziku. Županstvo občine......dne Župan: 275 odločnih pritožb je 275 jeklenih ključev, s katerimi bodemo odprli 275 zaklenjenih durij, da bode odslej moralo c. 'kr. okrožno sodišče v Celju priznavati in skozi nje izdajati slovenskim občinam slovenske dopise, imenike in tiskovine, ki nam po zakonu gredo. Slovenske občine, ve odlične zaščitnice in varuhinje pravic našega jezika, s ključi ven k zaklenjenim durim, da nam jih otvorite na stežaj! Ako to ne bode pomagalo, potem gremo na pravosodno ministrstvo, na upravno sodišče, državni zbor in na vladarja samega. Klin za klinom, po lestvici vedno višje, dokler ne dosežemo pri vladi, kar nam. je Njegovo Veličanstvo, naš cesar v državnem temeljnem zakonu leta 1867. potrdil in dal. Naš jezik je naša narodna pravica! „Celjski Sokol". Slovenski rod, skozi stoletja izročen p.otuj-čevanju, doslej naravno ni kazal posebne dovzetnosti za sokolsko idejo. Do danes na tem polju nismo mogli doseči mnogo več, kakor da smo iz-gojevali vaditelje in jih še vzgajamo. Naši nauki so v krepkih besedah: „Bodi Slovenec, bodi mož, bodi silen po telesu in krepak pp duhu". Svojega cilja pa še ne moremo doseči tako naglo. Vzgoja naroda traja stoletja! Očitno dejstvo pa je. da naša sokolska stvar napreduje, da so sokolske telovadnice od leta do leta mnogoštevilnejše obiskane, ter da so ti učenci, telovadci, „Sokoli", ne samo telesno, temveč tudi po duhu ugodnejše razviti od onih, ki ne okušajo sokolske vzgoje. Ti jasni uspehi so naše najboijše bodrilo k daljnemu vstrajnemu delu. S ponosom lahko povdar-jamo danes, da je „Celjski Sokol" društvo, ki zavzema med svojimi sovrstniki častno mesto. Popolnujemo poročilo o zadnjem občnem zboru. Iz blagajnikovega poročila smo posneli, da se nahaja društvo vzlic velikanskim stroškom katere je imelo pri izletu v Ljubljano še v dokaj povoljnem stanju. Premoženjsko stanje se je povišalo za K 264'44 in ima društvo K 2079 43 svojega premoženja. • Poročilo br. načelnika Smertnika je bilo nad vse zanimivo. Čuli smo, kako lepe uspehe je imel pouk in kako se širi veselje do telovadbe med člani. Na vsesokolskem zletu je bil njih trud dobro poplačan in ponosno je društvo na svoje telovadce. Tekmovalna vrsta si je priborila prvo ceno v višjem oddelku in tudi nižje vrste so uspešno tekmovale. Od posameznikov so zmagali sledeči člani: Višji oddelek: br. Smertnik I. ceno „ Kukec Vilko II. ,, „ Detiček Pavel VII. ,. nižji oddelek: br. Leon Ivan 5 ceno „ Vester Valentin 6 „ „ Končan Viljem 13 ,. „ Ropaš Vladislav 14 ,, 9812% 9312 % 7312% 77'50% 77oO% 70'-% 70--% Tudi pri rojstvu novih bratskih društev je „Celjski Sokol" vedno delaven. V Brežice pošilja sedaj voditelja br. Vestra, medtem ko" voditelj br. Meglič vsak teden trikrat vodi telovadbo v Žalcu. Vaditeljski oddelek, ki uspešno napreduje, šteje 4 člane. Med letom se je izcimil tudi ženski oddelek, kateri šteje 13 članic. Ženski oddelek si je izbral za predsednico gospo dr. Karlovšek-ovo, tajnico gospico J. Gregorinovo, blagajnico gospico Dolinarjevo in vaditeljico gospico M. Kudrovo. Upeljala se je tudi telovadba gojonk. tako in--? društvo na teden 11- vaj in šteje 20 telovadcev, 14 gojencev, 13 telovadk in 14 gojenk, žalski odsek pa 18 telovadcev in 9 gojencev, torej skupaj 88 obiskovalcev telovadbe. Številke govore dovolj jasno. Sokolska knjižnica šteje 192 knjig, katerih se gojenci kaj marljivo poslužujejo. Poročilo tajnika žalskega odseka br. Košarja je bilo zelo obširno in čuli smo. da odsek pridno deluje na to, da se postavi enkrat na lastne noge. Veliko zaslombe ima odsek v posojilnici v Žalcu, katera financira mladi odsek zelo dobrohotno, za kar ji gre iskrena zahvala. Odsek je izvolil na svojem občnem zboru: predsednikom br. Hodnika. Upajmo, da- se razvije ta odsek v pravega „ Savinjskega Sokola"! Pri izvolitvi novega odbora se je izrekla na predlog br. Smertnika nenavzočemu starostu dr. Dečku zahvala za njegovo delovanje v „So-kolu", ki je mnogo let delal neumorno za društvo. Posebna deputacija mu izroči v znak sokolske hvaležnosti spomenico. V odbor so bili voljeni z vzklikom: Dr. Karlovšek starosti, dr. Gvidon Sernec podstarosti in Jož. Smertnik načelnikom. Nadalje so bili izvoljeni: Dr. Janko Sernec, Karol Govekar, tajnik, Mirko Meglič, blagajnik, dr. Stiker, Maks Detiček, Fr. Lončar, namestnikom Pavel Detiček, M. Zabukošek in J. Jager. Računskim pregledovalcem: Pregrad in Leskovšek. Društ. prapornikom: Kapus in njega namestnikom brat Andenvald. Nadejajoči se, da bode tudi v bodočem letu ,.Celjski Sokol" enako ponosno vihtel svojo zmagovalno zastavo, kličemo mu krepak „Na zdar!"' K. G. (Op. ured.) Poročilo v toliko popolnimo, da ima društvo častnega starosto v osebi br. dr. Josip Vrečka, častnega podstarosto pa v osebi br. dr. Ivana Dečka. Ako smo zadnjič drugače poročali, je to bila le pomota; „Slovenčevo" impertinenco, očitanja, podle laži nasproti našemu poročevalcu pa s tem najodločnejše zavračamo! Domače in druge vesti. — Časniška vojska v zadevi celjskega gimnazijskega vprašanja. Izrazili smo o celjskem gimnazijskem vprašanju svoje stališče, ki je popolnoma isto, kakor ga je zavzel soglasno zaupni shod celjskih Slovencev ter začasno k istemu nimamo nič pridejati. Zavijanja „Slovenca" v zadevi našega poročila o zaupnem shodu nas prav nič ne ganejo, ker je naše poročilo bilo soglasno odobreno od odseka, katerega je v to izvolil shod zaupnikov sam in sicer od gospodov dr. Jos. Serneca, dr. Jos. Vrečka in dr. Vek. Kukovca. O obrekovanjih zoper g. dr. Iv. Dečka nimamo povoda pisati, ker nas je poslednji sam naprosil, naj naš list opusti vsak odgovor na napade na njegovo osebo. Tudi glede različnih drugih posameznikov, katere sumničiti in ^obrekovati smatrata „Slovenec" in ,.Slov. Gospodar" potrebnim, ne odgovarjamo, vendar bodo pa dotičniki, če ro-vanju ne bode konca, sami na primeren način odgovorili pozneje. Pač pa moramo danes dvigniti svoj svarilen glas zoper neodpustljivo beganje ljudstva v zadevah, ki so za bodočnost slovenskega življa na Štajerskem največjega pomena (okrajni zastop, okolica Cqlje, ljudska šola). Še v nobeni zadevi se našim ljutim nasprotnikom Nemcem ni dalo toliko prilike in snovi za sramotenje Slovencev in izpodkopavanje ugleda vseh. ki za obrambo naroda sploh kaj storiti hočejo, nego zadnje dni s pisavo gori imenovanih časopisov, katero z največjo slastjo zoper vse Slovence izkoriščajo vsi prusko navdahnjeni nemški listi. „Slovenec" in „Slov. Gospodar" nam podajata s svojim nastopom v celjski gimnazijski zadevi najboljši nauk, kako se narodna politika — ne dela! In še ena beseda nam je pri srcu. Zadnje dni se je ogromno mnogo grajalo, presojalo in obsojalo naše javne razmere. Vse se je naslikalo kot gnjilo, trhlo in črno, nobeden izmed krdela pridigarjev pa ni maral potrkati n a svoja prsa, iz nobenih ust nismo slišali ,.m e a culpa", vse se je stavilo na komodno stališče — gledališkega občinstva, ki ima le zahtevati sijajen nastop svojih junakov in leno uživati in brezobzirno kritikovati. Spoznanje je prvi korak k poboljšanju. Kar se uprašanja celjske takozvane slovenske gimnazije tiče, treba bode morebiti res še trdega boja in odločnega nastopa naroda, slednji bode pa imel le tedaj zaželjeni uspeh, ako bodemo pri stvari ostali, ne pa če bodemo postopali kakor ,,Slovenec" in „Slov. Gospodar" s svojimi postranskimi nameni in sumničenjem vseh, ki se z njihovo taktiko ne strinjajo. — Plesni venček »Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju, ki je bil v soboto »večer v ,.Skalni kleti", je uspel v vsakem oziru jako dostojno. V obširni dvorani, dekorirani s . smrečjem, cvetjem in narodnimi trikolorami, se je zbralo toliko število plesoželjnega sveta, toliko ljubiteljev slovenskega delavstva, da je bilo vse dubkoin polno do zadnjega kota. In ko je zasvi-rala godba, pa hajd na okrog! Prevesel in živahen ples je šumel, plesalci neutrudni in plesalke ravno tako. „Skalna klet" je bila uzorno plesišče, čeprav ni bilo v plesni dvorani vitkih, pod nebo kipečih smrek. No. potem bi bila šele gnječa! Sobotni večer ostane gotovo vsem navzočim v prijetnem spornimi, saj je bila zabava tako neprisiljena in vesela, kakor da si v domačem krogu. Krčmarice pa so prinašale iz kuhinje in kleti izvrstno jed in pijačo, da ni kdo omagal na urnem, poskočnem plesu. — Prispevki za „Delavski dom". Tudi v gmotnem oziru se sobotni venček ni izjalovil, a ker je imelo „Slov. delavsko podporno društvo" dosti stroškov za prireditev veselice, se celjski rodoljubi gotovo spomnijo društvenega blagajnika in mu pošljejo kak obulus v namen, ki je zdaj eden najvažnejših v našem narodnem razvoju. Čisti dobiček sobotnega plesnega venčka se porabi za „Delavski dom", in to naj bi bilo povod, da Slovenci posežemo malo globočje v žep in tako zagotovimo napredek celjskega slovenskega delavstva. — Kažipot po Slovenskem Štajerskem se že pridno razpošilja. Mnogo naročil je že došlo, in še vedno prihajajo; zato opravičeno pričakujemo, da „Kažipot" poide. A tudi ni čudno, če je tako zanimanje za to knjigo, ki je pravkar izšla in ki je nekaj povse novega v našem gospodarskem razvoju. Knjižica „Kažipot" je v prvi vrsti namenjen trgovcem in obrtnikom po Slov. Štajerskem, sicer pa vsemu narodnemu občinstvu^ Prinaša na prvem mestu koledarček za leto 1905, za tem sejme v tem letu in podaja razna pojasnila iz vseh strok, ki so nujno potrebna vsakomur. A nato sledi pravi „Kažipot". V njem so navedeni vsi kraji po Slov. Štajerskem, število prebivalcev po narodnostih, površina posameznih občin, imena narodnih obrtnikov in trgovcev, ki so naseljeni v dotičnih krajih, sploh „Kažipot" prinaša vse, kar je človeku potrebno, da spozna, v koliko je razvit slovenski del dežele v gospodarskem in političnem oziru. Slov. Štajer je razdeljen v knjižici najprej na sedem političnih okrajev, ti okraji v sodne okraje in sodni okraji razdeljeni v občine in vasi. Iz tega razvidi lahko vsakdo, kako pregleden je „Kažipot"; v istini postane to dobri prijatelj in zvest spremljevalec vsakega, ki bo meril našo slovensko deželo. Vrhutega pa je tudi zunanja oblika knjižice jako lična, vezana v platno in za v žep kot beležnica kar nalašč. Stane 1 krono, po pošti 10 vin. več; razpošilja „Občeslovensko obrtno društvo v Celju". — Plesni venček čitalnice v Celju. O plesnem venčku, ki ga priredi celjska čitalnica prihodnjo soboto, smo že podrobno poročali in torej samo opozarjamo na dosedanja poročila. Imenom odbora čitalnice torej izražamo še enkrat željo, da se vabljenci vabilu odzovejo zlasti z ozirom na to, ker se je čitalnica potrudila z letošnjo prireditvijo prekositi enake društvene zabave prejšnjih let. — Odbor je prejel ravnokar jako zanimive raznovrstne predmete za kotiljonske ture, ki bodo nudile mnogo zabave. — Opozarjamo pa, da se šopki in kotil jonski redi o p u s t e. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, naj nam tega nikar v zlo ne šteje, ampak naj se izvoli javiti odboru. — Celjsko pevsko društvo. Danes, v torek, dne, 7. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši pevska vaja za moški zbor. Odbor prosi uljudno gospode pevce, da pridejo vsi in točno ob 8. uri. — Konsum nemških uradnikov v Celju. S 1. februarjem je zagledalo beli dan konsumno društvo za nemške uradnike in uradničke od najvišjega birokrata do zadnjega pisača. Nemški uradniki, ki tvorijo takorekoč ugledno kasto nemškega meščanstva, so obrnili hrbet trgovcem iz nemčurskega taborja. Vsakega prvega v mesecu so jih napadali s strašnimi računi, in cesarski denar je romal v požrešne kramarske mošnje. Zdaj vidijo hujskači in arogantneži, ki so svoj čas bljuvali gnoj na onih par borih slovenskih konsumnih društev, da ne le slovenski kmetje, tudi njihovi uradniki se ne dajo več molzti od dragih nemških trgovcev. — Resnici na ljubo prosim slavno uredništvo ,.Domovine", da sprejme naslednji stvarni popravek z ozirom na dnevno vest „Izv. občni zbor" „Slov. del. pcfdp. društva"' v Celju z dne 20. jan.: Ni res, da bi bil rekel jaz. da moramo v tem oziru posnemati naše nasprotnike ter1 naj si kupi društvo lastno hišo, iz katere ne more biti vrženo ven. res pa je, da jaz teh besed nisem nikdar rabil, temveč, da jih je predlagal nek drug član „Slov. del. pod. društva". — V Celju, dne 3. febr. 1905. * Jak. Križman. — V Čretu je umrla dne 6. t. m. gospa Alojzija Neumiiller roj. Ros, notarskega uradnika soproga, doma iz Vučjevasi pri Ljutomeru v 33 letu svoje starosti po kratki mučni bolezni, zapustivši dvoje majhnih otrok. Naj v miru počiva. — Padel je. V četrtek navsezgodaj je peljal posestnik Kveder iz Lejnovca v mesto. Na ljubljanski cesti pred »Hubertom" je hotel na voz. Odskočil je, a pri tem padel na spolzkih tleh in si zlomil desno nogo. — Nemška nadutost. Na železniški postaji v Grobelnem in po vseh postajah nove železnice Grobelno - Rogatec so napravili na posebnih oddelkih dvojezične napise: Herren — Gospodje in Damen Gospe. Kar se spomni neka brihtna glavica, da so postajna poslopja ob rogaški železnici last dežele, kjer imajo biti dvojezični napisi, med tem ko je poslopje v Grobelnem last samo nemške južne železnice, — in hitro so oskrbeli, da so s stranišča odstranili slovenske napise. Tako je južna železnica v Grobelnem rešila nemštvo — na straniščih. — Učiteljske izpremembe na Štajerskem. Štajerski deželni šolski svet je imenoval za stalno učiteljico na šoli v Pišeci dosedanjo začasno učiteljico v Sromlah gospico Ernestino Bradaška, za učiteljico dosedanjo suplentinjo gosp. Emilijo Grebene v Ribnici in gosp. Emilijo Pfeifer na Planici Dovoljena je možitev stalni učiteljici Anici Černej v Sevnici z ondotnim nadučitelj em Jožefom Mešičkom. — Žalski hajlovci. Dne 5. svečana smo imeli tu velik škandal. Po trgu so se razlegali „Pereat" klici, ker se je v gostilni g. Viranta neznosno hajlalo. Izzivani Slovenec je dal svoji globoki užaljenosti primernega duška. Tudi drugi Slovenci, ki so bili navzoči, so bili silno ogorčeni nad nesramnim izzivanjem s „Heil" klici in — s pesmijo „Die Wacht am Rhein", ki se je v presledkih večkrat pela ob spremljevanju znane ciganske godbe Roth. V insultiranju se je najbolj odlikoval mladi Pepi Lorber ter oba trg. pomočnika g. A. Globočnika. S temi fantiči^ se seveda ne bomo pečali. Kaj tacega narodni Žalec ne bo in ne sme več prenašati. Te škandalozne afere so se vdeležili tudi trije cesarski možje. Več o tem prihodnjič. Dva izmed njih sta sama prav navdušeno hajlala in tudi na vsa' usta prepevala „Die Wacht am Rhein"; to je bilo ob 10. uri zvečer. V sobi, iz katere so letele provo- kacije na mirno slovensko občinstvo so bili poleg znanih, tudi skoraj vsi uslužbenci delniške pivovarne v Žalcu, izvzemši p. t. uradništva. V koliko se je to osobje udeleževalo rogoviljenja, nam ni znano; samo obžalovanja vredno je vsekakor, da dotični — Slovenci in Čehi — temu niso ugovarjali ter se strinjali z vršečimi se škandali. — Novice iz Laškega trga. Tukajšnji nemški fajerber je pokazal svojo posebno naklonjenost do Slovencev na ta način, da je vposlal vsem Slovencem v trgu vabila k svojemu plesnemu venčku v nemškem jeziku. Upal je, da bode na to vabilo dobil vsaj nekaj Slovencev na limanice. Toda niti enega ni vjel. Odšteti nam je samo tistega, kateremu je kanclist Lubetz strogo prepovedal se nacijonalnih slavnosti udeleževati (seveda slovenskih) in enega „velikega" Slovenca, ki je svoji „nemški" nevesti na ljubo postal renegat. — Gospodje okolu fajerbera naj blagovolijo na znanje vzeti, da bodo morali v prihodnje najmanj slovenska vabila razpošiljati, ako hočejo imeti vsaj upanje kakega Slovenca na svojo slavnost privabiti. Z ogorčenjem pa beležimo, da sta se nahajala na plesnem venčku fajerbera tudi dva trgovska pomočnika tukajšnjega narodnega trgovca. Splošna zahteva je, naj se kaj takega v prihodnje prepreči. — Naselil se je tukaj narodni klobučar gospod J. Lenič. Stanuje v Kopačevi hiši. — Ponesrečil se je pivovarniški delavec Blaž Gorišek; pri spuščanju založnih sodov ranil ga je odlomljeni kos železa v spodnjem delu života. — Umrl je 5. t. m. upokojeni zeljeknjižni uradnik Beno Žnideršič, ki je bil radi snojega narodnega vedenja obče priljubljen. N. v m. p. — Iz Dobove pri Brežicah. Da ne bo slovenski svet mislil, da je naš kraj že v resnici popolnoma proklet, vam hočem tudi nekaj veselega poročati iz Dobove. Že zdavnaj nas je bilo sram, ko smo videli, kako se povsod ljudstvo vzbuja in ustanavlja društva, le v Dobovi je bilo videti, kakor bi vse spalo. Po drugod so se ustanavljala bralna društva, drugod je imela mladina, ko je odrastla šoli, • zavetišče v njem, pri nas pa je bila popolnoma sami sebi pripuščena. Tako je bilo res videti, kakor da v Dobovi vse spi in da nima nihče srca za kmeta. Toda zdaj ni več tako. Tudi pri nas smo se vzbudili in osnovali si bralno društvo. Veliko mladeničev in mož se je že oglasilo, ki hočejo pristopiti k društvu, treba je le še, da dobimo pravila in potem bomo pa lahko s ponosom zapeli: „Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije!" — Hrastnik. V noči od 2. na 3. t. m. se j'e_ponesrečiI v kemični tvornici nek delavec. Obležal "Je vinjeinianvorulSki zetezgtski i^ogi;— in vlak ga je povozil desno roko. Tudi na ter mu popolnoma zmečkal glavi je dobil težke poškodbe. — Društvo „Kmetovalec" v Gotovljah priredi veliko veselico z gledališko predstavo, petjem in godbo v nedeljo dne 19. svečana t. 1. točno ob polu 6. uri zvečer v dvorani g. Franceta Malgaj v Gotovljah. Društvo »Kmetovalec" sedaj že petnajsto leto krepko deluje na gospodarskem polju v prospeh kmetijstva. Znano pa je tudi. da prireja vsako leto večkrat prijetne veselice v razvedrilo svojim članom in društvenim prijateljem, ki vedno dobro uspevajo in nudijo cenjenim obiskovalcem mnogo poštene zabave in prijetnosti. Zadnji čas pa je društvo pridobilo zopet novih, krepkih moči; zatorej bode prihodnja veselica gotovo vse do sedaj prirejene veselice nadkrilila. Oopozarjamo torej že danes na to veselico in vabimo k prav mnogobrojni udeležbi. Sosedna društva pa prosimo, da se na našo prireditev blagovolijo ozirati. Odbor. — Iz Mozirja. Naš trg ob bistri, zeleni Savinji kaže ponosnejše svoje narodno lice. Imamo zavednega narodnjaka za župana, in od njegove energičnosti pričakujemo, da se zopet vrnejo idealno navdušeni časi sokolskega Mozirja. A sedaj je še dosti peg, ki mu kaze slovensko lice. Mnogo smo jih že objavili, a še ne vseh: — Zakaj je „Hotel zur Post" samonem-ški 1 Kaj ta krčma ni za Slovence, ker nas žalite, prezirate! V tem oziru ne poznamo izjeme. — Dne 19. februarja 1.1. k Sv. Lenartu! Ta dan priredi tamošnje ,,Bralno društvo" svojo predpustno veselico v prostorih g. Matije Poliča. Na vsporedu je med drugim petje, tamburanje in ples. Ta dan nastopi prvič pomlajeni društveni moški zbor z raznovrstnimi pesmimi. Med drugimi se bode pela mična Voglova pesem „Ci|ani" ter burna pesem Davorina Jenka „Na moru'. — Samoumor poštnega kontrolorja. Ustrelil se j'e v Mariboru 45 let stari poštni kontrolor Alojzij Jug. Ustrelil se je v glavo. Bil je takoj mrtev. Njegov brat je prišel nekaj trenotkov prej iz Gradca ga obiskat. Našel ga je mrtvega sredi sobe. — Za ponesrečenega delavca Fr. Budjo iz Ljutomera, ki se je ponesrečil v predoru na Hru-šici na Gorenjskem, so nabrali tovariši 140 kron. Denar izroče njegovi ženi z dvema sirotama. Res, lepa stanovska zavest, da se spomni trpečega sobrata. — Umrla je v Ljutomeru mati odlične rodbine gospa Frančiška Razlag, roj. Forrer, stara 80 let. N. v. m. p.! — Pri St. Lovrencu na Dravskem polju je dne 2. februarja po končanih večernicah nastal ogenj v postranskem selu Sarajevu, kjer so zgorele štiri koče. Od tam je močen južni veter prenesel ogenj v precej oddaljen spodnji Sv. Lovrenc, kjer je pogorelo sedem kmetov. V pol uri je bilo vse v ognju. Domači požarniki so bili takoj na mestu nesreče; tudi cirkovški so prišli hitro na pomoč. Toda bramba je bila sila težavna zaradi močnega vetra. Škoda je velika; zgorelo je 11 stanovanj z gospodarskimi poslopji vred, dve svinji, večina živeža in vsa krma. Pomoči so nujno potrebni. Redni občni zbor „Občesloven-skega obrtnega društva" se vrši dne 23. svečana t. 1. ob pol 9. uri zvečer v dvorani restavracije »pri Jelenu" v Celju, h kateremu se vsi člani in njih prijatelji uljudno vabijo. — Jugoslovanska korespondencija. Ako se hočejo Jugoslovani v istini vjediniti in skupno delati za boljšo, skupno bodočnost, se morajo najprej spoznati med seboj, ker sedaj tega poznavanja ni. Mi smo se o najbližjih svojih bratih informirali iz tujega, nam sovražnega časopisja in da se temu nedostatku odpomore, osnovana je „Jugoslovanska korespondencija", ki ima svoje dopisnike v vseh jugoslovanskih središčih, pa ji bo mogoče hitro in zanesljivo obveščati jugoslov. in drugo časopisje o vseh važnejših dogodkih na slov. jugu in na ta način bo spoznavala Jugoslovane med seboj in obveščala severno-slov. in tuje časopisje o pravem in resničnem stanju na slov. jugu, a delovala bo tudi v tej smeri, da zainteresuje evropsko javnost za težko borbo-, ki jo vodijo za svoj obstanek neosvobojeni Jugoslovani s svojimi nemoralnimi tlačitelji. V strankarskih in spornih vprašanjih med Jugoslovani ostane „Jugoslovanska korespondencija" vsikdar objektivna. — Nov list. V Gorici je začel izhajati nov list „Primorski gospodar"; urejuje ga Anton Štrekelj, potovalni učitelj kmetijstva. Izhaja dvakrat na mesec, velja 2 kroni na leto. Naročnina se pošilja: Uprava ,.Primorskega gospodarja" Gorica. — Strossmayerjeva devetdesetletnica. V soboto, dne 4. februarja je slavil slavni sin hrvatskega naroda, vladika Strossmayer svoj devetdeseti rojstni dan. Rojen je bil 4. febr. 1. 1815 v Osieku. Ob tej priliki kliče ves jugoslovanski • svet svojemu mecenu, slavljencu iskreno voščilo, 4a bi ga ohranil Bog še mnogo, mnogo let. — Osemtedenski mlekarski tečaj priredi to kmetijska družba kranjska dogovorno s kra%kim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 26. februarja do 22, aprila t. 1. Tečaj bo teoretičuo-praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. Prošnje za sprejem je poslati do 20. februarja t. 1. na'podpisani odbor. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 31. januarja 1905. -- Predavanje o Slovencih. V ..Slavjan-skem blagotvoriteljnem društvu" v Plovdivu je predaval mmolo nedeljo, dne 29. prosinca naš rojak g. prof. Bezenšek o Slovencih, njihovi zgodovini, književnosti in narodnem gospodarstvu Dvorana pevskega društva je bila polna odličnega občinstva; duhovnikov, častnikov itd. Poslušali so s zanimanjem predavanje o našem narodu kulturnih težnjah m o lepotah slovenske domovine I ako je prav, da se spoznavamo posamezni slovanski narodi med seboj ter da stopimo v bližnjo dotiko tudi v prometu in trgovini. ,.S v o j i k svojim" naj velja ne samo v mestnem, ampak tudi v širjem pomenu med Slovani sploh! Društveno gibanje. — Trbovlje. V nedeljo, dne 12. febr. 1905 se bo vršilo ob 4. uri popoldne v gostilni g Al Kosa v Trbovljah občno zborovanje moške .podružnice sv. Cirila in Metoda za lr bo vije m okolico in se vabijo čast. udje m gostje iz Trbovelj, Hrastnika in Dola k obilni udeležbi. Učiteljsko društvo za ormoški okrai radi nepričakovanih ovir ne zboruje dne 9 t m kakor je bilo napovedano. — Prihodnje zborovanje bode se naznanilo pravočasno. ~ Gradec- Prihodnje ljudsko predavanje za graske Slovence se vrši v soboto, dne 11. svečana ob pol 8. uri zvečer. — Gradec. Odbor izvenakademične podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu vabi na zabavni večer s plesom, katerega priredi s prijaznim sodelovanjem društva „Naprej" in pevskega kluba akad. tehn. društva „Tabor" v sredo, dne15 svečana 1905. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Lokal- afelder Bierhalle". Vstopnina za osebo 1 K , ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — »Slovanska čitalnica in bralno društvo Maribor" priredi v nedeljo, dne 12. svečana 1905 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru: „Deseti brat", narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčičevem romanu spisal Fran Go-vekar. Pri predstavi sodeluje slavna veteranska godba. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina: Sedeži v parterju od 1. do 5. vrste 1 K 40 vin., od 6. do 10 vrste 1 K,' ostale vrste 80 vin., stojišča 60 vin. za dijake 40 vin.; sedeži na galeriji 60 vin., stojišče 40 vin. Vstopnice se dobivajo tudi v soboto in nedeljo pred predstavo od 2. do 3. ure po poldne v čitalnici. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Pevsko društvo „Braslovče" priredi na 12. svečana v gostilniških prostorih g. K. Stancer-ja lep mnogovrsten koncert in enodejanko „Prvikrat pri fotografu". Pred sporedom slavnostni govor g. M. Bošnak-a. Začetek ob 7. uri zvečer. K mno-gobrojni udeležbi vabi vljudno društveni odbor posebno domače občane. Čisti dohodek je name njen za napravo novega gledališkega odra. — Št. Jurij ob juž. žel. Prvo tamburaško društvo „Rifnik" vabi vse prijatelje in znance na svojo prvo veselico, kojo priredi s prijaznim sodelovanjem domačega moškega pevskega kvarteta v nedeljo, dne 12. svečana t. 1. po večernicah v gostilni g. Al. Nendl-na, Igrali bodo društveniki burko „Nemški ne znajo". Po igri se vrši koncert z jako izbranim sporedom. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Politični pregled. Državni zbor. V ponedeljkovi seji po slanske zbornice je vsenemec Berger zahteval, da se morajo prečitati vse došle vloge, interpelacije itd. Vsenemci torej obstruirajo. Daszynski je podal nujen predlog glede postopanja policije v Krakovu pri socialno demokratični demonstraciji proti Rusiji. Ta predlog se je takoj vzel v razpravo. Nujnost je bila odklonjena. Po volitvah na Ogrskem. Tisza odhaja, ker so njegovi zvesti pristaši, liberalci izgubili v ogrski zbornici večino. Dosedanja manjšina se pa pripravlja, da nastopi vlado. Po dosedanjih volitvah imajo liberalci 155, dissidenti t. j. oni, ki so izstopili iz liberalne stranke 24. katoliška ljudska stranka 24, Banffijeva 13, neodvisna stranka (Košutovci) 166, Rumunci 6, Srbi 1, demokrati 2 in divjaki 6 poslancev. Košut se pripravlja, da nastopi, ko bo ugoden čas, sam na krmilo nove vlade. V7 prvi vrsti zahteva gospodarsko ločitev Ogrske, za katero je že potrebna večina. Izvesti se mora volilna preosnova na širši podlagi in pobiranje davkov na progresiven način. — Grof Andrassy be najbrže novi ministrski predsednik. Cesar pride v Budimpešto, da se pogovori z odličnimi politiki o položaju; tudi Kossutha, vodjo neodvisne stranke, ki je za ločitev Ogrske od Avstrije in ki je sin izdajalca, bo cesar skoro gotovo poklical k sebi. — Proračun Rusije za 1. 1905. Proračun je sledeči: Redni dohodki 1.977,045.018 rubljev; izvanredni 17,388.638 rubljev; redni stroški 1.916,065.570 rubljev; izvanredni 78,568.685 rubljev. Finančni minister izjavlja, da ta situacija ne more zmanjšati zaupanja in kredita Rusije in jo prej nego drugo še utrdi. V 11. mesecih po začetku vojne obdržal je državni zistem absolutno trdnost. Rezerva v zlatu se je dvignila, —- Nemiri na Ruskem. V javnost prihaja razburljiva vest, da so Japonci v prvi vrsti povzročitelji krvavih dogodkov v Rusiji. Vojnemu ministru ruskemu je namreč došla iz Pariza sledeča brzojavka: Londonski dopisnik je brzojavil, da je japonska vlada razdelila med ruske socijalistiške revolucijonarje, liberalce in delavce 18 milijonov rubljev, da bi uprizorili nerede v Rusiji. Nameravalo se je uničiti vse pomorske zavode, onemogočiti, da bi se baltiška in črnomorska eskadra odpravili na skrajni Vztok. preprečiti, da bi se generalu Kuropatkinu pošiljala ojačenja, strelivo in provijant, in tako rusko vlado prisiliti, da sklene mir, ki je neobhodno potreben Japonski, nahajajoči se pred bankerotom. Sedaj pa se zopet povsod vrača zopet mir. To morajo priznati tudi oni listi, ki so v strašno pretiranih barvah slikali gibanje zapeljanega delavstva na Ruskem kot splošno revolucijo. Te liste ni danes prav nič sram priznati, da je bilo v Petrogradu dne 22. januarja ubitih le 96 oseb, dočim so v svojih izmišljenih poročilih z debelimi črkami prvotno naznanjali svetu, da je bilo ubitih 3000. Ruska vlada skrbela je vedno za delavske sloje, posebno so ti pri srcu carju, ki je plemenitega srca. Najresnejši je položaj , v Lodzu. Na tovarno Kunitzer je vojaštvo streljalo. Ubitih je šest oseb, ranjenih pa 88. V Kellerjevo predilnico so prišli štrajkujoči delavci ter hoteli s silo prepoditi delavce, ki so delali. Vojaki so nasilneže podili iz tovarne, a ker so se zoperstavili, ■ so vojaki izstrelili salvo. Pa tudi štrajkujoči .delavci so streljali iz revolverjev na vojake. „Czas" poroča iz Varšave, da je dosedaj bilo pri izgredih ubitih blizu 1000 (?) oseb. Ječe so prenapolnjene, da so morali 200 aretovanih peljati v trdnjave izven mesta. Položaj v Ruski Poljski se noče zboljšati. V Czenstohovi je izbruhnil generalni štrajk. V Lodzu so štrajkujoči napadli neko tovarno in vse pokončali in poropali. Neki visoki ruski uradnik je bil na ulici umorjen. Rusko-japonska vojna. Iz Mandžurije. „Novoje Vremja" poroča v brzojavki iz Huanšana o izrednih težkočah v bojih v zadnjem času na zapadnem krilu. Ruski topovi so bili brez moči nasproti japonskim pozicijam, ki so bile pokrite in s tem tudi zavarovane z debelim ledom. Strelci niso mogli brez melinitskih bomb ničesar doseči in samo mož-narske baterije so imele nekaj uspeha. 17 stopinj mraza je še težje prenašati, kakor 40 stopinjsko vročino. Roke in noge odrevene, ledeni prah napolni oči in povzroči hude bolečine. Iz ran tekoča kri se takoj strdi in zmrzne. Ranjenci se morajo nemudoma spraviti z bojišča, ker. ako se jih pusti le količkaj časa ležati, so vsi izgubljeni. Zdravniško osobje posluje v grozno težkih okolnostih. S toplimi rokavicami zdravniki ne morejo izvrševati svojega posla, ako pa snamejo rokavice, odrevene prsti v istem hipu. Mraz postaja vedno hujši. Ukrenilo se je vse, da se olajša usoda ranjencev, toda človek je v boju z naravo brez moči. Boj je bil dosedaj na obehstraneh brezuspešen. Oba nasprotnika sta ohranila svoja pozicije. Položaj na bojišču. — Po zadnjih bojih. „Bitka pri Hajkontaju", kakor nazivlje Ojama zadnje boje, je končana. Udeleževalo se je na obeh straneh skupaj do 100.000 mož. Poročilo generala Okua samo priznava, da bi bili Rusi zmagali, ko bi ne bili opustili ofenzive proti Japoncem na drugih točkah, kjer bi bili Japonce vznemirjali. Tako so pa Japonci lahko poslali pomoč od vseh strani in ruska ofenziva se je zopet končala z umikanjem. Mogoče pa je, in soditi po poročilu generala Kuropatkina, zelo verjetno, da še ni konec bojev. To potrjujejo tudi zadnja japonska poročila. V četrtek, dne 9. t. m., bo preteklo ravno eno leto, odkar se je pričela rusko - japonska vojska. General Kuropatkin poroča z dne 3. t. m.: Naši voji so po ljutem boju osvojili vas Šantančenan. Naši strelci so vdrli v vas Fanšen in ubili mnogo sovražnikov. Japonci, ki so jim prihiteli na pomoč, so bili deloma postreljeni, deloma ubiti z bajoneti, deloma pa ujeti. Nato sta naskočila naše strelce dva japonska bataljona. Strelci so se umaknili in vzeli sabo vse svoje ranjence in mrtvece. Japonci so pustili na bojišču na desnem krilu 100 mrtvecev. IzVladivostoka. Po poročilih iz Vla-divostoka z dne 28. m. m. so že vse ženske in otroci zapustili mesto. Cene živil padajo. Mraz je jel ponehavati in morje je le deloma zamrznjeno. Vsled tega se splošno pričakuje, da se v najkrajšem času pojavi prod Vladivostokom japonsko brodovje. London, 6. februarja. Kuropatkin in Ojama se pogajata zaradi daljšega premirja v svrho, da se pokopljejo mrliči. Premirje mora biti zato daljše, ker je zemlja zamrznjena in je jako težavno in zamudno kopati grobe. Raznoterosti. — Velikanski premogarski generalni štrajk, kateri je bil proklamiran po Rheinlandu in Westfalskem 16. januarja 1905. Začeli so štrajkati, ker jim je gospodar in jamski voditelj ukazal eno uro dalje delati; delo še zdaj stoji in ne vemo kako dolgo še bo. Bila je res tukaj na Nemškem velika nesnaga dozdaj. — Ker sem mislil, da so nemške besede zlato — obetal mi je nemški agent leta 1899. v Ljubnem 6—7 mark na dan — sem res, žalibog, se podal v tujo deželo. Ali tega ni povedal, da je ta zaslužek za dva šihta ali dve nadnici. Zatorej vas prosim, slovenski premogarji, ne verjemite in ne mislite, da je vse zlato, kar se sveti. Nemec nam s prstom kaže, a z jezikom laže. Če pride do vas, zahtevajte pismeno od njega. Vprašajte ga, kako da tako laže nemški poštenjak. Na Westfalskem in v Rheinlandu počiva veliko čez 200.000 premogarjev; ne zmenijo se čisto nič, dokler ne zvedo, kaj bo in ne dobe pogodbe v roke. Veliko tvornic stoji zavoljo premoga. Veliko ljudi mora v mrzli sobi spati. Premog je po mestih pri trgovcih, kjer ga je kaj, strašno drag. Zima je huda ali brez snega. Kar sem tukaj od leta 1899. še nikoli ni bilo prav dobro; da bi Bog dal, da bi zdaj bilo kaj boljše, da bi se pometla nesnaga iz nemškega praga. Jaz rečem, ljubo doma, kdor ga ima in pa tudi, da se sam ne proda! Tukaj nabirajo društva za štrajkujoče premogarje po Westfalskem in Rheinlandu podpore. Nek kardinal Fischer iz Kolna je podaril 1000 mark za štrajkujoče rudarje. Tukaj je velika prodajalnica, kjer dobijo vsi od katoliškega društva do aprila kruh zastonj ali druge stvari pol ceneje. Zahvala. Podpisana izrekam v svojem, kakor v imenu svojih sorodnikov za mnogoštevilne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti iskreno ljubljene matere, ozir. babice in tašče, gospe Frančiške Razlag kakor tudi darovalcem vencev in za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem velečast. duhovščini, slav. učitelstvu. slav. „Slov. pevskemu društvu" za ginljivi žalostinki in vsem znancem, ki so izkazali blagi rajnici zadnjo čast. „Bog plati!" Ljutomer, 6. svečana 1905. Erna Razlag, (52) 1 učiteljica. Absolvent (50) 1 kmetijske šole in sirarskega tečaja, vešč tudi v pisarniških poslih in zmožen obeh deželnih jezikov. 24 let star in vojaščine prost, želi primerne službe. Ponudbe pod |Ekonom'| poste restante Slovenska Bistrica, do konca tega meseca. Ponovljeni razpis natečaja. (Učiteljske službe.) Na petrazredni. v tretjem krajevnem rezredu se nahajajoči ljudski šoli v čadramu sta o veliki noči stalno popolniti dVe učiteljsKi mesti. Redno opremljene prošnje je pošiljati predpisanim sjužbenim potom do 15. sušca 1905 na krajni šolski svet Cadrame, pošta Oplotnica. Pripomni se, da dobijo učitelji od krajnega šolskega sveta za stanovanje letno 60 kron. Okrajni šolski svet Konjice, 31. jan. 1905. m (53) 1 H mmmm\ Učenec iz boljše hiše, kateri bi bil pod nadzorstvom starišev ali sorodnikov, se sprejme s 25. svečanom v trgovini s suknenim, manufaktur-nim in modnim blagom R. Stermecki, Celje. Album (58) 1 Krasnih in priljubljenih pesmi za citre s pridejanim teKstom:- a) 85 slovenskih in hrvatskih 4 K; b) 100 nemških 3 K 50 v, s pošto 50 v več; c) najboljša citrarska šola za samouke, popolna samo 5 K. — Reflektantom se podajo svedočbe po dovršenem uku. Preglede dopošlje Prof. Jos. Sorg, Dunaj III/4, Hauptstrasse 144. 166 Jšče se na deželi M podružnica z mešanim blagom na račun. Položi se takoj primerna kavcija. — Ponudbe pod Št. 800, poste restante, glavna pošta Ljubljana. Dva krepka učenca poštenili starišev sprejme .... za pekovski obrt .... Anton Videnšek pekarski mojster, Mengeš, (59) l Kranjsko. OrehoVe podnice v 3 in 4". Prima podnice, kakor tudi šibkeje zdrave podnice in deske iščejo se vedno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod L. R. 12 na Rudolfa Nlosse, Lipsko (Leipzig). (51)2-1 Učenca (48) 3-2 z dobrimi šolskimi spričevali, zipožnega tudi nekoliko nemškega jezika, ne pod 14 let starega, sprejme J. Petrovčič, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno v Trebnjem, Kranjsko. Kmeljstfti drogoV (47) 6-2 30 vagonov, od 7 metrov naprej, osnaženih in ošpi-čenih, ima naprodaj Cmeriti H«H«tz, Žal«. jtaznanito in priporočilo. ™ Slavnemu občinstvu, zlasti gg. trgovcem vljudno naznanjam, da odslej izdelujem tudi vsake vrste &M % f A 4 9 tehtnice O* t ns (Vage) in jih sprejemam v popravilo. — Potrudil se bom. da zadovoljim vsem zahtevam v polni meri. — Priporočam se v obilno naročbo. ai. * L REBEK, stavbeni in umetni ključar (465) Celje, Poljske ulice št. 14. 25-19 £epo posestvo tik okrajne ceste Trnovlje—Lubečno jc naprodaj. Natančneje se izve pri Jožefu Škoflek, posestniku v Leskovcu hiš. štev. 1, ali pa pri dr. Ivanu Dečku, (57) 2-1 odvetniku v Celju. s kožo 1 gld., brez kože 95 kr.. brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr.. plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr.. slanina 82 kr.. prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr.. prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — Brinovec in slivovka pristna liter 1 gld. 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. JANKO EV. SIRC v Kranju. (436) 12—10 obrtniHi (42) 50-4 5loVensHi trgoVci i« pozor! S prvim junijem letos se odda v Celju na Graški cesti št. 22 šest trgovinskih prostorov z ročnim skladiščem, pripravnih za vsako obrt. Kdor katerega želi, naj se oglasi pri lastniku liiše M. Holcnc«, trgoVcu V Celju. * jta sVetotoi razstavi V 5t. Eouisn vmčs so bili odlikovani * SingerjeVi šiVatai mj«£ z največjim priznanjem. Sedem Grattd ?rix in jed cm zlatih Kolajn. 5ingcr Co., del družba Mih strojev KolodVor^a ul. 8 (clje KolodM tli. 8 Kuhinjsko posodo in opravo, namizno orodje, um i va l ne garniture in železno pohištvo ter vse druge k pohištvu potrebne stvari priporoča v v bogati zalogi za neVeste od najnaVadnejših do najfinejših Vrst po zelo nizHih cenah trgovina z železnino ,MERKUR' P. Majdič. Celje. Skrbna in točna postrežba. Zvonci za sani. Drsalics.