^T®sy@i©iELajk An veseljeni prlde zalost, ZdaJ Je temoo, zdaj svetld, S sreio padc v brezdno radost. Milo zrt za njo oko. Nikdar več ni čelo jasuo , Lice vpada in bledi, Kar je pred mu bllo krasno. Te lepote — vei je ni. Draga mu je le sainota, Xe pozna prijatelja, Tihe so mu zuane pola, Steze gojzda černega. SlaTfrevo se mllo petje Več prijetmo mu ne zdi , Krasne cvetke, žarno cvet,|e Ni* več njcmu ne cveti. ,,KJe ste Casl?" ilovek zdlha; Ali hi jih vei nazaj, Sot ga le obdaja tiha, Ptqj mu je posretnl raj. Kakor ko na zemljo bljujn Lij serditl iz neba , Tako tuga oblskuje Revfika nesretnega. Vendar njemu zvezda slje, Da ozira sc na njo, Ki mu sladkc upe lije, Brl^e grenko mu solzo. Mlrostav Turk