Obiščite razstavo
RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ» NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST. sreda 5. septembra 1951
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. er.
**ANkO **Bl6 :
Tudi nabrežinski kandidati Osvobodilne fronte pozivajo SLOVENCE M ENOTNOST
Nestvarni očitki nasprotnikov enotnosti
Louis Adamič - umrl
onemogoča kulturno sodelovanje z Jugoslavijo
RIM. 4. — Predsedstvo italijanske vlade je pretko svojega zastopnika v glavnem ravnateljstvu za kulturne zveze z inozemstvom odklonilo izdajanje dovoljenja Jugoslovanskemu ansamblu ljudskih pdesov za gostovanje v Rimu. Razgovori med jugoslovanskimi predstavniki in direkcijo rimskega gledališča «EIis?o» naj bi omogočili gostovanje y, Rimu od 20. do 25. septembra, a gostovanje naj bi se vršila tudi v Firenc: in Bologni. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je z izgovorom, da je potrebno posebno dovoljenje za vsako kulturno prireditev, že 25. julija letos skušalo to gostovanje onemogočiti. Na intervencijo jugoslovanskih predstavnikov 17, avgusta so z italijanske strani zo» pet odgovorili z zavlačevanjem, dokler ni bilo končno sporočeno, da zahtevanih dovoljenj ne bodo izdali.
Ta vest je izzvala med vidnimi kulturnimi krogi y Rimu nezadovoljstvo, kajti gostovanje Jugoslovanov so v Rimu pričakovali z velikim zanimanjem.
tel zažgati svoje stanovanje 3 cunjo, napito Z bencinom in je umrl zaradi rane, ki mu jo je povzročil izstrelek iz puške. Orožje so nažli ob njegovih negah. «Glas Amerike« je tudi poročal, da se je Adamič ustrelil. ((United Press« pa o* menja obe možnosti. Nadaljuje, da so gasilci preprečili, da bi se ogenj razširil po hiši na njegovem posestvu v Fleming, tonu. Ogenj Adamičevega tru. pla ni dosegel, Uničena je bila oprema v kuhinji, prav tako pa tudi spalnica nad kuhinjo.
Danes zvečer je radio Ljub. ljana javil o njegovi smrti.
* * *
Pokojni Adamič 3e napisal V angleščini 13 knjig, od katerih so številne pievedene tudi v slovenščino. S svojo domovino je imel ozke stike. V glavnem je v knjigah govoril o jugoslo venskih izseljencih v Ameriki* njih delu in trpljenju. Sedaj je dokonča val prvo knjigo podi naslovom «Tito»,
Bil je tudi naročnik nagega lista. Njegovi soprogi Stelli izrekamo naše globoko sožalje*
na stališču mirovne pogod-be, toda ne zato, Jcer je resnično hotela realizacijo STO, temveč zato, ker predstavlja zanjo tržaško vprašanje menico, s katero zahteva zase določene koncesije v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo. Ni pa dvoma, da je cilj Sovjetske politike v zvezi s Trstom izrazen v Vidalijevi mboljU rešitvi:» in njegovi protijugoslovanski politiki.
V taksni situaciji nismo mogli stati ob strani, ampak oprli smo se na edino silo, ki je Se ostala izven nas in ki je nasprotovala tripartitni noti in politiki Kominforma, da bi tako preprečili taksno reditev tržaškega vprašanja, to se pravi, da smo aktivno posegli v razvoj dogodkov v obrambo naših pozicij na STO. Ta politika je bila izražena v stališču, da če se Ze postavlja drugačna rešitev tržaškega vprašanja, potem naj se o tem vprašanju sporazumeta neposredno zainteresirani sosedni državi Jugoslavija in Italija, upoštevajoč Zelje in koristi triaškega prebivalstva. Taksno stališče je bilo edino pravilno, praktično mogoče in uspešno v borbi proti priključitvi STO k Italiji. Poznejši dogodki so tudi dokazali, da se brez Jugoslavije in proti njej ne da reševati tržaško vprašanje. Ravno tako je danes Jugoslavija najmočnejši faktor, poleg Tržačanov, v borbi proti priključitvi STO k Italiji.
Kaj pa so naši nasprotniki iz vodstva ostalih slovenskih skupin konkretno storili v borbi proti tripartitni noti, Kominformu in vsej politiki priključitve STO fc Italiji? Nič, ali pa skoraj nit. Ves ta čas so ti gospodje vodili le nekakšno sentimentalno in jekavo politiko v pogledu STO, prikrivali pred množicami bistvo razvoja dogodkov na škodo STO, kjer so le mogli, so sekundirali kominformi-stom in ostalim italijanskim iredentistom v protijugoslovanski politiki in s tem spodkopavali naše pozicije v borbi proti priklju-čitvi STO k Italiji. Istočasno pa so celo sanjarili o neki srednjeevropski katoli-Ski federaciji na liniji likvidacije STO. V tem je na kratko vse njihovo prizadevanje, odnosno neprizade-vanje za STO.
In končno Se očitek, da postavljamo pogoje v naši borbi za dejansko uresničitev STO. Ta očitek je najmanj prepričljiv in najbolj škodljiv za dejanski obstoj resnično Svobodnega tržaškega ozemlja. Zdi se, da gospodo iz vodstva <tDemo-kracije» še najmanj skrbi, kaj se dogaja v coni A, da tu Se vedno vladajo italijanski zakoni, da smo postali navadna italijanska provinca, da smo ekonomsko sestavni del Italije, da sc Slovenci še vedno nacio. nalno zatirani, da delovno ljudstvo nima svojih pravic itd- Ne, njih bolj skrbijo razne pridobitve istrskega prebivalstva, da je namreč tam uveljavljena popolno narodna enakopravnost, da so kmetje z agrarno reformo postali lastniki zemlje, ki 'o obdelujejo, da delavci neposredno upravljajo in postajajo koristniki podjetij, kjer so zaposleni itd. Zdi se, da je njim več do tega, da bi se uničile vse te pridobitve istrskega ljudstva ne glede na to, da bi v današnjih pogojih samo neka formalna združitev obeh con pomenila dejansko razširitev današnjega stanja cone A na cono B in ustvarjanja kominformi-stičnih pogojev za <sboljšo reSitev» oziroma priključi, tev STO k Italiji. In če mi danes zahtevamo za cono A prej določena jamstva, da se po formalni realizaciji STO ne bi potem izvršila «bolj$a rešitevi>, se nas obtožuje, da smo proti STO. Namesto, da bi nas podprli in se tudi oni sami borili za takšna jamstva, če Ze trdijo, da se borijo za STO, in s tem res prispevali k dejanski ostvaritvi STO, se proti takšnim jamstvom borijo in s tem prihajajo v bistveno nasprotje s svojo formalno zahtevo o uresničitvi STO. Ce Ze komu velja očitek, da se stvarno ne bori za resnično Svobodno triaško ozemlje, prav gotovo ne velja nam.
Vse to nam dokazuje, kako nestvarni in neiskreni so očitki, ki nam jih mečejo gospodje iz vodstva <s.Demo-kracije», kako oni demago. sko izrabljajo teZnjo našega ljudstva, da ne bi prišlo nikoli več pod Italijo in kako so vsi ti očitki le izgovor ker se noče enotnosti trZaSkih Slovencev v borbi za njihove narodne in socialne pravice.
Podpisani kandidati OF, zbrani na sestanku v	Nsfcrežirai dne	4. t. m. smo	po zopetnem
pretresanju političnega položaja v naši občini
UGOTOVILI:
1. da je prav naša občina, ki meji z Italijo, v izredno kočljivem položaju, in to zaradi preteče nevarnosti v narodnem, gospodarsko - socialnem in kulturnem oziru od strani iredentistov in kominformistov;
2. da je za uspešno obrambo bitnih koristi slovenskega življa naše občine nujno potrebno, da prevzamejo občinsko upravo možje, ki bodo nepristransko zastopali občinske interese in upravljali občino skladno z željo občanov	ter	se odločno	in	dosledno	borili za	neodvisnost in enakopravnost Slovencev STO $ posebnim	poudarkom	na	j«zikovne pravice	na
vseh pctJročjih Javnega življenja, za gospodarski napredek in kulturni razvoj;
3. da more edino skupni n as čop pri bodočih upravnih volitvah preprečiti vse načrte iredentistov in vodstva kcminlormistov, katerih očiten ali prikrit namen je priključitev tega ozemlja k Italiji.
Navedeni razlogi nas nujno silijo kot občane in kandidate OF, da iskreno pozovemo predstavnike nekominiormističnih slovenskih skupin za nabrežtnsko občino, da se — v zavesti, da ni za splošno korist nikoli prepozno — v zadnjem trenutku odločijo za skupen nastop pri bodočih upravnih volitvah.
Istočasno ponovno pozivamo vse somišljenike imenovanih skupin, ki so našega mišljenja, da podprejo naša prizadevanja. Poudarjamo, da ni za nas načelne važnosti število kandidatov, ki naj bi Jih imela posamezna skupina, niti razdelitev odborniških mest v bodeči občinski upravi, ker je in ostane naš smoter sodelovanje vsega slovenskega življa v borbi proti priključitvi k Italiji ter za našo neodvisnost im napredek v resnično svobodnem STO.
ANTONIČ Ivan - GRUDEN Anton - MILIC Mari) . SKRK Josip - PERTOT Ignac • COLJA Srečko - KRAVANJA Josip . MILIC Ivan - TERČON Venceslav - PERTOT Ivan • GABROVEC Ludvik - KOCMAN Ivan METLIKOVEC Otilij - FUKS Josip - PERNARČIČ Anton - JURCA Vladimir . LEGISA Leopold - MISLEJ Viktor - MARUŠIČ Josip , SKOF Viktor.
RIEGELSVILLE (New Jer-sey), 4. — Znanega ameriškega pisatelja slovenskega porekla, Louisa Adamiča, so našli danes zjutraj ustreljenega v njegovem stanovanju, ki je gorelo.
Glede njegove smrti zaenkrat že ni mogoče ugotoviti, če gre za umor ali samomor. Agencija AEP pravi, da je ho-
Tudi sovletski »prostovoljci" pripravljeni za korefsho fronto ?
NOVI PREDLOGI
TEHERANSKE VLADE
TOKIO, 4. — D. a ne s zjutraj je Nam Ilov zvezni častnik izročil zveznemu častniku OZN dve spomenici. V prvi zavrača Nam II odgovor admirala Joya od 22. avgusta na nasprotni protest zaradi zatrjevanega vdora južnekorejskih žet na nevtralno področje umora enega policista.
Admiral Jqy je v odgovoru ponovno poudaril, da čete OZN nimajo kaj opraviti s tem. incidentom.
V drugi spomenici ponavlja Nam II obtožbo, da je neko letalo OZN 29. avgusta letelo nad K e songom in odvrglo svetlobno raketo.
V svojem odgovoru izjavlja admiral Joy, da je preiskava u. gotovila, da letala OZN niso odvrgla raket na nevtralno področje.
Medtem ko si Nam II in admiral Joy izmenjujeta skoraj dnevno proteste, se vedno bolj širijo vesti o velikih pripravah Kitajcev in Severnih Korejcev za novo ofenzivo. Poveljstvo OZN V Tokiu namreč javlja, da je informacijska služba opazila veliko število kavkaških ^ cet opremljenih s topovi, tanki in
Truman poudarja nujnost
naporov za mir na Koreji
ku 0iitm boleli da-
h rr« Itnr*U10 *Pr°da-
k] kemija priklju-
bj ie t0v.} Jugoslaviji. reso borUi’ da itel zc! r}as t™
1	bi	bil°	Um
u VudsZ st°r1enih na-Mi smo sto-bi a°l~nost. Kvečle-
Provokatorji in lažnivci
-v/	Ki io TMilS.i-
li, da bedo poa zaščito civilne policije lahko še vedno ne. moteno in po mik volji izzivali ljudstvo Istrskega okrožju na samem bloku ob demarkacijski črti v Škofijah, tako kot delajo že tri leta, so se torej v nedeljo pcpoidne temeljito razočarali. za vse zmerjanje, za vse ogabn% laži in klevete, ki so jih prišli na tako divjaško provokatorski način v imenu «miru» in « bratstva » zlivat na sam škofijski blok ravno na dan, ko so imeli domačini z druge strani bloka svoj tradicionalni krajevni praznik, so v nedelje prejeli dobro lekcijo.
Ko so prejšnjo nedeljo razbojniško napadli naša dva tovariša, ki sta v Lonjerju lepila lep/ike za razstavo naše slavne osvobodilne borbe, so v svojih poročilih zaman skušali po svoji stari navadi napadene tovariše izpremeniti v napadalce. Tako tudi včerajšnja <d'Unita» ponovno provocira in nesramno laže ter hoče na vse načine tisto svojo prevokatorsko bitko z mirom in bratstvom izpremeniti v zmago, čeprav si oba «junaka dneva)) Vidali in Poc-ceccai sploh nista upala pokazati v vas, {lesnica je in ostane, da so kominformisti v Škofijah dobili nauk, ki jim bo ostal dobro v spominu.
Da bi dali za svojo polomf-jado n'eko opravičilo, hočejo prikazati tudi. da so jim njihovo provokacijo (ititovci načrtuio» preprečili. Zato so si
Iz volilne bisage
mejo, naj nam «UnUa» — najbolje pa sam Vidali — ma-ločno in jasno odgovori no sle&eča vprašanja;
Ce torej ni res, da pomeni «soluzione migtliore« tisto, kar je na tiskovni konferenci republikancev po pisanju «Pro-re» povedal Pacor, kaj pa je potemtakem tisto, kar je n rimskem parlamentu lani v a-prilu izjavil kominformovsM prvak Giancarlo Pajetta? On je dejal:
•Izvajanje mirovne pogodbe je nujni pogoj za uresničenje priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji. Z zahtevo izvajanja mirovne pogodbe bi italijanska vlada dosegla za to priključitev bistveni rezultat, ki Je odstranitev jugoslovanskih čet iz cone B».
Ta stavek smo prepisali iz «UmitA», ki 9a sedaj nikakor ne more zatajiti, ker je natiskan tudi v zapisniku sej italijanskega parlamenta. Za to Pajettovo izjavo torej ne more biti dvoma, da je resnična.
Kaj je torej usoluzione mi-gliore», če Pacor ni povedal tistega kot trdi nProra»? «So-luzione miglioren je torej očitno tisto, kar je dejal Pajetta?
Jasen odgovor na to vprašat, nje terjajo usi zapeljani tržaški kominjormisti, ki še vedno niso do kraja prepričani, da je Vidali iredentist pa mu. hkrati tudi ne verjamejo, da ni, a bi hoteli biti pred volitvami s to zadevo na jasnem, ker pod Italijo nočejo nikdar več.
konferenci Italijanske republi- I kanske stranke tržaški konim-
formovski prvak Mario Pahor izjavil, da bi:
»Lista bloka italijanskih nacionalnih strank avtomatično odrinila komuniste med preti-italijane. To pa — je dejal Pacor — ni res, ker so komunisti v velikem delu Italijani •n so sedaj samo zaradi po-sebnih okoliščin za Tržaško o-zemlje, medtem ko bodo v nekem boljšem trenutku prav go. tovo za povratek tega ozemlja k Italiji«.
Včerajšnja «UN1TA’» je pohitela gasiti ogenj, ki ga je v zapeljanih kominformističnh srcih zažgala gornja vest in pravi, da je bila izjava komin-formovskega prvobGrča Pacor. ja nn tiskovni konferenci republikancev ((globoko različna» od tistega, kar je por očala «Prora». «Unita» pravi, da ni Pacor na tej tiskovni konferenci storil nič drugega, kot to, da je postavil vprašanje, ki ga list nato dobesedno citira. Kljub temu, da je stavek dolg celih 22 vrstic in zelo kunštnoti formuliran, ga v pre. vodu objavljamo. Glasi se:
«Ali se n-; zdi Italijanski republikanski stranki, da pomeni postavljali volilno kampanjo na antitezo Italija ali an-ti Italija poleg svojevoljnega
izmislili nifid drugim tudi to, da je bil tisti popoldan v
Škofijah tovariš Eugenio Lau-itrttt. No, številni uifoi openski tovariši so priča, da je bil tov. Laurenti v nedeljo popoldne na Opčinah in ne v Škofijah. Podobno je tudi glede ostalih, ki jih «Unita» ime. nema našteva v svojem članku.
O njihovem napovedovanju, da bodo v prihodnjih dneh povedali «kakšne načrte so imeli titovci v nedeljo)), pa se spominjamo njihove že tolikokrat objavljene statistike o coni B o «umorih». ((mučenjih«, vpožigih)) itd. ki je tako idiotsko fantastična, da jo je ponatisnilo celo glasilo SIAV t' Kopru svojim čitate-Ijem v zabavo. Morda bi bilo prav če bi Vidali pogledal malo' v redakcijo «Unita», ali mu morda kdo njegove propagande za ((mir)) in «bratstvo» ne sabotira, Mi se napi', na tistega komisarja od KPl ne bi preveč zanesli... Morda bo našti tam še kakšnega Pan-dullota?
Raj je torej «so!uzione migliore?»
V naii nedeljski števdki smo poročali, da je uradr.o demo-kristjansko glasilo «Prora» po. ročaio, kako j<i na tiskovni
nazivanja, da so Antiitalijani brez razlike tudi tisti, ki to niso (tu je mislil Pacor ko-minformiste — op. ur.) samo zaradi dejstva, ker so na socialnih pozicijah, ki so različne in ki različno gledajo na vprašanja, katera zadevajo mednarodno politiko (tu je mislil Pacor očitno na «edino učinkovit načina priključitve STO k Italiji potom začasnega uveljavljenja mirovne pogodbe — op. ur.), pomeni tudi in predvsem spregltedati še enkrat socialno realnost Trsta. ki bi morala biti pri upravnih volitvah prevladujoča in lahiko dovede do zmede glede narodnostne realnosti, za katero pravite, da jo hočete uveljaviti, v kolikor tvegate na ta nsčin. da bo iz-efledalo, da je dobra polovica prebivalstva protiitalijanska?«
Resnično je težko uganiti, kaj je hotel Pacor vprašati, vendar se nam zdi. da je <tProra» morda le pravilno u-ganila njegovo pravo misel, No, pa naj bo tako, kot trdi «Unitd», da namreč Pacor ni tako mislil, kot je napisala hP rora».
Da bi pa zadeva postala jasna tudi tis tim navadnim smrtnim smrtnikom, ki Pa-corjevega «kwnŠtnega»,samo 22 vrst dolgega stavka ne razu-
Si i
PRIMORSKI DNEVNIK
5. septembra
TRŽAŠKI DNEVNIK
Sreda 5. septembra
Lovrenc, Nedeljka Sonce vzidie ob 5.28, zatone ob 18.40. Dolžina dneva 13.12. Luna vzide ob 9.28, zatone ob 19.25. Jutri, četrtek 6. septembra Berto
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
POMEN IN CILJI
razstave Osvobodilne fronte
CIRIL - METODOVA DRUŽBA V SEŽANI priredi v prid narodne obrambe zamejskih Slovencev ® gradnjo Kulturnega doma v Trstu
VELIKO LOTERIJO
IN VRTNO VESELICO
V SEŽANI, DNE 9. SEPTEMBRA POPOLDNE V PARKU HOTELA TRIGLAV
kazali ped naslovom-; «Isfcra pod pepedoim», ki kaže, da nista naše kulturno življenje in odpor nikoli zamrla.
Druga doba se začenja z napadom osnih sil na Jugoslavijo in z ustanovitvijo OF. Takoj v pričetku je prikazana kapitulantska vloga in petokolonstvo slovenskih voditeljev iz reakcionarnega tabora. V te dobo je postavljen tudi Tomažičev proces, četudi so obtoženci delovali že pred začetkom vojne. Vključili pa smo proces v to dobo, ker je imel ob nastajanju in širjenjenju QF med našim ljudstvom velik odmev in vpliv. Zal, da nam ni ohranjen noben letak OF. izdan ob obsodbi Tomažiča im tovarišev. Nato kaže razstava rast osvobodilnega gibanja in partizanskih enet, ki so kljub vsemu terorju in Mussolinijevim grožnjam v Gorici rasle pred kapitulacijo Italiji; y pomembno vojsko. Podrobneje so prikazani množični upor vsega primorskega ljudstva ob tej kapitulaciji, goriška fronta in prva nemška ofenziva. Nazorno sledi rast partizanskih bri-
GLAVNI DOBITKI :
1 kuhinjska oprema, 1 nylon torbica, 1 nylon nogi 1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev, 1 1 1 moški nylon plašč, 1 ženski r.ylon plašč, 1 1)4 nylon plašč. 1 serija emajlirane posode in nešteto,1 gih dobitkov.
Vabimo vas na dober teran in kraški peršuf Ples — Igra orkester iz Sežane — Velik srt-čolov z bogatimi debi tki.
Avtobusne prometne zveze s centrom so zagoto'
MAL’ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR
Slovenska nižja srednja šola
1. Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. septembra 1951. U-čenci naj ne čakajo do zadnjega, marveč naj se vpišejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja.
2. Popravni izpiti čez I. in II.
razred se bodo začeli v ponedeljek, 17. septembra ob 8.30.
3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30.
4. Nižji tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30.
Vse podrobnosti naj si učenci ogleoajo na oglasni deski na šoli.
DANES 5. t. m. ob 20. uri okviru jubilejne razstave 1 stadionu «Prvi filmska p r e d: na prostem. Na '
je jugoslovanski
„JNa svoji z®1
Sledil bo še kratek menterni flJ® Razstava je odprta <* 13. in od 16. do 23.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA
Iz hom|nfornHst!Giiega pehla
v fašistično cjardo
Sestanki Slov. 11 ljudske iront® .
Danes 5.9.1951 bo ob ji Ulici Ruggero Manna sestanek Slovansko -	^
ljudske fronte za naslej* #il-torje I, okraja: Greta, k Commerciale.	-h	F
Jutri četrtek 6. t- dj v Ulici R. Manna 29 3J1 'jkjiJ
nek Slovansko-italijanike ^ p‘
fronte za sektorje tnesu) veder.	b	F
Jutri četrtek 6. t, ra.
na Mani riji pri Tor.etu sektorskega odbora ŠIIA kovelj.	.	^
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12, ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Glasbena f ola v jjr
Vpisovanje v šolo bo od 3. do *•	'
bra od 11. do 12- j, Ulici Sv. Frančiška z" ,t Vpisati se moral® di gojenci iz Barko'-««^ čin in ostale okolic*' ^ zarjamo, da bo 1*4?* pouk tudi v SkednJU’ vz Na Glasbeni šoli jejo klavir, solopeli*’ - f tlčne predmete ter v (tf kestralne hištrumeo**^ lo. kontrabas, klarin**’ bento itd.).	^0
RAVNATElJs*
Komemoracija
bazoviških žrtev
bo v Četrtek 6. sept. ob 18. uri
na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani
OF m. okraja ort* dne 16. t. ®-
IZLET V J
ŠKHRIHO PKIKII^
Vpisovanje traja d o ■ gpf1, pri gostilni Ciril	IH
ranza), Ul. S. Mar J
MALI O G
Z ZflSEDflMJfl PtENIlIM OKROŽNEGA KOMlTEJfi KP 10
VLOGA PARTIJE
v delavskih svetili in pri preobraibi vasi
koristi. Partijske organizacije na vasi pa imajo nalogo, da ak-tivizirajo članstvo teh zadrug, da odredijo pravi program dela zadrug, in da mobilizirajo vse, za uresničenje tega programa.
Ko je govoril o raznih problemih kmečkih delovnih zadrug, je govornik poudaril potrebo povečanja delovne storilnosti. Dejal je, da je ljudska oblast med drugim osvobodila kmečke delovne zadruge vseh investicijsikih dolgov, in da pripravlja odločbo o socialnem zavarovanju članov zadrug. Vendar je kljub dosedanji pomoči, ki je rodila dobre uspehe, v zadružnem pokretu še dosti slabosti, ki jih morajo partijske organizacije pravilno zdraviti.
Na koncu je tov. Medizza še poudaril, da partijske organizacije pri svojem delu na vasi in v zadrugah ne smejo nikoli pozabiti, da je osnovna težnja partije v tem, da se na čim bolj demokratični način upravlja baše gospodarstvo.
Novi seznami na vpogled
Goriški župan obvešča vse interesente, da si na protokol-nem uradu (Protocollo munici-pale, Ul. Mazzini 19) lahko ogledajo sezname onih tvrdk, ki so podvržene plačevanju kmetijskega prispevka za leto 1951 in 1952. Omenjeni seznami so na vpogled občinstvu od 4. do 18. septembra.
V soboto je v Kopru zasedal razširjeni planum okrožnega komiteja Kp Istrskega okrožja, na katerem je najprej podal referat o nalogah partije v podjetjih in o pomoči partijske organizacije delavskim svetom tov. Ivo Jukič-Iso.
V uvodu je tov. Jukič poudaril, da mora plenum pretresti vsa vprašanja partijskih organizacij v zvezi z novimi nalogami in dolžnostmi delavskih svetov. »Skupaj z ostalimi merami, ki jih je partija izdala s ciljem demokratizacije družbenega in gospodarskega življenja«, je dejal tov. Jukič, «so delavski sveti najvažnejši faktor in najvišja oblika zavestnega sodelovanja delovnih ljudi v u-pravljanju ter v izgradnji socializma. Oni pomenijo vsebino resnične proletarske demokracije.
Iz referata^je nadalje razvidno, da je bilo v Istrskem okrožju do sedaj izvoljenih 56 delavskih svetov, ki imajo skupaj 1.200 članov. Delavski sveti so dobili posebno važnost zlasti po drugem zasedanju okrožnega ljudskega odbora, ko so dobili popolno samostojnost v finančnem poslovanju. Prav zaradi tega je nov sistem nagrajevanja ter pravica udeležbe delovnega kolektiva na čistem dobičku podjetja bil sprejet z velikim navdušenjem od vseh delavcev. Nove mere, ki jih je sprejel okrožni ljudski odbor na zadnjem zasedanju, zelo vplivajo na pravilnejši odnos do dela. Delovna disciplina se je izboljšala, problem pomanjkanja delovne sile se je P3 izboljšal.
Potem ko je naštel nekaj zglednih primerov ter nekaj nepravilnosti pri upravljanju podjetij, je tov. Jukič govoril še o odnosu sindikalnih organi-zacij do delavskih svetov. Poudaril je, da so sindikati še vedno politični mobilizator delavcev za izvrševanje gospodarskih nalog. Voditi morajo politično borbo proti raznim
sovražnikom delavskega razreda. Delavskim svetom mora sindikat pomagati in delo nadzorovati. Prav tako pa mora braniti pravice delavcev in skrbeti za njih družabno življenje. Sindikati morajo kulturno, politično in strokovno vzgajati delavce. Po izčrpni diskusiji o nalogah partije v podjetjih je plenum razpravljal o delu partije na vasi in v zadrugah. Glavni referat je podal tov. Erminij Medizza, ki je po karakterizaciji novih odredb na področju gospodarstva dejal, da se bo z ukinitvijo raznih administrativnih ukrepov, kakor so bili na primer odkup ter določanje cen poljedelskim proizvodom, sedaj razvila širša iniciativa v poljedelski proizvodnji. Kmet bo stremel, da bo čim več pridelal, in da bodo njegovi pridelki čim kvalitetnejši. Nov način trgovine, ki omogoča delavskim zadrugam, da razpolagajo z delom deviz, ki jih ustvarjajo z izvozom, bo zadrugam pomagal, da si bodo laže nabavile potrebna sredstva za obdelavo zemlje. Vse to pa pomeni naprednejše gospodarstvo in povečanje proizvodnje.
Nato je tov. Medizza poudaril, aa kljub vsem možnostim in prednostim, ki jih nudijo nove ekonomske mere, ne bi bilo mogoče napredovati v izgradnji socializma, če bi partija vzporedno ne delovala tudi v smeri socialistične preobrazbe vasi. Ta pa bo nastala samo z gospodarskim jačanjem in kulturnim dvigom delovnega kmeta v splošnih kmečkih zadrugah. Zato je v nadaljevanju svojega referata tov. Medizza analiziral dosedanje delo kmečkih zadrug vseh oblik ter možnost njihovega nadaijnega razvoja v novih gospodarskih razmerah. Navedel je nekoliko primerov dobrih in slabih zadrug ter poudaril, da mora splošna kmečka zadruga postati resnični gospodarski center na vasi, od katere morajo imeti vsi njeni člani neposredne
TRIDNEVNI ** 22., 23. in 24. s«P'
Poreč m Puli
DVODNEVNI 22. in 23. seP®®
Razprodaja platna
Pokrajinski urad sporoča interesentom da je v razprodaji precejšnja količina platna po zelo ugodnih cenah, in sicer: platno 80 cm visoko po 252 lir meter, 90 cm visoko 283 lir m, 220 om visoko po 388 lir m, 150 c.m visoko 483 lir meter. Opozarja interesente, naj si čimprej nabavijo platno v raz. prodaji v naslednjih prodajalnah: Kuštrin Ivan- — Gorica — Ul, Raštel 5; Ladi Jožef — Tržič — Ul. Del Popolo 2; Do-vier Jožef — Gradež — Ul. Orseolo II št. 13; Bressan Er-macora — Gradiška — Ul. Uni-tč; Torelli Enrico — Krmin, Ul. Matteotti; Utili PaveK — Ronke, Ul. Oberdian 17 ini Cam_ tarutti Viktor — Romans.
ENODNEVNI 1 23. septemtH*
Vpisovanje
septembra.
V	nedeljo popoldne se je na demarkacijski črti v bližini Drgge zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Obmejni stražnik v jugoslovanski coni STO je zaradi nepremišljenega zadržanja dveh oseb. ki sta prekoračili demarkacijsko črto, uporabil strelno orožje in ju smrtno zadel.
Kot smo izvedeli, čeprav ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, se je nesreča pripetila okoli 17. ure, ko je obmejni stražnik v jugoslovanski coni STO, približno 10o metrov na ozemlju, ki je pod upravo VUJA, opazil dve osebi. Ker so na tem mestu, kjer je teren skalovit in preraščen z grmičevjem, že nekajkrat poskušali nekateri z ilegalnim prehodom, je obmejni stražnik pozval osebi s klicem «Stoj!» in istočasno ustrelil v zrak. Osebi, nek moški in ženska, sta se na poziv ustavila in na naslednje povelje stražarja usedla. Ko je obmejni stražnik napravil nekaj korakov vstran, da bi poklical drugega stražarja, ki naj
PROSVETNA DRUŠTVA
«TRZASK1 ZVON« j,» pričel z rednimi pevskimi vajami.
Prosimo pevce da se vaj redno udeležujejo, kajti pred nami je več nastopov.
Nastopili bomo 9. septembra t. 1. na tradicionalnem koncertu v Sempolaju ter sodelovali na okrajni QF proslavi v Nabrežini, ki bo 16. septembra t. 1. Poleg tega pa je v načrtu društveni izlet, o katerem se je treba pogovoriti.
m * *
Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini (pevski odsek) sporoča vsem ljubiteljem prelepe slovenske pesmi, da so redne pevak* vaje vsako sredo in petek ob 21. uri v knjižnici. Posebno vabimo mladino obojega spola, da se teh pevskih vaj udeleži v polnem številu.
z avtopu'® od 20. do 23.
in z v'*' od 22. do 24.
Vpisovanje P* Express», Ul.
5 b - tel. 29243 < tembra.
ŠTIRIDNEVNI
od 24. do 27. vzdolž tl,lU" obale '1°
Vpisovanje 06 septembra.
primorski dnevnih
— 3 —
5. septembra 1951
bo ves
(Govor tov. Prof. dr. J. Kosovela pri spomeniku v Bazovici 2. septembra.!
m^>l°	*e’	da	*	J^šio
Tw k ^	tisto gorje,
jo	smo	že	prej z gro-
»eih	mislili,	kadar koli
»o
bbia,	nažganih utrnila
Ufo, tedaj) ko se je v prvi
°J?fala USOda w’ da bi
tikajoj
v našo deželo
s6dip n°frri sovrožni tuji so-71 zgodilo se je, da nam
% bila
%°pet storjena krivica
Sh°l* ™s useh- pr°ti
borce	fci So se uvrstili med
to ^ ^	stra-ni zaveznikov, za-
rod	*e slovenski na-
Malimi °dn° združil skupn0 z di' %	^H/oslovanskimi naro-
** zanin*, 50 Se
85 Pravice*1™™11 flalfc£tmt Zgro«,
njeoo?v	narod	in
£Z0krzoin *******
>	5o imeli prit i je iz-
&0to"
tresi
ttJimi besedami;
!c s pre-
drugi
grabijo vse dalije.
bnj	[širje,
r0d’ ki bivaš tod, boš v
°’ kaj ^ z vami Celo’
[duši čvrst? vi mejniki [štirje ,vec. Maribor, Gorica,
Zatn w	[Trst?...
j. a si ustvarijo izhodi-!a Woje prodiranje na-
*MTi ■*l'?VenSke krate, so no-tiilL lamkih ekspanzioni-, h stremljenj, ki so SP do-
iUJe j°t'e,d.al^• da s0 Prišli rta
^ovinški^ *• voivar^em
fcažati , klh dejstev Hoteli do-^<>«0 * 2 Je ^ ozemlje -nji-be, tjaP?9aZJli Use da«e oblju-°. na* narod na tem ^Jenje w°je svobodno om
, 0ri‘ki0 ""Ustjih,
Ja,ton0m m S0 'prcti Prirodmm Mm0njL.j^ Za^eli ovirati našo rast. ln začeli so pri 1,1 Pri, ’ 'm‘ših najmlajših l'to as?rn šolstvu, tam, kjer fyer s^r°d črpa svoje sile,
5 £,'’0:,0 P"' T,4t»} „ 2 Uročili prejšnjih *a*tnim. bistvom, si f,c ta Cas0^1- kjer Se priprav ^ tl	!ast«o	bodočnost
b°d°če narode h. "la j«
Sorej noc> k° so zub-^arodnega doma * bi D raZsveftiH našo deže-» vJ	strahotno	bol
tist*nstmih srcih■ Toda ob V9o [a^neni dogodku je še ^stD« 2°š!a med naše
f* teren rSt°St’ in u tisti rod’ , ^etoj Q ltso<lo je naš videc
i ^ ro^/e9el Srd in 9neu' ,e ^fašf- ’ a °dPor. In zopet l « rt, ,peUec Igo Gruden ^ dusla,81 Sv°ieW naroda in r« tl “ tevi^ kar je ta na-
’ srtio n,1 ioi^ial in čutil: H^rji! - 2arm smo [V ,r0V€ y m vse misli > svoj* .	[gorjupe:
* ©red nje nade in upe s°ncem smo v črne Ql<is k.	[domove...
fodi; ■ K«
v 3e ^toiasno po-sr^h vseh
rt
Je šel od to - smo ^ vsei deželi’
Zskor° l l ?odpor in be-
«0 ,Wno se i!l?ttreba- ^azu->1)» uPirn ’r> ■	sedeli smo,
»O klonjen<I*Tini življe'
>?'	gotovo
t *!i P°	živeti.
s!k so tf ?lU3s’i ^'asl- Mad-!e!>i n,„50. t!sti
»k2 Pra<Jili"rtC!’	so saTOŽ 0
i Wi,. *• aa so glasniki de-
navidezno še
da je našemu
ter živi » ?n-
Usaj
S>dtett3fca2ati,
lH,unii°bro-
iti'7* cimL*Ves svet °vla~
l *°.«i s lJe.®> so pa oni, bp*,' ■ ^yn^as^^i oblast, li ”*tua nm sovraštvom do ti ’• entm J	kra:)'ih hote-
inl zanKihom ubi-
Z° 5 Se;0<ž-	s°.	^
š'DIjew°Ued,r'limi odiofci
^li Tl* in so pre-
j». *Xaliu"a,) ’>se' v čemer se siODeiMiJc« misel, ■° slovenski jezik
S5*.
!>>p ; 0 se celo poseči u oviran osnovno, 1 najsvi t) ao-rr no po otrofci, do *2raza « jeziku,
<Z*Pr°steZrat; csnovr »»Obori nrljsvetejšo o-aOTn^'- Wži-
VWar«il S,
povezanost
Priti rt* °tToJci> fci mora \?e9a ooun 22Taza « jeziku, So . r‘ narod. Iz do-V- V Č^ali slovensko
S ' mUjev„i aj bi se nuši *e i^etnu SU03im star-
NitnQugiti zan ^ l" naj bi
zaničevati in so-
Ce^o jp
N to in”^ . '^arod prena-1irJUdie. Odnn m*i mla' f0 jp	riaSe	m!a'
»Hli o7’1" n„ h0^fIsno Pokazal,
»» * je	*°	niknU	nHr
G4ei Ustr«^nD0!*1 Mna, da
*>«« tS0 C?°^ žr‘ve.
foto . oti šoli „e ,2ato- fcer so ^ šo ?r Wwh' temu^
^!.e orožj‘ 1 hstih “0(.
srn 5’ Sor; f *a Moritev Borili .4° Se !>r0ti ^°ti	Prot	!? se « in<«-
Sj?wa«w« ^
P0Up	r°du.	e so delali
^ 5eca‘aXr^P3u na’
“ ^se®ou50d 0(J
nikoli uklo-
gora nad Podbrdom do obale Jadranskega morja, do Snežnika in Učke do najjužnejšega rta Hrvatske Istre, Dejanja, ki so izpričevala našo borbo, niso bila osamljena dejanja samo nekaterih, temveč so pomenila, da se dvigajo borbene sile v narodu.
Pred Bidovcem, Marušičem Milošem, Valenčičem je žrtvoval svoje življenje Gortan v Istri. Ko so jih sodili v Trstu, so padli Kukec in drugi, na poti borbe so jim sledili še mnogi drugi in mnogi so v tej borbi žrtvovali svoja življenja. Kri naših štirih junakov, naših štirih mučenikov, ki je bila prelita na tem mestu, je javno dokazala vsem in vsakomur, vsemu svetu, da tu in po vsej deželi živijo Slovenci in Hrvati, ki hočejo sami odločati o svoji usodi. Prvo obdobje občenarodnega odpora so zaključili Pino Tomažič, Simon Kos, Ivančič, Vadnjal, Bobek. Temu je sledila splošna narodna vstaja. Njene korenine segajo že v začetke tega predvojnega obdobja, ko smo se še prav sami borili. Svet je poslušal.
Vsi ti naši junaki so že tedaj slutili, da bo prišel tisti veličastni čas, ko se bo ves narod dvignil v splošno vstajo. Vedeli so, da le napori, delo ustvarjajo napredek in da le borba proti besnim silam sovraštva tistih, ki So prišli tja, kamor niso spadali, ki so se polastili tega, kar ni bilo njihovega, prinese zmago in svobodo .
Ko se leto za letom spominjamo teh štirih naših junakov, se spominjamo tudi vseh. ki so se borili in se žrtvovali pred njimi in ki so prišli za njimi. Naša misel se vrača k njim, ker vemo, da so nam oni pomagali tu na tem ozemlju do vsaj znosnejšega življenja.
Za kratek hip ustavimo se v spominu pri njih, ko so Z visoko dvignjeno glavo, z brezbrižno samozavestjo odgovarjali, sodnikom..Iz .oči-jim je sijal odpor, v njihovih srcih ni bilo oklevanja. Ko so jih gledali ti sodniki, ko so jih videli tako vsi «dostojanstveniki», so se morali zgroziti ob tolikem junaštvu, ob tako trdni volji. Bili so veren izraz čutenja vse-naroda. Neznansko je bilo njihovo trpljenje. Premagali so ga v sebi, vedoč, da je njihovo žrtvovanje bilo potrebno. Neznansko je bilo tedaj trpljenje vsega naroda. Skozi trpljenje smo šli v zmago, zato ne more nobena sila izbrisati te zmage. Ta zmaga živi v nas. V nas živi prepričanje, da od tu
dalje gre naša rast le navzgor, da postaja vedno krepkejša. Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič in vsi oni znani in neznani, ki so prišli za njimi, so storili, da je tako.
Naša misel se vrača vedno znava k njim, zato ker čutimo, da hočemo obdržati v sebi vso dediščino, ki so nam jo zapustili, ljubezen do lastne zemlje, do svoj ega rodu, do svojega bistva. Spomnimo se, da so v tistih dnevih, ko so ti naši mučeniki čakali na smrt in drugi njihovi tovariši na dolgo vrsto let trpljenja v zaporih, po vseh naših hišah po vsej deželi ljudje prižgali lučke na olje, katerih plamenček je izražal našo misel do njih. Nobeden ni tega ukazal, misel sama je šla od vrat do vrat, od osebe do osebe, istočasno se je rodila pri vsakem našem človeku. Prav tako naj gori danes in vedno v nas vseh plamen naše globoke hvaležnosti našim vzvišenim žrtvam, plamen naše zavesti, da so nam oni pokazali jasne cilje in svetle vzore. Njihovo trpljenje ni bilo zaman. Dvigalo je v nas srd in odpornost in željo po osvoboditvi in še danes vemo zaradi njih, da nam bo naše trdno prizadevanje pomagalo pri naši rasti. Vse to je ostalo naizbrisno v nas in bo ostalo pri našem ■na-rod-u za vedno.
Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič,
slava vašemu spominu!
OBIŠČITE MA STADIONU «PRVI MAJ» RAZSTAVO
NASA
BORBA
ZA SVOBODO
RAZSTAVA BO ODPRTA DO 16. SEPTEMBRA
DNEM UD 9. DU 13. m OD 16. DO 23.
Slovensko gledališče
v Trstu
(Nadalj. is prejšnje številke) Za primerjavo naj navedem, da je bilo v sezoni 1907—08 38 predstav, v sezoni 1911—12 pa 65, dohodkov je bilo v sezoni 1907—08 13.516 kror.', v sezoni 1911—12 pa 31.474 kron. Število predstav je naraščalo od sezone 1907—08 do sezone 1911 do 1912 v naslednjem razmerju: 1 : 0.95 :1.18 : 1.6 :1.7, dohod, ki predstav, to je eksponent obiska pa v naslednjem razmerju za isto razdobje 1 : 1.09 : 1.16 : 1.63 : 2.04. Mera v geometrični progresiji dohodkov, to je obiska je bila večja nego mera v progresiji predstav. To je pomenilo, da se je krog obiskovalcev v vseh navedenih sezonah naprej širil in da se je gledališče ukoreninilo v širokih množicah slovenskega tržaškega prebivalstva V vodstvu ((Dramatičnega društva« so bile z leti nekatere izpremembe in dr. Merharja je v vodstvu zamenjal dr. Vekoslav Kisovec, intendant je postal časnikar. Rajner Hlača, ki se je udejstvoval tudi kot «buf-fo» pevec, dramaturg je bil nekaj časa Vladimir Borštnik.
Tržaško slovensko gledališče je doseglo tudi priznanje tujih igralcev. Znameniti italijanski igralec Ermete Zacconi si je ogledal nekaj predstav in se je pohvalno izrazil o Antonu Ve-rovšku ir.' Ignaciju Bodštniku. Poročevalec italijanske revije za gledališko in drugo umetnost in slovstvo «L’Arte» pa si je ogledal uprizoritev Smetanove opere ((Prodana nevesta« in objavil o njej pohvalno poročilo.
Važna sprememba v vodstvu gledališča, ko se je 1913 kot intendant in igralec pred svojim odhodom v Ameriko poslovil od tržaških Slovencev Rajner Hlača.
Rajner Hlača je pokazal za časa svojega intendantstva redek organizacijski dar poleg tega, da se je udejstvoval hkrati kot igralec v dramskih igrah in operetah. Za najboljšo njegovo vlogo je po mnenju tedanje kritike veljala vloga ministra Pietra Matteia v Rovet-tovem «Papa ekscelenca«. Uveljavljal je svoje poglede tudi v izbiri iger za repertoar, v katerega je izbral prenekateri kos moderne italijanske dramatike. Svojevrstno je združeval v sebi meščana in umetnika, po sodbi sodobne kritike je ostal ((diletant, če imenujemo tako one, katerim gledališka uprizarjajoča umetnost ni krušni poklic, ostal je diletant do zadnjega, toda ne diletant v umetnosti, temveč vzlic svojemu diletantstvu popoln umetnik«, kakor mu je zapisal. v slovo gledališki kritik Ekar.
Toda Rajner Hlača se je poslovil od tržaškega gledališča, ko je že preživljalo težko krizo. Dasi je na zunaj izkazovalo dokaj bleščečo zunanjost, je v resnici zdrknilo s svoje prejšnje kulturne ravni, ker je gojilo vse več operetnega in preveč lahkega komedijskega repertoarja. Pri tem je vodstvo prihajalo v spor z delom gledališkega občinstva, ki si je želelo drugačne dušne hrane.
Ta spor se je sčasoma razširil in razbil svoječasno duhov.
Predsednik Dramatičnega društva dr. Ivan Merhar je že l. 1908 poudaril: «Izkazalo se je, da glavna opora našega gledališča je
široha masa? zaradi tega je imelo isto značaj ljudskega gledališča, na kar treba ozirati se tudi za prihodnost»
JAIIKO
TRAVE«
Nova jeklolivarna Litostroja ki ie od 1. septembra v obratu. Osrednja dvorana (najvišji del stav. be) je oblikoval nica, leva stran čistilnica in desna jedrarnica
MjJan Skrbinšek kot ravn;te!j tržaškega slovenskega gledališča marca 1919
no edinstvo tržaškega slovenskega prebivalstva. Dasi že prej politično razdeljeno v desnico in levico, odkar si je v zadnjih letih prejšnjega stoletja vodstvo prve slovenske delavske stranke izbralo Trst kot svoj sedež, pa je spočetka v kulturnih zadevah nastopalo enotno.
Ko je Dramatičnemu društvu predsedoval dr. Ivan Merhar, se je dobro zavedal vloge slovenskega proletariata v Trstu posebno v kulturnih vpra šanjih. Slovensko delavstvo si je v Trstu že leta 1905 ustanovilo močno kulturno organizacijo ((Ljudski oder«, ki mu je bil prvi tajnik poznejši njegov predsednik Ivan Regent in ki je s svojo dobro izvedeno organizacijo javnih ljudskih predavanj odličnih slovenskih kulturnih delavcev, med katerimi so bili Ivan Cankar, Etbin Kristan, dr. Ivan Merhar in drugi, močno dvignil kulturno raven slovenskega delavstva v Trstu.
Slovensko delavstvo si je iskalo kulturne hrane v slovenskem gledališču, ki ga je spočetka imelo za svoj hram umetnosti. Zato je mogel ugotoviti dr. Ivan Merhar na občnem zboru Dramatičnega društva junija 1908: ((Izkazalo se je, da glavna opora našega gledališča je široka masa; zaradi tega je imelo isto značaj ljudskega gledališča, na kar treba ozirati se tudi za prihodnost.»
Toda sčasoma se vodstvo gle-
dališča ni več zavedalo te važne Merharjeve ugotovitve dejanskega stanja, ki bi moralo odločujoče vplivati na vsak ukrep vodstva skupne kulturne institucije, kakor je bilo slovensko gledališče v Trstu.
Delavski dnevnik «Zarja» je v letu 1912 takole obrazložil poglede slovenskega delavstva na slovensko gledališče v Trstu: ((Poglejmo si sedaj tržaško slovensko gledališče. Njegovo u-stanovitev smo pozdravili tudi mi ir; naša želja je bila, da bi tam sodelovali. Ampak kakšno razočaranje! Tržaško slovensko gledališče je postalo sedaj čisto nacionalistična institucija, pri kateri se misli najmanj na resno umetnost. Tam smo naprosili, naj bi uživali tudi mi vstopnice po znižani ceni. Dokler je načelovala gledališču nepristranska in vsem priljubljena oseba dr. Merharja, smo tudi mi dobivali vstopnice po znižani ceni. Toda prof. Merhar je moral zapustiti dramatično društvo zaradi intrig, ki so jih pletle proti njemu duše, katere niso prenesle, da bi dobivali vstopnice za znižano ceno. Ko je dr. Merhar odstopil, se je vzela socialističnemu delavstvu prej dana olajšava in nam je niso vrnili niti na ponovno prošnjo.«
Si*'Or je bil globlji ir ni šlo samo za vprašanje znižanih vstopnic, šlo je za odpor proti gosposkemu ponašanju novega gledališkega vodstva, ki je skušalo ustreči delu gledališkega občinstva z laži-umetnostjo operetnih popevk. Temu pa se je uprl ostali del občinstva z višjo kulturno ravnijo. 2e pred ustanovitvijo ((Ljudskega odra» so se nekajkrat zbrali delavski diletantje pri priložnostnih igrah, ki jih je vodil poznejši tajnik društva Regent. V letu 1912 pa so se odločili k resnejši potezi: decembra 1912 so uprizorili z uspehom Kristanovo dramo ((Tovarna«. Nedvomno bi se v okviru ((Ljudskega odra« izoblikovalo novo gledališko središče v Trstu, ako bi name ne prekrižala prva svetovna vojna.
V sezoni 1913/14 je imelo slovensko gledališče v Trstu 96.266 kron prometa ter 6362 kron izgube. Poleg tega je doživelo tudi osebno krizo v svojem vodstvu: predsednik društva dr. Šemrov, ki je bil hkrati intendant, se je predsedstvu
odpovedal pozimi 1913/14, ker se je za stalno preselil iz Trsta. Njegove posle je prevzel podpredsednik Ponikvar, ki je prišel do prepričanja, da društvo ne more vzdrževati opere in operete in je kratkomalo odpovedal opernemu in operetnemu osebju. Artistični vodja Dragu-tinovič je odšel v Osijek, nadomestil ga je Toplak do prve svetovne vojne.
Novi odbor Dramatičnega društva je pripravljal novo sezono in se že pogodil z Milanom Skrbinškom, ki je spomladi kot vodja skupine ljubljanskih igralcev gostoval v Trstu, da prevzame v sezoni 1914/15 vodstvo gledališča. Toda vse namere je preprečila vojna. Ob začetku vojne je gledališče le še životarilo in priredilo zadnjo predstavo v zgodnji pomladi 1915, ko je igralec Danes odšel k vojakom.
Redne predstave so prenehale, spomine na gledališče je oživela le uprizoritev RitJičiče-ve otroške igre «V kraljestvu palčkov«, s katero je tržaška mladina gostovala tudi v Ljubljani.
Se med vojno je hkrati s političnim življenjem oživelo tudi kulturno. Ljubljana se je
Albert Širok, pobudnik gledališkega življenja v Trstu po požigu 1920, v karikaturi Alberta Sirka
pripravljala, da obnovi svoje gledališče. Tedaj je po kobariškem predoru, ko se je premaknila fronta s Soče dalje proti zahodu, prišel v Trst Milan Skrbinšek, še v vojaški uniformi. Priredil je nekaj predstav spomladi 1918, nakar ga je ((Dramatično društvo« v Trstu pridobilo za vodstvo obnovljenega gledališča v Trstu.
(Nadaljevanje jutri)
Japonska šest let po porazu pred sklenitvijo miru
(Nadaljevanje in konec)
V zunanji trgovini postopno zavzema Japonska zopet staro mesto, ki ga je imela pred drugo svetovno vojno. Njeni ceneni izdelki se zopet pojavljajo na starih tržiščih, še več: japonski izvoz v marsikatere države je danes že višji kot je bil pred vojno. To velja za Indijo, Filipine in Siam. Počasi pa si Japonska osvaja tudi druga tržišča.
Kakšna je struktura japonske zunanj'e trgovine sec-aj? V uvozu 1950 leta prevladujejo zopet surovine za tekstilno industrijo, ki s0 stopile na prvo mesto, katerega so doslej zavzemala hranila. To pomeni, da j'e japonska tekstilna industrija zopet začela delati za izvoz kot nekdaj. V izvozu so sicer na pivem mestu tekstilije, toda največji napred'ek izkazuje v lanskem letu kovinska industrija. za njo pa strojna industrija Kljub omejitvam in teža vam zaradi nabave surovin in preusmeritve nabav na druge vire se je japonska kovinska
in strojna industrija zopet povzpela.
Pridobivanje premoga je preseglo predvojno raven, ni pa doseglo najvišje ravni dosežene med vojno Proizvodnja električne energije znatno presega predvojno višino in tudi najvišjo raven, doseženo med vojno. Vendar celotni indeks industrijske proizvodnje ne kaže tako ugodne slike. Mnogo kasneje kot Zahodna Nemčija je Japonska prišla na višino svoje predvojne industrijske proizvodnje. Medtem ko je v Zahodni Nemčiji indeks industrijske proizvodnje prvič marca 1950 izkazoval višje stanje kot pred vojno, je japonska industrijska proizvodnja šel'e marca letos dosegla predvojno stanje in sicer predvsem zaradi povečane proizvodnje rudarstva, medtem ko je sama industrijska proizvodnji dosegla v aprilu 1951 šele indeks 90 (glej Monthly Bulletin of Statistics, izd. Statistični urad Združenih narodov, julij 1951).
Razvoj japonske zunanje trgovine nam kaže naslednja tabela (v milij. dolarjev, Far East Data Book, marec 1951)
J	uvoz	izvoz
1937	1363	1200
1938	1070	1109
1946	305	104
1947	523	174
1948	683	258
1949	905	519
1950	959	820
Ce bi od skupnega uvoza odšteli ameriško pomoč, kakor je razvidna iz prej navedenih'podatkov, bi dobili, da je bil že leta 1949 komercialni uvoz manjši kot japonski izvoz, da je torej sama japonska zunanja trgovina postala aktivna.
Omeniti je še, da je bila japonska zunanja trgovina vseskozi do zadnjega časa v ameriških rokah, da pa je že nekaj časa sedaj prepuščeno trgovanje zopet Japoncem samim, kakor sploh daje ameriška politika vedno več svobode japonskemu lastnemu udejstvovanju.
VII. BOJ Z INFLACIJO
Najšibkejša točka japonskega gospodarstva pa je naraščajoča inflacija. Uradni tečaj dolarja, ki je znašal pred vojno 4.265 1 jena, je sedaj določen na 360
J jen notiral v New Yorku 28.81 ‘ centa, sedaj pa r.otira samo 0.2778 centa. Se slabša pa je relacija pri cenah.
Ce vzamemo cene na debelo leta 1937 kot 1. dobimo, da so do konca leta 1950 narasle cene na 223, letos do maja pa na 277. Podobno so narasli življenjski stroški, če vzamemo zopet za podlago stroške leta 1937 kot 1: do konca 1950 na 179, do konca aprila 1951 pa na 199 (pri istočasnem indeksu cen na debelo 275). V še manjši meri pa so narasle mezde; pri indeksni bazi 1 v letu 1937, so konec leta dosegle mezde 177, v marcu 1951 178 pri indeksu življenjskih stroškov 193. Vidimo torej, da je povečanje cen na debelo večje kot povečanje indeksa življenjskih stroškov, to pa zaradi politike zadrževanja dviga cen z raznimi kontrolami, podporami itd. Ker pa je v tekočem letu ta politika v veliki meri ponehala, je pričakovati nadaljnjega zvišanja življenjskih stroškov, s tem cen in s tem tudi povečane zahteve delavstva za zvišanje mezd z vsemi posledicami: de-
I jenov za dolar. Pred vojno je lovni spori, štrajki itd.
V veliki meri je to inflacijo * vojni problem na finančnem
povzročilo finansiranje vseh stroškov po vojni s povečanjem količin denarja v obtoku. Tako je znašal obtok bankovcev Japonske banke leta 1937 2 in pol milijarde jenov, depozitni denar (vlogo v bankah) pa 9.8 milijarde jenov. Do konca 1945 je denar v obtoku na-rastel na 35, depozitni denar pa na 79 milijard. Do kanca 1950 je gotovina narastla na 409. vloge pa na 511 milijard jenov (prim. International Financial Statistic, izd. Mednarodni valutni fond. julij 1951). V tekočem letu je sicer uspelo zmanjšati obtok gotovinskega denarja, še nadalje pa je narastel vložni denar, tako da se morajo Japonci in Amerikanci še naprej boriti proti inflaciji.
Proračunski položaj je postal ugodnejši, ker so prvikrat po vojni dohodki presegli izdatke, to pa predvsem zaradi uporabe protivrednosti sredstev ameriške pomoči. Zato je tudi državni dolg v jenih lansko leto padel od 404 na 294 milijard ienov (pred vojno leta 1937 pa je znašal komaj 12 milijard jenov).
I Zato je slejkoprej glavni po-
polju boj proti inflaciji, ki bo moral biti celo poostren, da se inflacija saj zaustavi in da ne napreduje naprej. V ta namen bodo potrebni še mnogi ukrepi, ki bodo pa sedaj, po sklenitvi mirovne pogodbe imeli ugodnejša tla, ker bodo psihološko zadevali na boljšo pripravljenost kot doslej, ko je bila bodočnost razmeroma nejasna.
* * *
Pričujoča razprava je ^riela namen osvetliti samo nekaj strani japonskega gospodarskega in javnega življenja po vojni, da vidimo velike spremembe, ki se dogajajo v svetu. Nismo pa se mogli spuščati v psihološke posledice in njihov vpliv na miselnost japonskega, ljudstva, ki melje veliko bolj počasi kot evropska pamet. Sele leta, mogoče desetletja bodo pokazala, kako se je spremen nila duša japonskega ljudstva, koliko so nanjo vplivale ogromne politične in socialne, zlasti pa gospodarske spremembe vi zadnjih petih letih med koncem vojne in mirom.
DRAGO POTOČNIK
Pisatelj France Bevfc in prof. Jo Sacije FLRJ se vpisujeta v
že Zemljak, šet Ekonomske cieie-knj go obiskovalcev razstave
k «n r L i 1"	^Sa zabo(^na *r*' srednja Evro-
U UL KA L	pa je V področju močne doji j \ L ITI L	**ne n*z*te§a zračnega pritiska,
v katero pritekajo labilne polarne zračne gmote, ki povzročajo nestalno vreme Za danes predvidevajo pretežno oblačno in vetrovno vreme. Toplota se bo znižala.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
& SEPTEMBRA 1951
8 ,|,J
juliji' jijjilj!
II
• m iii
lili 1P
P
p»
i! i il i Ah,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta:
14.00:	Simfonične	koračnice;
21.30: Slovanska komorna glasba. — Slovenila: 12.30: Solisti narodne pesmi; 18.40: Skladbe Mozarta in sa. — Trst II.: 12.35: Lahka glasba; 19.15: OP« ni dueti. — Trst I.: 12.00: Moderna glasba; «.«• Plesni ritmi.
in ansambli poi°
Zmaga in nato poraz Plevenove vlade
#	M
Narodna zbornica sprejela Plevenov načrt q'ede šolskega vpra šanja • Degolisti so zahtevali razpravo o ceni ata ir Pleven je ostal v manjšim - Njegov namen je sedaj zavleči odločitev
PARIZ, 4. — Plevenova vlada je danes dosegla velik u-speh v narodni zbornici, ki je sprejela njen načrt za ureditev vprašanja podpor privatnim šolam. Takoj nato pa je doživela tudi svoj prvi poraz. Jean Legendre, član degoiistične stranke, ki je odbil, da bi stopil v Plevenovo koalicijsko vlado, je zahteval y zbornici, da takoj razpravljajo o povišku cene za žito. ki znaša sedaj od 2700 do 3600 frankov za stot. Pleven je zahteval, da bi to razpravo odložili, vendar je zbornica to odbila s 324 glasovi proti 279. Socialisti, komunisti in degolisti so se s svojimi stališči združili proti vladinemu predlogu; levica, ker meni, da bi povišanje cene kruha povzročila zmanjšanje življenjskega nivoja, desnica pa trdi, da bi bila nova cena še vedno nižja od vrednosti žita na svetovnem tržišču.
Prvo glasovanje je bilo samo glasovanje o proceduri. Razprava se nadaljuje jutri o vprašanju žita in podpore šolam. Pleven in njegovi podporniki hočejo zakasniti razpravo, dokler se ne bo zbornica vrnila s počitnic 45 dni. Komunisti in degolisti pa posku-
šajo dcaeči takojšnje glasovanje. Ce bi Ploven pri dokončnem glasovanju propadel, bi to pomenilo, da bi bila Francija znova brez vlade.
Novi zakon, ki so ga sprejeli s 370 proti 238 glasovi predvideva, da bodo odprli kredite za gradnjo šol v znesku milijarde frankov; sprejeli so člen, ki pooblašča vlado, da namesti novih 700 učiteljev, obenem pa so povečali podporo študentom javnih in privatnih katoliških šol v znesku 30Q frankov na leto. Štipendije za študente privatnih šol (četrtina francoskih študentov obiskuje privatne šole) bodo nakazali direktno šolam.
Obenem pa je narodna zbor; nica odbila s 350 proti 209 glasovom dodatni člen, ki ga je predložila socialistična parlamentarna skupina, katere namen je bil doseči, da bi ta zakon izgubil veljavnost X. januarja 1952,
Danes zjutraj je francoska vlada na drugi strani sprejela ukrep, ki je presenetil politične opazovalce v francoski prestolnici. Z njim so prizadeti predvsem prekupčevalci z mesom. Javila je namreč, da je njen namen povrniti se k ce-
GAITSKELL SVARI PRED SLABIMI ČASI
Njegove štiri zahteve na kongresu Trade Unionov-Deficit v izvozni bilanci - Vprašanje sodelovanja delavcev pri dobičkih industrij - Včeraj je kancler drž. zaklada odpotoval v VVashington, da razpravlja o svetovnih gospodarskih in finančnih vprašanjih
V Parizu se pospešeno nadaljujejo dela za zidavo poslopja, v katerem bo letos v novembru zasedanje glavne skupščine OZN. Poslopje se dviguje Uk pred Trocaiderom, ob obali Seine, med Eiffelovim stolpom in palačo Chaillot. V tem poslopju bedo uradi, dvorana za zborovanje, menza in pritikline.
nam najvišjih tedenskih cen že s tem petkom. Ta ukrep je bil v veljavi med vojno in so ga ukinili šele pred dvema letoma. Vlada se je tudi odločila, da bo ukinila izvoz žive in zaklane živine, kar naj bi predvsem vplivalo na cene na domačem trgu. Ta ukrep bo spremljalo tudi zmanjšanje aIi celo ukinitev carine za uvoženo živino.
Vaje angleške mornarice
LONDON, 4.	—	Angleška
«Home Fleet« bo danes pričela z največjim pomorskim križarjenjem, ki bo trajalo cele tri mesece. V enem tednu se bodo enote angleške mornarice zbrale ob škotskem oporišču Inver-bordonu, kjer se bodo vadile v
streljanju. Glavni del križarjenja bo «obramba konvojev«, ki se bo pričela 10. oktobra in bo
trajala en teden v škotških vodah in na Atlantskem oceanu. «Home Fleet« bo nato imela v Gibraltarju nove manevre y streljanju in taktične vaje in se bo vrnila v domovino prve dni decembra.
iipisffiiiji
■
Po tekmi s Švedsko
MNENJA SO RAZLIČNA
Zvezni kapetan je nestanoviten v izjavah - Kolesarski intermezzo - Povoljna bilanca
Pred očmi nam je izjava ing. Arsenijeviča po nedeljski nogometni tekmi Jugoslavija -Švedska: Nasprotnik je bil zelo močan in boljši kot smo pričakovali. Mislim, da je naše moštvo opravičilo zaupanje. Jugoslavija je imela več od igre in rezultat bi moral biti pravzaprav še večji v našo korist. Zadovoljen sem z igro naših re. prezentantov in smatram, da so bila nasprotovanja o sestavi naše državne reprezentance, neopravičena. Vedeli smo za moč švedskega moštva in smo zato, poznavajoč naše igralce, izbrali moštvo, ki nas bo najbolje re-prezentiralo. V tem smo popolnoma uspeli.
Zvezni kapetan je brez dvoma najbolj poklican da po tekmi daje izjave, Ta dolžnost ima v sebi vse neprijetnosti, kar si jih morete zamisliti. Od najmanjše, ki je v razlaganju posebej vsaki skupini novinarjev eno in isto, pa do največje, ki je v tem, da vsaka taka izjava ostane zapisana črno na belem v vseh listih. Zato mora vsaka beseda biti dobro premišljena in kolikor mogoče odgovarjajoča resnici. Ing. Arsenijevič se po našem ne drži vedno teh kriterijev.
Spominjamo se, ko nas je zbral po tekmi z Italijo, v salonu hotela «Rosay> in nam sporočal svoje vtise. Med stvarmi, ki so se nam zdele čudne <proglasil je za najboljšega italijanskega igralca Bonipertija, ki ga je ves tisk imel za enega najslabših) je tudi dejal, da je igra bila po njegovem lepa. Priznamo vse: tekma je bila borbena, napeta in še kaj drugega, a ne lepa. Spogledali smo se tedaj, zapisali in dodali v naših člankih kak klicaj med oklepaji in se tolažili češ: vsak po svoje.
Prišla je tekma s Švico. Trideset minut krasne igre, ostalo znosno. Zvezni kapetan ni bil zadovbljen.
Repriza proti Norveški: zopet trideset minut zelo lepe igre (vsaj očividci tako zatrjujejo), potem slabše. Arsenijevič nezadovoljen obeta spremembe.
Tekma s Švedsko: borbena,
po soglasnem mnenju vsega jugoslovanskega tiska ne preveč zanimiva in večji del nelepa. Kapetan pa končno reče, da je zadovoljen; z dodatkom, ki pra-m, da so bila nasprotovanja pri sestavi ekipe neutemeljena.
Kaj lahko sklepa profan opi-— ate "■
zovalec, ki mu je tuje ozadje vse zadeve.
1. Da je moštvo proti Švedski sestavil Arsenijevič po svojem okusu, ostale postave pa z več ali manj prostovoljnim sodelovanjem drugih. 2. Da je v svoji izjavi o tekmi zavrnil napadanje listov, ki so hoteli v moštvu Čajkovskega in realizatorja Tomaševiča, baje v dobri formi. In to na način, ki ne odgovarja stvarnosti.
* * *
Ing. Arsenijevič ima velike zasluge za jugoslovansko reprezentanco, zato želimo, da še dolgo ne bi sledil italijanskemu kolesarskemu kapetanu, Alfredu Bindi, ki je po letih razočaranja in obtožb opešal. Gre v pokoj, ker pravi, da je truden in da je naveličan biti kamen spotike, ob katerega bi lahko streslalo javno mnenje ves svoj bes. Ni on kriv, ako kolesarji ne zmagajo. Kot o vseh, ki gre-
do, v listih	0	njem it. dva dni			
same lepe	stvari		Po dolgem		
času. * * * Tekma proti Švedski					ie bila
sto petdeseta		mednarodna igra			
jugoslovanske		reprezentance.			
Popoln seznam Albanija 3		■: 2	1	0	7: 4
Argentina	l	0	0	1	1: 3
Avstrija	3	0	0	3	5: 16
Belgija	2	t)	2	0	3: 3
Bolivija	1	1	0	0	4: 0
Brazilija	3	2	0	1	10: 7
CSR	23	6	4	13	43: 76
Bolgarija	16	11	2	8	43: 23
Danska	2	2	0	0	9: 2
Grčija	6	4	0	2	24: 10
Anglija	3	2	1	0	7: 4
Finska	1	0	0	1	2: 3
Francija	9	3	2	4	14: 16
Izrael	2	2	•	0	11: 2
Matija	4	0	1	3	2: >
Luksemburg	1	1	u	0	6: 1
Madžarska	7	1	3	3	7: 12
Mehiko	1	1	0	0	4: I
Nemčija	4	2	0	2	7: 9
Norveška	3	3	1	•	U: 3
Poljska	13	7	1	5	30: 32
Portugalska	2	0	0	2	3: 5
Romunija	23	11	2	10	43: 38
Turčija	5	3	1	1	U: *
Urugvaj	2	0	0	2	1: 13
Švica	5	3	1	I	17: 9
Švedska	3	2	0	1	5: 5
Španija	2	0	1	1	2: 3
150		69	22	59 340:315	
Robinson aliTurpin?
FERNDALE (New Ycrk), 4. — Zach Hobbs je naslonjen na beli steber vhodnih vrat in pravi: «Ne bi rad bil Robinson«.
Hobbs je pri tem mislil na Sugara Raya Robinsona, ki bo 12. t. m. poizkusil ponovno pridobiti v Polo Grounds v New Yorku naslov svetovnega prvaka srednje teže. katerega mu je odnesel Ranci y Turpin.
Kdo je Hobbs? Je eden od treh iisparring partners« Turpi-oa, ki imajo malo zavidanja vredno nalogo, da prejemajo udarce mulata, ki se pripravlja na match. Hobbs je že boksal z Robinsonom, ko se je tg pripravljal na srečanje proti Robertu Villemainu, potem je bil partner Boba Olsona in še pozneje Sama Langforda, katerega udarci so tako močni da ne najde nasprotnika, ki bi se boril z njim.
«Vendar nihče — prgvi Hobbs — ne udarja tako močno kot Randolph Turpin«. Misli, da bo tokrat Anglež zmagal s k. o- ((Onemogočil ga bo in mogoče poslal tudi v bolnico«.
Ray Arcel, ki je morebiti
BEOGRAD. 4.	—	Crvema
zvezdla je premagala A u.stri o s 3:2 (2:2). Jutri bodo Dunajčani igrali proti Partizanu.
Stadion je bil poln kot pri vsaki nogometni tekmi večjega formata v Jugoslaviji. Dunajski nog V t je zasijal v vsem blesku ii, prikazali igro iz slavnih dni Wundierteama. Prvih 20 minut je enajsterica Austrie dominirala igrišče; njihova smiselna, kombinatorna in duhovita igra je često žela priznanje.
V današnji tekmi ie Austria upravičila sloves, ki jo spremlja kot enajsterico starega sistema kratkih pasov, ki ni več v modi; a z izrednim stilom, ki vedno potegnfe za seboj množice.
Ni se vse končalo pri lepi igri. Mrkušič je dvakrat bil poražen. Prvi gol je dali v tret-
CRVLM ZVEZDA - AUS1RIA 3 2 (2-2)
KRASNA IGRA IVA
mUSKIH STADIONU
ji minuti Komineik. Kombinacija se je začela na sredi igrišča pri Melchioru; ta je žogo povedel do središča, čeprav oviran od dveh jugoslovanskih branilcev, jo podal Komineku, ki je vešč, prevaril Mrkuši-ča. Drugi gol je dal v deseti minuti Stojaspal. Zanj je kriv Stankovič, ki je hotel podati žogo vratarju Mrkušiču, čeprav je bil nasprotniku blizu.
V 31. minuti je Mitič znižal razliko. Tri minute kasneje je
Zivanovič izenačil in dal v drugem polčasu tudi zmagovalni gol.
Agra j® bila zelo lepa, za kar gre zasluga predvsem Austrii. Vendar pa lahko rečemo, da j« Zvezdla goste nadigrala in bi lahko zmagala še z večjim rezultatom'.
Postava Zvezde:	Mrkušič,
Stankovič, Zvekanovič; Palfi Diskič Djajič, Ognjanov, Mitič (Zlatkovič) Tomaševič, Zi-vanovič. Jeztrkič.
najslavnejši trener sveta je dejal, da je zelo verjetno, da bo Turpin ponovno premagal Robinsona. Njegova prognoza ima toliko večjo veljavo, ker Arcel ni s Turpinom vezan po skupnih interesih. «Ne mislite, da sem jaz proti Sugarju, — pravi Arcel — sem enostavno prepričan, da ima Turpin strahovito učinkovito pest«. In je še izrazil svoje občudovanje nad Randyjevo metodo treninga. Turpin kot znanc ne nosi zaščitne čelade, da bi se naučil izogibanja udarcev.
Bob Olim, bivši prvak sred-njetežke kategorije tudi misli, da bosta mladost in moč Tur-pina premagali Robinsona. Na vsak način pa noče dati dokončnih izjav, dokler ne bo videl tudi Sugarja na delu.
Robinson je naznanil, da bo poklonil ves dobiček javnega treninga, ki bo v soboto, vdovi Georga Floresa, umrlega v Nev Yorku za posledicami poškodb pri boksanju. Robinson je v primeru zmage nad Turpinom pripravljen na ponovno pot v London na tretji match.
Kidu Gavilan in Ezzard Charles sta videla Turpina pri delu. Rrvi je dejal, da bo Ray zmagal, mogoče tudi s k. o. Charles je bil bolj previden in hoče videti prej na delu še Turpina.
In stave? Številne; Robinson je favorit z 12 proti 5. Vendar se količnik boljša v Angleževo korist in bo pred pričetkom matcha verjetno Robinson favorit le še s 7 proti 5.
Listki se prodajajo dobro in bo inkaso dosegel najbrže 550 tisoč dolarjev. Polo rounds sprejme skoraj 60 tisoč oseb. Omeniti je treba, da v New Yorku srečanje ne bo prenaša.
no niti po radiu, niti po televi-
...	_	j-	....
ziji. Televizijsko ga bodo lahko gledali le v enajstih največjih ameriških mestih in še to v zaprtih prostorih, v kinematografih.
JACK CUDDY
BLACKPOOL, 4. — Pred svojim odhodom v VVashington in OUawo je oanes kancler angleškega državnega zaklaaa Hugh uauskeil imet vazen govor na kongresu Trade Unionov v Blacjcpoolu. Vse kaže, aa je nameraval opozoriti angleško ljudstvo na siaibse čase m je vztrajal predv.sem pri naslednjih tockan; 1. Treba je omiliti za-nteve po plačah; 2. Se leta 19o2 se .booo dvignili življenj«*! stroški, če bo prišlo do novih povišanj plač; 3. Notranjo potrošnjo je treoa. zmanjšan; 4. Nemogoče je dati nove državne podpore za znižanje cen živilskih potrebščin in drugega blaga, Opozoril je na nevarnost inflacije v svetu m dejal, da Veliko Brdanijo predvsem tezi oborožitev in gospodarski dvig: ((ivljuoovati moramo zunanj.ni gospodarskim težavam, ki prihajajo kot posiedica svetovne oborožitve, ±o pri količinah in cenah našega uvoza. Cene uvoženim predmetom so porastle za 40 odst. v primeri z lanskim letom, medtem ko se cene našega izvoza niso dvignile v enaki meri. Ne verujem, da bomo mogli še letos kljubovati tem izreanim težavam. Verjetno bo naš dericit V zunanji trgovini znatno višji od rezerv, ki jih bomo mogli ustvariti. Za.radi tega — je dejal Gaiiskeil — bo morala V elika Britanija zmanjšati uvoz in povečati izvoz. Ce ne bomo zmanjšali notranje potrošnje, bomo morali črtati tudi uvoz najnujnejših izdel- \ kov. S tem bi nastale še resnejše posledice.
Gaitskeii je nadaljeval, da povišanja cen ni povzročil samo načrt za angleško oborožitev temveč je to posiedica svetovne oborožitve, ki povečava cene uvoza in v manjši meri plače in mezde. Boapore draginji bi prinesle na leto novin 6U0 milijonov runtov šterlingov Stroškov, poleg dosedanjih 400 milijonov. To je nemogoče. Prav tako je nemogoče zvišati za veliko posredne davke. Uaitskeli je izrekel mnenje, da ni prišlo do visokih dobičkov vsled povišanja življenjskih stroškov, vendar je treba doseči bolj zmerno razdelitev lastnine za dosego socialne pravice, brleae tega je Gaitskeii naglasil, da bo »morda dobro proučiti možnost kakšne oblike sodelovanja pri dobičkih družb in industrij s strani delavcev z razdelitvijo delnic med njimi v višini nerazdeljenih dobičkov«.
Kancier državnega zaklada je zaključil: «V prihodnjih mesecih bo predvsem potrebna zmernost. Je nekaj simptomov zmanjšanja svetovne inflacije. Pred kratkim so se cene surovin občutno znižale. Mogoče je (ni mogoče reči več kot toliko), da bo svetovni trg dosegel ravnotežje. Kljub temu se bo mogel zlahka pričeti proces inflacionizma na znotraj. Tudi s stabilizacijo cen na svetovnem trgu se bodo življenjski stroški povečali v letu 1952 če bomo povečavali stroške s poviški plač in mezd. In ravno to moramo preprečiti.
Hugh Gaitskeii je odpotoval danes ponoči V Washington, kjer bo razpravljal o svetovnih gospodarskih in finančnih problemih. Kakor se je zvedelo v Londonu, so angleški diplomati že skoraj prepričali svoje gospodarstvenike, da je treba plačati prvi obrok ameriškega posojila, ki bo zapadel 31. decembra. Priporočili so jim, da naj ne poskušajo zahtevati črtanje obresti.
Vzrok tega stališča je treba iskati v kompliciranem položaju, v katerem so angloameriški odnosi na številnih poljih. Angleško zunanje ministrstvo ne zastopa stališča, da bi se mogli angloameriški odnosi zboljšati v napetosti, do katere bi prišlo, če bi se angleška zakladnica
odločila, da ne bo popolnoma plačala prvega obroka posojila.
Vendar pravijo, da bodo glede tega podvzeli dokončno odločitev šele ob povratku Gait-skella v angleško prestolnico, kar se bo dogodilo ob koncu tega meseca.
Nadaljevanje blokade po Sueškem prekopu
ALEKSANDRIJA, 4. — Egipčanska vlada namerava nadaljevati ,z blokado ladij, ki plujejo preko Sueškega prekopa v izraelska pristanišča,, kljub resoluciji Varnostnega sveta. Carinske oblasti so dobile navodila, naj nadaljujejo s preiskovanjem ladij in naj zadrže tiste, ki prevažajo nafto, orožje ali municijo v Izrael.
Egipčanski zunanji minister Šalah el Din bej pa je danes imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da se ne ((tičejo Egipta» odločitve, ki bi jih mogli sprejeti na konferenci v Nairobiju glede obrambe Srednjega vzhoda. Dodal je, da me moremo sodelovati pri nobenem vojaškem načrtu, pri katerem je prisotna tudi Velika Britanija, dokler ne bo zado-
ščeno našim nacionalnim težnjam in sicer evakuacija Sueškega prekopa, in združitev doline Nila«.
Pripravili so načrt statuta
za mednarodno kazensko sodišče
KINO
v TKKTC
Exceistor. 16.30: «Neptunov»
E. VVilliams.
Nazlonale. Zaprt radi pre^JJ
Fenice. 16.30: «Lev iz
V Gassmann, M. Vitale. ^ Arcobaieno. 16.30: «E1 Pa Russell, J. Payne,	a.
Astra Hoja d. 17.00: «CetvoW zije« E. Flynn, R. Le, 16.00: «Me«tni tfl«*1*
Alabarda.
Gable, L. Young. Armonia. 15.30: ((Divja strs® Pečk, J. Bennett.
ŽENEVA, 4. — Odbor OZN za mednarodno kazensko pravo je po enem mesecu dela zaključil svoje zasedanje. Pripravil je .poseben načrt za Glavno skupščino OZN, ki predstavlja prvi načrt statuta za mednarodno kazensko sodišče.
605 žrtev v štirih dnevih
CHICAGO, 4. — Najmanj 605 oseb je zgubilo življenje v raznih incidentih med slavnostmi dneva dela in tveedkendu, ki je temu sledil. Najmanj 391 ljudi je umrlo med cestnimi incidenti v dneh med petkom in ponedeljkom do polnoči. Javljajo, da jih je 99 utonilo, 19 umrlo pri letalskih nesrečah, 96 pa je našlo smrt na druge načine.
AMMAN, 4. — Danes zjutraj so v Ammanu izvedli smrtno obsodbo nad štirimi obsojenci zaradi sodelovanja pri umoru kralja Abdulaha.
keck, j. isennen.	,
Azzurro. 16.00: #BronaSta r
M. 0’Hara, M. Carey. } ((jastre*
mrtt**
Belvedere. 15.30: Scott.
Garibaldi. 15.00: «47. govori* Toto
_ S. Pamp»» Ideale. 16.30: «Jutri bo Pt‘K
V. De Sica, A. M. Plc^t
Impero. 17.00: «Prost Croccolo, N. Taranto.	,
Viaie. 16.00: «Narobe drdu«1 Sheridan V. Mature.	a
Italia. 16.00: «Molčeči SbHM lan Ladd.	,	m
Kino ob morju. 16.30: ((Pil*1 jaz«, Macario.	i
Marconi. 16.30: «Pridi,
menoj« J. Sleivart, H
Massimo. 16.00: «FantastiWL^ mornica« M. Toren, R.
Novo Cine. 16,00: «Se vih« ~ va» E. Fl.vnn, A. Sheridan..
Odeon. 16,00: «Karneval v * riki« D. Kaynes, V. idio. ifinn-	h	rez	K*1
Radio. 16.00: «Mesto brez B. Fitgerald, H. Duff. 0 ^
Savona. 16.00: ’ «Razsoaba» *■ land, F. Marly.	■	tt
Vittorlo Veneto. 16.00: «V'ICZ sti« W. Holden, W. B en*
POLETNI KINO:
20.30:
ADENAUER
gre v London
pred zasedanjem atlantskega sveta v Rimu naj bi prišlo do sestanka treh z nemškim kanclerjem? - Mac Cloyeve izjave pred odhodom v VVashington - Adenauer naj bi se pogajal o rešitvi glavnih vprašanj v zvezi z Nemčijo
BONN 4. — Danes so v za-padnoneroški prestolnici uradno potrdili vesti, da bo kancler Adenauer uradno obiskal London v dneh od 8. do 13. oktobra. Enako so storili istočasno tudi v angleški prestolnici in tamkaj šni politični opazovalci, pravijo, da bo prišlo do obiska nemškega kanclerja v trenutku, ki je zelo važen in sicer takoj po razpravah o nemškem vprašanju. do katerih bo prišlo v prihodnjem tednu v Washing-tonu med angleškim, francoskim in ameriškim zunanjim ministrom in po zaključku zasedanja atlantskega sveta, ki bo v Ottawi. Glede tega omenjajo še nasvet ameriškega državnega tajnika Deana Achesona glede potrebe, da bi se sestali trije zapadni zunanji ministri s kanclerjem Adenauerjem na posebnem zasedanju v oktobru, še pred rimskim sestankom atlantskega sveta da bi dosegli dokončno rešitev glavnih vprašanj v zvezi z Nemčijo.
Do tega obiska v Angliji bi moralo priti že v letošnjem poletju, saj je znano, da je angleški zunanji minister med svojim obiskom v Bonnu, v mesecu maju, povabil Adenauerja v London. Adenauer bo prispel v angleško prestolnico kot zunanji minister Zapadne Nemčije in ne kot ministrski predsednik. Uradno poročilo v Bonnu, ki je javilo ta obisk trdi, da bo ((izmenjal mnenja« z Morrisonom, sestal pa se bo tudi z angleškim ministrskim predsednikom elementom Attleejem in z drugimi člani angleške vlade.
V nasprotju z londonskimi opazovalci, ki so mnenja, da bo prišlo do sestanka treh zunanjih ministrov z Adenauerjem,
V zapadnonemški prestolnici n« izključujejo, da se bo Adenauer po obisku y Angliji podal v ZDA. Zavezniški opazovalci v Bonnu pa pravijo, da je namen londonskih razgovorov pripraviti pot za bodoči sesta-
s tremi mi-
nek Adenauerja nistri.
Isto možnost je danes omenil tudi ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy, ki je dejal, da bi moral biti namen tega sestanka pripraviti novi ((status« zapadnonemške republike. Mac Cloy je danes odpotoval v VVashington in pred svojim odhodom izjavil: ((Nameravamo oživeti svobodno in neodvisno nemško državo, vendar nočemo žrtvovati načel in obvez, katerih naloga je zagotoviti demokratično bodočnost Nemčije«. Mac Cloy je pojasnil, da bližnja konferenca treh v Wa-shingtonu ne bo prinesla dokončnih odločitev, vendar pa bo začrtala nadaljnje meje trem zavezniškim visokim komisarjem Y njih pogajanjih z zvezno vlado. Mac CIoy je zaključil, da bi mogli dokončne odločitve glede tega vprašanja sprejeti samo na novem sestanku zunanjih ministrov in je izrekel upanje, da bodo na tega povabili tudi Adenauerja.
Kot znano, so v Parizu zelo občutljivi pri vseh zadevah glede Nemčije. Tako so v navadno dobro obveščenih krogih izjavili, da ničesar ne vedo glede nekega «načrta» za rešitev nemškega vprašanja, ki naj bi ga predložil ameriški državni tajnik Acheson francoski in angleški vladi. Pravijo, da te vesti izhajajo iz londonskih krogov in nam gu je jo na osebno poslanico Achesona, ki jo je poslal Morrisonu in Schumanu. Trdijo, da to ni noben načrt; poslanica vsebuje samo nekaj nasvetov, ki jih bodo ministri proučili na svojem sestanku v VVashingtonu. Vendar so tudi v Parizu omenili, da je med temi nasveti tudi Achesonovo mnenje, dg bi bil -potreben sestanek treh zahodnih zunanjih ministrov z Adenauerjem ob koncu zasedanja atlantskega sveta.
Javni vrt. 20.30: «Pv*°l soncu«.
F. Severo. 20.30: ((Dolgo P11'
vanJe»-	mri*
Rojan. 19.45 in 21.45: *vl'
zvezd«.
 	  .In	»lU	_
jrt
Brocchetta. 20.00: «Asunta SP'L
Skoijet. 20.30: «stoddardova žina«.	,(f
Ginnastica. 20,30: «Uporna
sta,)-
Vittoria. 20 in 22: ((M0* sanj«.
RADIO
JldOSliOVASH11® 410 A K T K Si TA
SREDA 5.9.1951.
Oddaja v slovenščini:	.jjl
Poročila ob 7.00, 18.30. ,p 23.05 — 6.45 Jutranja gMjK J
 J d »T., j
Jutranja glasba in radUsltl,,š4 dar dto 7.30. 13.45 FilmsK* *
14.00 Simfonične koračnici
_     ------------------
Od včeraj do danes. 14.3AJV ske narodne pesmi do l5: Igrajo mojstri ritma. 18-? venski skladatelji v besjjjiJt glasbi. 18.45 Poročila v r-Uai
19.00 z giasbo po svetu,
teiarna oddaja: «Bazovic»
Uuuaja. VUdl-u *  gjHU.
21.30 Slovanska komorna/ 22.00 Glasbeni Pelt-Mc/.j, Glasba za lahko nož do 2
SLOVESI^ v r
5.00 Jutranji pozdrav. *,2,c/ seli zvoki. 5.50 Jutranja r, tfj ba. 6.15-7,00 Lahek jutr*S*
,, aO
red. 12.00 Aleksander
Simfonija št. 2 v h-molU- *. jjiJ bavna glasba. 13.20 Solist* jg' sambli pojo narodne Pe?$'fK . Zdravstveni nasveti. 1’ “ gffr glasbeni spored. 18.00 18r„aIpj*S ki trio. 18.40 Pianistka K
poznate te orkestre in-.
zarta in Joh. Brahmsa, poznate te orkestre .	sto!,
19.40 Dr. Lavo Čermelj:	l
»cEti K
niči rojstva fizika I8nJhc menčiča. 20.00 Ce teliU ° tik lik... 20.45 Jurčič-Levsl/ ,</ Tugomer. 22.30 Arhaične pri modernih slovenskih ljih. 23.15 Plesna glasba-
II.
T K s r ^
7.30 Jutranja glasb/.Jjjn«$ vsakega nekaj. 12.00
čili a 19 m rt*, trdilo- El r,
gilja. 12.10 De Falla: El a”G*) L Jo. 12.35 Lahka glasba. ,nie[U pol danski koncert. l3.3°jTne. 1G
pevci. 13.50 Rumbe in sa^nC Plesna glasba. 18.00 G’rt l>st-
ke. 18.15 Dvorak: Končf/gjtk^
lino v a-molu. 18.45 DV'nišKii. sovi skladbi. 19.00 Zdr/bod K dež. 19.15 Operni dueti.'J, jh) ronski knnrprt "in.45 b . ,	,
ropski koncert. 20.45	>:,a,
ba. 21.00 Vokalni kV»y Ki ji, 145 Kja(j
resira giasDa. 1.40 22.00 Mendelssohn: s V 3. 22.35 Operetna Nočni motivi. 23.35 P°*n ba do 24.00,
TltST I-
7.45
kester nagne. i*.““ 5,»na be, tangi. 13.45 Melodij ca. 14.15 Operni
Jutranja «lasbcamDe> Ife
15
Komorna glasba, /^jtnil.
v, 'j)
odlonf^
glasba. 22.35 Moderni Plesna glasba.	/
 ..............................................................................................................................................................       m.....	    mn.....murnu..........................  imiimimiiimmim	   ,#
ne pozneje. Izza Mencejeve
«Ne povem, ker ne smem«, je zavpil Smuk. «Niko-mur nisem povedal in ne bom. Se že —»
Hotel je reči, da niti last-ni ženi ni razodel skrivnosti čudovitega onega leka, pa je zadnji hip zasukal besedo, da Zenski že celo ne.
«Nak, vl!» mu je Segavo požugala neznanka in ni odklonila ji vnovič ponudene čase.
«Kaj sem pil, ne povem«, je junaško razkladal Smuk. «Greh bi bil, drugače bi se moral Izpovedati. Grdo pa je bilo in hudo. In Se to je rekla če bi jo še kdaj videl, takrat bo z menoj amen, hajd po gobe.«
Poslušalka je majala glavo in pogledi polni občudovanja se Ji niso mogli ločiti od Smuka. «Kdo je neki bila ona ženska?«
«Ne prej Je nisem videl,
hiše pa je prihajala.«
«Izza Menartove?«
Smuka je zbodlo. Kaj vedno ončga z Menartom! «Izza Mencejeve pravim. Mencej Je tamle, on6 — Menart pa todle v stran, kjer gleda kos strehe izza oreha.*
Kazal Je, tujka je pristopila in se stegovala, da bi bolje videla, in se je naslanjala na rame dobrega Smuka. Vrh oreha in kos strehe, sta morala biti dokaj zanimiva, kajti trajalo je nekaj minut, da se ju je tajinstve-na tujka nagledala, potem Je zopet sedla na svoj pro star.
Vzdihnila je: «Svet je godlja, mi pa kuhalnice v njej.« Zamežala je, toda se hitro spet otresla mračnih misli. «0, gospod, ne... zakaj ne pijete?... jaz... saj Je res...« Natočila mu je in lično za-žvrgolela:
eZa čašo vinca rujnega pošten kristjan življenje dat>, in Je pojoč zibala glavo, da človek ni vedel, ali jo je bilo lepše videti ali lepše slišati.
Kar iznenada pa je vprašala: «Menartove — ali jih poznate?«
Hudimana, ze zepet Menartovi! Ali me lovi babnica ali ka-li — je preudarjal Smuk.
«Poznam», je odgovoril kratko in previdno. Ne kaže, si je mislil, da ji razlagam, kako sem zvezan z Menartovo hišo. Spomnil se je svoje žene — kaj bi rekla, če bi ga videla takole v veseli druščini! Pusto ga je prijelo okoli srca.
«Imajo kaj otrok?« je iz-praševala neznanka.
Kam neki meri ljubljanska ta perut, je pomišljal Smuk. Pokimal je, pa hkra-tu poskusil, da besedo obrne na drugo plat. Popravil si Je
GOSPODIČNA MICI
NA PllTTJFATTinLčTNSKI • FRIDOLIN ŽOLNA }
klobuk s čela, izjavil: «Har-1 Cim: baratom... lazica... sko-dun!« In zahreščal prelepo | klca ...»
pesem od Lovrenca in nje-govega čevlja brez podplata.
Pa je bil Smuk slabši pe-vec nego pivec in Je lepo to pesem, komaj jo je pričel, tudi že zavozil in sramotno prekucnil v jarek. «Ha!» se je opravičil, «preveč je vroče.«
«Močan glas imate,« ga je vljudno pohvalila tujka, «sploh... bariton...»
«Baraton,» je modro pritrdil Smuk. «Ko sem bil sol-dat, sem tudi znal ogrski — kmalu da bolje kakor kranj. skL Kako besedo Se zdaj lo-
«Slišite,» mu je segla v besedo ona, «jaz sem jako... in sploh... ako veste, koli-ko je star najstarejši od otrok pri Menartovih?«
Smuka je dražilo večno lz. praševanje. Mar je na spo-vedi? Mar je na sodniji? «Kaj jaz vem!« je zagodrnjal. Pa se mu je samemu zazdelo zamalo, da menda res ne ve starosti svoje lastne žene; mislil je m računal: «Kakih štiri in dvajset jih bo ali ka-li.»
«Ali Je dekle?« je vprašala tujka. «Jaz sem jako ... vi ne veste...»
Glej ga spaka, me že ima! si je mislil Smuk. Pokimal je z glavo, da mu ni bilo treba ločiti in reči da ni več dekle, ampak omožena. Privlekel je iz žepa dve desetici in ju položil na mizo. Tega zasliševanja je bil sit. Plačal bo in šel.
Pa če je bil Smuk sit odgovarjati, čudna tujka ni bi. la sita izpraševati. «Ne... ampak ... slišite ... kako ji je pa ime?« je silila v ubogega Smuka in kar Zarile so se ji oči in lica od same zvedavosti.
«Hardun, so muhe danes sitne!« je zamrmral Smuk
slil muhe. «Kako ji bo neki ime? Micka je vsak dan.« Vzdignil se je izza mize in se okrenij proti durim. Neznanka je tudi vstala.
roki in blaženo ponovila: «Micka!»
Smuk jo je gledal. Kaj pa ji je, kavki? Pa ne, da je pijana? S te strani bi ga zanimala — ta stran spada in počakal, kaj bo.
Ni mu bilo žal.
Zenska se je zbudila iz svojega zamaknjenja. «0... vi... ali jo vi poznate, Menartovo Micko?«
«Haf» se je zagrohotal Smuk. «Kaj je ne bom...» Zijal je v ženščino in se ji rezal — hardun, da je pl. jana!
Takrat pa je tudi ženska prasnila v glasen smeh in vzkliknila: «Micko poznate? Saj sem jaz tista Micka.«
Obrnila se je v kraj, da sl
in se ne ve, katere da je ml-1 je pri bluzi odpela gumb.
Privlekla je na dan papirnat zavitek, bluzo je zo,'*!t zapela, zavitek pa na mizi raz-motala, v roke vzela preperel list, ga razgenila in z njim mahala: «Kdor ne ver-jame:	evo,	moje krstno
pismo!«
Smuk se je nehal režati. Morebiti pa ni pijana, ampak zmešana. Se sitnosti bo. do zaradi nje in pota. Pomaknil se je počasi proti du. rim.
V veži so po kamenitem tlaku zapeli koraki, krčmar slpelJ je pogledal v sobo.
«KaJ pa imata,« je vprašal. Žerjava se je bil srečno iznebil, z Žerjavom pa tudi putike.
«Tamle imaš denar,« je re-kel Smuk. — «Tale pravi, da Je Menartova Micka, ha!«
«Kakšna Micka? Saj Micka je tvoja, ne?« je vpra-šal Sipelj. — Ogledal si je neznano Zensko in Ji vzel lz
rok list, ki mu ga ie «Krstni list? ClgaV?* E «Cigav? Moj!« se JL šerno zasmejala °e JK «Menartova Micka JK in sem prišla starše^ ^
Se bukvice poglej*® ^
jih je iz ovoja na dala krčmarju.
Smuk je lovil svo) f da jih zbere in ” , jdC
mar pa je list in delavsko »*J.
še in se sl ogledovl1* rf
«Marija Menart, * p» zapisano. Podobna di staremu Menaf
je list Vi
ci, Smuk, če ni!« _ _
Vrnil ji zažvižgal
po rami. «Smuk, a*** bil zlahto - JahK ,*
llkofh
K0I!>	,	b”0 V:
Smuku nekaj n ,	(I,
pa sam ni vedel * ri>J
nat grem,« je 29
šel brez slovesa ( (Nadalje#1’1’*
di*
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 in 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it 20 — Telefonska it. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vl5lne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, meseč90
130 >
*  ---------  ’	'	—------m.	v,	»vu	um, rund, itvuu w,	«
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske*
—	-	--—• -•	uciiivniaiivucga	w	0
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-Z^/.