19«. Stevilfai. I Ljibljni, i Mboto, ZS. iigasta I9I7. L. leto, .Slovenski Narod" vtll« po pofttlt ia Avstro-Ogrsko: za Netnajo: cclo leto skupaj naprej ♦ K 30— celo leto naprej . . . , K 34'— KS« : ; ;: : l7-& ** *****>in ™ *■>«• *•*»« na mcs«c „ m . . . 2*50 celo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraFnUtvo (spodaj, dvorišče Ievo). Koallora ulica *L 3, telefon iL 85. Ufea|a ¥sak dan ivećer ftsr*4;m*i nadali* ta pratnik«. In strati se računa jo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., đtakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 viru Pri večjih insercijali po dogovoru. Na pismena natočila brez istodobne vposlat'/e naročilne se ne ozira. „Naroda* tiskara«" talelon it 85. UpravniStvu naj se pošilja;o nirohiine, rekli nacije, inseraU Ltd., to ie administrativne stvari. . .Slovenski Narod" velja v Lf sabijani dostavljen na dom ali Če se hodi poni: celo leto naprej . . . . K 28-— I četrt leta tf . . ' * • a 7*— pol leta *...... 14-— I rta mesec „ . . . . „ 2*30 PdS3mszna Stevalka valja 12 viaariev« Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Uredništvo: Snallova ulica sL 5 (v pritličjii levo\ tslafon šL 34. Brezusoašni italiianski napadi južno Vrha. — Ogromni [talijanski navali na Krasu zmagovito odbiti. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general-feldmarsala von Macken- sena. Nobeoih posebnih dogodfcov. Armadna fronta general-obersta nad vol. Jožefa. Pri SovejI, severno od Sušite, je sovražnik zopet zaman napadal. V zadnjih bojih ob Sašiti in pri OcnI so si pridobili naši !eta!ci pri voditeljih in četah z uspešnim delom proti šte-viJnim premoćnim sovražnikom naj« Tečje priznanje. Severno od Dnjestra so tipali Rusi z moćnim! Izvidnimi oddelld naprei. Sicer nićesar pomembnega. ITALIJANSKO BOJlSCE. Enajsta soška bitka traja. Po fazmeroma mirnem dopoldnevu so se razvili kmalu popoldne silni boji. Na banjski visoki planeti so naperili Italijani, neprestano dobivajoč ojače-nja, zopet težke napade na našo crto južno od Vrha. Nikjer se jim ni posrećilo izvojevati kak uspeh. Naše hrabre čete, med njimi že vec dn! v najtežjem boju stojeći vrli junaki 106 črnovojniške divizije hi pešpolk št 41, so se držale v vseh jarkih. S posebno silo je napadla tretja ftalijanska armada zopet med Vipa-vo in morjem. Po večurnem artilje-rijskem ognju je prodrla ob 4. popoldne sovražna pehota v enotnem juriša v masah. Dočim so naše bateriie sovražne kolone na sevemem krilu mestoma že s svojim ognjem razbile, je prišlo na drugih točkah, zlasti med Kosta^evico in obalo, skora? povsod do več ur trajajocih bližinskih bojev. Vefed svoje nad vsako hvalo vzviše-ne hrabrosti in vztrajnosti so naši branitelji Krasa zmagovito zavrnili vse po števHi: bor?!cev dostikrat premoćne napade sovražnika.V brezpri-memi vlogi so sinov! vseh pokraiin obeh držav monarhfje in Bosne de-ležnl ponosnega uspeha. če so želi včeraj pešpolki št. 1!., 47., 51., 62. in 63. posebno slavo, bodo stopiH jutri drugi polkl z isto požrtvovahiostjo na njih mesto. Predpolje naših črt na Krasu je pokrito z aestetimi mrtvimi ItaJijanL JUGO - VZHODNO BOJISČE, Nlčesar pomembnega. Sef generalnoga štaba. NEMSKO URADNO POROClLO, Berolln, 24. av^usta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroca: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem je silno artiljerijsko delovanje v bojnem odseku med Langhemarckom in Hollebekom Časih nekoliko popustilo. Mestoma je doseglo zopet silo bobnajočega ognja, vecjlh napadov pa do sedaj ni bilo. Samo pri VVesthoeku so Angle-žl vedno zopet izvršili delne šunke, ki so ostali brez uspeha. Danes rano zjutraj smo iztrgali sovražniku južno od ceste Ypres - Menin neko tu t zadnjih dnevih doseženo pridobitev. Izgubljen! jarek smo zopet zavoje-vali hi obdržalL V brezuspešnih napadlh dne 28. avgusta so izgubili Anglež] 21 oklopnih avtomobilov, kl leže zbiti pred našo fronto. Del se živih posadk smo vjeli Kanadske čete so iznova poskti-sile vdreti v Lens in naše neposredno sosedne pozicije. Tuđi ob železnici Arras - Doual se je ponesrečil so-vražnJ napad. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Na obeh straneh Mose se je stopnjeval artiljerijski boj v gozdu pri Avocourtu, na visini 304, pri Beaumontu in v gozdu Fosses ob nekaterih irrah čez dan zopet do pre-cejšnje sile. Proti visini 304, kl smo jo v noći od 21. na 22. avgust po nacrtu opustili ter pustili tam le slabot-no posadko, so izvršili Francozi danes močan napad. Sprejel Jlh ie naš artiljerijski ogenj. Sevemo od Lou-vemonta pripravljene sovražne napa-dalne čete v našem obrambnem ognju nišo prišle iz svojih jarkov. VZHODNO BOJSŠCE. Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskoga. Ob obali so naše čete na nekaterih tockah dospele do reke Aa. Ob Trisvjatskem jezeru, pri Đrodlh, ob Seretu in ob Zbruču je bojno delovanje časih oživelo. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Naše pozicije pri Soveji in v dolini Sušite so bile iznova cilj brez-uspešniti sovražnih sunkov. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- s e n a. Zapadno od Corbula, ob dole-njem Seretu, nam je prineslo uspe-šno pcdvzetje čet v šunku vjetnike in plen. MAKEDONSKO BOJISCE. V trajni vrečini samo mestoma nekaj ognja. Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorff. • » NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolhi, 24. avgusta. (Kor. ur.) Woiffov urad poroča 24. avgusta zvečer: Na Flandrskem so potekli pri St. Julienu in južno od ceste Ypres - Menin krajevni boii za nas u s p e š n o. Zapadno od Mose smo preko visine 304 napada i o-če Francoze s težkimi iz-gubami zavrnilL Na Krasu in na banjski p 1 a n o t i. Iz voinoporočevalskega stana dne 24. avgusta. Na Krasu in pred Grmado je bilo včeraj popoldne do 3. mirno. Potem pa je navalil zopet težak ogenj minometov na tam-kajšnje pozicije in artiljerijski ogenj na dohodna pota in zbirališča v ozadju. Po posameznih sunkih se je pričel ob 4. popoldne enoten napad v masah na vse pozicije planote. Z uporabo vseh bojnih sredstev je sku-šal sovražnik na vsak način doseči kak uspeh, pa tuđi ta ogromni napor Italijana je ostal brez uspeba. Istota-ko smo zavrnili na banjski visoki planoti vse napade vedno nanovo ju-rišajočega sovražnika. Imel je velike izgube. Skupina pomorskih leta 1 je vrgla dne 23. avgusta 21 ko-madov bomb po 20 kilogramov na baterije ob Zdobi. Letalec na kop-nem stotnik Brunovski je zopet zbil eno sovražno letalo na tla. Polki, ki so se odlikovali. V bojih dne 23. avgusta so se odlikovali polki: št. 11 iz Piska, št. 47. iz Maribora, ki je bil pred vojno v Gorici, št. 51. iz Kolosa, št. 62. iz Maroš - Vasarhelyja, št. 63. iz Bistrice, št. 93. iz Moravske Krasne Hore in št. 100 \z Tešina. D ruga in tretja ! talijanska armada, kiše bojujeta ob Soči, štejeta nad 40 divizij. To je 30odstotni narastek napram prejšnji bitki. Ako se računa divizija na 20 tisoč mož, naskakuje ob Soči okoli 800.000 mož našo obrambno crto; torej priđe na 1 meter 12 mož. — Umevno, da se morejo take mase uporabljati samo zaporedoma. Ce trti bojni dan ob Soči. Iz vojnoporočevalskega stana dne 24. avgusta. Tuđi četrti dan enajste soške bitke je prinesel našemu orožju popolen uspeh. NajveČ, kar morejo doseči Italijani s svojim uspehom pri Vrhu, bi bilo morda ogroženje kalske visine. Nimamo pa nobenega vzroka, opustiti svoj opti-mizem glede končnega izida soške bitke, toliko manj, ker se imajo Italijani za svoje dosedanje malenkostne uspehe zahvaliti le okoliščini, da smo delovali doslej v pasivni defenzivi in svojih bojnih rezerv še niti nismo poslali na napad. Mi še čakamo tre-notka, ko naše čete zapuste to pasivno defenzivo in preidejo k veliko-poteznemu protinapadu, ki ogrozi vsaj dosedanjo sovražnikovo prostorno pridobitev. V italijanskih krogih imajo največje upanje v ofenzivo in mislijo, da mora biti dosežen cilj Trst, ker to pot italijansko ar-mado, zlasti artiljerijsko, potratno podpirata Francija in Anglija. Pred začetkom enajste soške bitke so raz-širjali po Italiji vest da za Italijo ugoden izid tega napada prinese o d-I o č i t e v in prihrani novo zimsko vojno. Sodi se, da se vrši boj za od-ločitev med Avstrijo in Italijo. 19 italijanskih brigad med Vipavo in moriem. Iz poročila, odobrenega v vojnoporoče-valskem stanu, dne 22. avgusta. Danes ponoći so se oglasili med Zdobo in Gradežem zopet novi topovi. Bob-najoči ogenj je oživel z zvišano silo. Z velikansko močjo, kakor še nikdar prej, drže Italijani, gotovo po nasve-tu Francozov in Angležev, svojo ve-likopotezno ofenzivo že peti dan in zvišujejo kolikor mogoče od ure do ure množino svojega moštva in municije. Frontni del od Vipave do mor-ja je bojišče za 19 italijanskih brigad in 32 brigad stoji tam še v rezervi (najmani 500.000 mož). Med njimi preizkušeni, izborni vojaki. Top pri topu. Na najjužnej-šem frontnem odseku je koncentri-. ral sovražnik tako artiljerijsko silo,, da se more primerjati samo z angle-ško in franeosko na zapadu, ki pa glede na razmerje prostora s števi-lom topov daleč prekaŠa artiljerijsko uporabo na zapadu. Od gradežkih lagun, odkoder angleška, franeoska in italijanska najtežja artiljerija stalno obstreljuje Grmado in tuđi gorovje vzdolž morske obali do Op-čin, stoji zapadno vsega roba do-berdobske planote top pri topu, pri-čenši z navadnimi topovi do 35 cm kalibrov in 38 cm na monitorjih, ki so nedavno obstreljevali Trst Vsa fronta naših kraških boriteljev je razdivjan pckel po zraku letajočih skalnih drobcev, razpokajočega se kamenja, gorečih železnih kosov, ki odletavajo na vse strani, težkih tera-nih oblakov dima, strupenih plinovih plasti, ki zagrinjajo naše >arke v goste ncgle. Sovražnik uporabi ja V obilni meri svoje granate s plinom, ki provzročajo grozno smrt in ki po-lagajo pravo uničevalno omrežje na naše pozicije, katero pa hoče še raz-širiti preko jarkov na pota in biva-lišča v ozadju. AH tuđi ta praksa ne omaja obrambne moči naših ju-nakov. Ofenziva, k i bo d a 1 j $ a kakor vse dosedanje. Itali-1 janski vjeti oficirji pripovedujejo, da bo sedanja ofenziva daljša nego vse dosedanje. Italijansko armadno vodstvo se je odločilo, da ne zaključi bojev pred zavzetjem Trsta. Tako pravi jo oficirji, italijansko vjeto mostvo pa poroča o slabi disciplini v italijan-ski armadi in kako so italijanski vo-> jaki srditi na angleske topničarje. Vrh. Iz vojnih razmotrivanj:• Vrh j« mal kraj s cerkvico na sevejr-nem koncu gorskega grebena, ki se dviga vzhodno Soče med Avčami in Britofom (Grgarjem). Vrh je kotiran s 601 m, najvišja točka pribKžno' 12 km dolgega grebena, Jelenik, se nahaja v sredi in je visok 788 m. Sovražnik je s svežimi silami med Avčami in Kanalom, torej s severa iu zapada obkoljevalno in koncentrično, kar ie bilo omogoceno po terenski konfiguraciji, nap&del Vrh m se pq-vspel na visino. Tako se mora pri^ znati, da se je sovražnik za seđai vstalil na severnem koncu višin. Samo na sebi je to mala vpognitev na-i še fronte, ki bi ne bila skoro nikake-ga pomena, ako bi ne vsebovala Jedne visine. Treba počakati, ali se bo mogel sovražnik tam držati in ali bo mogel razširiti pridobitev. Italijani se trudijo, da bi na vsak način pridobili tam prostora v severni smeri, tfa bi od tam naše pozicije med Deskla- USTEK. DedščinsL L u i g 1 C a 1 c o. (Dalje.) Tako sva z bratom opravila pri stricu. Podala sva se torej v tisto gostilno, da počakava tam strica, Ker sva bila gotova, da nama bo plačal stric kosilo in ves zapitek, sva si vsega privoščila prav pošteno in izdatno. Toda ura ie odbila eno, strica pa vendar ni bilo. Ura pa je odbila dve, tri in ceio štiri. midva sva pa sedola še vedno sama v gostiinL Se le po četrti uri se je prikazaJa v %o-stilno tista ženska, ki naju je zjutraj podila na magistrat. Kar naravnost vam povem, da sva se je z bratom razveselila prav od srca. Prepričana sva bila, da je prišla v gostilno po narocilu naiinega strica, katerega je zadržala gotovo njfegova cesarska služba, da ni mo^el priti sam za na- ma. Tako sva mislila z bratom. Če sva imela prav, boste že sami uranili, čim slišite, kaj nama je poveda-la tista ženska. Bila je oblečena prav prazniško in naju je tako-Ie ogovorila: »»Ali čakata še vedno gospoda Lotriča? Le čakajta ga še naprej do sodnega dne, saj ga prej tuđi ne bo k vama! Lepega strica imata, to vama moram že reci. Do danes popoldne do dveh je bila tam moja služba, sedaj pa ni več! Imam že zadosti te službe. Toliko časa še nobena ni zdržala tam. En cei teden sem bila v ti službi! Pa kakšna služba je to! Še uro pred petelinjim perjem sem morala vsaki dan iz gorke postelje. Zvečer je pa odbila ura tuđi prej dvanajst, predno sem mogla leci k počitku. Gotovo bi bila v par dneh zbolela, če bi bila še dalje tam ostala. V tako službo že ne grem več, če bi me vlekll tje tuđi Štirje konji. Gospa Je prihajala že ob štirih zju-traj v kuhinjo. Potem mi je pa dala vse stvari za tišti dan. Iz zaklenje-njene omare je položjla najprvo pred me tri žveplenke. Pri tem mi ie yse- lej povedala, da je ena za to, da za-kurim ogenj za zaititrk, druga za kosilo in tretja za večerjo. Potem mi je naštela osem kavinih zrn, da zme-ljem kavo za cei dan za gospoda, gospo in še za me. Potem so prišle na vrsto še drugre potrebščine za tišti dan. Gospa jih je jemala iz zaklonjene omare in polagala pred me. Zaklenjono je imela sploh vse pred menoj. Se celo drva, cunje in pre-mog so bili pod ključem! Morebiti se je bala, da bi ji celo te stvari snedla! Pa kaj bi vama dalje govorila o va-jinem lepem stricu in njegovi nemi-lostljivi. Le to naj vama še povem, kako sva prišle danes narazen. Ko sem pripravljala danes ogenj za kosilo, pripetila se mi je mala nezgoda. Pri žveplenki se mi je odtrgala kapica in zato sem morala poseči po drugi žveplenki, če sem hotela skuhati kosilo. Tako sem porabila za večerjo namenjeno žveplenko. Po kosllu sem to povedala gospej. Te-daj je bil ogenj v strehi! Gospa je bila vsa iz sebe nad mojo nerodnost-jo. Peneča se od jeze mi ie očitala, da sem največja zapravijivka od Gradca do Trsta, da jo bom spravila še na berasko palico, da mi bo žve-pienko že odtrgala od moje plače itd. Tako mi je pela toliko časa, da sem se naveličala njenega petja. Pobrala sem kar svoje cape in cunje in jo pobrala iz hiše. Ne da bi odpove-dala svojo službo, sem jo pustila, pustila sem pa vajini lepi teti tuđi svoj zaslužek celega tedna, da ne bo imela preveč škode zavoljo tište žvcplenke. Moiebiti ti še leteki na sodisje zavoljo čvepienke. Lakamna je zadosti! Kar vesela sem, da nisem več v ti službi. Sita tako nisem bila niti en dan! Nastradala sem se torej dovolj! Sedaj naj pa poskusi le ka-tera druga! Samo to vama pa po-ven% da bom priporočfla to službo prav povsod in še posebno toplo! Zato sem pa tuđi prepričana, da bo vajina teta v bodoče prav lahko dobivala kuharice. Vidva pa ne čakajta več strica, Če sta pametna. Strica ne bo za vama v gostilno. Z gfospo sta §Ia na sprehod takoj po kosilu. To napravita sleherno popoldne, kadar nima stric službe. Danes se [ima je pa še nekaj posebno mudilo. Sla sta pa okrog Rožnika po večni poti. To pot pa napravita potem najmanj pb kake trikrat, ne da bi se spotoma kaj ustavila. Gospa pravi namreč, da so dandanes v gostilnah Ijndje tako nemarni in nečisti, da se boji zastrup-ljenja.«« Tako je nama tista ženska debeli dve uri hvalila strica in njegovo gospo. Miđva sva jo pa samo poslušala. Moram reci, da tako zgovomei ženske še nisem kmalu slišal. Me,d govorjenjem si je pa še marsikaj do^ brega privoščila, Opletala je pa taka, kot pri mlačvi mlatiči. Ko se je konc-no vendar enkrat nafedla, piačala je svoj račun in cdšla. Za njo sva pa le midva poravnala s kislim obrazom in zadnjim: bori svoj zapitek, Ko sva odhajala, sva bila oba teh misli, đa nama ostane ta dan še dolgo v spo-rainu. Strica sva pa hvalila celo pot do doma. Časa za to sva pa imela tuđi dovolj, ker sva pot do doma cokljala peš. Za žeieznlco se nama je zdelo škoda denarja. Sicer ga pa tuđi nisva imela, ker sva ga vsega potrošila v gostilni, ko sva čakala na strica. Straii 2. „SLOVENSKI NAROD*, dne 25 avgusta 1917. 194. Jtcv. mi in Sveto Oojk> razbili. Zanašajo $£ na dobro pomeč svoje artiljerije z iiK&protnih briskih viŠin in s Kolo jvTata. Nove naše crte na Kalski pla-jioti so ureiene. Ta planeta, ki je nadijevanje banjske* tvori objednem ^naravno o£:>mibno crto, ki aapira so-Hrražniku j3pt proti jugu in vzjiodti v tepovanskT dolini. S a b o t i n. Kolikokrat je Ml opisan Sabotic dspkier so se borili Itališanž za 0orico na desnem bregu -Soče. Ko i4 tsX Sabotin zavoje van, ije-pađhr tuđi Gorica. Razbit, razrit je'bii Sabotin že takrat, sedaj so Itaiijani spravili natij veliko Stevilo to-pov. Sabctfin je kakor kak fort. V kavernah, vdelanih v kamen, stoiijo tu italijanske baterije in obvladujejo bbsezen prostor rraokoli po sTorižki ravnini in gorovju. Sabotin je sosed Sv. Qore, globina s Sočo jo loči; na desni je Sabotin, na levi Sv, Gora, od katere je malo nižji. Stranske operacije. Severno glavnesa bojišča se vrše v ob-zemlju Vršiča in Krna stranske operacije. Od Zage se obrne Soča na Jugovzhod do Tolmina, Temu reč-nemu delu je predložen severno ger-ski masiv s Krnorn, 2245 m, In seve-ro-zapadno z Vrsičem, 1897 rru Itaii-janski napadi tamkaj sa bili vsl odbiti. Tam lebdi Italijanom pred očmi fata morgana behinjske in podko-renjske Save. S o g 1 a s n o poudarjajo hrabrost in vztrajnost naših čet vojni poročevald. V poroči!ih se vidi, da bi radi dobili primeme bese-de, s katerimi hi prav označili živ-ljenjs in trpljenje branite!jev soške fronte, pa tak ih besed ne dobe: tako Jzredno veliko, ogromno je Junaštvo naših l.fudi. In tako delujeio In vztra-jajo mJajŠi In starejši, redne čete in črnovojniške formacija, proti veli-kanski nadmoćni sili zbesnelega sovražnika. Ost&rAi stotnij zadrže je jo ćele polkc. cbkoijcne skupine se bore do zadnjega v bližiniskem boju ali si pribore izhođ iz obkolitve. In treba vpoštevkti veliko vročmo na Go-riškem, ki je letos se posebno občut-ria, vojak inia ^em na glavi, masko proti plinu na obrazu in oko!i in okoli njega često plasti strupenega plina. To je junaštvo, kl se ne da popisati. .Velikansko delo je to, odbijati sovražnika, kl je pcslal na bojišče 70 km !dolgo cvet svojega mostva, ki razpo-laga z rci;nvf5np strnšanskim števi-iom bcM'h sredštev ter jih vporablja na zemlji, pod zemljo in v zraku, in ki je provzročil ob SoČi peklensko cfiv/anie in klanje. Od Vrha v južni smeri so Ilalijajii nekoliko nanrsđovali. Cotrti jdan ofenzive se lim je to posrećilo. 'Ako bi Italijanam uspevaio prodiranje po grebenu, bi prodrli do vrha jSv. Gabrljela, na kar bi ne bilo mo-■goče držati več severozapadnega dela. Ali pred ocrni imamo Kuk. Itaiijani so ga zavoje vali, nišo pa od Jtam mogli nlkamor naprej. Ako bo »tako pri višinah na Vrhu, potem ie odvzet tej italijanski pridobitvi vsak pomsn. Vprasanje pa *e Še. ali bodo mogli Itafijani držati Vrh ali ne, kajti opasna ič ta pozieila njfhova, izpo-stavljena !n ni dvoma, da jej bo naše jarmadno vodstvo oosvečklo posebno pozornost. Sx srno že imel! slu-čaje, ko so se Itaiijani polastili kake važne, za oćločilne operacije v po-štev p'rihalajoče postoianke, oa so Jo 2opet izgubili. Taka useda jih utegne doleteti tuđi ob začetku prodiranja na planote in visine, s katerih hočcs jo zavladati proti Vipavskl dolini, ■Idriji in Sveti Luciji. S strani od iVrha dol strenifjo Itaiijani, kakor že rečeno, po vrhu Sv. Oabrijela in Sv. Gpre. Ta dva seyero\rzhodno Gorice se nanaiajcSa hrib?. (Sv. Gora 662, Sv. Gabrijel 646 metrov vfSne) ob-vladujeta Oorfc^ in presegata ;;natno 609 metrov visoki hrib Sabotin na desnem bregeu Soče. (Med Sabotinom in Sv. Goro te soteska s Sočo.) Ka obe te dve visini vodi ?arro Jedna cesta, in sicer iz Soikana, se zaplete pri koti 332 in vodi severoz-apadno do kote 503 in se tam izlije v dve po-ti, ki napravliata zvezo po eni strani z Zagomilo, po drugi s koto 652 pri .Vodlcah. Drnga cesta vodi severo-yzhodno od kote 332 v čepovansko dolino, tretja na ob iužnem robu Tr-novskega gozda v Ajlovščino in Vl-pavo. Ves svet med Komen-^o \is^-ico planoto in TrnovTskim grozdom ob-vbktale^a Sv. Gora in Sv. Oabrflel. Cesta Gorka - Jempa? - AjdovSčina je v območju teh pozicfj pri svojem pričetku pri GoricL Posest teh višin bi omosfačiTa Italiianotn prve korake proti ju^ovzhodu na tem rx>tu. Sch vražnik ima namen. svoie severno krilo spraviti na jugozapadni rob tr-iiovskega: grozda, vsied česar je potrebno, da so na lužnem krila avstrtj-ske pozicije kolikor rao?o^? daleČ potisnjene nazaj proti vzhoduv đa se tako doseže v ju^ov^hodnl smeri te-koča napadalna fronta. V to svrtio se bijelo posebnovrstni boji na Ka-ualskem in na obmorskem odseku. Vcčerno p o r o č i 1 o. Iz vof-noporočevalskega stana 24. avgusta | ^vgcgfeJDp 4mzs oiaoidne Jte bft? na- i pađalno 'delovanje so\Tažnika rti- meroma neznatno. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 23. avgusta. Včeraj, Cetrti dan bitke na julijski fronti, smo zo-pet znatno napredovali na »evernem krilu crte in smo imeli uspehe tuđi na Juinem krilu. Sovražnik se je upiral energično našemu pritisku in pod-vzel številne protinapade. Z zavoje-vanili pozicij so naše čete odbile te napade in so nadaljevale neustraše-no svoje napore za dosegro predpisa-nih ciljev. Na Krasu si je priboriia slavo zlasti brigada Pallanza (št. 249 fn 25). Iz trga! a je sovražnlku mo-gočno pozicijo ju^o - vzhodno Fajt-jega Iiriba in jo obdržala z junaško vztrajnostjo v tri dni trajajočih ljutih bojih. Tuđi zračna armada je pripomogla k vcerajšnjim uspehom. Naša letala in zračne ladje so bombardirale sovražnika z razstrelivom nad 12 ton. Do včeraj pripeljanih vjetni-kov je okoli 350 oficirjev in nad 16 tisoč mož. 24. avgusta. Bitka traja dalje. Sovražniku smo iztrgali nove pozicije in zlomiJi njegove ljute protinapade. Doslej je bilo vjetih skupno 500 oficirjev in 20.000 mož. Vplenili smo 60 topov, večinoma srednjega kalibra, številne minomete, strojne puške in obilen vojni materijal. Naši ietalci so napadali sovražne mase brez presledka in so uničili njihove zaledne zvezne poti, ker so vrgli na-nje 15 ton bomb. Glasom poročila ^Strassburger Post« piše polkovnlk Kepington, go-voreč o bitki na Flandrskem v »Tl-mesu-r, da je angNew Repubtik«, ki je bil cdločno za »Vstop Zedinjenih dr-žav v vojno, a piše danes takole: »Uspeh tega in pritiodnjega po-letja bi bil v najboljšem slučaju ne-odločno, strašno klanje, RavnoteŽje bi bilo mogoče zlomiti samo, če se odpošlfe v Evropo velika ameriška armada, tako velika armada pa ne more biti pred poletjem 1Q19. za vojno pripravljena. In če bi bila pripravljena, je mogoče, da je odposlanje armade nemojroče ... Vojna, ki bi trajala do 1920. s silo, da bi morala prinesti odločitev, bi mogla prines-ti mir z zmago, obenem pa bi bila to zmaga s sam omarom.; *New Repu-b!!k« pravi nato, da bi poskiis, na-prtiti Zedinjenim državam taka bremena, lahko provzročil mnogo bo!j krvavo in boli drastično revolucijo, kakar v Rusiji. Hobsor pi^e v konsekvenci teh izvajanj ameri*!:e«a lista: »Vo?a?kj :ma?a no vzgledu bitk pri Waterloriu in Sedanu je nemogo-ča. Če bi bila mogoča, bi utegniia diskreditirati mliftarizetn v očeh nem-škega naroda. Toda zrnaca ?. lakomo blokado in omasranjem ne more iine-ti takega vpliva na nemškega duha. In ali na§a vlada ne more razumeti, da bi imelo ti a dalje van je vojne do vojaske zrnate za posledico tako opustoŠenje in fake grozote, da hi tako v Evropi, kakor v Amerik: iz-bruhnili revohidjonarni viharit, ki bi zaveznike prisilili k nezadovoljivemu miru?... Oo sedaj sr> govc.rili naši voditelji tako, kakor da hočejo nern-skim militarisiom pomngati potiavriti 7.merne elemente in preprečiti ođ-krito ponuabo miru. Kako dolgo naj trala še ta kruta i*rra z nedosežnini r-mirom vsled zmage^? Odgovor na Hobsonovo vprasanje je prepuščen Llovdu Georgeju in njegovim pomagačem. Odporna sila Nemčiie. Madrid, 23. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča specijalni poročcvalcc lista »ABC« iz New Vorka, so bile izjave severoarneriske vojaske komisije, ki je odSia 2. junija iz Hall-faxa pod vodstvom generala Per-shinga, po njenem povratku za ta-mošnjo javnost pravo presenetenje. Komisija, ki je bila sestavljena iz odličnih častnikov Severne Amerike in ki Je živela cei mesec v ozkem stiku z entetnimi cetamU je Izjavila, da so n em Ske pozicijo na zapadni fronti po njih mnenju nezavzetne in da bi jih bilo mogroŽe prodreti Ie s titanskim naporom Severne Amerike. Nemške človeSke rezerve so naravnost neiz-črpne in nemški kontingent čet se v bodočih 1.^ letih moria ne bo smanjSal. Nemika armada Je v četr-t$m ymKm letu močneiSa, kato: kedaj. Nernčija ni do treli vojnih Ie-tih niti uničena, niti razbita, kakor je to naineravaia enienta, Obsežne za-vojevane pokrajine dado centralnim državam živlla in surovlne, tako da more trajati vojna pod istiml pogoji še deset let, a nobena bojujoća se stranka ne bi omaRala. k nemškega poročiia: Na vzhodni fronti smo pripeljali s šunka veliko število vjetih in oroija nazaj. Več sovražnih delnih napadov na visino Cosna srno zavrnili. Enako so se ponesrečili motni napadi sovražnika proti visini 895 severovzhodno od Sove je In proti pozicijam severno in severozapadno od tam deloma že v obrambnem ognju, deloma v ljutih bližinjskih bojih. V Margini je naša artiljerija razstrelila sovražno muni-cijsko skladišče. Sovražnik je včeraj dvakrat za-man napadel visine severovzhodno od Soveje in severno od Sušite. Na naših pozicijah med Prutom in Sere-tom je ležal včasih močen sovražni artiljerijski ogenj. RUSKO URADNO POROCILO. 21. avgusta. Zapadna fronta, V smeri na Vilno živahno streljanje. Močno sovražno artiljerijsko delovanje v pokrajini severno od Trisvja/tskega jezera. V smeri na Vladimir Volinjsk, severno od Zatur-čev, so poskusili Nemci pričeti z ofenzivo, naš ogenj pa jih je zadržal. — Romunska fronta. Ob Bistrici v pokrajini jugovzhodno od Kru-ča je izvršil sovražnik več napadov, ki pa jih je naša pehota zavrnila. V smeri na Očno je izvršil sovražnik tekom 20. avgusta silen napad južno od reke Slanič ter ob višinskem hrb-tu med rekama Slanič in Ojtoz. Proti večeru se mu je posrećilo nekoliko prodreti. Boji za steklarao so trajali ves 20. avgust z menjajočim se uspehom. Severovzhodno od Soveje je izvršil sovražnik ljute napade in se mu je proti večeru posreČilo polasti-ti se majhnegra dela romunskih jar-kov. V smeri na Focsani so Romuni zavrnili vse nemske napade zapadno od železnice Focsani - Adjud. Vzhodno od omenjene železniške proge so pregnali Romuni v ćeli vrsti proti-napadov sovražnika iz jarkov, ki jih je bil dan poprej zasedel, ter obnovili položaj. Na ostali fronti ogenj pušk. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 21. avgusta. V odseku ob Dnjestru in do doline Trotusa slabo-ten topovski ogenj. Med dolino Trotusa in Doftane je sovražnik veČkrat napadel. Rusi so ga z močnimi izgu-bami zavrnili. Sovražnik je s silo ob-novil svoje napade med SlaniČem in Tereulom-Ocno, pri Grozesciju in pri steklami, 8 km zapadno od Monaste-riseje ob Casimu. Skoraj povsod smo ?ra ^avrnili ter se je v neredu umaknil in pustil na mestu vjete in vojni materijal. V odseku južno od doline Sušite je bilo obojestransko artiljerijsko obstreljevanje precej močno. V odseku severno od doline Sušite, pri Ousti-Marasitif je obnovil sovražnik zjutraj silno artiljerijsko obstreljevanje ter izvršil več napadov, ki so prisilili naše čete, da so opustile nekaj tal. Popoldne so izvršile romunske čete pod vodstvom častnikov proti-napad ter vrgle sovražnika, napol-njene z željo po maščevanju, do doline Sušite in do Saturna, jtigovzhod-no od Panciuja, nazai ter vjele več mož in vplenile strojne puške. Te-žko je bilo ustaviti njih prodiranje. Do tega trenutka smo našteli nad 400 vjetih in 5 strojnih pušk. Na ostali fronti različno močen topovski ogenj. Romunski kralj. Petrograd, 23. avgusta. (Kor. u.) Vest. da je romunski kralj Ferdinand z rodbino in ramunsko vlado odpoto-val v Rusijo, je prezgodnja, Odpoto-vali bodo sele, ko bo neposredna ne-varnost ogrožala sedanjo prestolico. Jpoonci v SibirijL Bern. 23. avgusta. (Kor. urad.) Listi javljalo iz Pariza: S popolnlm privoljenjem petrograjske vlade bodo japonske čete stopile namesto ruskih garnizij v Sibiriji, da bi mogle na ta način razpoložljive ruske čete iti na fronto. Tuđi ni nobene ovire, da bi ne sodelovale japonske enote na ruskem bojisču, že da bi s svojo hrabrostjo in izpolnjevanjem dolžno-sti dale dober vzgled ruskim vojakom, ki jih je maksimalistična propaganda vznerairila in potrla. Iz Kavkaziie. Monakovo, 24. avzusta. Kavka-zus v vstaji! Izgredi proti vladnim četam zahtevajo dan na dan na sto in sto žrtev. Vladikavkaz oblegajo roparJI, ki jemljejo tale ter plenijo in nalagajo kontribucije. Kavkaz^ji grozi lakata. V mnojsrih dfstriktih je bila žetev slaba. V gfubemiji Erivan pro-dirajo Kurdi v masah ter koljejo pre-bivalstvo. Zveza s fronto je tako ogrožena, da se morajo čete mesto-mm biMiti na dve frontu RevoIticDonarn* propaganda v Rusiji. Curin, 24. avgusta. (Kor. urad.) »Netie Zfiricher Ztg.« poroča iz Pe-trograda: Politične organizacije v Odesi so imele skupno konferenco, na kateri so se posvetovale o proti-revolucijonarni in protižidovski propagandi, ki najbujnejše cvete v južnih provindjah. Kontrola nad črnimi sto naj se še bistveno pooštri. Stevilni agitator]! so bili zaprti. V Odesi se še vedno raz.Sirjajo protisemitski in na pogrome pozivljajoči letaki. Ruske pogodbe. Derolin, 24. avgusta- »Berliner Tageblatt« poroča, da je niski mini-strski predsednik Kerensklj Jzjavil« da se bo Rusija držala pogodb z za-vezniki. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Ruska vlada je razglasila, da je prepovedano prodajati zemljišća, V peti ruski armadi je prišlo, kakor poročajo preko Rotterdama, do resnih nemirov. Vsled tega so morali peto rusko armado odstraniti iz fronte. Stockholm, 23. avjjusta. (K. ur.) Axelrod je izjavil napram sotrudniku »Nya Daglight Allehande«. da volja za mir v Rusiji neprestano narasča in da je sedaj posebno močna. Da bi mogla stockholmska miro\Tia konfe-renca dovesti do kakega miru, ni upati. Mir je odvisen od volje vlađ. Pač pa je upati, da bo izvršila konfe-renca dragocena preddela za končna mirovna pogajanja. Ruska vlada pod-pira udeležbo ruskih delegatov na konferenci ter kaže s tem svojo vo* ljo priti do miru. Petrograd, 23. avgusta. (Kor. u.) Z ozirom na dejstvo, da morajo zemstva in občine sestaviti voiilne liste in da je treba prej občinske za-stope in zemstva voliti na podlagi splolne voiilne pravice, je bila vlada prisiljena odložiti volitve v usta-vodajni zbor na 25. november ter sklicati zbor sele na 11. december. Stockholm, 23. avgusta. O seda-njem stanju ruskih financ se je na ekonomični konferenci razglasilo, da je Rusija do sedaj najela 6 milijard inozemskega posojila. Japonska je dovolila dve posojili po 135 milijonov; jenov. že marca 1917. pa se je branila dati več denarja. Ruska državna bilanca Je dosegla 5. avgusta! 1917 vsoto 18.680 mlliionov rubljev, dočim je znašala ob izbruhu vojne Ie 2977 milijonov. Sedaj gre dan na dan 50 do 60 milijonov rubliev papir-natega denarja v promet Stockholm, 24 avgusta. V zadnji seji izvršilnega odseka revolucionar-ne demokracije je Izjavil »Pant, da ima zanesljive informacije, da stoji Rusija neposredno pred uvedbo vo-jaške diktature. Petrograd, 22. avgusta. Prvi vo-Jaški ženski kongres, organiziran in obiskan od žensk, kl so prostovoljno vstopile v vojaško službo, se je otvoril 21. t. m. v Petrogradu. BOLOARSKO URADNO POROCILO. 23. avgusta. Makedonska fronta. Severno od Bitolja slaboten artiljerijski ogenj, v loku Crne in vzhodno od tam proti Gra-desnici živahen artiljerijski ogenj. V dolini Vardarja slaboten topovski ogenj in spopadi patrulj. Močne sovražne patrulje so prodrle proti odseku zapadno od Dojranskega jezera, povsod pa so jih naše najsprednje enote zavrnile. V dolini Strume osamljeni topovski streli in praske s sovražnimi infanterijskimi in konje^ niskimi oddelki. — Romunska fronta. Sovražna artiljerija in so-vražna letala so bombardirala mesto Tulčo. V odgovor so obložili naši hidroplani Izmajlo in sovražne monitor je v pristanišču z bombami. Opazili smo, da smo en monitor zadeli v polno. TURSKO URADNO POROČILO. 23. avgusta. Kavkaska fronta. V Perziji so izgubili Rusi v bitki 19. t. m. severno od Bistana 200 mrtvih. Imeli smo 9 mrtvih in 24 ranjenih. V odseku levega krila je naš ogenj pregnal več sovražnih iz-vidnih oddelkov. Naša artiljerija je z dobrim uspehem obstreljevala sovražne transportne kolone. Protest princa VVieda. Berolin, 22. avgusta. »Vossische Ztg.« poroča: Kakor iz vemo, je princ Viljem Wied v spomenici, ki jp je te dni predložil zavezniškim in nevtralnim vladam ter ćeli vrsti me-rodajnih mest in oseb, označil svoje stališče proti proglasirvi italijanske-ga protektorata nad Albanijo. Princ W!ed v polni meri vzdržuje svoj« pravice do albanskega prestola, označuje zgodovino svojega poklici na ta prestol ter pravi, da so mu one-mogočile Italijanske intrige izpohii- 194. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 25 avgusU 1917. Stran 3. (aga princ nekaj vcxlilnlh misli o bo-doči vladi v Albaniji, kl Jo smatra po vsem, kar se je zgodilo, mogočo le v ozkem stiku s centralnim! drža-vami. Ženeva, 22. avgusta. Esada pašo pričakujejo te dm v Šviei. Angleško zasiopstvo v Atetiah. London, 23. avgusta. (Kor. ur.) Earl of Granville je bil imenovan za angleškega poslanika v Atenah. Ker je bil Granville akreditiran Dri Veni-zeiosu in solunski vladi, smatra an-gleška vlada za dobro, da ostane kot naslednik Elliota nadalje v sliku z ^enizeiosom._________ SIAM EV ML 2eneva, 23. avgusta. »Temps« poroča iz Siama: Člani avstro-ogr-skega zastopstva v Bangkoku so se vkrcali na danskem parniku »Fal-stria« ter potujeo preko rta of Good Jlope v Evropo. Atentat na VVilsona in E&sona. Berolia, 22. avgusta. >Vossisi he Ztg.« poroča iz Kodanja: Danske-ameriški list *Nord L\st* poroča o atentatu na \\*ilsona :n EGisona. ki ga je hotel baje izvršiti neki Dance, ki je bil zaradi nemške propagande aretiran, po naročiJu anarhist ične organizacije v Cikagu. Atentatorja se zaprli v Louisvillu. Zedinjcne države in Carranza. Washington, 22. avjrusu. (K. u.) Kakor se zatrjuje, je sporočila vlada Zcdinjenih držav ameriskira bankir-jem, da ima sedaj popolno zaup^nje v Carranzo. tako da je tuđi nioralič-no podpiranje posolila AVehiki upra-vičeno. ________ Delo podmorskih čolnov. Berolfn, 23. avgusta. (Kor. tir.) \VoIffov urad poroča: Zapadno od Gibraltara so oškodovali naši podmorski čedni sovražni transportni promet v Sredozemsko morje zopet zešo uspešno. Šest parnrkov z okrog-lo 20.000 tonami bnito smo potopili ter tako urričili približno 24.000 ton premoga, ki je bil v poglavitnem na-menjen v Italijo. Med potopljen i mi ladjami je bil tuđi oboroženi angle-ški pamfk »Manchester Commerce« (14.144 ton bruto). V Sredozemskem morfu smo iznova potopili veČ par-nikov in jadrnic s skupno prostorni-no nad 43.000 ton. Šef admiral, štaba mornarice. Angleži proti Angležem. Berolin, 24. avgusta. »Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: Iz po-ročll iz Anglije se vračajočih oseb izhaja, da se je vršila v drugem ted-nu avgusta 20 milj od angleške obali bitka med angleškim parnim čolnom in dvema angleškima torpedovkama. Obe torpedovki sta bili težko poško-dovanl. Ena se je potapljala, ko so jo vlekli v pristanišče. Tuđi parnik je bil težko poškodovan. V boju je bilo baie 20 oseb ubi tih in ranjenih. Ameriške ladje- Lugano, 24. avgusta. Newyorški poročevalec lista »Corriere della se-ra« poroča o ameriških gradbah ladij: Kakih 200 lesenih ladij je sedaj v delu. K tem je prišteti še 32 ladij z jeklenlm ogrođjem in lesenim pla-ščem. Šest mesecev bo preteklo, da bodo prve ladje izgotovljene. Gradba vse flotilje, 1000 ladij po 3000 ton, bo zahtevala poldrugo leto. Odgovor papežti. Dunaj, 24. avgusta. Odgovor Av-stro - Ogrske in Nemčije na papeže-vo mirovno noto bo izdan že v naj-bližnjih dneh,čim bodo končani dogovori, ki se o tej stvari vrše med Du-najem in Berlinom. Gibanje za mir na Angleškem. Bern, 22. avgusta. (Kor. urad.) »Manchester Guardian« poroča, da je bila Llovd Georgeju zadnje dni izro-čena spomenica, v kateri se angleška vlada pozivlja, da naj išče čim prej prilike za pogajanja y prilog oravič-nemu in trajnemu miru. Spomenico je podpisalo četrt milijona oseb ter delavske zveze s skimaj 900.000 elani. Spomenici priloženo spremno pismo pravi, da so ruska revolucija, vstop Amerike v vojno in mirovni sklep državnega zbora ustvarili nov položaj. Glavni cilj vojne je ojačenje demokratičnega vpliva na svetu. Sedaj je mogoče tak mir, ki zago-tavlja tak cilj ter izključnje vse na-padalne natnene Nemčije. Edina pot, da se ćožene, ali je mogoč tak sporazum, bi bilo takojšnje pričetje z tnirovnlmi pogajanji. Meako splošno rečeno. V gospo-darskem oziru je pač popolnoma ne-mogoče zapre ti kako pot; to morejo storiti le syverenske države in Trst, kakor Balkan bi bila tuđi nemškemu gospodarstvu odprta, ako nastane ju-goslovanska avtonomija. Seveda, umetni kolonizaciji, agresivnemu nemškemu polftičnemu prodiranju v Trst in v naše kraje bi bil seveda konec. Sicer pa vedo to Nemci sami, tuđi ne preveč globokoumni alpski poslanec. V glavf tega alpskega poslanca se zrcalijo sploh razmere na Sloven- stem y prav čudni luči. Mo2 je tako drzen in trdi, da je slovensko ljudstvo s svojo usodo povsem zadovoljno, le njegovi politični voditelji toži-jo »iiber die paar deutschen Beam-ten«, o prenaliranju nemških trgov-cev, o nemških šclah in da nimamo slovenske univerze. O čustvovanju slovenshe^a ljudstva ne borno zdaj govorili, le toliko rečemo: ves nared je odločno za ločitev od Nemcev. Kar imenuje nemški poslanec »die paar deutschen Beamten«, to je pa druga stvar. Pred vsem treba pribiti, da so vsa važnej-ša mesta na Slavenskem v rokah nen.ških urađnikov, in da je vse slovensko življenje izročeno gospodstvu nemških uradnikov. Tuđi sicer spravlja vlada kamor le more nem-ske uradnike. Nemški kornpetent je že časih preskočil po 30 sijajno kvalificiranih slovenskih kompetentov. Posebno o imenovanjih pri sodiščih pod režimom zloglasnega Hochen-burgerja bi se dalo dosti govoriti. »Die paar deutschen Beamten« ima vso moč nad Slovenci in da se bo naš narod temu uprl z vso silo in z vso brezobzirnostjo, to naj nam nemški alpski poslanec le verjame. Na univerzo v Zagrebu pošilja modri alpski poslanee našo mladino. Nemci imajo trikrat preveč nemških visokih sol, a nam seveda nobene ne privoščijo. V Zagreb naj hodijo naši ljudje, ko naša država ne pri-znava zagrebških izpitov. Tega, kar je Slovanom treba, nam nečejo Nemci priznati, zase pa zahte-vajo še eno univerzo v Solnogradu, menda bi igrala tako vlogo, kakor gimnazija v Kočevju in kakor jo je igrala še od lastnih profesorj^v za-sinehovana univerza v črnovcih. O nemštvu v slovenskih pokrajl-nah smo že zadnjič obširnejše govorili. Tuđi alpski poslanec se boji, da bi te manjšine, če se ustanovi jugo-slovanska samostojnost, oslabile in izginile. Pred vsem je treba opozori-ti, da so ti nemški elementi na Slo-venskem na sebi jako neznatni in bi ne imeli niti s.ence moči, če bi jih nemška politika v svojem »Drangu« ne vzdrževala umetno in če bi jih vlada ne podpirala in ne nospeševa-la na vse načine. Za nemške manjšine vse, za slovanske manjšine nič! Za Kranjsko nemštvo dve gimnaziji, realko in ljudske sole, za 140.000 ko-roških Sloveticev pa manj kakor nič. Se najbolj divji turski divjaki v Makedoniji so dovolievali ustanavljanje boćarskih, grških in srbskih sol, koroški Slovenec ne dobi te pravice in pol milijonu dunajskih Čeriov so zaprli edino češko solo, ki so jo imeli. Nemški narod je opetovano slo-vesno proldamiral načelo, da se mora z vsemi sredstvi varovati značaj nemških dežela. Tuđi mi akceptiramo to načelo. Slovenske dežele morajo irneti slovenski značaj, če je to Nemcem všeč ali ne. Ne udajamo se iluzijam In ve-mo, da je pot do uresničenja našega narodne^ra ideala še dolga in s trnjem posuta. Največji nasprotnik je nem-Štvo. A to naj nikogar ne straši. Iz-redne telesne, gospodarske in um-sfvene kreposti, ki jih je pokazal naš narod v tej vojni, mu bodo pomagale, da doseže svoj cilj. P©f!tlcn@ vesti. = Kedaj poznaio Slovence. Na Koroškem snujejo Deželno banko, ki naj bi služila samo koroškim interesom. Tako banko osnovati so skle-nile znane korporacije: Zastopniki dežele, mesta Celovca, koroške tr-govske in obrtne zbornice, koroške hranilnice, deželneeca kulturnega sveta, vnovčevalnice za živino, vnovče-valnica za les. zadruga za lesno trgovino ter drugi industrijski in agrarni kregi. To zborovanje so napravili ševe brez Slovencev. Nas sicer to ni bolelo, ker smo teea že va-jeni pri vseh podobnih akcijah, zanima nas pa v toliko, ker sedaj vabijo naše denarno močne posojilnice razni nemškonacijonalnt veliaki k so-udeležbi. Ker so nemški nacijonalci o vsch naših organizacimh dobro poučeni, tuđi dobro vedo. kani bi se bili morali obrtnitu ako hočeio od slovenske strani sodelovania. Kdo je ustanovil naše posoiilnice in zakaj? Še nismo pozabili divje gonje nem-rkonacijonalnih krogov zoper naše dename zavode. Ta gonja se jim je ponesrečila. zdaj bi Da radi z agitacijo pri »zadnjih d u r I h« izvabili naš denar v svoje namene. Za na-Še namene še nikdar nišo porabljali denarja takot'menovanih »koroških« zavodov. Naše posojilništvo je organizirano in bo skupno odločalo, kam in kako bo nalagalo svoj denar, Vse-kako tja, od koder bo prihajala gospodarska pomoć in razumevanje potreb našega naroda, = Poljski klub. Prve dni septembra bodo v Krakovem zborovali poljski državni in deželni poslanci. Prva njih skrb bo, določitev načelnika. Ker bo treba zavzeti tuđi dol očno stališče glede zunanje politike in glede miaistotva dr. Seidkria. te Mis* ogibno potrebno definitivno načel-stvo. Kot kandidatje se imenujejo knez Lubomirski, dr. Glomhinski in Daszynski, ker je Daszvnski socijalni demokrat, so mu konservativci, ki štejejo 17 glasov, zelo nasprotni. Tuđi kandidatura dr. Glombinskega je združena s težavami in ima vsled tega knez Lubomirski največ upanja, da postane načelnik. = Deželni zbor šlezijski. »Opav-sky Vestnik« javlja, da je dobil šlezijski deželni odbor z Dunaja naro-čilo, naj pripravi, kar treba, ker bo v kratkem — že v septembru — sklican šlezijski deželni zbor. = Nagodba z Ogrsko. Ze tekom prihodnjih dni se začno med avstrij-sko in med ogrsko vlado pogajanja zaradi nagodbe. Nameravano je, 5kleniti le provizorično nagodbo, ki naj traja pet let. = Ministrstvo Wekerle. Nova ogrska vlada je imenovana. Dr. Alek-sander Wekerle je ministrski pred-sednik, grof Aladar Zichy minister a latere, dr. Oabrijel Ugron minister notranjih del, dr. Gustav Graz fi-nančni minister, grof Bela Serenyi trgovinski minister, grof Apponvi naučni minister, Karei Grescak justični minister, baron Szurmay honvedski minister, dr. Unkelhauser minister za Hrvatsko, grof Batthyanyi, dr Va-szonyi, dr. Foldes in grof Hadik ministri brez portfelja. = Slovaki v skrbeh. Način, na kateri je bila resna kriza ministrstva grofa Esterhazvja, je močno vznemi-ril vse nemadžarske narodnosti na Ogrskem, a najbolj Slovake. Znano je, da je glavna naloga novega mini-strskega predsednika dr. Wekerla uresničenje volilne reforme. Ta je delal težave že Tiszi in sicer iz na-rodnostnih ozirov Ker mora Weker-1c na vsak način izvršiti volilno reformo in se mora vsled tega spora-zumeti s takozvano »narodno stranko defa« (s Tiszovo namreč), bo brez dvoma ravno pri volilni reformi ugodil zahtevam Tiszove stranke prav glede narodnostnega vprašanja. Iz slovaških listov je vidno, da so Slovaki v velikih skrbeh, kako se dogovori Wekerle s Tiszovci. = italijani in Jugoslovani. Cu-r i h, 23. avgusta. (Kor. ur.) »Neue Ziiricher Zeitung« poroča od italijan-ske meje: Pri londonski konferenci s težavo omiljeno nesoglasje med Italijo in Jugoslovani, je vsled zadnjih Pašićevih izjav izbruhnilo z novo silo. Cedalje jasneje se kaže, da gre za vitalna interesna nasprotja, ki se dajo težko poravnati. = Italijani proti Pasiću. Vsi ita-lijanski listi izražajo svojo nevoljo proti srbskemu ministrskemu pred-sednfku Pasiću. Milansko Časopisje pravi, naj pri svojem obisku v Rim opusti trdoglave izjave v časopisju, če hoće res doseći Dorazumljenje z Italiio. »Popolo d' Italia« se pritožuje, da Pasić odreka Italiji pravice do Dalmacije, če prav jih je errtenta priznala. Po londonski konferenci je to Pasićevo omahovanje neumljivo. List je končal svoja izvajanja z besedami: Smo in ostanemo v prvi vrsti Italijani in sele potem smo prijatelji Srbije. = Nemška sodba o politiki ru-skega mlnistrskega predsednika. Berolinski socijalnodemokratični »Vonvarts« je imel pogum priznati, da ruski ministrski predsednik Ke-renski vzlic svou ofenzivi ni Jzdal mirovne misli. Podobno mnenje izreka zdaj tuđi »Vossische Ztg.«. Rusija, pravi list, je začela ofenzivo, da bi ojačila ruski vpiiv za izsiljenje miru. Nemčija se d osi ej ni jasno postavila na nisko stališče o splošnem miru brez nasilnih aneksij. Rusija se to-rej smatra za ogroženo po Nemčiji, zlasti ker je na Nemškem dosti propagande za odtrsaranie Ukrajine, za aneksijo baltiških Drovinc da ćelo za splošno razbitje Rusije. Kerenskij hoče, da bi dosegel mir. najprej utr-diti stališče Rusije in sele kadar bodo odstranjeni Rusijo ogrožajoči projekti, bo pritisnil na zaveznike, naj sprejmejo rusko mirovno formulo. = Izprememba ustave v Alza-ciii In Lotarinški. Monakovo, 23. avgusta. ^M. N. N.« poročajo iz Strassburga: V strassburških vladnih in poslanskih krogih se sedaj vrše živahna posvetovanja glede izpre-membe ustave za Alzacijo in Lota-rinško. Opusti naj se ustava, l^akršno imata deželi Jo sedaj, ter naj se ustanovi iz njih vojvodina z nekim bavarskim princem kot vladarjem, ali pa, ker je pričakovati. da bavarski princ ne sprejme, naj stopi na to me-sto kot bodoči regent v Alzaciji Lo-tarinški član katollške rodbine Urach. 33 Meditarođna ćasookna afera. Začetkom avgusta i? »Frankfurter Ztg.« prijavila pojasnilo, da je v Švi-ci izšla ponarejena številka njene£:a lista z dne 31. julija 1917. Ta ponarejena številka Je bila po oblild popolnoma podobna pravemu listu, obse-gala. pa je silno oštra kritiko nemške vojne politike. V posebni opombi je bilo priznano, da je posneta oblika in đq&Mj€*q ime »RranMurtgc iS^» ker je le na ta način mogroče, priob-čene spise razširiti po Nemčiji. Švicarske oblasti so dognale, da je ta ponarejeni list izdal dr. Fernian, urednik nekoga švicarskega lista in je izvršila primeme hišne^preiskave. Zaradi tega je nastalo v Švici nekaj razburjenja, češ, da je justica r^pol-noma neopravičeno posestfa v to stvar. A naenkrat se je oglasila vlada Združenih držav saveroarneriških in vprašala za pojasnila, zakaj je Švicarska vlada posegla v to stvar, češ*, da proti švicarskim listom, ki pišejo v korist centralnih držav. nikoli ne r.astopi. Švica je proti iemu vmeša-vanju Zđruženin držav v niene no-tranje zadeve taleoj protestirala. M\ \i Eihonffi tu. Nova uredliev besunske pod-pore. Dunajski listi Doročajo, da je notranje ministrstvo 22. t. m. poslalo na vsa đeželna politična mesta od-lolc, zadevajoč novo ureditev begun-ske podpore. Odlok v pedrobnem navaja določbe iz zakona, sprejetega v posianski zbornici, in njihovo vpo-.rabo. Podpore bodo nakazane od 21. julija dalje. Izplacevalo se boza 14 dni naprej v bivališču begunca. — Samo teh odk>kov in določb je menda sedaj dosti, treba začeti izplače-vati podporo. Ljudje potrebujejo denar. Na pomoč goriškemu vpekojene-nni učiteSjstvu. Svoj čas se je čulo, da dobi podpero ali draginjsko doklado tuđi \T>okojeno učiteljstvo goriško. Ali doslej šc ni nič, dasi je potreba velika in nujna. Brez vsakoršnih p odpor v teh dragih časih ie sedaj le še vpekojeno goriško učiteljstvo. Pristojni faktorji se naprošajo, da končno vendar Ie kaj store za to tr-peče \T5okojeno učiteljstvo! Vsem beguncem trga Bovec! Ker prihajajo na pcdpisano županstvo vsak dan številna vprašanja radi nove begunske podpore, razglaša pod-pisano županstvo tem potom, ker mu ni možno odgovarjati vsakemu po-samezniku, sledeče: Vsled ukaza c. kr. ministrstva. oziroma detičnih de-želnih c. kr. vlad se mora vsak be-gunec zgiasiti pri dotičnem županst-vu, kjer sedaj biva. In županstvo mora vsako iako zglasitev sprejeti. V slučaju pa, da se kalco županstvo brani, sprejeti tako pnglasitev, naj dotičnik sporoči tr> pismeno na Por sredovalmco za geriške negunce v, Ljubljani ali pri podpisanem županst-vm. Zgla^iti se mora vsakdo osebno takoj, otroke pod 14 letom morajo pa priglasiti starši, oče. če je ta v vojni, mati ali načelnik hišnega gospodarstva. Domovnico in krstni list begunci lahko pozneje predlože. Domovnico dobe Bovčani pri podpisanem županstvu, krstni list pa pri de-kanijskem uradu Bovec. sedaj v Št. Vidu, pošta Lukovica pri Domžatah. Kdor piše po domovnico, naj navede natančno svojo starost, stan (poro-čen ali ne), otroke, njih imena in starost. Obenem razglaša podpisano vsem beguncem, da dobe vsleđ novega zakona z dne 27. julija 1917 Št. 313, vojaške podpore za prež|vljai!je od 16. avgusta t. 1. dalje po 1 K 60 v za osebo, staro nad 8 let, v večjih mestih po 1 K 80 v, na Dunaju 2 K dnevno. — Zupanstvo Bovec, sedaj v Radovljici. Smrt med begunci. V ljubljanski deželni bolnišnici je umri Anton Bo-n e ta, ISletni nadarjen mladenič iz Gorice, ki se je u čil pri Rovšku foto-grafstva. Pobrala ga je jetika. Letina v Istri. Predseđnik dežel-ne upravne komisije mejne groffje Istre V. Lasciac je v spremstvti stavbnega svetnika Poscherja obi-skal obeine Pazin, Gračišče in Picair, da se seznani z razmerami preskrbet z vodo. Ob tej priliki je konstatiraLj (Ja je letošrni pridelek krcrrjpirja, fi-1 žola in drugih vrst socivja radi crroz-ne suše popolnoma odrekel, ciočim žetev žita in ječmena ni dosegla niti polovice redne množine. Prebivalstvo se nadeja, da c. kr. vlada ne za-rnuđi, priskočiti na pomoč s kako velikodušno akcijo. Vse nade se stav-ljajo še v trgatev. Dalmatinci se selijo. Iz okolice Drniša so se začeli seliti v Slavonijo^ Okoli 400 družin je zaprosilo potne liste, da se more izseliti, sicer }ih umori glad v domaći deželi. Suša je skoro vse uničila. Kdo kajl ve? Anton B I a z i čt be-gunec, sedaj pri k. u. k. Inft. Rgt. 5, Feldkomp. 5, išče svojo mater Karo-. lino Rusjan, vdova, doma iz Viš-njevka št. 40, pošta Kojsko na Pri-morskem. Kdor bi kaj vodel o nji, naj sporoči na zsroraj navedni naslov. Nje^rova voinopoštna številka se fz-ve pri Posredovalnici za goriške be-gfunce v Ljubljani, Dunaiska cesta; štev. 38/1. Poziv. Oglasita naj se in poslje-ta podpisanemu županstvu svoj naslov Peter M u g e r 1 i iz Ravnic pri Kanalu št. 75, rojen leta 1885., in Peter Kodelja iz Kaiiala št. 114, rojen leta 1888., da se iima dostavi vo-jaška odpustnica. — Županstvo K a - JUJ >% JUiAUsmk štafetej&sbk M^ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 25. avgusta 1917. 194 štev. Oklic! Dne 14. avgusta so vrgli sovfaŽ-n! (laški) letalci vžigalne bombe na Koroško Belo In provzročili grozovlt požar, ki je uničil v eni uri poleg župne cerkve 45 his z gospodarskimi poslopji. Ostalo je le golo zittovje. Zgorela so vsa živila in krmila, skoro vsa kišna oprava, obleka, perilo in nekaj živine. i>koda se ceni na okroglih 490.000 kron. Vsled nesreće je 60 rodbin, ki štejejo kakih 300 oseb. brez strehe. Nesreća, ki je zadela pomilovanja vredne prebivalce, je provzro-ćila nepopisno bedo, katero iim ni mogoče iz lastne moči in z lastnimi sredstvi obvladati; tuja pomoć je mafnujneise potrebna. V olajšanje stiske prizadetih, odredim nabiranje milih darov, ziasti tuđi živh\ obleke, kuhinjske posode itd. v ćeli deželi Kranjski in apelujem na vsikdar dokazano radodamost prebivalstva kranjske đežele in njegovo ljutczen do bližnjega. Prepričan serru da bo s toplim srcem in odprto rcko priskočilo težko priza-detim prebivalcem Koroške Bele na pomoč. Denarne in sploh tuđi vse druge (darove naj se Izroča okrajnim gla-varstvom, v Ljubljani mestnemu magistratu. Ti uradi bodo odposlali darove okrajnemu glavarstvu v Ra-dovijlci, katero jih bo sporazumno s pomožnim odborom na Koroški Beli razdelilo med potrebne. V Ljubljani, 28. avgusta 1917. C. kr. deželni predsednik: lienrtk grof Attems s. r. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Viteški kriŽec križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo je dobil stotnik - ra-čunovodja 10. lovskega bataljona Roman Trstenjak. — Zlati zaslužni križec s kreno na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik pri 27. strel. polku, sedaj pri poveljstvu vojne železnice. Ivan Ko?ak. — Ponovno najvišje priznanje je dobil stotnik Josip Cerne pri nekem divizijskem poveljstvu. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda sta dobila drugič poddesetnik 47. pešpolka Ignacij Pri-stov in ogniičar 7. trd. top. polka Anton Lende. — Srebrno hrabrostuo svetinjo II. razreda so dobili: četo-vodja Gašper Doberšik, Ivan štišter-šič, Pavel Dvoršal: In poddesetnik Josip Kloba^a, Anton Lipuš, Oton Maček, Ignacij Pregl. Ivan Lovšin, Franc Grabnar, Ivan Rakiž in Jakob šVeršiČ, vsi 47. pešpolka. — Časttjo svetinjo Rdecega križa z vojno dekoracijo je dobila ga. Marija pl. Strah], soproga vpokoje-nega nadsvetnika in graščaka v Stari Loki za svoje dobrodelno deio-vanje. — Imenovanje. Za nadporočni-ka gorskega strelskega polka št. 2 je imenovan £osp. Mirko K u h e 1 j. — Carkiskl revident, nadporočnik Fran Garbas padel. Žalostna vest, da je padel nadporočnik Fran Garbas, napotila me je k niegovemu častniškemu slugi gosp. Cernetu, go-stflničarju pri »JVložini« na Radecke-ga cesti. Ta mi poroča sledeče: Gospod Garbas je bil kot poveljnik ne-kega 'delavske^a oddelka v Čepo-vanskl dolini. Poleg drugih sladkob vojne imeli so tam tuđi reden, dnevno se ćelo večkrat se ponavljajoč po-set sovražnih letal, ki so povzročala s spušcanjem bomb, dokaj straha. jVedno je pokojni Garbas miril zbe-gane vojake in delavsko osobje in redno je bil zadnji, ki je iskal za-vetja pred sovražnim napadom. Tako je bilo tuđi v soboto, dne 18. avgusta ob pol 3. popoldne. Ko je za-donelo znamenje, da se bliža sovraž-na zračna flotilja, je bil že na licu mesta in se klub resnim oporninom svojega sluge, gesp. Černeta, ni cial spraviti iz ravnoteži a. Zavedajoc se V polni meri svoje dolžnosti, je hotel 'tuđi sedaj šc vse urediti, predno gre Iz pozorišča, da varuje svoje življenje. Komaj da se je odstranil sluga za nekaj korakov, že se začuje rezek pok — tr eno tek še — floti! ja se od-dalji In sedaj je bilo mogoče pregledati učinek napada. Poleg prav ma-lenkostne škode na neki baraki. je bil med dvojimi žrvljenjskimi žrtva-mi tuđi nadporočnik Garbas. Zadet v spodnji del života, ni imel več moči, ko mu je prihitel sluga na pomoč. da bi se sam dvignil. Sluga g. Cerne je takoj uvidel, da je rana smrtonosna iii zato ga je pomirljivo vprasal, ima li kaj vainega sporočiti. nakar mu je bilo v odgovor: »Bom moral mar urnreti?« Na zatrdilo, da rana sicer ni nevama, đa pa le le na me-stu, da izrazi eventualne svoje želje, se je živo ozrl v svojega slugo ter đejal s poltihim glasom; »Cerne. poljubite me v slovo! . . . Kmalu nato je izgubil zavest ter se ni več pre-budil. Kp je prihitel polkovnl zdrav- moč zaman in pol ure po napadu }e Garbas za vedno zaspal. Dan kasne-je so ga pokopali na pokopališču va-sice Kal. Vedno je bil naš Garbas iskren Slovenec in dasi mu ni dano, počivati v domaći vasici, mu je ven-dar stal ob zadnjih trenotkih na strani brat — Slovenec, poslednji poljub mu je dal rojak in v slovenski zemlji rrru je sanjat1' poslednji sen. — 7am?njava lcvalldov z Rus!-jo. Nova ruAa vlada znači dobro voljo, zamenjivo težko ranjenih in 7o!o holnih posrećiti in obstoji sedaj živahen brzojaven promet med nami in rusKim Pjecim križem, da se razširi zamenjava po možnosti in se iznajdejo nova crevezna pota. Sedaj se bodo zamenjaral! tuđi vsi jetični vojni vletRikl meJ nami fn Rusijo. — Zamenjava 60 let sta r i h v ojakov 7 R u s i j o. Vsled neke-^a dogovora med nami m niskim Kdecirn križem se bodo vsi vjeti čustniki in rroštvo zamenjali, kateri so 60. leto doživeli. Vojni vjet-niki se seđaj nabirajo in prvi prevozi se bodo odpravili prej ko bo mogo-če. — Z a d e v a o zamenjavi. Vse zamenjave zadevajoče prošnje naj se pošiljajo na c. kr. vojno mini-strstvo Abt. 10/Kgf. — Od po-možnega dejanja za nem-ške in avstro-ogrske vojne vietnike v Srbiji in Tientsi-nu. (Dejanje gospe pl. Hanneken.) Pomožno dejanje iz Tientsina na-znanja, da njuno delovanje zaradi političnega razmerja ni bilo ovirano na noben način in da denarne poši-Ijatve, posebno vračila za posojila, se lahko pošiljajo kakor dosedaj. Vpla-čila se vrše najbolje po c. kr. priv. avstro - kređitnem zavodu za kup-čijo in obrt na nemško azijatsko banko v Berlinu, račun pomožnega de-lovanja '.* Tientsinu. — Naslov vlađnega svetnika je dobil primarij profesor dr. ph V a -lenta v Ljubljani. — Draginja in oderoštvo. Vse huje in huje postajajo razmere. Dra-ginja je taka, da je povprečen človek ni več kos, oderustvo pa je zadobilo gigantstvo. Za majhen košček slabe-ga mila je v Ljubljani treba že pla-čati — 4 krone 30 vinarjev. »Feine Familienseife« je zapisano na takem koSčku, ki ni vreden 50 vinarjev. Imamo vsakovrstne zakone, imamo toliko naredb. da se mora člove-ku zmešati v glavi, a kar se d I r e k t-n o ne o va d i, to ostane vse neka znovano. Treba bi bilo malo revidirati kupčevalce z različnimi po-trebščinami. Z ži v i li je tuđi tako. Oderuštvo, da mu ni primere, vzlic vsem maksimalnim cenam, a nihče se ne gane. Vse je postalo neznosno, do skrajnosti neznosno. — Točnost pri oddaji živine. Ker so se ijudje oritoževali. da so morali tu in tam predolgo čakatil pri oddajah živine za vojaštvo in civilni konzum, je odredilo »Kranjsko de-žeino mesto za vnovčevanje živine v Lj ubijani * sporazumno z vojaštvom, da se vrše prevzemanja živine točno ob določeni uri. Sedaj pa se dogaja kljub razglasom in opominorrL da Ijudje prepozno priženo za dobavo določeno živino. Opozarjamo, da naj bo vsak zaupnik točno ob določeni uri s svojo živino na kraju od daje, ker se pozneje pricrnane živine nika-kor ne more prevzeti. Vlaki, s kate-rimi se prevaža živina, morajo ob določeni uri odpeljati ter se ne da v tem oziru ničesar spremeniti. Enkrat za vselej opozarjamo, da se prepoz-no prignana živina ne more prevzeti, ne le vsled vlakov, nego tuđi radi drugih okoliščin. Prosimo torej, da se prižene živina točno ob določeni uri. Kdor je ne bo prignal, jo bo moral gnati nazal. — Kranjsko de-želno mesto za vnovč. živ. v Ljubljani. — Cesar Karei in cesarita Zlta v Ljubljani, Postojni, Trstu in na soški fronti (6 slik); vojne želez. (4 slike); Turki na gališko - ruski fronti (4 slike); slovo od zvona velikana; grško vinarstvo; novi nemški državni Kanc-Icr dr. Michaelis; dr. E. Zimrner-mann, nemški poslanik v Carigradu; angleski kralj Edvard III. premaza! Francoze in se polastil pristanišča Calais; nemŠka kavalerija zasleduje Puse — to je vsebina 34. stevilke »Tedenskih Slik«. Priporočamo ^Te-denske Slike«. Požar na Koroški Bell je napra-vil skupne škode okoli 670.000 kron. Brez strehe je 291 oseb. Zgorelo je 100 zgradb in 16280 kron denarja v gotovini. Iz občiiie St Lambert Strašno je prizadeta naša občina kar se tiče ozimnega žita, česar ni vzela zima, je vzela suša, tako da se je pridelalo komaj tretji del tega,kakor druga leta. Tako je tuđi s krompirjem in s fl-žolom; vse je uničeno od šuše, tako da se tuđi najboljSi kmet ne bo prežive! s svojim pridelkom. Za pra-šiče nimamo potrebne ga krmila, na to pa še misliti ni, da bi katerega zre-ći\U ker repe nismo sejali, korenie dajajo za vsako ceno. Najhujše pa ie, da moramo dati polovico živine iz hleva za vsako ceno, seveda za dobro, a nima pomena, ker hlev bo ostal prazen in več let se ne bo iz njega nič dobilo. Njive bodo ostale brez gnoja in če ni gnoja, ni treba sejati, še manj pa žeti. Tukaj se naj misli na prihodnje, kako bo še ljudstvo lakote umiralo. Tišti možje, ki imajo vse to v rokah, pa na to nič ne mislijo. Kino Ideal. Spored za danes in ji:tri v nedeljo — samo dva dneva — »Med pol 11. in 11. uro.« Štiridejan-ska drama iz židljenja variete - družbe. Poleg tega še dvodelna učinkovita veseloigra v stiliih: »Dianin naj-novejšl doživljaj.« Predstave od 4. dalje, zadnja ob 9. zvečer na vrtu s spremijevaiijem orkestra. — Kino Ideal. Izgubila se ie crna denarnica od aprovizacijske stojnice na Vodniko-vem trgu do kavarne Central z okroglo 10 K ter đvema naslovoma, glasečima se na Johan Kollmann in Rudolt Drobne. Pošteni najđitelj se najvljudejše prosi oddati v upravništ-vu ^Slov. Naroda«. Izgubiteljica je mati ^tirih otrok in njen mož je po-habljenec. Izgubljena je bila knjižica o zlatarskih popravilih.Pošteni najditelj jo iz\roli oddati pri zlatar ju Zupancu v V/olfovi ulici št. 6. Ona oseba, ki je v kavami pri Zalazniku pobrala denarnico, naj si obdrži denar, ostalo vsebino pa naj izroči pri gosp. Zalazniku ali na policiji. Našla se je denarnica in nekaj denarja: derbi se pri najditelju Vilko Marinšeku, Cosposka ulica 5/1. Prf ženskih bolevmh. ziasti v letih premembe naravna Franz-Jo-sef grencica hitro od pravi naval krvi v moždane nljnča in sreo. od-strarrf zapratenje in lenivo presnavlja-nje hitro in sigurno. Aprovisaeiia. 4- Kumare na rumene C in D karte. Mestna aprovizacija razdeli v ponedeljek dne 27. avgusta popoldne kumare med tište stranke, ki imajo rumene iz-kaznice, označene s črka-ma C »n D. Daločen je ta-le red: cd pol 2. do pol 3. pridejo na vrsto stranke s rumeni mi izkaintcami C št. 1 do 400. od pol 3. do pol 4. št. 401 do S00, od pol 4. do pol 5. "it. S01 do 1200, od pol 5. do pol 6. št, 1201 do 1600, od pol 6. do pol 7. st. 1601 do 2000, od pol 7. do 7. št. 2001 do konca. — Stranke z rumeni izkaznlcami D prej-mejo kumare od 7. do 3. Vsaka oseba dobi 1 kumaro za 10 vinarjev. •f Spsh na vse rdeče in rumene Izkaznice A. V nedeljo dopoldne 26. avgusta dobe Špch stranke, ki imajo rdeče izkaznice z A in brez A in rumene izkaznice z A. Delil se bo v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 7. do pol 8. ure zjutraj stranke z rde-čimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, od pol 8. do 8. stranke z rdečimi lzkaznicami brez A štev. 1 do 200, od 8. do pol 9. štev. 201 do 400, od pol 9. do 9. štev. 401 do 600, od 9. do pol 10. štev. 601 do 800, od pol 10. do 10. štev. od 801 do konca. Ob 10. dobe špeh stranke, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s Črko A. 1 do 2 osebi dobita V< kg, 3, 4, 5 dobe l/2 kg, 6. 7, 8 oseb dobe 3A kilograma in več oseb 1 kg. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami s Črko A prejmo špeh kilogram po 1 K, stranke z rdečimi izkaznicami brez A plačsjo po 2 K kg. + Dobava špeha. Mestna aprovizacija ljubljanska razdeli prihodnji teden špeh med tište stranke, ki pri-padajo ubožni akciji in imajo rdeče in deloma rumene izkaznice. Pozneje pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami vrste B in C. Občinstvo naj pomisli, da gre h koncu najne-ugodnejša doba za preskrbo špeha oziroma masti. Bliža se Čas, ko začno klati prasiče v večji meri. Občinstvc, ki ne spada v ubožno akcijo, obve-stimo pravočasno po Časopisih, kdaj in kako prejme špeh. Do takrat pa prosimo, naj ne hodijo stranke v tej zadevi v aprovizačni urad na Poljan-ski cesti št. 13. ker mestna aprovizacija ne more storiti več in hitreje, kakor je spredaj naznanila. 4- Mestna aprovizaciia bo proda-ja!a ves prinodnji teden s a d i e po stojnicah na Pozačarievem trgu. Sadje je prvovrstno in kupljeno iz prve roke. Zelo je porabno za vku-havanje. -f- Razglas o uvedbi hišnih pol za prejemanjo izkiznic za živila. D« se prepreci dvojna prehrana strank, ki so vpisane pri različnih komisijah, ali ki dobivajo živila pri raznih apro-vizačnih mestfh, odreja mestni magistrat po odobritvi c kr. deželne vlade v Ljubljani na pod 1 agi § 19. ministe-rijalne odredbe z dne 26. maja 1917, dri. z*k. štev. 235, sledeče: 1. Vsak niSni posestnik, njega namestnik ali npravnik je obvezan voditi za stranke, — 2. V hišno polo je treba vpi-sati: Vse v hiši stanajoče stranke (izvzemši osebe, navedene pod št. 3. tega razglasa) in sicer: a) v o d d e -lek 1. vse v hiši stanujoče stranke, ki imajo pravico do krušnih kart in b) v oddelek 2. one, v hiši stanujoče stranke, ki nimajo pravice do krušnih kart, to so: železniški usluž-benci in njih rodbine ter uslužbenci podjetij z lastno aprovizacijo. c) Za vpis hišne stranke v oddelek 1. ali 2. zados'uje, da se vpiše ime in priimek načelnika hišnega gospodarstva, d) V oddelek „število oseb" je treba vpisati skupno število vseh, pri hišni stranki stanujočih oseb. Za take se smatrajo: načelnik rodbine, njegovi rodbinski člani, pri rodbini stanu-joči uslužbenci ter posii ter samski podnajemniki. e) Pri hišni stranki stanujoče podnajemnikezlast-nim gospodin j st v om je treba^ vpisati kot samostojne stranke, f) Če bi kaka hišna stranka imela na stanovanju osebe, ki imajo pravico do krušnih kart in osebe, ki nimajo pravice do krušnih kart, tedaj je stranko vpisati po številu teh oseb deljeno, v ru-briko 1 in 2. — 3. V hišno polo se ne smejo vpisati. a) Osebe, ki v hiši ne stan u je jo, in ki v nji samo siužijo ali so tam na hrani; b) vse, v hotelih ali prenočiščih le mimo-grede stanujoče osebe; c) kmetijstva z lastnimi pridelki, to so gospodarstva, ki se lahko prehranjujejo s pridelki lastnega sveta. Za ta gospodarstva . bodo napravili posebni upisniki za prejemanje izkaznicza sladkor in kavo; d) ČastniŠke in vojaške osebe, ki jih prehranjujejo Častniske kuhinje ali vo-jaška uprava. — 4. Kdo mora izvršiti vpise v hišno polo. Vpise v hišno polo morajo napraviti stranke same ali z njihovim privoljenjem oseba, ki jo določi za to hišni gospodar. Kdor ne zna dobro pisati, naj naprosi za vpis v hišno polo kako drugo pisanje veščo osebo. — 5. Odgovornost za vpise v hišno polo. Za pravilnost in popolnost vpisov v hišno polo so osebno odgovorni: hišni posestnik, njegov namestnik ali upravitelj, kakor tuđi hišne stranke same. — Kje se dobe in oddajo hišne pole. Tiskovine za hišne pole se do-bijo pri vseh krušnih komisijah v po-nedeljek 27. t. m. od 8. do 1. ure popoldne. Izroče se hišnemu posest-niku ali njegovemu namestniku le proti predlor.itvi davčne pole ali kake druge javne listine. Od hišnega g'o-spodarja predpisano hišno polo je treba oddati v mestni posve-tovalnici takoj po izvršenih vpisih, naj-kasneje pa do 31. avgusta 1917. — 7.Poznejši priglasi in odglasi. Osebe, ki so se v nišo preselile ali iz hiše izselile po oddaji izpolnjene hišne pole, mora priglasiti hišni posestnik, njegov namestnik, upravnik ali tuđi stranka sama in sicer le na podiagi hišne legitimacije, katera se vroči vsa-kemu hišnemu posestniku pri oddaji izpolnjene hišne pole. Pozneje prigla-šene ali odglašene osebe, oziroma stranke, vpiše v hišno legitimacijo mestni magistrat — 8. Prestopke teh predpisov bodo kaznovale po § 35. ministrske naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235 politične okrajne oblasti z denarno globo do 2000 K ali z zapordm do treh mese-cev, pri obtežilnih okolščinah pa z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev, v kolikor ne spada pod strožja kazenska določila. — Hišne pole se bodo izdajale pri vseh krušnih komisijah v ponede-Ijek, dne 27. avgusta od 8. do 1. ure popoldne (in ne v mestni posvetoval-nici.) — Kdo mora priti po hišno polo. Po hišno polo mora priti hišni gospodar ali pa kaka druga oseba, katera pa se mora izkazati pri krušni komisiji z davčno knjižico hišnega go-spodarja ali kako drugo javno listino. — Kdo se moravpisati v hišno polo. Vsaka v hiši stanujoča stranka sama, če pa ne zna pisati, naj zato naprosi kako drugo osebo, (k'dor je v hiši le na hrani, ali le v službi — ki torej ne stanuje v hiši, se ne srne vpisati v hišno polo. — Kako naj se stranka vpiše v hišno polo. Vlevo polovico hišne pole naj se vpišejo stranke, ki imajo pravico do krušnih kart, v desno polovico hišne pole pa uslužbenci železnic, ki dobivajo živila iz že-leznižkih skladišč. — Kdo se sploh ne srne vpisati v hišno p o 1 o, je razvidno iz razglasa pod točko 3.) — Kedaj in kje se bodo oddajale izpolnjene hišne pole, se bode objavilo v li-stih. — Kdor ne bovpisan v hišno polo, ne dobi izkaznic za živila. — Zavodi, ki dobivajo živila brez izkaznic, ne rabijo hišne po!e. -f O železnlčarskl aprovizaciji. Cenjen. uredništvu „Slov. Naroda" v Ljubljani. Ako se obraća članek „O ŽelezniČarski aprovizaciji* v izdaji z dne. 7. avgusta 1917 proti aprovizaciji c kr. ravnateljstva državnih železnic Trst, ran je treba sledečega popravka: Na podiagi § 19 tiskovnega zakona GPH t> kr. rvmaJeljrtvo državni* ge. leznic za sprejem sledečega popravka v jutrajšni ali pojutrajšni števiiki Vašega cenjenega lista, in sicer z enakimi črkami in na istem mestu, kakor je izšel članek „O železničarski aprovizaciji,, v izdaji z dne 7. avgusta 1917: Ni res, da se dogajajo neredi in krivice. Res je pa, da dobivajo vsi uslužbenci brez razlike službe živila ena-komerno enkrat na mesec, seveda v razmerju nakazil od strani posameznih central, in sicer na podiagi nominativ-nih zaznamkov, kateri vsebujejo vse oblastveno zahtevane podatke za raz* delitev vezanih živil za železničarje. Ni res, da izginja sladkor, nasprotno je res, da dobiva vsak železniški uslu-žbenec tišti delež sladkorja, ki mu po oblastvenih predpisih gre. Ako se deli sladkor v škatljah, morajo uslužbenci res plaćati brutto za netto, kakor pla-čuje to tuđi ravnateljstvo pri nakupu sladkorja. Ali prosto je vsakemu uslu-žbencu zahtevati poravnavo razlike v teži, nastale zaradi tare škatlje, v slad-korju, proti plačilu teže. Ravnotako ni res, da se ne nakazuje po številu glav vsake družine in da ne dobiva vsak uslužbenec — seveda v kolikor to sploh dovoljuie dovoz, ker ultra posse nemo tenetur — tisto množino vezanih živil, katera mu po številu glav družine gre. Kjer je množina ne-zadostna, deli se po najboljši vesti. Tako so n. pr. dobili meseca julija t. 1. kavo le uslužbenci sami, ne pa tuđi družine, ker je nedostajalo kave. Pšenični zdrob kakor produkt mletve deli se splosno le, ako se je nakazalo ravnateljstvu večjo množino v mesečnem kontingentu: samo ob sebi se razume, da se na doječe matere, bolnike in otroke do 3. leta posebno ozir jem-Ije. Tuđi ni res, da se železniška uprava ne briga za preskrbo mila: razde-litev se vrši nataneno v zmislu določb centrale za mast (en komad mila za dva meseca), v kolikor se ga sploh dobi. Slednjič ni res, da je ravnateljstvo razglasilo stroge kazni za one, ki bi kaj kupili na deželi. Res je pa, da sta nedovoljen izvoz in nakupovanje vezanih živil, oziroma živil iz oblast-veno zaprtih krajev, kakor tuđi tiho« tapstvo živil in navijanje cen vsakomur prepovedana in kažnjiva. Je torej v Dlagor splošnosti in uslužbencev, ako se te izrečno opozarja na obstoječe oblastvene prepovedi ter jih svari pred posledicami takih prestopkov. C. kr, ravnateljstvo drž. železnic. u ■■—-■—a Poslano.*) V Ijubljanskem dnevniku >Na-prej« št. 31. in 32. z dne 21. in 22. t. m. se je nekdo drznil kot nepokli-canec potegovati se za užitninske paznike ljubljanske. Podpisani odbor odločno protestira proti takim napadom. Prizadete osebe in korporacije prosi, da se naj Ie prepričajo, da fe to povzročila oseba, ki ne ve, za kaj da se gre. SaJ dotični sploh ne ve, kdo da je njegov gospodar. Prosi pa slavni obČinski svet ljubljanski, kakor tuđi visoki deželnt odbor kranjski, da se ne ozira na slične napade, ker le odbor dnistva uslužbencev mestnecra užitninskega zakupa je pokliean v to, da se pote-guje in kritikuje, kaj da je prav ali ne. Nadalje pa prosi svoje sotova-riše. da naj rajsi v čuiečnosti in paz> Ijivosti v službi kakor izven nje gle-dajo, da povzdignejo svoj ugled, kakor pa da po časopisju trosijo ne-: resnico ter škodujejo jsrmotnemu pqh ložaju vseh. Za odbor: Društva uslužbencev mesinega užH- ninskeca zakupa v Ljubljani _______Iv. ReboIJ, tč. predsedniE • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno 1© toliko, kolikor đoloCa zakon. Bazne stvari. * Južna železnica. Na Dunaju je v podučenih krogili razširjena govo-rica, da se mora generalni ravnatelj Južne železnice dr. Weeber umak-niti s svojega mesta, ker je prišel v nasprotje z Rothschiidom, ki ima kot poglavar posestnikov prijoritet ne samo pravico, da na škodo vseh drugih delničarjev izkorišča Južno že-leznico, nego da tuđi ćelo upravo komandira. * Na tri le+n ječe ie obsodilo di-vizijsko sodišče v Pragi delavca Josipa Plavca. Spoznan i2 kršenja subordinacije po š§ 145., 146. in 150. vo-jaSkega kazenske^ra zakona. V King-hoferjevi to var ni je od 2. do 7. avgusta stavkalo 4000 delavcev. Voja-Ška patrulja je siloma pripeljala 300 delavcev v tovarno, med njimi Plavca. Ta je rekel. da je tako sestradan in lačen in oslabljen da ne more de-lati. Dan poprej je bil zaužil le nekaj juhe in košček kruha, in ker zjutraj ni imel ničesar jesti, je izpil liter piva. Plavca so takoj aretirali. Pozvan je bil dvakrat, naj dela, ker je milita-riz-iran. Sodišće pravi v utemelje-vanju .sodbe. da je že samo vpraša-nje nadpo-ro^nika obsegalo povelje, da mora Plave: delati in da je ustav-lianie dela že na sebi ziočjn uupjta 194. Stev.____________ _________________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, One 25. avgusta 1917, ________________________Stran 5. # Zlato za domovina V Ncm- čiji so takoj po izbruhu vojne začeli .prav energično zbirati zlati denar za državno banko, da ohranijo dobro stanje svoje valute. V Avstriji to se-veda ni bilo mogoče, ker je avstrijski zlat denar že davno prej izginil iz prometa in se preselil v inozemstvo. Na Nemškem so pa sli še dalje. Ustanovili so posebne nakupovalnice za dobivanje zlatega blaga In drugih dragocenosti in priznati se mora, da so dosegli lepe uspehe. Samo mesto Monakovo je oddalo nabiralnici že m i 1 i j o n mark. Zadnja pridobitev je bila dragocena ovratnica iz bise-rov. V Avstriji pa se nič ne čuje, da bi hoteli posestniki velikih dragoce-nostl in vrednih kamnov posnemati nemški izgled, ampak se v dunajskih listih le vedno bere, kako hite bogataši, aristokratje, vojni liferantje itd. kupovati vsakovrstne dragocenosti. Dariia. Podžnpanstvo StržiSče je darovalo v po-moč goriškim beguncem 74 K. Za ta plemeniti dar se .Posredoval nlca* najtopleie zahvaljuje. Družba sv. C fn M. Je preiela iz nabi-ralnika v gostilni pri Sorčič-u 20 K po tjd* Marici Vranjekovi, učit v Kapelah — Dobovi — Neimenovan hI5ni posestnik v Ljubi iani ie daroval za C M. družbo 100 K. MoSka'C. M. podružnlca Je nakazala glavni dražbi iz nabi-ralnika ▼ Narodnem domu 56 K in narodne^a davka za avgust 10 45 K. — Hvala! • • • fTpravni?tvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Meto do vo družbo". I. Poč mornarički nradnik iz Puija 2 K mes. prisp. Srčna hvala! Umrli so v Unbljani: Dne 21. ivgusta: Josip Pavlik, honveđ in Fran Krems. vojak neznanega oddelka in čina, oba v rezervni vcjaiki bolnici na obrtni ?olil — Ivan Fessl, pešec, v rezervni vojaSki bolnici ▼ Manjanišču. Dne 22. avgnsta: Mihael Perehinczuk, čt-nevojn iliri pešee v rezervni vojaški bolnici na obrtni 5oli. Dne 23 avgusta: Matija Huttcr, hiralec, 81 let, Rađeckega cesta 9. Dne 24. avgusta: Maiija Kruppaa, hči clek-!romonterja, 2 meseca, Rađeckega cesta 1. V deželnl bolniSnlci: Dne 20. avgusta: Anton Rosmann, trgo-vcc, 49 let Dne 21. avgusta: Marija Savnflc, delavčeva žena, 50 let Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna fn tfsk »Narodne tlslrante«. jfačunskt pod čast ntfa 30 let star Seli svrhu jeKttee, $nanje j blago dobrosrčno 20—26 Imt staro gospodično alt vdovo brej otrofa j malim premojfenfem. Samo resnt dopisi s zliko, Matera 5e ta^of vrns naf se blagovoLtjo poslati na »SA M I 27SG* na upravntštvo „J/cv. Aar'. Proda se ▼ lep! teqi na Blefa (Hi hi pritlifna HIŠA i mlinom. Poleg le Telik gadni la seleojadnl vrt, neka] travnlta in gozd?. — N-tinčnejSi podatki : A. Eofer, SZelliag, Maribor. Štiri leta stara, lepa in zdrava. « Ino močna (rase Pinzgauer) proda tvan Križ, Čabar. Služba. ttče sa npofeojen oroiolk, daear ali podurađalk xa ludsorstvopri nekeat Teč;em podjeli« ▼ Linbl anl Ponudbe z navedbo ie erenc je poslati na upravmštvo .Slovensk. Naroda« pod „Slavu* ca 2756**. 2 — 3 meblovane sohsčnoleiefce — SOBE *- će moiso s kuhinjo f 5 i e proti dobri plači lakonski par bres o rok za sredo avj-sta ali 1. se^Sember. Ponudbe pod ,.£» Iranka brez otrok ,■ 2595 u na upravn. »Slovenskega Naroda«. 2595 Stresna opeka zareiana fn navadna, se dobi pri Antonu Sfeinerju, Rseiinemu tetarskemu mojstru, Jera* nova ulica it. 13, Ljubljana. 2779 /MATmoNis\ /jEDfoSTVcN f^^h KiJbOlJc \ f U SVaJoi £ - ^Jk "tJAVKA HđJsW/ i ANALfrl&JOj g^£^] VU* POR008» 1 JI '#:■ ^-.^ vjfs pys ^ -s Wa Ml zjr&$i5£. Jnstrnktor za nčenca lr*t|« r^alk«, m išf ma tako|. Predstaviti se je pri Lavrontii, Strallaka mJL 22 L Gospodinja lmoina rsega domaćega o ra?ila, Uće rimarsega amasta. 2754 Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«. Dobro kolo se proda ca Marije TereUfa cesti 13» tt. 63 pri rraaa Kalo. Ogled od 7. do 9. ure zvečer. 2813 Halo hišo ¥ bliiiai Ljabliane ali v LJablfa*! se knpL 2694 Porudbe pod , mala hisa 2694° na upravn. »Slov. Naroda«. CfimnđirM izurJena,v vsem gospodinj-• Vlllllll I IM stvu« kak>r v kuh» Šivanju JtipUUIlUtl drugih gos-odtni^ksh stvarah teli službe, nafrale na deielL Va!ena je tuđi samo>tojneca gos^odinjstva. razuma se tudt r.a treovino Ponudbe pod .,8ospodtn|-Stvo 2774M na upravništvo »Slov. Naroda«. If nh^rira se *££*« ki 2na prosto ilUllul ICC! kuhati in ki je prinr*v-lieoa pomagati rvn v?eh hitnih delih. S-rei-Tie se pri Rech Samu, Nagykanizsa, OsrskO« Ponudbe se spre*;ernajo sr»mo ▼ nemškem jezika. 2767 Posestvo z sostilno fe na oroda|t za letovišče pnmerno, v okolici Turjaka na Dolenj^kem, pol ure od kolodvora Cena >0.%0 kron. 2787 Kje, povs upravništvo »Slovensk. Naroda«. Zidarii in delavci dobe nosi a pri stavbl v e. kr. tobadnl tovarai ▼ L^tibl-ani. — Pob lžnje se iz«.-e pri trrdid R. Smla-lowski9 Rinska cesta itv. 2. Les eravega Mm hraatm, |e4Se) za ekst.akcijo, od 8 cm na- pret, močne veje in debla od 1 do 21 2 metra ćo)%t, tuđi kole, sveže ali suhe, kupu e po vagonsh po naivišj h cena^ za ta'KOJšnjo ali dobavo do konca leta Franc Rudnik, Eoniice proti takojšnjemu plačilu. Hiša v Rožni dolini aa Earoškesi z renovirammi sobami, ku-hinio, h'evcm, k!etmi, svinjskim hlevom, velikim zeienjadnim vrtom ter rravico do paše, 36 proda za 9000 E. Prikladno za obrtnme tud; v okol ci možen dober za-s'j?ek. Vpraša se na naslov- Beorg Slike, Bistrica pri St. Jakobu, Boi na dolina. Eorosko. 2707 3(igijenična JSfij^SŽ^ manufaktura Pl <**> ^% 'nU? Sinoer ^_ ^a. . ^^^ a« |h ■ *' ■A rt-^ Mm Canaj L fies'ogerstr. 8 F. ^šabtfšB&HK^B^r Ceniki z zdravniSkim ^^" Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. *34 U i 500 kron! pfer s*"^* Vztn plafam, ako moi unl- t£^~^ - čevalec korenin Hl »ffltasj ne cdpravf v 3 dneh hrez bolečin Va^ih hurjih oćes, bra đavle, obti&ćaceev. Cena o; čku 2 Jamstvenim pismom 1.75 X, 3 lončki E 4-50, 6 lonćkov S T.59. Na s'otine zahvalnih pišem in priznanj. Eemoaj, — Eožlce(Hatsa) PosUach I 12 3Q7,Ogrsko. 3663 Ivan Bizovičar ntnetni in trgovski vrtnar L^ublšana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno ▼rtntrstro ter •kasno iidelane vence. Sopke \n trake?e. :: Izposmevanje :: •t ■rtvaikfli •đrlb • drcTesaio CTttlic«, kater tmM u|B-■•]§• toktrMljsk* CY€tllCO %m *W0T*M% c fa balfcaae. = Vsakovrstne sadik- do oajžiahtnejših cveti.c fn zelenjadi. Sprejerram na-ročila na deželo. Vsn na-ročila se izvršujfjo »očno in soTidrm BrMfavkei i. aizc r, * Vfftflflrv Ifaft4taca. st Gozđ na proda]. Proda se gozd zaraćen s bukovim in hrastovim drevjem. Gozd meri čez 9 johov tn je oddaljen eno uro in po) pešhojc od železniSke postae Laže. okraj Litija. — Već Le poizve pri ffoaa Josafa Vrteva« ¥ M«*4Jaait Foljaaaka ceata Hmw, 4«. čfCozcoponden ca. UtŠft iehmčni uradm^ sta* 25 let, Si Je.'/ Jtorescoidsncč 5 prijazno gos~ pteo, do is?e starosta n^er^o vjernih Stari$ev. One. f^i 50 ali postancia tastnic* JcaJcršnega-%o'.i mmhamčno tshnfčnega cbrata obrti alt trgovine. %:erko:i na siovens^em. tmajo pred-no$t ali ver.dar ni to pegof. — Ze rmsne oonudbe pod „ 7ajnostl 2788'* na upravništvo n$.oven. Aaroda". Sem popolnoma zadovoljna z Vašim cremom ?9 *^f i£f IH ovrn ■9' ^B ISf- BSS^BIB B9 ki doseže 2e po kratki uporabi izvanrednih učinkov. Njegova prednost je v ' finem, drskretnem, zelo prijetnem vonju; polti ne masti, niti bleska ji ne daje. ! Bodem pa priporočala v svojih znanih krogih, ker gojitev in posebno čuvanje j polti ni le kuzmetični zahtevek, ampak i tuđi higieničen pojav. Aaa Iblova - Boležkova j dram. Članica mest. g!ed. na Kralj Vinog. ! Izdcluje Laboratoril Hera, Praga- VrSovice, Halek. ul. 35, telefon 6443. Veliki lonček 3 K. srednji K 150, za posku^njo 60 vin. — Posilja se po ! pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom I 60 vinarjev za porto. ! Zaloga v Ljubljani Lekarna U. pL Trnkoczy. iO84-xx. Mn0w Dateio ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrobljen ja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Miian Hocevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. ■—•♦♦—— Istotam dobite krtače za ribanje. Ganoktein." Najnovej^e, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GONOKTEIN je vp^ljan na Češki kliniki dvor. ^vetnika vseuč, prof. dr. V. Janovske^a. Na praski nemški kliniki vseuč. prof dr. K. Kreibicha. Toplo ga prHoročajo vseuc. prof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseu5. docent dr. J. Odstrčil. M U. dr. Rih. Fuchs, okrajni zdravnik v Bleištatu piš*;: Z VaSim Gonogteinom dosege! sem izvrstne uspehe, tako da so paci'ienti po dobrem ućinlcovanju sami zahte-vali. da jim j?a zapiSem. M U. dr. H. Fischcr, Štabnl nmđzdravnik ▼ Baden-Badenu piše : Z Va§im Gonokteinom dose^el sem šijajne uspehe, pacijenti sami ga hvalijo. 2130 Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: I*kar*a Trskoscj. Zagreb: L#karm : f,»aU«tor- g. Mit-tetbaeh, JeUtićer Irf. Proizvaja: Farmalcololko - kemiča? laNn-torij „IfERA" Pra-a - Yršo?ice 552. >»>MiTttoM TOj«nf« mtmUAnto kt v^B^^H^a^^^BasaTaMva^V * va^Pv^^aa> a^asaT^Bav^NBlaav RlITlIilinrS ^owmštim9 in ncmšć ne, liaiUnllllLII tmU sl«ike ▼ mestu ali na 4fiL imllia Mr*m±mrt Tro^elno prt Mokf—OgO. 2794 ajamr- Kapi m dobro ohraa!«no ~WQ motorno kolo Ponudbe z navedbe cene, motorjevega sistema in moči na upravnštvo »Slcvenskega Naroda« pod „Motor 350 2733". 1733 Spretna modistinja ie sprelme tako{ 1a stalno s hrano in stanovanjem, ter plačo ro dogovoru. Ponudbe pod „Modistinja 2738" na upravni tvo »Sluvenskega Naroda«. 27:6 n^«n?;?A in rsnn u q^ irr?.?ko đc^o PiSflM 1 ! nod —^—«« rUJUjHU JU.UUU U j&ce na do^iiks-nosoo posestvo, proti zavarovanja na II. mtsto in event. nadaljni varnosti. Del obresti se plača na željo v naturaiijah, na razpo-iago tuđi lepo stanovanje. — Pojasnila daje iz prijaznosti Okom, Sv. Petra c. 67. L Sa sandale, par 80 vin in 96 vio., I*, trd ies 10 kg. Pošilja se 00 povzetju. TrendI, Neutorgasse 41, Gradec, tu u ceie podplite. 2782 Mizarja ali tessrja ličesa, kaferi bt bi! izorjen pri strojih za obdelovanje lesa. — Lahko bt b;l tucii zmožen invalid. Franc Ravni ka r, Ljubljana, oblastv. tkni. mestn' tessrskl moister, Llonartora nlica štev. 29. 2763 I&če se za notarijat na Spodnjem Staierskem subsf šf ut za dva ali tri mesece. — Plača po dogovoru. Vstop tako}. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2753 Cunje in kosti knpoje po dnevnih eenata za c. la kr. vojaftko oblast edioo pooblaščeDa trrdka Viktorija Panholcer, PraSakova uEica Itev. 4, LJubSjana, katera tuđi ielečini izda dovolfe- n)e za požiliateT. 2783 Lasne kite nalboljše kakovosti po 8, 10, 12, 14 in 16 kron; lasne podloge Rrepp ali Python in lasne mre-iice ¥ vseh barvah; nNER!Llf barra za lase In brado od Dr. Drallea rjava, temnoriava ali crna po 2 In 4 K Itd., vse še so« Udno, zanesljivo blago priporoča Štefan Strmofi Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zaradi vpoklieanja v vofaško slvibovanle ie lokal ođprt samo za prodafo blaga In sicar vsakl daa samo od t do ' 2l la v nedoiio od 9 do 11 ura dopoldan. jlailOVai!JS skrbo in hrano se odda. Naslov se izve v uprav. »Slor. Nar.« 2808 Možko kalo in violinčelo gafj- se proda. *"WIB 2309 Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. Oostilna na ražfun v mestn ali na deieli, na Kranjskem ali na St^jerskem, sa ište. — Ponudbe pod „Oostiliis, TrosBie, po&tno ležočs 222". Kosicipijenta i$2e c3r. Frsnjo Rosinay odvetnik V Ka ribaru. — Plača po dogovoru. 2 fospottidnl se sprejmete na hrano in stanovanje. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Trinadstropna hisa v kateri se že 15 let nahaja dobro i do ča kavama, 88 za 75.000 &TOII proda« 28oo PiSODAJ&LKA mlajša moć, zmožna mešane strokc, ieil primerna službe, 2801 Prijazne ponudbe pod „Prodafalka 1001 2S01" cia upravn. »Slov. Narodac. 6©j@iika liceja a§i goreškega ućr^eSJiiča, se sprejme na stanovanje in hrano. Tržaška cesta St. 11/1. Pisafni stroj troz capake, dobro obranjen, se proda. 2797 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. e&sli IH citre« prodam, vse dobro oiiraajeno. 2798 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. =—= Uče se . Vstop takoj. 2807 __ . Štajersko čebulo dobro dozorelo, trpežno, razpOŠil]a po nainižfih cenah Anton !Kagor- šefe, trgoveo v Domavi, poita Možganjci, Štajersko. 2779 Proda so v ljnbljansfai okolici (vila) ležeća ob drfavnl cesti z vrtom^ nflvo in travnikom. Posestvo je pripravno za vsiko obrt, posebno za gostilno, ker leži v kraju, kamor zahajajo meščani prav radi na izlete in je hiša samo 5 minut oddaljena od železniške postaje. 2782 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. Slavna Lott@ M@Emasm ¥ v deželnem gledališču! 5orr>o I« tri IO8C "JJJgl J&^!Ž£" "'""__ I aP-ov^adj^e ledite. Zamete nove in stare, kupi vsako množino tvrdka M ljubljanska Inchisfri'a probbOTtb zansaškc? 3SLAČE3I & Ko, Ljubljana. 2278 Kupujem in profiajam. bddisi pohi££?s, stektesiao, že-Iexo, sc&ce, porcelas, crož'a, podobe, ste? ćoasr, sp'oi vso, fcar ]e najmaaf 59 3ot staro. Obenem kupim staro zobcvje. Posredujem za hiše, zemljišta :td. A5b2rt ©ergarss brirec in koacesi!on!ranJ sta?lsar Ljubljana, FranSškanska y!ka 10. Eupiva vsafco množino dobro obranlenib, rabSienih i1i^&ytf^l JU li U u od 300 I tr v naprej. P'>nudbj z naved- bj cea na Brata Wortmann, £u£ak pri Retl. 2757 ^-^ Vozoa loto v 7* v " pri2ik!ine, ===== po$rave, ===== ema»f!rsn]s in poniklanje izvršnje točno in eeno 13n A, Weissberg, Dunaj II, Unters Đoaantirasse 23/S. glS?' Cenitc odd. 1 zastonj. Rone ali ste dm Me iz tetežois a!i vela m \i ide. kupin od croda'alcev in cabiralcev 2S04 MARTIN ?LE!S£HM&N?3, Cractes, Annemtr^fte 49. odpravi ksr najhitrcrSe „Dr. Flescha originalno rujavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3'—, družinska 1853 porcija K 9*—. Dobiva se u teksrni MprS zSatem |e!e?iu", VkfZn trg, Lju&Hana. ^iiepii kras ženske so lepo oblikCTane, bnjne, trđe gradi. Gospe, ki se v tem ozira ne čutijo popolr.e, naj pišejo na Ićo Krause, ki jim posije brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svk v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ide §Cr^ysa9 &ežun7 (Pressburg), Ogrsko, Scha^zstrasse 2. odd. 41. J&±G2zxx£±iL&L lica. in n8tnice naravne lepote pri vporabi dr. A. Rixa edino dobre, neškcdliiTe 640 „?oine rcss4* CRosentau) (se opere). Nikćo je ne spozna kljub krasnemu učinka. 1 stekl. K-3- | Eoste. dr. A. 3Ix Isbora*., Đnns] SX, It&kierer^ssse 61. Poši^jatev diskretna po povzetju a'i proti vposlatvi zneska. — Zalome v Ljubliani : Nrf. A. Rsnc fn idria dro§. ff:nbor Iskarj Schutzengd, Nar. pom. in parf. Wo!fram, t Trrti pari. 9ndr**jzzi Corso 5. Podpisana vljudno sporočam, da ssm prodala svoje posestvo ia gostilno Udano podpisana naznanjam, da sem kupnim ptom cndobila staro-snaoo gostilso % vrtom, salonom t&r Teiikim hlucn sa Isprego koni TOrnikov y ^ j« w v Rolni ulssi žt. 15 v i^bliatii (sv. Jakoba trg) gospe j Jnstini Požeael iz j Ljubljane ■ Oi> tej pciliki ko se poslav- j ljam od gostilniSke sobrti, katero | sein izvrŠevala skozi dolgo vrsto ; let, se zahvaljujem svojim cenj. I gostom za izkazano mi naklon je- \ nost ter najtopleje priporočaii | svojo nasledriico. I S gostovanjem J Helena Tone- ! od gospe Helene Tome, katero pre-vzzzneT*. % dnam 1. septesatra t L Priporočam se vsem dosedanjim kakor tuđi novim cenjenim gostom tako iz mesta kakor iz dežele, zago-tavljajoč jih točne postreibe ¥ |edl In prlsini pijaci ter si bodem s tem sku-:r.!i pridobiti vsestransko za-upanje. Z odličnim spoStovanjem iutlaa Poteaelf gjsainlćarka. !'_ "*f ff^L vsch vrst za urade, ^:^r.^i)t^^ druStva, trgovce itd ^^w^ jgp griTcr In izdetofitelj ^S*ra^- kavčttkofih staapilij LJDS1JR!U, ĐvonKi trg itef. 1. | Franc Furlan j i B2sl2dBik Fastliiiigsn nton \ \ klfiičavnlčarstvo ] \ i. \ , zaloga stedilnlkov \ ^ tenahaja: 125 ' : ^mbrožev trg štev. 9. i i n Uijaiii Dunajska cesta II. Velika zaloga steklenlne, porcela-na3 svetllk, zrcal, šlp, kozareev, vrčkov Ud. gostUniška in kavarnar-ska namlzna posoda po nainlžiih eenah. i parno barvarstvo] ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. ' ino Brinu1 jUo.nLlun j PsUaeski mm - OiSa altca H. 4. | Sprejemališče Sslenbaryeva ulica It. 3. Postrežba točna. Solidne cene. vila na gorenjskem. Pnnudbe pod ,, TćL P. Lfablfana/ 2772M na upravoišt.o »Slov. Naroda«. Povećane slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljnatc portrete na platno izvTšuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorln Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijnbljanl, Kolodvorska nL 34 a. [astiifta iezdna cnrava in sedlo (kompletno), se proda. Dosposka ulica št. 3 1., pri gospe Stofan. 2769 Slamnate šolne sa dom in slamnate podplate za ? MU sem zacel Izđelovati v toliko, da lahko nstrežem vsakl zahtevi In |ih priporočam kot nadomestflo sa drago usn|eno ofmtev, posebno za delo ▼ sobah. 235 Posknsite, ne bode Vam žal. tovarna slamnlkov v Štabu, pošta Đomtale pri Llubljani. Zopet v zalogi! Zopet v zalogi! IO kn (dok kwi oglavi plot. s ML rlnko (Pterdehalttem getlocb.) B 28*80 per tacaf. ■Ub] kot taoat m po poiti a« potaja. 2805 Ivan N. Adamič, vrvarna, Llnbllana. $vo;e častite od;ematce vljvdno prosim, da se na} pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim đovoljenjem od c. kr. okraynega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal 8 tem dovoljenjemf ne smem prodati oroija ali municije, kakor tuđi ne popravljah oroija. Za časa vojne se ceniki ne razpoiiljajo, Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. Nov kažipot za bolnike! Sestavil sem spis, k\ v njem tisoČim trpečim kažem edino možno pot do ozdravljenja. Ta kažipot ne stane vmarja in ga pošljem vsakomur, kdor se čuti bolnega, slabega in obupanega, zastonj. Moj spis je rezultat 50tetnega Studija in premišljanja, vsebuje ćelo množico praktičnih izkušenj in do* kazov od odličnih mo2 znanosti. Kdor se hole resiti bo sledil mojem pouka, ki je že tisočim pomagal. Naj fe nastala bolezen vsled skrbi, tuge, prenapora, ali vsled lahkomitelnotti in neimernosti, vsem trpečim, dela nevoljnim in neenergičnim pokažem znanstveno in fiaraVHO pot k ozdravljenju živčnih bolezri, nespanca, delamržnosti, telesne in duševne oslabelosti, trganja > udih, glavobola, ovir piebave in želodčnih težkoč ter mnogo drugih bolečin. Pilite Se danes dopisnico in zahtevajte gratis in franko = moj kaSipot! = Dopisnico naslovite: E. Pasternack, Berlin, N. O., Michael-kirchplatz 13, Abt. 456. obrestuje hranilne vloge po čistih M A 11 01 brez odbitka rentnega davka. ■■■■■■■■■■BMBHa^BBBHa^Ha^BBBBBa^a^BBBHai ^^^M / ^^ / ^bw ^^^^^^^^^^^^B«WaWBa^HaWBBBHi Rezervni zaklad nad K 1,000.000. *fr /4 /0 Ustanovljena 1.1881. 194- stev-______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne US. avgugU 1917, Stran 7 Pianine, Biift J»2SSjt S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Edna posebnosf] 1 Ukerja je Zorni Mia Je posebnost ielođtnega Ukerja li sdraUlnfh ra.tlln, kateri Izborao vpliva proti alabosUm ▼ ielođcu ter radi tega t nobeai ćruilnl ne bi amel manjkati. Pijeteti nalprimemefše sponiinke na umrle 245° zadobimu a pavečanjem njihovih slik. Pove čanje in u-iietn 'š! GOBE po najviSji dnevni ceni 2701 Franc Pogaenik, Ljubljana, Dunaiska cesta št. 36. m 1100 Wmv zdrave domače pijace r^^ ■ O5VE2UjO^t., dobre in 2ečat nww»to rttma in Igan)« ■ Sno-H s natan?nim na^odilom »tanejo K 12- franko ■ po povzern. I Jaa Srotlsh, n sol'dno b'^sro jamči M WJOL iriMu w 2Bp'u. Itto 63 iiraT3 500 kron v zlatu I^~^™"^-—-™^™^™H /"e ne odatranJ kr^MS I ^■9^W ^^B^k ftroHch ^ zraven tr>agm, solafrn« ^Jp/ A^J ^fcv •p«i^ae. o^ro«, obr&xno ; ^^Jt^^^^^S^M ^^m rdećtoo :d. in ne ohrani ' ^Kgaj^pMf^^kMjHf koto rr. > iottno l-eio in ■ni^MBi^a^BaM pott i;no »red 3 porcije •ta»cjc K 7 —, 6 porci} K. 33 5u V»e bres kakib n»d*l]nili atroikoT. Naslov ta nago i B«: ilR EdSlHjT. fttftrij? en in?^o, Irn 539, tear- in »ive U»e m brado sa trajao trmno po- Al^^av barva- 1 ««kle« o» • pott. vred fa. 2 "; vl^H ; ~ RycJif©l W ; icj s poštnino vred K 2 *5 I Eaalov za narobila s I Jaa Srol'Ch, đrcženja pri angeln, Brno 633, Morava. I ___________---------------------i I ^" ^aTaaji"aj^aj"a"aj"aaaa^ ajv# aajaaaajaaaaaji I____ — m papirta ma 11— teaa. K 3 50 za 1000; 100 vo)a§kfh ali Ijubesanskih K 5'—; ometniSkih raif ledoic K 6 raipolilji po povzctjo 2969 lalilaiT tava MJ^pj^rMjlgfcla^ Ako ne ugaja, denar nazaj. lUinfla mm nmMk * uMI otroških vozičkov zime. ML Pakt« v li|aU|aaL HBbbB HHOHMI H Šablona s 16 monograml, prime rn a za namlznt pi"t*i »•rvl-etef žepne robe« In wseh vrst parilo st dobiva pri TONI JAGER £jub!iana9 Ziiovska ulica stev. 5. im ina modni otelile : za gospode : Lgubl'aita, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške e uniforme: po meri v najkrajšem času. IU li i li U S C II Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izber delnikov in sotnčnifcov. F^pravila se izvr^ueic tofno in solidno. Hrastov In kostonjes les w iabllh la va]ah «d 10 cm dabelottl aaprej kupi po najvišji ceni Jaltai Mgaa na Polzell v Savlnskl dolini. Za dame! Za dame! Najugodneiii nakup! Prodafam radi velike saloge blaže od aavadae do aajllaajftega kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Afitonija Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Najveija slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska UUBUANA, Prešernova ulica št 3 fa Imela koncem leta 1916 vlog ........ K 55,000*000'-* bipoietnih In obćinskita poso]U ........ 9, 30,600-000'— rezer?nega zaklada............. l^OO'OOO"—« Spreiema vloge vsak delavnik in ]ih obrestuje nelviiie po 4°/ /o ▼•čle In nestalne vloge pa po dogovora. - Hranilnlca |o pupilorno varna In stoji pod -kontrolo c. kr. deielne vlade. Za varčenle ima vpel]ane lične domate hranilitlke. Posofa na zemlflftća In poalop]a na Kraniakem proti 5%t Isvea Kranjske pa proti 5 V*0 0 obrestim in proti nalmanl 1 % Oftlroma 3 4% odplačevanin na dolg. m ▼ podpiran]e trgovcev In obrtnikov Ima ustanovljeno mr Kreditno društvo. ~mm _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ■* Razpis ženskih služb. Vojaška uprava namerava nastaviti večje število ženskih moči kot bolniške strežnice, nadalje pri pisar-niških, krojaških, kuhinjskih, snažil-nih in drugih delih pri poveljstvih, uradih in zavodih etapnega ozemlja. Služba je provizorična za čas potrebe, najdalje za čas vojne (vstevši demobilizacijo). c Delavni čas: 8—10 ur dnevno. Pristojbine kategorij, pri katerih pridejo Ženske moči v poštev: a) Bolniške strežnice — dnevni-na 4 K, hrana in stanovanje. b) Ženske pisarniške moči (v pi-samiški službi ali kot telefonistinje). I. razreda, to so izvežbane de-lavne moči, kakor perfektne stroje-piske, stenografinje. stenotipistinje in dr.. mesečno 160 K in 40 K vojne do-klade. II. razreda, to so delavne moči brez prakse ali merodajnega znanja, mesečno 120 K in 40 K vojne do-klade. c) Kuharice in drugo kuhinjsko osobje: običajna krajevna dnina in erarična hrana. d) Pomožne delavke, kot šivilje, nadalje žensko pomožno osobje za ordonančna ali navadna hišna dela: običajna krajevna dnina z erariČno hrano, ali brez nje. Pisarniške moči, katere dobivajo popolno hrano in stanovanje, ne do-bijo 40 K vojne do'klade. Vse ženske pomožne osebe ima-jo v slučaju bolezni za dobo dveh mesecev pravico do brezplačne bolniške postrežbe v kakem armad-nem zdravilišču na bojnem polju, ali do bolniške zavarovalnine, Prosilkam. katere so oddaljene nad 20 km od bodočega službenega mesta. se vrnejo v slučaju nastavirve enkratni vožnji stroski III. razreda osebnega vlaka (civilni tarif) vstevši 50 kg prtljage. Kot starostna meja veUa dob^ med izpolnjetfirn 16. in 40. letom. Kuharice v kuhinjah za mo^tvej (železniških preskrbovalnih postajaldi itd., šivilje, dalje ženske pomožECj osebe za ordonančno in navadno hiS*« no službo morajo izpolniti 20. leto. Prošnje za sprejsm naj se naslon ve čim prej na c. in kr. vojasko zb'u ralno postajo (Personalsammelstai tion) v Ljubljani, Kolodvorska ulica, hotel »Ilirija«. Osebna pojasnila o sprejemnili pogojih in službenem redu daje voja* ška zbiralna postaja^ Ljubljana *• Koh Iodvorska ulica, hotel »Ilirija« med 9.—12. uro dopoldan in 3.—6. uro po* poldan. Prosilke za plsarnlško službo morajo navesti v lastnoročno pisani kolekovani prošnji: Kategorijo zaprošene službe, rojstne podatke, domovinsko pristo^ nost, veroizpovedanje, stan odnosno ali vdova ali sirota (po kom), krstna ime in priimek in natančnl naslov) stanovanja. Prošnji naj se priloži: 1. Zadnje šolsko, sposobljenostnal — ali službeno sprlčevalo, katero so po vporabi vme, 2. zdravniško mnenje glede fi* zlčne zmožnosti prosilke, 3. od politične oblasti izdana nravstveno spričevalo. Vse ostale prosilke ^amorejol vlagati prošnje pismeno ali ustmenq pri vojaški zbiralni postaji v LJublja* ni, Kolodvorska ulica — hotel »IUri^ ja«; priložiti morajo pod točko 1—3 označene dokumente s sabo. Službeno razmerje se zamore| končati obojestransko s 14dnevnint odpovednim rokom. S to službeno nastavitvijo n! združena nobena pravica do defiiiH tivne nastavirve ali kake druge pre-* skrbe. Delfl ikl kapital K tCŽOODOO-—. * VOHbV * SttnJe dWL ?Iog nt hnm' kni|žice 31* okt ***** Eeierve . l7.0W.OOt-. C* «*•• TB^ P™^ II K 143,241.140"—. li Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala oa S&aajt. — Ustaiotljou 186*. ftfal IsHll IT|-SV. MT2 Kta (f Iffl JUandni bW$1 ttstaaotljesa 1864. — 33 poftrnžik. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prerzemanje dmmmrmih wieg na hranilne kniifice brez rentnen davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vtakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar te lahko dviga vsak dan brez od povedi. — Kupovanje in protiajaaje vrataostnlk yaptr|ev strogo v okviru uradnih kurznih noroCil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in coso;ila nanje. ^* Najkulantnejie izvrSevanje iHinamlk Mročil na vseh tuzemskih io inozemsldh mestih — Izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednoatnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devii, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih oredalov samoshrambe (aafes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev Pstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — OpravillMe c kr« raxr. loterije Brezplačna revizija izžre-bamb vrednostnili papirjev. — Promesc za vsa zrebanja. Ixylaćlla la ■■■«««i« v AaMriko in lx AaMrike Ustoitna in pismena p+)m**Um %m mm»wU m »»•* v aantaa atiilia ipaialaiJalHi trti»aAoi|ili weeh»la»y fcpaaipiaflaa, mm Điasfavkes Pr«aa«taa ataka Ltaalfaaa. — TtUlon «•▼. II žtran 8-______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 25. avgnsti 1917. 19i. Stev. Gospodična &RSSU! Ponućbe pod „Kziižnica/2764" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Vinski ksmen anhe gobe, kimno, med, vosek, gvaic in soho ssdje, smrekeve atorie, sploh vse đeielne in gozđ-ae priđeike, kakor tuđi vias're sode io veo vrsto praznih vrcč, feupi vsako maotiao po n?4vlž\ih eenah veletrgovina 2432 Anton KoBenc, Cežje. Zahtevajte slovenski etnik! Naslov: JOS. PETELINC Ljtfja si. Mn nasip 7. Priporoia se tvrdka JOS. PETELINC iovarni&ka zaloga šivalnih strojev. Strcji v raznih opremah in oistemih, priproste kakor tuđi luksus opreme vedn<> v zaSogi. Pouk v umetnem vezenju brezpiafien. IJUSU&NA, blizu ffranieikanskegs maiftu, levo, cb vodi 3. hlla. *:-*?£■ l.~sa pismena garancija. tOtetna piimena garancija. Malinov sok Se kupi. Ponudbe z navedbo cen na Brata Wortanann, Sušak pri Eeki. Trgovd! Gostilnlčarjl 1 IIUIK* Z3 JUHO! zelo dobre vrste, 1000 za 27 K, Najboijše kocke za go!a3, 1000 kock 40 K. Najboljše kocka za kimel-julio, 1000 kock 40 K. * pošilja proti povzetju ali predplačilu tvrdka Blf&N SJREK, Uljana, Mestiti trg Stv. 13. 2596 kupi via?*.© rnrc:r!':3 franko vason 255 StroiHna tovarna :s.:-z? & Co. v Ljubljani. Vpošteva se Je pismene poaudbe 2 aavedbo cen. ^ajantčcn uspeh. Tisoće »"^ *isem Bu|ne9 lepe j>r»**l dobite ob rabi med. 1566 hr 41 3lVa \?Y&W& 7* fird garantirano neškodljiva za UU J4« illAil IlIKe:^ XL§!— PflŽ^ jfl 7P!l5fc3 šivalni t troii, gramofoni, električne iepne svetllke že kompletne od 2 K. NajboliSe batarSJe. Posebno nszlea cena za preprodajalce Jnehanicna delavnica na Starem >m ft. 11 v ;Thačičevt hiši poleg gorižkc kleti. M. Scbniiert preje Billna & Kasch, LjabEJana! Židovska uL 5. priporoča veliko zalogo tkanin in glace-rokavfcs međa« blago za gospode in dame, raznovrstne flso parfnoie, ročna dela in materijal, klrnrgftae predmete. 413 Moderna predtiskarija, iKdelovanfe preoblečenih gnmbov. ^-------..... _.. .----— -- LV^^L^L^L^L^L^LV^L^L^HIHkHkVMk^Hk^MmBBB^^BfBi^^^mmm^mmmmK Hajcenejše in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernon ulica 4. od 1 m dolgosti, IO cm debeSosii napnej v deblih in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka: 96 J. Pogačnik, Lfnbllana, Mar. Terezife cesta S3> Ivseb de2ela izposluje inženir 542 9 IfM* C2K£.EL#H3&fi:a A ^JS* obiastveno avtor. ln zapriseženl patentni odve t;k ■ na Dunaju VI., EaarlahiEferstrasse st. 37. Q I OMIa pin t JOSIPA HA I ===== V TRSTU = I se Je preselila Iz ulice Molino piceolo 7 | o ulico Uiennn 11,1. nntetroiile. I 9 Otroške dekliške deške 2519 D3IOS6 iz maJbolJSega gvmlfa (lxza mirnih iasov) pri G. J. Hamaun, Ljubljana Meatnl trg ilov. 8. Kiijte srofe potrebščine za Jesen ln zimo tahol- Iz« delava fe povsed nstavljena ln le še par ato parov jlh ]e fte na razpolago. Gena: K 12a—, 13*60, 13-00. C. ln kr. dvorili založnlhl I A. ZANKL SINOVI Ljubljana I Resljeva cesta 1. Marijin trg 1, I priporoča vse vrste olfnatlli, sntalh ln I lasađnili fcsrv, mavca, prašnega olfa I za tla, strofnega olfa, mast za ns&ie, 1 kolemaza, copliev, steklarskega kle|a 8 in vseh v to stroko spadajočih predmetov. I Sesaaad na raipoUgo. I Staaje vlog koacem maroa 1917 ca. E 1501000.000*—. Slavnlea S 40,000.000a->. Podružnica ^A^lrfi indflfttf*!!2lll19 h51 Ilir21 Stritarjeva w Ljubljani Wwi»rt U1HIUIU AjOlUd Udllllct u|ita ^ 9< Financiranje uolnJKlh dobno. :: :: Krante zo nprovizačne nakupe. Vsakomtne bančite traasakolj«. Sretea e. kr. avatr. raxf4u9 lotarife. NakazUa vojnim «letnikom.