G OSPODAR
LETO 1933
16. AVGUSTA
STEV. 13
Datekosezne
malenkosti
V kmetijstvu se zdijo mnoga dela in opravila na prvi hip malenkostna. Če pa jih ne izvedemo pravilno ali pravočasno ia jih zanemarimo, je že tu večja ali manjša gospodarska škoda.
Tako nam lahko nepravilno in neredno krmljenje živine napravi v enem letu ali še v krajšem času ogromno škodo. Brez posebnih stroškov bi se lahko največkrat izognili taki škodi ter dosegli z istirni razpoložljivimi krmili lepe uspehe in dohodke pri živini, če bi bilo krmljenje pravilno in redno.
Mnogokrat imamo v hlevu živali, ki nam iz kateregakoli /zroka kljub pravilnemu krmljenju in dobri oskrbi le malo ali nič ne donašajo. Kakor hitro smo se o tem prepričali, odstranimo takšne živali brez odloga, drugače bo izguba z njimi od dne do dne le večja.
Slabo, nepravilno molzenje pripravi kravo ob mleko, dobro, cisto molženje pa nam pri enakem trudu donaša obilo dobrega mleka ■ in ohrani kravo mlečno ir? zdravo.
Prezgodnja ih prehitra odstava telet in pujskov nam lahko v najkrajšem času povaročd nepopravljivo Škodo. Z istim trudom in istimi ali skoraj enakimi stroški bi lahko s pravočasnim in pravilnim odstavljanjem vzredili naj-lepče živali.
So to malenkosti, ki pa segajo daleč, če jih o pravem čadu ne preprečimo.
Če poškropimo dvakrat ali trikrat na teden po četrt do pol ure vsakikrat gnoj na gnojniku z gnojnico, je to samo na sebi prav malenkostno ddo. Ako pa tega De storimo, utrpi gnoj na svoji vrednosti lahko veliko. Radi pomanjkanja vlage 2ačne gnoj plesniti. Takšen gnoj je včasih ves bel od plesni, kar je najbolj! znak slabe oskrbe gnoja.. S Škrop-
ljenjem gnoja z gnojnico pa tudi zbolj-šamo gnoj. V gnojnici (seču) je precej več dušika in kalija nego v živalskem govnu, v katerem pa je več fosforove kisline. Z rednim škropljenjem gnoja z gnojnico tudi /.boljšamo gnoj v njegovih rastlinskih snoveh. Pravilno je le primerno redno škropljenje gnoja. Napačno bi bilo škropiti gnoj tako dolgo, da bi takorekoč plaval v gnojnici. Gnoj bi postal radi tega kisel in bi se v svoji gnojilni vrednosti zelo poslabšal.
Malenkostno delo je, če vodimo vole ali konje po izprezanju mesto naravnost v hlev nekolikokrat sem in tje po gnoju na gnojniku in z njimi dobro stlačimo gnoj. S stlačenjem spravimo zrak iz gnoja in s tem zabranimo razvoj škodljivih bakterij, ki bi s svojim delovanjem sicer povzročile veliko izgubo gnojilnih snovi v gnoju.
Če smo v ravnanju z gnojem in gnojnico tudi pri nas že nekaj na boljšem kakor pred leti, se smatra pripravljanje mešanca ali komposta še vedno za nekaj malenkostnega. Malo je pri nas gospodarstev, ki pripravljajo že redno kompost. Pa vendar je kompost za vsako kmetijo neprecenljive važnosti. Pripravljanje komposta nas stane le nekaj dobre volje in nekoliko truda, ki pa se nam bogato poplača. Saj na kompost spravimo ponajveč samo take odpadke (listje, plevel, krompirjevke, klavni odpadki, pokvarjena krmila, smeti, uničene rjave hrošče, saje, pepel, sežgane kosti, zidna sipina, cestno blato, blato iz cestnih in drugih jarkov, straničšnik, odviš-no gnojnico, odpadke apna iz apnenic itd.) ki jih drugje v gospodarstvu ne moremo uporabiti in bi se brezkoristno izgubili. Če kompostni kup pravilno uredimo in ga primerno oskrbujemo, dobimo v dveh, treh letih zelo dober hitro učinkujoč gnoj, ki je izvrsten za gnojenje travnikov in pašnikov. Zreli kom-
post je drobljiv, temen in sličen zemlji krtin. Zaleže najmanj za polovico toliko kakor ^ober hlevski gnoj. Kdor redno gnoji s kompostom svoje travnike, prihrani precej na izdatkih za umetna gnojila.
Važna opozorila sadjarjem
Letos se obeta v dravski banovini bolj slaba sadna letina. Posebno slabo kažejo jabolka, nekaj bolje hruške, slive in or 'ii. Prav tako bo pa tudi po nekaterih sosednih državah malo sadja, zlasti zopet jabolk, ki so najvažnejši sadr.i pridelek v srednji Evropi. Iz vsega tega se da sklepati, da se bo naš skromni sadni pridelek lahko prodal in da bo imel dobro ceno. Kjer je torej sadje obrodilo, zlasti kjer dobro kaže« jabolka, je treba posebno paziti, da se odvrne od drevja vse, kar bi utegnilo oškodovati pridelek in zmanjšati njegovo vrednost. Zaradi tega se nam zdi potrebno, opozoriti vse, ki so tako srečni, da bodo imeli dobro letino, jia nekatere važne zadeve, ki se tičejo zlasti spravljanja sadja in prodaje pridelka in oškodovanja od zajedavceV.
1. Največ jabolčnega in kruškovega prilika pokvari zavijačeva gosenica — to je »črv«, lu ga zaleže majhen metuljček (jabolčni zavijač) na plodove. Posebno škodljiv je drugi zarod, ki uprav sedaj avgusta meseca zapušča bube in zalega jajčeca na že razvite plodove jablan in hrušek. Kdor je vestno pobiral trebež in ga krmil prašičem ali kdor je zavijačeve gosenice lovil na plasti v obliki pasov ob deblih, bo gotovo zadovoljen in mu ne bo žal truda in morebitnih stroškov. Pa še sedaj se da nekaj doseči. Le vse odpadlo, črvivo sadje sproti pobrati in pokrmiti prašičem! Tudi ni napačno močno obložena drevesa nekoliko po-tresti, da odpade črvivo sadje.
2. Ne prodajajte in ne spravljajte sadja, preden ni popolnoma zrelo! Kljub vsem opominom in svarilom se še vedno dogaja, da se zimska jabolka, ki so zrela šele oktobra, spravljajajo z drevja
že kmalu v septembru. Tako ravnanje je znak skrajne nevednosti in neod-pustljive zanikarnosti. Kdor tako ravna, oškoduje najprej sebe, potem trgovca, ki tako sadje prevzame in konsumenta, ki tako sadje kupuje in uživa. Kar je najhujše, je pa škoda, ki jo utrpi sloves našega sicer tako izvrstnega sadja in ugled naše sadne trgovine. Spravljanje in prodajanje nezrelega sadja.bi moralo biti strogo prepovedano in kaznivo. Kdaj so jabolka in hruške zrele za spravljanje, je bilo že večkrat pojasnjeno. Za danes naj zadostuje^ ako poudarjamo splošno pravilo, da pozna zimska jabolka v našem podnebju pred oktobrom niso zrela. Natančneje podatke o tem važnem vprašanju v prihodnji številki »Gospodarja«.
3.	Mnogo lepega sadja se pokvari in njegova vrednost zmanjša s slabim ravnanjem pri spravljanju. Glede tega posla je treba sadjarje, posebno v nekaterih krajih, še vedno opozarjati. Marsikomu noče prav v glavo, da sadna trgovina (z namiznim sadjem) kratko-malo kupuje in dobro plača samo čisto sadje brez vsakršnega madeža ali okvare. Sadje, ki je torej namenjeno za prodajo, to velja posebno za namizna jabolka in hruške — je treba spravljati z drevja tako, da se nič ne pokvari, torej ne odrgne, ne obtiši ali celo ne obtolče. To dosežemo pa le tedaj, ako sadje trgamo, ako ga polagoma prav previdno v obšito posodo. Z vso previdnostjo je treba obrano sadje prelagati, razbirati, pretresati prenašati in prevažati. Sedajle je čas, da pripravimo vse potrebno orodje in posode za obiranje.
4.	Silno važna zadeva je prodaja sadja. Končen izkupiček je močno za-visen od tega, komu in kako smo pridelek prodali. Zopet in zopet svarimo vse sadjarje, da se pri prodaji ne prenaglijo in da se varujejo- neznanih in usiljivih mešetarjev, ki navadno gledajo samo na svoj dobiček. Pri sklepanju večjih kupčij je potrebna posebna previdnost, da ne bo zopet takih slučajev, kakor se ponavljajo vsako leto, da se sadjar pogodi doma za neko določeno
ceno, ko pa pripelje sadje na kolodvor, kupec s kakovostjo ni zadovoljen in ponuja polovico ali pa še manj od pogojene cene. Ce pa ubogi sadjar noče peljati blaga nazaj domov, ga mora prepustiti brezvestnežu za vsako ceno. Preden se sklene pogodba, je treba po-izvedeti, kakšne, so cene na svetovnih tržiščih in na domačih trgih.
5. Končno moramo pa tudi od pro-ducenta brezpogojno zahtevati skrajno vestnost in solidnost. Za kakršno robo se je pogodil, tako mora tudi dobaviti, brez vsake primeri slabše in manj vredne kakovosti. Zlasti je treba gledati na. pravilno razbiranje po debelosti, kar se mora izvršiti že pod drevesom.	H.
Ne obiraj listov
krmske pese
Mar-ikje je navada, da obirajo liste krmske pese za krmljenje živali. Zlasti na malih posestv ih se to godi včasih že v avgustu. S takšnim ravnanjem zelo škodujemo pridelku krmske pese. Listi so tukaj, da pomagajo pri razvoju rastline, da pripomorejo k snovanju sladkorja, ki se nabira v korenu krmske pese. Z obiranjem listja pa oviramo in deloma preprečimo razvoj rastline in tvorbo sladkorja. Da pridobimo. 30 q listja, žrtvujemo 60 q krmske pese. Vrhu tega pridelamo bolj vodeno in manj re-dilno krmsko peso, ki se da le slabo ohraniti.
Da ne bo treba obirati pesinega listja pridelku v škodo, pride] ujm o za odže-tiih žitom koruzo za zeleno krmljenje živali. Če to ni mogoče, je vedno bolje, da pri pomanjkanju druge krme del krmske pese z listjem, (zeljem) vred porabimo za krmo. Ostalo krmsko peso pa pustimo nedotaknjeno, kakor raste, da lahko popolnoma doraste in tudi dozori. Prof. Nobbe je napravil na enakih površinah poskuse s krmsko peso, pri kateri so ostali listi nedotaknjeni, ali pa so bili nekoliko ali zelo . obrani. Na površini, kjer so ostali listi nedotaknjeni,
se je pridelalo 186 q krimske pese s 14 q.....
sladkorja; na površini s šibko obranimi
listi je znašal pridelek krmske pese 172 q z 12 q sladkorja in na površini z zelo obranim listjem pt. 110 q krmske pese s 7 q sladkorja.
Nehal navodil
za sesensko setev
V Sloveniji posejemo vsako jesen blizu 100.000 hektarov ozimine: pšenice, rži in ječmena. Povprečno pridelamo na 1 hektar po 10 stotov zrnja, torej skupno 1,000.000 stotov. Ta množina pa nam ne zadostuje za prehrano vsega prebivalstva, ampak moramo letno uvažati iz drugih banovin še okrog 500.000 do 600.000 stotov. Milijoni dinarjev, ki jih moramo izdajati za to žito izven domače pokrajine, bi lako ostali našemu kmetu, če bi znal tako pravilno gojiti žita, da bi povečal pridelek na hektar vsaj za 5 stotov. In to bi se dalo doseči z malimi izdatki, s pravilnim obdelovanjem zemlje, z dobrim semenom in umno setvijo. Saj so v drugih naprednejših pokrajinah dosegli že povprečni hektarski donos od 30 stotov zrnja, posamezniki pa celo 40—45 stotov, pa ne bi mogli mi doseči 15 stotov.
Višina in kakovost pridelka zavisi od raznih činiteljev: od vrste semena in njegove kakovosti od obdelovanja zemlje in gnojenja in slednjič od načina setve.
Od semena je v največji meri odvisna žetev. V Sloveniji nimamo do-sedaj še izrazitih vrst pšenice, rži in ječmena, o katerih bi lahko trdili, da so popolnoma prikladne za posamezne dele naše dežele, ampak sejemo navadno našo domačo pšenico z več ali manj dobrim uspehom. Tuje pšenice, ki jih naročamo za setev, se dobro obnesejo prvo in morda še drugo leto, toda ne kažejo stalnosti v rodovitnosti. Zato jih je v splošnem težko priporočati.
Za bagate pridelke na žitu ne zadostuje samo odbira in razkuženje semena, ampak tudi pravilno obdelovanje zemlje. Za jesensko setev je zlasti priporočljivo globoko oranje. Globoko obdelana zemlja nudi rastlinam obilo hrane, obenem pa zbira in ohrani v spodnjih
plasteh zimsko vlago, ki pride spomladi in poleti rastlinam v korist. Posebno suše ni tako hitro občutiti na globoko zorani zemlji, neglede na to, da so vse rastline krepkeje razvite, odpornejše proti poleganju in boleznim ter bogatejše na klasju. Ni torej pretirano, če trdimo, da je globoko obdelana zemlja dvakrat gnojena. Za tako pravilno oranje imamo najboljše orodje v današnjih izpopolnjenih železnih plugih, ki gredo tako globoko, kolikor pač želimo.
Zelo važno je tudi gnojenje ozimine, zlasti pšenice. Naši kmetje podorjejo jeseni, posebno za pšenico, mnogo hlevskega gnoja, četudi je znano, da žito bolje uspeva na močni zemlji brez domačega gnoja. Z njim damo rastlinam mnogo dušika in kalija, zato močno poganjajo, ostanejo pa v steblu bolj šibke. Tudi klasje se ne more povoljno razviti, cer mu primanjkuje fosforne kisline, ki o je v hlevskem gnoju le malo. Bolj imestno je torej, če sejemo ozimino na nočno zemljo po zagnojenem krompirju, pesi ali kaki drugi rastlini, in ji potrosimo le nekaj superfosfata, da bo slama bolj krepka in klasje lepo razvito. Tedaj se tudi plevel ne bo tako razbohotil, kakor se navadno po živinskem gnoju. Tako žito ne bo poleglo in bo dalo bogat pridelek, ki bo obilno povrnil mali zdatek za nakup superfosfata.
Redka setev žita poveča rodovitnost. To pa naši kmetje prav malo upoštevajo, četudi sami vidijo, kako bolje se razvijajo rastline, ki imajo okrog sebe dovolj prostora. Nasprotno se pregoste rastline med seboj duše, ker ne dobe ne dovolj zraka, ne svetlobe ter si odjem-ljejo druga drugi hrano. Za gosto setev žita navajajo naši kmetje razne razloge. Prvič pravijo, da morajo sejati na gosto, ker jim drugače plevel uniči setev. Če imajo toliko plevela na njivi, je vzrok ta, ker so okopavine, krompir, peso, katerim je sledilo žito, slabo pleli iu pustili plevelu, da se je razvil in napravil seme; pa tudi, ker so žitu gnojili s hlevskim gnojem. Ta vzrok se da s pravilnim obdelovanjem in gnojenjem lahko odpraviti.
Drugi trdijo, da če sejejo gosto, do-
bijo mnogo fine dobre slame, bi se da lahko pokrmiti. Jo je pogrešeno stališče. Mi ne sejemo žit zaradi slame, ampak zaradi zrnja. Tudi je slama slaba krma, uporabna samo v sili. Če bi naši živinorejci pravilno gojili svoje travnike in pridelovali kaj več krme po njivah, bi lahko vso slamo porabili za ste-ljo. — Tretji hočejo gosto sejati, ker se boje, da bi jim ozimina ne pozebla. Ta razlog je morda nekoliko upravičen, toda tudi samo v gorskih krajih. V naših žitorodnih okrajih se le rekdokdaj zgodi, da bi redko sejana ozimina tako trpela po mrazu, da bi jo bilo treba preorati. Tam pa, kjer se tega boje, uaj jo sejejo nekoliko bolj zgodaj, da se do zime dodobra okoreniei in razraste, tedaj odpade tudi ta bojazen. Redka setev tudi ne poleže.
Vsak poljedelec naj upošteva te nasvete, kjerkoli mu dopuščajo njegove razmere, in prepričani smo,, da bomo v malo letih dosegli večji pridelek naših žit in s tem pocenili to produkcijo. Zaenkrat bodi nam cilj zvišanje hektarskega pridelka na poprečnih 15 stotov. Edina dioseška pšenica je pri nas že tako vdomačena, da jo lahko štejemo med domače sorte. V posameznih krajih imajo že tako dobre domače vrste, da bi se dalo iz njih vzgojiti žlahtne vrste.. Tega pa seveda kmet ne more, ampak spada to v delokrog semenogoj-nih postaj.
Vzlic temu si pa lahko vsak kmet zboljša rodovitnost domačega žita z od -biro semena. Večina naših kmetov je že itak tako uvidevna, da določijo za seme žito iz tiste njive, ki najbolj obrodi in kaže najlepše klasje. To je sicer dobro, toda ne zadostuje. Tudi med še tako dobrini zrnjem moramo odbirati najboljše; to pa dosežemo s trijerjem. Ta stroj ne očisti samo semena od plevela, ampak odbere tudi najdebelejša zrna, ki so najboljša za setev. Torej brez take odbire ni sejati semena.
Nadaljnja priprava za setev obstoji v razkuževanju semena s sredstvi, ki uničijo bolezenske kali, zlasti snetljavost. Taka sredstva so modra
pfff^iispp?^
galiea. tilantin porzol. za ječmen pa vroča voda od m" C. Razkuževalna načina poznamo dva: namakanje in pra-šenje. Pri namakanju usujemo seme v primerno raztopino razkuževalnega sredstva, ki že na semenu uniči trose, bolezenske kali, snetljavost. Mokro seme se potem osuši in poseje. Pri prašeuju pa obdamo zrno s strupenim praškom, ki se po setvi v zemeljski vlagi raztopi in tam šele uniči trose. Dandanes se v večji meri uporablja prašenje, ker je enostavnejše in ravno tako učinkovito kakor namakanje. Za naše male razmere se priporoča namakanje pšeničnega semena v 1% raztopini modre galiee 10 minut, nato zopet namakanie 5 minut v 1% raztopini apna.
Zzdr. Hugon Turk:
Zobje
Najtrše vsega živalskega telesa so z o b j e, ki so prav za prav le kosti posebne vrste, obstoječe iz treh bistvenih snovi. Ce pogledamo torej natančneje kak zob, vidimo od zunaj na znotraj:
a)	prvo snov, ki se imenuje koščena snov ali c e m e n t,
b)	drugo snov, katere ime je skleni-ca ali e m a j 1 in
c)	tretjo snov z imenom slonokost ali b e l o k o s t.
Cement ali koščena snov obdaja vsak zob na vsaj njegovi zunanji strani ali vsem površju in se nadaljuje celo v zobnih gubah, je rumenkaste barve in popolnoma enako sestavljen kot vse druge telesne kosti ter ima torej kostna telesca in Haversove cevke.
Emajl ali sklenina se svetlika kot biserna matica, je nenavadno trdna in bela kot mleko; to plast sestavljajo posebne vrste nitke tekiva, ki je zloženo v mnogoštevilne vrste, ležeče jedna nad drugo; kemijsko obstoje te plasti iz organskih spojin (7%) in raznih apnenih soli (89 do 90%).
Belo- ali slonokost je glavna in pretežna snov vsakega zoba, je splošno manj trdna, rumenkasto-bele barve in obstoji iz prožnih, vkrivljenih cevk, ka-
101
tere se tuintam cepijo v tanjše cevčice, vse cevke se pričenjajo v votlini sredi zoba in gredo na zunaj do bližine emajia ali sklenine.
Zobje omogočajo živalim sprejemanje hrane ali krme, katero potem v gob-čni duplini razrežejo, zdrobe in zmelje-jo, spadajo torej k prav važnimi deli (organi) prebavil in so za dobro prebavo krme izredno velikega pomena, neobhodno potrebni so tudi za žvečenje in tudi za prežvekovanje, so pa tudi orožje za obrambo in napad ter nič manj važni tudi za posredovanja otipa ali občuta. Vsi zobje tiče v koščenih predalih zgornje in spodnje čeljusti.
Na vsakem zobu razločamo tri dele: gornji del, ki moli prosto v gobčno votlino se imenuje venec, od vlasne (>me-sa<) obdani del je vrat in deli, kateri tiče v kostnih predalih, so korenine.
Po svojem različnem opravilu imajo zobje tudi različno zunanjo obliko, zato razlikujemo: sekavce, čekane in kočnike (kočnjake). S sekavci pograbi žival krmo, jo odseka, odreže, odstriže, odtrga; s čekani raztrga po potrebi spreje-mano krmilo, posebno meso; s kočniki pa vse zdrobi in zmelje. Cekani so gotovim živalim tudi precej nevarno orožje (gl. mrjasce in mesojede živali).
Pri posameznih vrstah živali in tudi po njihovi starosti je število zob precej različno. Dorasli konj ima 40, dostikrat 42 in celo 44 zob in sicer 12 sekavcev, 4 čekane in 24 kočnikov, mogoče pa so tudi nadzobje; ženskega spola živali te vrste — žrebice in kobile — navadno nimajo čekanov ali pa so le prav neznatni. — Dorasli prežvekovalci imajo 32 zob t. j. 8 sekavcev, vse v spodnji čeljusti,' in 24 kočnikov, ki so porazdeljeni v zgornjih in spodnjih čeljustih po 12. — Prašiči imajo 44 zob: 12 sekavcev, 4 čekane, 24 kočnikov in 4 nadzobe; ker so te živali rastlino- in mesojede, imajo dobro razvite čekane, kar velja posebno za mrjasce. — Pes kot mesojeda žival ima 12 sekavcev, 4 čekane, 24 kočnikov in 2 nadzoba v spodnji čeljusti. — Mačke so tudi mesojede in imajo le 30 zob, t. j. 12 sekavcev, 4 čekane, 8 kočnikov v zgornji in 6 v spodnjih čeljustih.
Kakor rečeno je število zob različno pri raznih vrstah živali, pa tudi različno po starosti posamezne živali; nadalje je oblika zob različna v mladosti in različna v starosti vsaj govorimo o mlečnih in Stalinih zobeh, prvi so vedno manjši, krajši in svitlejši. Izmenjavajo se vsi se-kavci, čekani in prvi trije pari kočnikov.
Po številu nestalnih ali mlečnih zob, po njihovi razvrstitvi, rasti, razvoju, izrabi (©brušenju) in obliki, ravno tako po številu in obliki stalnih zob ter njihovem obrušenju pri sprejemanju krme in žvečenju spoznavamo lahko tudi starost dotične živali, to pa s precejšnjo gotovostjo skoro le pri konjih in govedi; vendar je treba za to precej dobrega znanja in večje vaje, samo na sebi to ni tako lahko in veliko je vplivov, ki spoznavanje starosti po zobeh zelo otežujejo in povzročajo negotovost, zato je treba vselej velike previdnosti pri tej presoji ob času kupčije, nakupa in odprodaje, posebno ker pretkani goljufi prav pogostokrat umetno »popravijo« zobovje, da kažejo doticne živali mlajša leta.
Gospodarske vesti
Denar
g Ljubljanska borza. — Prometa na ljubljanski devizni borzi je bilo malo, kar je v zvezi z letno dobo pa tudi z omejitvijo prometa z inozemstvom. Spodaj navedene notacije so na podlagi stabilne valute dinarja. Da se doseže današnjo kupčijsko in obračunsko vrednost, je prišteti še ažijo od 28.5 odstotka. V smislu tega so inozemske valute na ljubljanski borzi notirale kakor sledi: 1 angleški funt 189.86 Din, 1 amerikanski dolar-42.13 Din, 1 holandski goldinar 23.18 Din, 1 nemška marka 13.69 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 avstrijski šiling 8.48 Din, 1 belgijski belga 8.02 Din, 1 itali janska lira 3.02 Din, 1 francoski frank 2.25 Din, 1 češka krona 1.70 Din, 1 grška drahma 0.36 Din.
g Denarni trg. Svetovni denarni trg se je nekoliko umiril, ko se je dolar učvrstil. Tudi angleški funt je čvrstejši, odkar je izginil strah glede inflacije v Ame-
riki. Rezervne banke Združenih držav še vedno kupujejo zlato in so zvišale njih zlato zalogo že na 3560 milijonov dolarjev. Tudi na domačem trgu je nastopilo pomirjenje. Brezpotrebna dviganja vlog so ponehala, četudi se nove vloge le polagoma pojavljajo. Dobra žetev obeta podeželju zboljšanje trgovskega prometa. Da se zboljša denarni promet, so zastopniki denarstva in člani društva vlagateljev v Zagrebu stavili vladi predloge, _;i jih pa ta še ni osvojila. Bilo bi nujno potrebno, da začne zopet delovati kreditni trg.
Trgovina
g Žitno tržišče. Evropsko žitno tržišče je zelo odvisno od letine v ameriških Združenih državah. Zato je letos pričakovati olajšanje na evropskem trgu pše: niče, ker niso ameriške države pridelale niti 500 milj. bušlov, torej manj nego jo sami rabijo. S svojo staro zalogo bodo krili primanjkljaj konzuma, toda izvažali ne bodo ničesar. S tem bo olajšan tudi evropski trg, ki je prenapolnjen z blagom. Tako se bo sčasoma svetovno pše-nično vprašanje rešilo samo po sebi. — Ne pa tako v naši državi. Pšenična letina je pri nas dobra ne samo po množini, ampak tudi po kakovosti. Vzlic temu cene padajo neprestano. Medtem ko se je lansko leto pšenica prodajala po 150—180 Din, za časa žetve okrog 140 Din, je danes cena na borzi v Novem Sadu okoli 115—125 Din za 100 kg. Na kmetih dobi pa trgovec pšenico za vsako ceno, tudi po 100 Din še nižje. Tako je kmet izročen trgovcu, ki ga izkorišča in ko bo imel zaloge trdno v rokah, bo dyignil cene. Tudi glede ječmena je slabo. V začetku so ga kmetje prodajali po 75—80 Din, danes je padla cena že izpod 50 Din za 100 kg.
g Lesno tržišče. Na lesnem trgu vlada skoro popolno mrtvilo, le tu pa tam se proda kak vagon bukovih plohov. V lesni industriji je popoln zastoj in to ne samo vsled manjkajočega izvoza, ampak tudi vsled zastoja stavbenosti v državi sami. Kar se tiče izvoza, bi se dala uporabiti marsikatera prilika, če bi bila tu kaka močna lesna organizacija. Tako je

v zadnjem času precej povpraševanja po hrastovih dogah in sodih namenjenih za Ameriko. Toda Slovenija ne more tem vprašanjem ugoditi, ker ni nobenih tako močnih dobaviteljev, ki bi mogli ustreči tem velikim zahtevam. Če bi bili pa združeni v organizaciji producentov in sodar-skih zadrug, bi lahko dobavili potrebne količine blaga. Enako je tudi z drugim blagom. Svetovna trgovina zahteva danes velike količine prvovrstnega blaga Tega bi zamogla pri nas dobaviti le močno organizacija, zato postaja zahteva po njej od dne do dne močnejša. In če se producenti, lesni trgovci in industrijci zlepa ne sporazumejo, bi morala vlada poseči vmes s prisilno organizacijo, kakor je to storila češka vlada. — Ta je izdala ukaz za prisilno včlanjenje lastnikov gozdov in žag v sindikate, in sicer sindikat gozdnih lastnikov in sindikat žag. S tem je vlada hotela urediti lesni trg, ker se lesni podjetniki in trgovci niso mogli sporazumeti za prestovoljno organizacijo. Odslej bo podjetnikom izven sindikata onemogočeno vsako poslovanje. Z isto odredbo je bilo določeno, da se proizvodnja lesa v gospodarskem letu 1933—34 skrči za polovico in ravno tako v naslednjem letu. Tako računajo, da se bodo cene lesa dvignile.
Živina
g Mariborski prašičji sejem. Na zadnji mariborski prašičji sejem je bilo pri peljanih 176 prašičev, ki so jih prodajali po naslednjih cenah: Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 110—150 Din glava, 7— 9 tednov po 220—250 Din, 3—4 mesece 300—350 Din, 5—7 mesecev 400—550 Din, 8—10 mesecev 650—680 Din, 1 leto 690—700 Din. Kilogram žive vage 7—8 Din, kg mrtve teže 10—11.50 Din. Kupčija je bila slaba. Prodanih je bilo le 84 fiomadov.
g Živinske cene v Italiji. Cene I., II. in III. kakovosti volov so bile v juliju 2.50, 2.20 in 1.90 lir za kilogram žive teže. (1 lira okroglo 4 Din.) Minulo leto istega meseca so bile cene 3, 2.50, 2 liri. Za drugo živino so napram juniju cene nekoliko narasle na 2.40, 2.10 in 1.80 lir.
Padla pa je cena zaklanih telet od 4.90 na 4.50 lir za kg. — Cene prašičem znašajo za 1 kg žive teže 4.10 lir, mrtve teže 4.85 lir. Še boljše se prodajajo mršavi prašiči in svinje z mladimi prašički. — V prvih petih mesecih je Italija uvozila 41 tisoč 306 glav živine, lansko leto v istem razdobju 32.390 glav. Toda vrednost je nazadovala od 29.2 na 22.4 milj. lir. Pripomniti je, da je skoro vsa ta živina ma-djarska, medtem ko se uvozu naše živine delajo največje ovire.
Razno
g Položaj hmeljarstva. Hmelj v Savinjski dolini kaže letos prav lepo; ima obilo zdravega cvetja, ki se povoljno okobuli. V zadnjih dneh je sicer vročina nekoliko pritisnila, toda dosedaj ni opažati zaradi tega kake škode. Seveda bi koristile zmerne padavine. Občno zborovanje hmeljarjev dne 6. avgusta je določilo sicer mezde za obiranje hmelja, ni pa bilo mogoče ugotoviti dan, ko še bo pričelo obče obiranje hmelja. Najbrž bo to okoli 18. t. m. Glede mezde za hmeljske obiravce so zbo-rovalci soglasno sklenili, da se bo plačevalo od škafa pri trikratni topli hrani in stanovanju 1.50 Din, brez hrane 2 Din. — Zanimanje za naše novo blago je precej veliko, kajti došlo je že nekaj tujih na-kupovalcev. To je razumljivo, če .upoštevamo, da cenijo letošnji evropski pridelek hmelja na 771.300 centov, medtem, ko znaša potreba 1,100.000 centov. Jasno je torej, da letošnji pridelek ne bo zadostoval. Tudi odprava prohibicije v Ameriki je ugodno vplivala na hmeljski trg. Toda to ne bo dolgo trajalo, kajti že namerava Amerika pridelovati hmelj v velikih količinah. — Na Češkoslovaškem so z ozirom na ugodno ceno hmelja zvišali obiralcem cene od 1.10 na 1.40 čeških kron za 30 litrov obranega hmelja.
Pravni nasveti
Skrajšani rok. F. M. Prvi sin služi polni rok. Drugi sin je bil letos potrjen za polni rok. Pri naboru so mu rekli, da bi mu priznali skrajšan rok, ako bi predložil očetovo vojaško knjižico, iz katere je razvidno, da je oče pred vojno služil polni rok. Kaj bi se ditlc sedaj doseči? — Vloži naj prošnjo na
komando vojuega okrožja in priloži vw potrebne listine. Prošnja se mora vložiti v treh mesecih od dne, ko se je izvršil nabor.
Podofirirgka šola. A. S. Vprašajte pri otoajnem načelstvu ali pri žandarmerijski stanici, če sedaj katera podoficlrska šola sprejema gojence. Vsakokrat imate to tudi objavljeno v dnevnih listih. Vaša šolska izobrazba za sprejem zadostuje.
Obole u je hlapca in gospodarjeve dolžnosti. 1. B. B. Gospodar je utrgal hlapcu zaslužek za vse dni, ki jih je hlapec zamudil vsled zdravljenja v bolnišnici. Vprašate, če je to postopanje gospodarja pravilno. — Gospodar mora dajati hlapcu v bolezni, ki je ni povzročil hlapec namenoma ali z veliko nemarnostjo, poleg zaslužka potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do 14 dni, ako je bil hlapec v službi že 14 dni in do štirih tednov, ako je trajalo službeno razmerje že pol leta. Izdatke v gotovini za zdravljenje in nabavo potrebnih zdravil, kakor stroške za negovanje v bolnišnici, sme gospodar zaračunati na htapčeve denarne prejemke, pripadajoče za čas obolenja.
Dolžnosti nezakonskega »veta. X. S. Nezakonski sin se je šolal na očetove stroške in je dovršil prvi razred trgovske akademije. Mnenja ste, da se sedaj Se lahko sam preživlja. ker je dtovršil 20 let starosti in vprašate, če se oče lahko upre plačevanju za nadaljnje šolanje, ki ga zahteva mati. — Ne more se brez poznanja socijalnih in gospodarskih razmer staršev, reči, da bo oče uspel, ako preneha s plačevanjem. Vsak »lučaj je drugačen in bo sodišče v slučaju spora upoštevalo navedene razmere staršev, pridnost in sposobnost otroka ter nato odločilo, če je oče še dolžan plačevati, če je (?če mnenja, da se otrok že lahko sam preživlja, varuh pa trdi, da *e še ne more, lahko oče toži ua ugotovitev, da se sin lahko sam preživlja in na ustavtev plačevanja pre-živninč.
Dosmrtno stanovanje. -A. K. J. Oč« vam je pri sodišču zapisal eno sobo in kuhinjo v hiši, ki jo je izročil sinu, za dosmrtno stanovanje. Sedaj uporabljate tudi še klet za drvarnico in bi radi, da bi se še klet zapisala, da vam uporabo iste nasledniki vašega brata, ki je umrl, ne zabraaijo. Vprašate, če je to mogoče. —: Brez sporazuma z sedanjim lastnikom hiše ne morete dobiti kleti. Razume se pa, da vam uporabe primernega prostora za drva latnik hiše ne bo mogel ža-braniti, ako imate v hiši dosmrtno stanovanje. Seveda ni treba, da bi bil ta prostor ravno klet.
Neprijeten sonajemnik. K. A. Vaš sosed vam ne da miru in vas zmerja z raznovrstnimi priimki, kaj storiti? — Tožite ga pri sodišču radi žalitve. Kazen ga bo gotovo iz-rnodrila, da vam bo dal mir. Tožbo daste lahko na uradni dan pri sodiKu v zapisnik. Če nimate prič, bo morda sodišče tudi vam verjelo.
Stanovanje za preulitek. A. K. Sodnik vas je popolnoma pravilno poučil. Če vam je stanovanje prepuščeno v užitek, smete tudi druge osebe vzeti v stanovanje.
izvrševanje obrti brez obrtnega dovoljenja. A. K. G. Svojim sosedom šivate obleke, a ne za plačilo v denarju, pač pa vam dajo kaj drugega n. pr. mizar vam napravi omaro, kovač vam kaj skuje, kmet vam da žito itd. Sedaj va tožijo pri okrajnem načelstvu. češ da izvršujete obrt. VpTašate, če je ta način dela tudi prepovedan. — Vaše delo je obrtno delo, čeprav ne prejemate plače v gotovini. Ker nimate obrtnega dovoljenja, vas obrtna oblast lahko kaznuje.
Zaplenjena puška. B. D. Prosite pri okrajnem načelstvu, da se vam vrne puška, ki so jo orožniki vzeli osebi, ki ste ji »i puško posodili.
Bolna služkinja. 1. A. Če ste bili zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje de-rnavcev, se obrnite za podporo na ta urad. Glede zaslužka, ki ga vam je gospodar utrgal, se obrnite na sodišče. Če bo treba vložiti tožbo, si od županstva preskrb i te ubožno spričevalo, da boste oproščeni taks.
Zavarovanje učencev, ki se učijo pti očetu. P. D. Tudi sorodniki, ki delajo v obrti, semorajo zavarovati in seveda tudi sinovi, ki se učijo pri očetu. Tista knjiga, iz katere vam je revizor čital o zavarovanju, je zakon o zavarovanju delavcev in torej lahko verjamete, da drži, kar vam je čital.
Raz&rjeranje služnosti pota ni dovoljeno. B. F, Čez tuje dvorišče in pašnik imate pot na svojo njivo. Radi, bi pot. ki pelje že po vaši parceli popravili, pa vam lastnik dvorišča in pašnika, po katerem imate pot, brani voziti gramoz, češ da imate pravico voziti po njegovem svetu samo gnoj na njivo in pridelke z njive. Vprašujete, če smete navoziti gramoza, da si popravite pot. — Po našem mnenju ima lastnik dvorišča in pašnika prav, ker bi vožnja gramoza po poti, po kateri imate samo pravico voziti gnoj in pridelke, vsekakor pomenila razširjenje služnosti pota, ki pa ni dovoljeno.
Kdo plačuje zgradarino? N. J. Hiša vam je prepuščena v užitek in vprašate, če mora plačevati zgradarino lastnik ali užitkar. — Po postavi mora plačevati zgradarino od bi-Se, iki je dana v i užitek, uživalec.
Stanovanjske zaščite ni več. V. K. S. Pri-tožujete se, ker vam je gospodar odpovedal stanovanje, ka ste samo malo zaostali a plačevanjem najemnine in bi ga radi prisilili, da odpoved umakne. Kako bi ravnali? — Gospodar vam vedno lahko stanovanje odpove in ni treba navajati nobenega razloga. Držati semora le pravilnih rokov t. j. dogovorjenega ali krajevno običajnega ali zakonitega. Seveda se pa proti odpovedi vedno lahko vloži ugovor in nato sodiiče odloči, ali se odpoved vzdrži v veljavi, ali pa razveljavi. Ako se odpoved vzdrži V veljavi, mora najemnik plačati pravilne stroSke.