Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 ffldM za pol leta S ;ld.c xa četrt leta 1 jld., xa jadta
meiec 1 (Id. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 *ld., la pol leta C fld., za četrt leta 3 gld., la jeden me.ec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. v«č na leto. Potamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) viprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice fit. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlBklh ulicah lt. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol ti ari pepoldne,
iŠtev. 192.
V LJubljani, v soboto 22. avgusta 1896.
Letnik XXIV.
Petroleju! kralji.
Da se petrolej pomonopoli, je dognana stvar, ki se ne da tajiti kljub vsem grožnjam in zavijanju v kapitalistiški službi stoječih novin. Ameriški pe-trolejni kralj Rockefeller in ruski petrolejni monopolist Nobel nista mogla toliko časa svetovnega trga razdeliti, ker so jima bile neodvisne nemške hiše, izmed katerih so se nekatere trdovratno bojevale proti obema, na potu. Po smrti načelnika teh tvrdk so te hiše zadnje dni pristopile k rusko-ameriški zvezi. S tem se je pokazal cvet kapitalistiški, ki si v podobi prodajalnega razsodništva vse človeštvo, ki potrebuje neobhodno petroleja, podvrže in določa po svoji volji ceno tej neizogibno potrebni stvari. Ves civilizovani svet je postal s tem plen nekaterih, in pogodbine zveze se kažejo vnovič v nesramni podobi kot sredstvo egoizma, da obogate nekateri. Način pogodbe v smislu petrolejnega monopola bi pa naravno pri-vedel do nezadovoljnosti konsumentov in naposled do upora proti sedanjemu družabnemu redu.
Hišni očetje bodo kmalu opazili, da se je plen začel vršiti. In to je plen več milijonov, katerega vrše ljudje, ki so stebri (!) države in ki občujejo z najvplivnejšimi krogi. To je plen, katerega brez težave potegnejo iz žepov bednega ljudstva. „Augs-burger Postzeitung" spominja pri tej priložnosti na to, da je cena petroleju v mesecu aprilu tega leta v kratkem času poskočila, in sicer pri 100 kilogramih od 4'20 gld. na 14*70 gld., to je povišanje za 350 odstotkov.
2e naprej se torej lahko pričakuje, kaj nam ta svetovna pogodba prinese! Dr. Heim je rekel nekoč : „Kako bi zahrumeli ljudje, če bi naši ljudski zastopniki dovolili direktnega ali indirektnega davka vsako leto okoli 110 milijonov mark! Rotšild, Rok-feler in Nobel pa ne potrebujejo za to nobenega
parlamenta. To se zgodi v jednem hipu s peresom po papirju. Poviša se cena petroleju za 350 odstotkov in že samo nemški narod plačuje na leto povprek 430 milijonov mark davka gospodom Rotšildu, Rokfeler-ju in Nobel-nu. In vendar se nahajajo še ljudje, ki smatrajo za hujskače in kot take de-nuncirajo take, ki se bore proti požrešnemu velikemu kapitalu.
Iu če se vprašamo, kaj stori država, ko ji tako samovoljno posegajo v njene pravice? Ruski finančni minister se je, kakor poroča „D. Tageszeitung", izrazil proti pristopu Nobelnove skupine k amerikanski petrolejni družbi. Tako bi se pač neomejena moč te zveze podrla, to se pravi, ako bi se Rotšild-ovemu vplivu ne posrečilo, da bi se ruski finančni minister zopet udal.
Kaj pa druge države? Ali si bodo priznale kot svojo nalogo, energično postopati prftti prizadevanju premočne zveze velikega kapitala v vseh njenih oblikah in špecijelno v tem slučaju ? To bi bilo sicer pri znanem razmerju, v katerem je večina držav napram denarnim silam (Rotšildu itd.) jako težavno delo. Toda mora se zgoditi, sicer so nasilnemu prevratu družabnega reda vrata odprta na stežaj.
Organizacija pri prihodnjih volitvah.
Iz Zagreba, 16. avgusta.
Pred nedavnim je prispel glas iz Slavonije v Zagreb, da se mislijo volilci organizovati za bodoče volitve sami brez ozira na zagrebški centralni volilni odbor, katerega bržkone tudi ne bode mogoče sestaviti pri takih žalostnih okolnostih naših opozici-jonalnih strank. Vsi opozicijonalni časopisi razven „Agramer Tagblatt-au so molčali o tej izjavi, ker jim bržkone ni po volji, omenjeni nemški opozicijo-
nalni list pa popolnoma odobrava tako ravnanje, češ da je to čisto pametno od neodvisnih volilcev, da mislijo na volitve sami in da ne čakajo na zapoved iz Zagreba, saj bi jo zastonj pričakovali, kajti vsled trajne nesloge je vodstvo tako oslabelo, da ni sposobno vršiti kakšnega vpliva na zunanje volilce, celo odbija jih od sebe, kar nam je dokaz ravno ta po-krst v Slavoniji.
Nemški opozicijonalni list priporoča volilcem, naj se drži povsodi onega programa, ki so ga vse opozicije izdale prigodom prvega zedinienja. To je dober svet, samo je malo nade, da se ga bodo povsodi držali, kajti nesloga, posejana v Zagrebu, širi se tudi po deželi, posebno po večjih mestih. Na kmetih seveda tega ni, ali morejo brezvestni kor-teši prigodom volitve to nečisto 6eme sejati tudi v kmečkih volilnih okrajih in narod v marsičem zmešati, da bo začel omahovati še bolj, nego je to bilo do zdaj opažati.
Ze v zadnjem dopisu sem omenil, da je treba narod organizovati, poučiti ga o praveai stauju njegovem, duševnem in gmotnem, in potem stopiti na bojišče. Za to se je seveda treba žrtvovati, kar je pa vse mogoče, kjer je prava ljubezen do naroda in domovine merodajna, ne pa slavohlepnost ali celo koristoljubje prvakov. In ravno take požrtvovalnosti pri nas manjka in zato vidimo naše poslance le ob času volitev govoriti in truditi se za mandate, sicer jih pa ni nikdar med narodom videti. Je-li potem čudno, da zmagajo povsodi vladni kandidati, za katere dela ves službeni aparat mnogo časa poprej, nego se je pokazal kak opozicijonalni kandidat v dotičnem kraju. Verujte, da to ne bi tako bilo, ko bi se narod dobro organizoval ter stal v vedni dotiki s svojim poslancem. In kakšna naj bo ta organizacija ? Jaz trdim odločno, da mora biti k a t o -Iiško-narodna. Naj se tega ne ustrašijo vodje
LISTEK.
Preko Triglava.
(Potopisna črtica.)
Trojna novost od našega gorenjskega velikana je zadnje tedne mnogo obiskovalcev privabila v njegovo skalnato in Bneženo kraljestvo. Otvorjena je bila nova koča v Vratih in na Kredarici in jako strma, izvanredno nevarna pot skozi skalnate stene je bila toliko dovršena, da je tudi navadnim turistom postala pristopna. Na ta način je sedaj mogoče sicer pripravne, toda zelo dolgočasne poti skozi Gube se ogniti in iz Vrat preko Triglava podati se v Bohinj, ali pa skozi Krmo nazaj v Mojstrano. To pot in ob enem tudi nove koče si ogledati, vrh tega tudi še starega strica Triglava pozdraviti, je bil naš namen, ko smo na večer že v mraku odrinili iz Mojstrane memo Peričnika v Vrata. Oglasili smo se pri pastirju, ki nam je radovoljno prepustil veliko posodo mleka, ter došli okoli desete ure zvečer v novo Aljaževo kočo, ki leži prav v znožji Triglava. Bolj divjega in romantičnega kraja bi pač na Slovenskem zastonj iskal, kot je ta dolina. Na desno in levo te obdajajo skalnati zidovi, v nebo kipeči vrhovi, silne stene, skozi katere oko zastonj išče prehoda. Ni čuda da ptujee s glavo zmaje, ako mu vodnik kaže razpoke, strme jarke, navpične stene, čez katere je Tri-
glavu mogoče priti do živega. Nekako tesno nam je bilo pri srcu, ko smo drugo jutro ob prvem svitu podali se na pot. Na konci doline, kjer se jame po samem grušču pot strmo vzdigovati proti prelazu Luknja, se obrnemo na levo počasi stopaje po strmi stezi naravnost proti Triglavskim stenam. Kmalu smo v strmi žlebini, kjer so v skalo vsekano stopinje, na nevarniših krajih v steno zabiti železni klini, po katerih se polagoma in previdno dvigamo vedno više. Nad prvo steno se kaže nam nekak širok prag, deloma še poraščen z borovjem, med katerim se stezica vije polagoma vedno kviško. Kmalu dospemo do kraja žalostnega spomina, kjer je pred tremi leti nesrečno preminul dr. Holst. Nesrečnež se je podal sam brez vodnika na Triglav, jako slabo s živežem preskrbljen , ter se hotel vrniti skozi Vrata proti Mojstrani. Le skrajna nepremišljenost, ali bolje rečeno popolna nevednost o nevarnostih, ki ga čakajo, ga je mogla napotiti na to strašno pot, katero so zmogli le najbolj vajeni turisti ali pa lovci. Čez teden dnij so še le našli njegovo truplo na pol v pesek in kamenje zasuto. Jeden čevelj je imel sezut, iz česar se da sklepati, da si je nogo poškodoval in vsled tega čevelj sezul. Od tega nesrečnega mesta se steza vedno zelo strmo dviguje prek navpičnih skal, včasih po jako ozkih pragih, semtertje nad groznimi prepadi, dokler ne pridemo do zloglasne stene. Slednja kacih 15 metrov visoka
in skoro popolnoma navpična, je bila poprej uajne-varniše mesto vsega pota, in še sedaj se je čuditi, kako je bilo mogoče poprej to steno zmagati. Sedaj so vsekane stopinje v skalo, železni klini zavrtani v steno podaje roki in nogi gotovo oporo in le količkaj vajen hribolazec tudi to steno prepleza brez nevarnosti. Tako se spenja steza vedno više in više, strmi vrhovi, ki štrlijo navpično nad nami, se nam polagoma približujejo, pot v dolini in jarek po katerem ob nalivih dere voda, se kažeta v grozni globini le kot tanjke niti. Pod zadnjo steno Begunjskega vrha zgoraj Dežmanove koče dospemo slednjič na Triglavska snežna polja. Slednja so zavzemala do lanskega leta blizo jeden kvadratni kilometer, toda lansko gorko poletje, in letošnja mila zima, deloma tudi pogosto deževje je snežna polja zelo skrčilo. Na več mestih se da opazovati, da je sneg prešnja leta ležal 5—6 metrov višje kot sedaj. Na pravem ledniku so se pa pokazale silne razpoke v trdi led, nekatere nad 20 metrov globoke, gotovo znamenje, da snega ne bo še tako hitro zmanjkalo. Kadar je mrzlo vreme, tedaj je potreba derez, da se pride varno preko ledu, ali pa vodnik s svojo kopačo zaseka stopinje vanj, da noga ne zdrsne navzdol. Preko tega lednika smo dospeli skoro v prav do stene malega Triglava in od tod nekoliko stopinj nazaj proti Kredarici do nove Triglavske koče.
hrvatske opozicije. Priznati se mora, da more hrvatski narod prebuditi iz današnjega političnega mrtvila in propada le pravo versko prepričanje. Ker je pa večina hrvatskega naroda (celih 71 odstotkov na Hrvatskem in v Slavoniji, v Dalmaciji celo 83 odstotkov) katoliške vere, potem se mora tudi zahtevati katoliška podlaga vsej organizaciji. Z indiferen-tizmom v verskem pogledu proč, le-ta nam je neizmerno mnogo škodil, kakor tudi na Ogerskem, kjer so pa nevarnost, ki jim preti, že opazili ter se začeli organizovati na podlagi katoliške vere s tako-zvano ljudsko stranko. Ogri v tem pogledu celo napredujejo, pa se je nadejati, da se rešijo kmalu one nevarnosti, ki jim je bila zapretila od modernih brezvercev. In vendar je na Ogerskem od vsega prebivalstva le 58 odstotkov katolikov.
Dalmatinski Hrvati znajo tudi dobro ceniti versko prepričanje, pa se zategadel tudi tako čvrsto drže v svojem deželnem zboru proti svojim narodnim protivnikom. Ravno tako treba, da bode tudi pri nas. Naj se ne bi ponavljali nič več taki prizori, kakor do zdaj, da je zastopal katoliški duhoven čisto pravoslavni okraj, a pravoslavni poslanec čisto katoliško mesto.
To so bili seveda vladni poslanci, ali pri pravem verskem prepričanju se vkljub vladnemu pritisku taki poslanci ne bi mogli izvoliti.
Ne zagovarjam intolerantnosti nasproti drugo-vercem, kateri žive v naši kraljevini, nego braniti mislim da je potrebno, katoliški značaj Hrvatske. Morda drugoverci v nobeni drugi deželi neživi tako slobodno in v takem miru glede vere, kakor na Hrvatskem, in tako more ostati tudi v prihodnje, če tudi se katoliško čuvstvo našega naroda bolj oživi in osvesti. Brani in ceni svoje, ali spoštuj tudi tuje, tega načela se je držati Hrvatu posebno v verskem pogledu.
Nam se zdi, da se poslednji zares vrši, ali ono prvo pa ne v oni meri, kator bi to moralo biti. — Dokazi za to so nam na dlanu. Do zdaj nimamo nobenega katoliško-političnega lista, nobenega kat.-političnega društva, sploh nobene prave organizacije v katoliškem duhu. Začetek je morda storjen. Prigodom posvečevanja letošnjih novomašnikov nagovoril jo nadškof dr. Posiloviu novomašuike pri obedu , ki jim ga je v čast priredil, znamenite besede :
„Cujem, da ste vneti Hrvati, to je dobro, ven-der pa želim, da boste v prvem redu dobri služabniki Kristusovi, kajti potem boste gotovo tudi dobri Hrvati."
Ti mladi duhovni, pa tudi vsi drugi po širnej Hrvatski naj bi te besede svojega nadpastirja razumeli tako, da katoliško versko prepričanje ožive v svojem narodu, pa ga tudi preneso na politično polje, kajti, kakor so katoliški duhovni do pred nedavnim v političnih boibah mnogo odločevali, tako se nadjamo, da jih vidimo zopet v kratkem prepo-rojene v novi borbi s svojim, tudi v katoliškem duhu prerojenim narodom. Naj preneha žalostna istina
Mej Triglavom in Rjovino se razteza skalnati greben, ki se pa semtertje razširi v malo planico. Prvi vrh zraven malega Triglava je sieer tudi še na več straneh od skalnatih sten obdan, vender le na mnogih mestih prav lahko pristopen. Imenuje se Kredarica. Prav blizu strme stene malega Triglava, komaj 300 korakov oddaljeno, se nahaja planica, na katerej je „slov. planinsko društvo" postavilo novo kočo. Glede lege se pač ugodnejši prostor ni mogel najti. Pri novi koči se strinjajo skoro vse pota, ki iz Kranjskega vodijo na Triglav Pot skozi Kot in Vrata morate peljati mimo koče, istotako tudi pot skozi Krmo. In še celo pot iz Bohinja čez Belo Polje* bode mnogo potnikov privedla v novo kočo, mesto v.mokrotno Marije Terezije kočo.
Sedaj se napravlja od Dežmanove koče na Kredarico nova pot in na tak način se bode potnikom mogoče ogniti neprijetne in deloma tudi nevarne boje čez Triglavski lednik. Slednji je namreč skoro vsako jutro trdo zmrzel in le po dnevi se površje toliko otaja, da je mogoče brez nevarnosti čeznj. Pot čez lednik zgodaj na jutro še v mraku je pa nevarna in zelo kasna, ker je mnogokrat treba sekati stopinje v led. Nadmorska višava nove koče znaša blizu 2500 m, tedaj le za kacih 60 m manj, kot najvišji vrh kamniških planin, in ker t najbližji
* Po mojih iniBlih je pisano Veipolje (Veliko Polje) pra-vilnejše kot Belo Polje. Tudi Bohinjci izgovarjajo Veipolje.
da vodijo hrvatsko opozicijonalno politiko krščeni židje in framasoni. Od njih ne moremo pričakovati stalne in prave koristi. Najbolji dokaz, kam zavedejo narod taki voditelji, je današnja zmešnjava v narodnem taboru.
Naj bi zunanji volilni odbori popravili, kar je pri centralnem zamujeno. Posebno pa je paziti, kadar se bodo postavljali kandidati, da se izbero krščanski možje, katerim je zares kaj za srečo naroda. Paziti bode treba še posebno radi tega, ker se je bati, da bodo Mažari zahtevali v bodočem saboru, da se tudi pri nas uvedejo vse one cerkvenopolične postave, katere so oni nedavno vsprejeli in radi katerih je na Ogerskem toliko razburjenosti. Oklenimo se z vso odločnostjo starega našega znamenja zmag, svetega križa. S tem znamenjem so nekdaj Hrvati branili pogumno svojo domovino in sosede groznih turških napadov ter zaslužili v zgodovini častno ime predzidje krščanstva. Tudi zdaj, ko nam preti politični pogin, se zbirajmo okolu tega znamenja, ki nas jedino more rešiti. Geslo pri bodočih volitvah naj bode tedaj pri vseh zavednih Hrvatih: le krščansko zavedni možje naj se volijo v hrvatski sabor. Do takrat pa naj se organizirajo po mogočnosti volilni odbori na katoliško političnem temelju. Le na ta način je mogoče, da se naše žalostne politične okolnosti spremene sčasoma na bolje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. avgusta.
Nemški liberalci na Gorenje - Avstrijskem skušajo na vse kriplje oslabiti moč katoliške ljudske stranke. Ker z navadnimi volilskimi shodi in volilnimi oklici ne morejo ničesar doseči, zato se poslužujejo drugih, akoravno lopovskih sredstev. O tem nas najbolje pouči oklic katoliške ljud. stranke na kandidate in somišljenike, katerega objavlja linški „Volksblatt" in kateri slove nastopno: Iz raznih znamenj spoznamo, da deluje sedaj pri volitvah tajni sovražnik konservativne stranke z vso silo proti namenom osrednjega vodstva, posebno pa dela nato, da bi vzbudil nezaupanje in zmešnjavo pri kandidatih in volilcih. Zagotavljamo toraj najodločneje, da je naše razmerje do kandidatov ostalo isto, in prosimo, da se ne veruje takim spletkarijam in se v bodoče takoj naznanijo taka neosnovana govoričenja. — Glasilo židovskih liberalcev hoče sicer oprati svoje somišljenike in vso stvar zaviti tako, kakor bi imela katoliška ljudska stranka v svoji sredini človeka, ki bi provzročil zmešnjavo v stranki sami, toda ta poskus se liberalni kliki ne bode posrečil, ker je očito, da hočejo njeni matadorji na ta način ohladiti svojo jezo.
Narodnostni prepiri na češko-nemški meji. Minulo nedeljo so priredili nemški telovadci ljudsko veselico v nekem kraju blizo Kraljičinega dvora. Ti telovadci, kakih 120 po številu, so se do večera še precej spodobno vedli, ker so se bali, da bi jih ljudstvo ne spoznalo in imenoma ovadilo.
okolici ni razun Rjovine in Suhega plaza višjih vrhov, je samo ob sebi umevno, da mora biti razgled od koče krasan. Kdor se boji strme stene malega Triglava in ozkega grebena Velikega Triglava, bode tudi od koče vžival lahko skoro isti razgled, ko iz Triglava, le zapadna stran proti Trenti in Bovcu je zaprta.
Stavljenje koče se je vršilo po obrisu in pod nadzorstvom gosp. župnika Aljaža in dela njemu vso čast. Bil sem v resnici izuenaden, ko sem stopil v kočo in precej na prvi pogled opazil, kako primerno in izvrstno je vse vrejeno. Skozi vežo, ki je ob jed-nem tudi kuhinja, se stopi v jedilnico in od tod na dalje v spalnico. Zgornji prostor je zopet razdeljen v dve spalnici, jedna je posebej odločena za dame, druga odkazana vodnikom in nosačem. Vsak prostor je porabljen, za vse preskrbljeno. — V spalnici je majhna peč, ki služi tudi lahko kot štedilno ognjišče, pri katerej si mokri hribolazec posuši obleko in ogreje premrte ude, drugo štedilno ognjišče se nahaja v kuhinji. Tudi za druge potrebščine, ako nisi preveč razvajen, je dovolj oskrbljeno. „Restaurateur" Ti ponudi kave, čaja, čokolade, vina, pive, različnih konserv, seveda za mnogo zvišane cene, kot v Ljubljani, kar mu pa ni zameriti, ako pomislimo, da treba vsako stvar 7 ur daleč in 1800 metrov visoko na hrbtu nesti. Komur bi se pa cene previsoke zdele, mu je seveda popolnoma prosto jed in pijačo vzeti saboj. Potnike opozarjamo tudi na to, da kruh
Okolu 10. ure so se pa podali četoma pred neko gostilno, kjer je bilo slučajno zbranih več čeških fantov, ki so se s petjem narodnih pesmij kratkočasili. Češka narodna pesem pa je nemško kri tako razburila, da so jeli izzivati goste ter pričeli prepir, ki bi bil imel zle posledice, ako bi ne bilo takoj poseglo vmes orožništvo, katero je seveda takoj uvedlo preiskavo ter aretovalo več telovadcev, mej njimi tudi jednega obč. odbornika. Nemško časopisje se strašno huduje nad „krivičnim" postopanjem orožnikov in preti že z interpelacijo v državnem zboru, katero bo utemeljeval posl. Roser v ful-minantnem govoru. Sodišče bo že razsodilo, kdo je kriv.
Kvotno vprašanje. Kakor kažejo vsa dosedanja pogajanja mej obestranskima deputacijama, se pereče vprašanje glede pravičneje določitve kvotnega razmerja nikakor ne da rešiti. Nobena izmej poga-jajočih se strank noče niti za las odstopiti od prvotne zahteve. Avstrijska kvotna deputacija je določila, kakor znano, razmerje 43 16 : 56 84, Mažari pa po nobeni ceni ne marajo zvišati svoje kvote, ki znaša 314 odstotka. V takih okolnostih torej ni možno misliti, da bi se rešilo to vprašanje ugodno za obe državni polovici. — To je uvidel tudi član ogerske kvotne deputacije, poslanec Horanszky in objavlja sedaj po listih neko misel, po kateri bi se baje najlažje vsaj za dobo prihodnjih 10 let rešilo to vprašanje. On meni namreč, da se mora pred vsem v obeh polovicah preosnovati osebni dohodninski davek, ki je po njegovem mnenju najzanes-ljiveja podlaga za izračunjenje čistega dohodka. Na ta način bi se namreč natančno pokazalo vse narodno premoženje in plačilna moč vsega prebivalstva. Po sedanjem ključu je po njegovi sodbi popolnoma nemogoča natančna določitev obestranskih kvot. Ker se pa to ne more tako naglo izvršiti, je potrebno, „da se za bodočih deset let pusti v miru kvotno vprašanje in naj obstoji isto sorazmerje, kakor do sedaj." Da bi se mu pa vender ne moglo očitati krivičnega ravnanja, je izumil posl. Horan-zsky nastopni način: Ogerska naj še nadalje plačnje 314 odst. ali 33 6 milijona, Avstrija pa le 56"84 odst. ali 60 99 milijona stroškov. Vsled tega na-vstala razlika v znesku 12*7 milijona naj bi se pa pokrila z najetjem novega posojila, od katerega bi bilo plačevati vsako leto 500.000 gld. obresti. Ker bi se pa te obresti ne plačevale, bi se ta svota v 10 letih znatno pomnožila. Kdo bi moral poravnati te stroške, o tem seveda previdno molči ta mož, kajti gotovo je, da Ogerska ne bode hotela prevzeti novih stroškov in prevzeti bi jih morala le Avstrija. — Iz naslednjega se torej dobro vidi, kam meri ta nakana.
Pogajanja z avstro - ogersko banko so se, kakor smo že svojedobno poročali, popolno izjalovila posebno z ozirom na organizacijsko vprašanje. Bančno zastopstvo najodločneje odklanja ponudbe obestranskih finančnih ministrov, ki sta tokrat izvanredno bila oba popolno jedne misli. Kakor
vzamejo saboj, kajti svežega kruha v koči ni dobiti, s starim kruhom pa marsikomu ni vstreženo.
Koča sama je sestavljena iz obrezanih meces-novih tramov, katere je bilo treba 600 m visoko čez strme skale spraviti kviško. Med posameznimi tramovi je gosto natlačen mah, da ne more nikjer veter skozi steno in potem je še vsa koča od zunaj in znotraj z deskami dobro opažena. Tudi zoper hudo uro in strelo je koča po moči zavarovana. — Nad streho ima tri strelovode, srednjega s tremi roglji, vsi imajo osti iz platine. In da bi tudi silni vihar koče ne poškodoval, je koča na štirih mestih z dratenimi vrvmi priklenjena na zemljo. Vse te vrvi z bakreno žico vred služijo kot odvod elektrike.
Dasiravno vreme ni bilo povsem ugodno, smo bili vender le z našim izletom popolnoma zadovoljni. Se celo Triglav nam je bil milostljiv, kajti dasiravno smo njegov vrh obiskali v najgostejši megli, je venderle slednjič svoje megleno pokrivalo odložil, da smo raz njega nekaj časa vživali prav lep razgled. Vrnili smo se nazaj skozi Krmo, kje se ravno sedaj popravlja in izdeluje pot do nove koče. Zraven koče se bode v kratkem postavila mala kapelica lurške Matere Božje, ki naj spričuje, da pod Triglavom biva verno krščansko ljudstvo, ki tudi v strmih skalah občuduje božjo modrost in veličastvo. Prekrasna je naša narava, toda napačno jo občuduje, kdor jo ogleduje brez Boga.
T r i g 1 a v a n.
je toraj razvidno, ovirata celo stvar samo dve vprašanji, namreč kvotno in bančno, in ravno ti dve sta najvažneji ta celo pogodbo. Ogerska kvotna de-putacija se posvetuje baje v najkrajšem času o drugem nunciju, kakoršnega je izdelal poročevalec dr. Falk, in nato se vrši skupno posvetovanje mej obema deputacijama. Pri ti priliki se razpravlja v prvi vrsti o kvotnem in bančnem vprašanju.
Rusija nasproti\TarČiji. V poročilu iz Pe-trograda, katera objavlja „Nord" v svoji včerajšnji jutranji številki, se trdi,da je ruska vlada sklenila, odločneje postopati nasproti Turčiji ter jo na ta način prisiliti, da ustreže zahtevam krščanskih zastopnikov. V dotičnem članku se najostreje obsoja dvoumna politika turške vlade in se slovesno izjavlja, da morajo velevlasti odstraniti dosedanjo bojazljivost ter skupno pritiskati na sultana, da se uda opravičenim zahtevam. Popolna neutralnost, katero kažejo velevlasti navzlic groznim dogodkom na Kreti, je največja pregreha. Napadi fanatične turške druhali bi bili že zdavna ponehali, ako bi bile storile vlade svojo dolžnost in odločno nastopile proti napačni turški politiki. Turčija mora v neposredni bližini občutiti pesti evropskih velevlastij, še le tedaj se bodo omehčala srca sultanovih svetovalcev. — Tako pisarenje ruskih listov je v tem oziru vse hvale vredno, ko bi le tudi vlada sama bila popolno istega mišljenja. Ta bojni klic naj bi naudušil vse evropske velevlasti za odločno akcijo nasproti turškim zatiralcem.
V Španiji raste vedno bolj nezadovoljnost radi nezdravih socijalnih razmer. Radi republikanskih nakan aretovani bivši vojni minister Estebanez je privabil v državne ječe še več tovarišev iz Barcelone. Mej njimi se nahajata tudi federalistična republikanca, poslanca Lostan in Valles. Predvčeraj je prijela policija še nekaj anarhistov, ki so ravno zagnali petardo v javni drevored, toda brez vse škode. Kakor smo že nedavno omenjali, so naperjena taka zločinstva in zarote samo proti vladni nameri, da se namreč odpošljejo nove vojaške čete na Kubo. Uradni listi trdijo, da je najbrže došlo iz Kube nekaj ne-vstrašenih bojevnikov, ki sedaj skrivoma bujskajo prebivalstvo zoper vlado in si pridobivajo za svoje ideje novih somišljenikov. Akoravno to ni popolno nemogoče, vendar so ti posamni nemiri najbrže posledica splošne nezadovoljnosti, ki je zavladala moj španjskim prebivalstvom radi vedno večjih žrtev, katere mora pošiljati v gotovo smrt. Mogoče je sicer, da vodijo vso to stvar anarhisti, ki hočejo ob jednem polagoma nabirati četo v boj zoper altar in prestol, vendar pa ni vsak anarhist, ki pokaže svojo nejevoljo nasproti vladnim odredbam. Na ta način vlada sama goji anarhizem.
Cerkveni letopis.
Birmo vanje in cerkveno posvečevanje na Kumljanskem.
(Izv. dopis.)
Dasiravno je že nekoliko pozno, a vender se spodobi, da se sporoča, kaj posebnega, veselega in slovesnega se je prigodilo v naših kumljanskih hribih od dne 7. do 11. avgusta. Te dni namreč je obiskal naš prevzvišeni gospod knez in škof Jakob svoje verno ljudstvo in hribovite fare. Ljudstvo je povsod vsprejemalo svojega višjega pastirja prav z veseljem in udanostjo, dobro prepričano, da zdaj k njim prihaja ljubeči in goreči duhovni oče.
Prav ljubeznjiv vsprejem je že bil na Savi, na brodu, zlasti pa še v Polšniku, kjer je ljudstvo prav željno pričakovalo svojega škofa po preteku skoro 21 let. Njihovo veselje je oznanjeval prvi slavolok v Gornih Tepah : „Ovčice povsod veselje navdaja, — Ko višji pastir v faro prihaja."
Seveda topiči, mlaji in slavoloki so povsod razodevali vernikov radost in udanost. Dne 8. avgusta je prejelo od prevzvišenega knezoškofa 165 otrok sv. birmo, vsi stari in mladi pa prav lepih in prisrčnih naukov in zlatih resnic. Popoludne so se pa Polšničani poslovili od svojega preljubljenega pastirja ter mu klicali v slovo : „Z Bogom I Vam kličejo ovčice udane."
Nič manj slovesno in veselo so tudi vsprejeli v Št. Jarju visokega gosta To vam je bilo okrog cerkve vse polno mlajev in tudi slavoloki po potu so klicali višjemu pastirju veselje in radost. Zakaj pa tudi ne ? Saj jim je bila drugi dan od prevzvi-šenega škofa posvečena lepa nova in prav prostorna cerkev in je v njej prejelo 262 otrok sv. birmo. —
Res, Sentjurti smejo biti s svojim gorečim g. župnikom Ivanom Vidergarjem prav veseli iu po-
nosni, ker so v kratkem čisu, to je v 2 letih sezidali priprosto in pa tako lepo cerkev, katera je 28 metrov dolga, 13 m široka in 15 m visoka. — V eerkvi vidiš skoraj ves nov veliki altar, prenovljena stranska altarja z novim kipom Matere Božje in sv. Jožefa; tu ti v oči šine novi križevi pot in zapaziš tudi nove spovednice, klopi, obbajilno mizo in prižnico, s kora ti pa prav lepo done dobro ubrane prenovljene orgije.
Vprašaš morebiti, koliko neki so za vse to plačali, in povedalo se ti bo okrog 8000, reci: osem tisoč gl. Čudil se boš najbrže temu. Ali vedi, da tu se je šlo za božjo čast in so gosp. župnik in ljudje nevtrudno delali in se potili, ali prav za prav kakor pravijo: „Tu je delal Bog in ne ljudje."
Žito je tudi prevzv. knezoškof po vsej pravici zahvalil najprvo Boga, potem gospoda župnika in ljudi.
Drugi dan, dne 10. avgusta je obiskal prevzv. knezoškof Košico in se osebno prepričal o potrebi duhovnika za tamošnje ljudi.
Proti večeru istega dne so se pa Sentjurci poslovili od svojega škofa, ker je bilo treba iti v Svibno, kjer je dne 11. avgusta prejelo 167 otrok sv. birmo. Tudi tukaj so bili ljudje vsi veseli in pozdravljali svojega višjega pastirja.
Tedenski koledar.
Nedelja, 23. avgusta: 13. po Binkoštih, evang.: Jezus ozdravi 10 gobovih. Luk. 17. ; Filip Benicij. Ponedeljek, 24. avg.: Jernej ap. T o-rek, 25. avg.: Ludovik kralj. Sreda, 26. avg.: Ceferin pap. Četrtek: 27. avg. : Jožef Kalas. Petek, 28. avg.: Avguštin škof. Sobota, dne 29. avg.: Obglavljeuje sv. Janeza Krst. — Lunin spre min: Sčip 23. avg. ob 8. uri 2 minut zjutraj. — Solnce izide 25. avg. ob 5. uri 18 m.; zaide ob 6. uri 46 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. avgusta.
(Prevzvišeni gospod knezoškot ljubljanski) so se sinoči zdravi pripeljali v Ljubljano z Dolenjskega, njer so birmovali in cerkve obiskovali.
(Dt/i^ui pi cliolnaU gnop»<l	TI»I~) j - "
stopil večtedenski odpust ter se podal s soprogo v Piran.
(Iz Škofje Loke) se nam poroča: Tukaj se je nastanil iu otvoril svoj atelier akademični slikar g. Ivan Grohar. Nedavno je bila v Obrezovi proda-jalnici razstavljena njegova slika „Sveta Družina," katero so strokovnjaki jako laskavo in pohvalno ocenjevali. Želeti je mlademu umetniku obilno naročil, da tem ložje pokaže svoje lepe zmožnosti.
(Z Radovice,) 21. avgusta. Ljubo zdravje nam je dozdaj dobro služilo. Najbolji dokaz temu je pač to, da od 22. svečana do danes nismo imeli mrliča. V sosednih žumberških brdih je razsajala griža, ki se je zdaj pričela javljati tudi pri nas. Za najbolje in posebno zdatno zdravilo proti griži imajo ljudje črno vino; žal, da ga nimamo dovolj na razpolaganje. — Vreme imamo zdaj, hvala Bogu, jako ugodno; se pa tudi pozna dobrodejni vpliv gorkote na polju in v vinogradih. Odkar so nehali gosti nalivi, prerodila se narava kakor k novemu življenju. Na grozdju u ga trtja se je sem ter tje prikazala plesnoba;	da bo treba prihodnje leto žvepljati.
(Poskusuja za frančiškanski pevski kor v Ljubljani) bo 15. septembra t. 1., ob 9. uri zjutraj. Sprejemali se bodo dečki od 10. do 13. leta, kajti dobrih sopranov in altov se najbolj potrebuje. Dobra hrana opoludne in zvečer, kakor tudi pouk v petju je zastonj. To naznanimo zato, ker jih več pismeno in ustno prosi za sprejem in ker ni lahko, vsakemu posebej odgovarjati.
(Porotne sodbe), ki se prično v ponedeljek 24. avg. t. 1. pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani v glasbeni dvorani. Na vrsto pridejo: 24. avg. Janez Ribarič, 30 let star, oženjen slikar v Trnovem na Notranjskem, zaradi hudodelstva uboja. Florijau Kopač, 33 let star samski dninar v Zgornjih Pirničah, zaradi posilnega telesnega združenja. Jožef Smolej, 47 let star oženjen posestnik na Plavžu, zarad hudodelstva uboja. 25. avgusta Štefan Trojer, oženjen črevljar v Medvodah, zarad hudodelstva goljufije. 26. avg. Marija Rožič, 17 let stara zapiso-valka v loterijski kolekturi v Tržiču, zarad hudodelstva goljufije. Janez Grošelj, 30 let star hlapec iz Vač, zaradi hudodelstva uboja. 27. in 28. avg.
Anton Bistan, 47 let star samski posestnik v Laščah, France Sajovic, 46 let star posestnik v Reki in Marija Knež, dekla v Laščah, zarad hudodelstva goljufije. 29. avgusta Janez Kristan, 26 let star hlapec iz Hotavelj, zaradi hudodelstva umora. Potem prideta do zdaj še dve obravnavi: proti Alojziji Je-kovec, 19 let stari dekli v Gornjem Dobenem, zarad hudodelstva detomora in Slavoju Jaku, zarad hudodelstva tatvine.
*
« *
(Koroške novice.) Iz St. Jakoba v Rožu se poroča „Mirl4-u o veliki nesreči: Podgoro se vojaki vadijo vsako leto v streljanju. Letos so tam vojaki 17. pešpolka. Minuli teden se je tam zgodila strašna nesreča. Hoteli so pokazati gledalcem, med katerimi je bilo mnogo višje gospode, zlasti žensk, kako se strelja od vseh stranij v pravi vojski. Zato so za-grebli v jame nekaj patron s strelivno pavolo, da jih užge in tako kažejo, kako se godi v vojski. Neka patrona (karton) pa se je, ne vedo kako, prezgodaj vnela in jednega častnika ter dva moža od pijonirjev težko ranila! Zgodila bi se bila lahko še večja nesreča, ker ljudje so silno prestrašeni tekali sem ter tja, med tem ko so od vseh stranij streljali s kroglami. Namen streljanju tisti dan je bil le, da se je navzoči gospodi, oficirjem in njih ženam ter drugim povabljenim napravil nekak prizor in kratek čas. Ali zato mislimo se ne sme izpostavljati človeško drago življenje in treba več previdnosti. — Dne 1. t. m. je bila pri sv. Vidu v Javorjah huda nevihta s točo, ki je v kratkem času uničila vse poljske pridelke. — Dne 19. p. m. je utonila v Črni neka 31etna deklica. — Dne 2. avg. je v Črni neki Lah tako neusmiljeno pretepaval svojega sina, da je ta takoj umrl. Slabega očeta so izročili sodišču. — V Koprivni se je dne 3. t. m. hotel vstreliti posestnik Oderlap. Vstrelil se je dvakrat v vrat, pa ostal še živ. Uzrok, da je to storil, je prepir z ženo. — V gozdu pri Zitarivasi se je obesil laški delavec P. Deotti. — Minuli teden je napravila toča in hudi nalivi mnogo škode po raznih krajih Koroške. Iz Beljaka, Brež, labudske doline in drugih krajev se poroča o velikih nezgodah. — Gosp. bukvar A. Raunecker v Celovcu je izdal svoj 88. izkaz starih knjig. Naznanjenih je tudi precej slovenskih knjig.
ii-.- J.«.: —---1 ;	ni. —	.1 M.
strela v stolp podružne cerkvice sv. Barbare pri Pre-valjah. Strela je šla v cerkev, poškodovala nekoliko oltarja in zidove. Užgalo se na veliko srečo ni kaj. — Za vodjo kmetijske šole v Celovcu je imenovan g. Washietl iz Solnograda. Težko da zna slovensko in slovenski kmetski fanti ostanejo še nadalje izključeni od te šole. Ali niso imeli nobenega domačina za to mesto ?
(Spomenik f prof. J. Lendovšeku.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožek in okolico in slovenski rodoljubi koroški priredijo v sredo dne 9. septembra 1896. leta v Dvoru nad Vrbo slavnost ob priliki obletnice smrti in odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu g. profesorju Josipu Lendov-šeku, s sledečim vsporedom : 1. Ob 8. uri sv. maše zadušnice in cerkvena opravila. 2. Odkritje spomenika in govor na grobu. 3. Slovesno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda s slavnostnim govorom. — Po zborovanju izlet na Mali Strmee (pol ure od Dvora), od koder je krasen razgled na Karavanke in po Vrbskem jezeru. 4. Ob 1. uri v restavraciji na Malem Strmcu skupen obed, prosta zabava in petje. Petje pri sv. maši, na grobu in pri popoludanski zabavi izvršuje prvi slavni kvartet ljubljanski. Železniška postaja je Vrba (Velden), od katere je v Dvor 1li ure hodil. Zajutrek bode v Dvoru, obed na Malem Strmcu. Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo k slavnosti prišli in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti g. Vek. Legatu (v Celovcu, tiskarna družbe sv. Mohorja), da se izvd pravočasno število udeležencev in se more potrebno pripraviti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pijače.	Odbor.
(Iz celovške škofije.) Zlato mašo je praznoval dne 15. t. m. pri glavni fari v Celovcu vpo-kojeni c. kr. vojaški župnik veleč, gospod Jakob S c h m i d t. — Na župnijo St. Lenart v Kneži je prezentovan č. g. Jan. K o k o š i n e k , kaplan v Trgu. — Dekanom benediktinskega samostana v St. Pavlu je izvoljen č. g. o. Eb. K a t z. — C. g. o. dr. Odilo Franki, profesor v celovškem bogoslovju, je poklican za učitelja veronauka na gimnazijo v St. Pavlu. — Šestdesetletnico mašništva je obhajal dne 16. avgusta č. g. vpokojeni župnik A. Knecht v Hohenfeldu. — Dne 15. avg. je umrl
t Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov č. g. Jož. S e h e r , župnik pri sv. Krvi, star 50 let. Porodil
se je v Pliberci dne 15. marca 1846. N. p. v m.!
*
* *
(Irredenta.) It Istre se sam poroča, da se je pričela preiskava proti mnogim sumljivim irreden-tovskim agitatorjem v Trstu in drugih mestih. V Trstu so prijeli nekega Udina in inženerja Menesi-nija. Iz Gorice se poroča, da je sodišče 19. t. m. obsodilo 14 italijanskih mladeničev, ki so javno peli Garibaldijevo himno, v kateri se grdi naša država. Italijanski listi in poslanci trdijo, da na Primorskem ni irredentistov. Temu more verovati oni, ki je gluh, slep in slaboumen.
(IzGradeža.) Dnevi so deževni, morje nemirno. To je odgnalo mnogo tujcev, ki si želi jasnih, veselih dnij, zlasti take, ki ne hodijo v letovišča iskat zdravja, ampak drugih rečij. Vendar je kopelj izvrstna. Najlepše je kopati se v morju po viharni noči. Valovi, visoki po pol, tudi tri četrt metra se razbijajo ob bregu z velikim hrumom. Hudega ne narede nič, saj ostanejo same pene. Ker je voda ob bregu globoka samo okoli jednega metra, zato tudi pri večjem viharju ni nobene nevarnosti, pač pa je zelo prijetno, če bijejo valovi ob hrbet in pleča in včasih malo udarijo čez glavo. — Cesarjev rojstni dan se je praznoval jako slovesno. Iredente tukaj ni; gradaški ribiči so dobri Avstrijci, saj se imajo avstrijski vladi mnogo zahvaliti: zidala jim je pristanišče, obzidala obrežje proti morski povodnji, nad-vojvodinja Štefanija je sezidala hospic itd. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne so naredili otroci iz zavoda bakljado. Na čelu je korakala godba, za-njo pa so Sli otroci po dva in dva, vsak z balončkom ali zastavo v roci. Pred župniščem in pred občinsko pisarno so otroci zapeli cesarsko pesem v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Da se je tukaj v čisto laškem kraju, kjer nikdo ne zna našega jezika, ob tako slovesnem trenutku priznala jednako-pravnost našega jezika, je zasluga redovnic, ki vodijo zavod; med njimi je nekaj Slovenk, katere skrbe za slovenske bolne otroke. — Otroško zdra-višče bo kmalu prazno. Včeraj so se odpeljali s par-nikom čez Oglej domov Kranjci, Štajerci in Gori-čani. Samo Dunajčani ostanejo še nekaj časa tu, da
• . - •>	t » •• ------- ~-r—i —	J« «uot
in hrušč, jokanje in smejanje, kadar se spravljajo otroci na pamik! Tu teče kak dečko, kakor bi ga nesel veter, k morju, vesel, da bo kmalu zopet doma, tam nese hromo dete usmiljena sestra na pamik. Kar na Gradežu leze in grede, pride gledat ta prizor: ženske in otroci, ki ves ljubi dan ne delajo druzega, nego zijajo in klepetajo, se zbero v zgovornih gručah, in gibčni laški jezički delajo tak šum, kakor bi se šlo za Bog vi kaj. Ob pristanišču sprejme otroke godba, katera toliko časa igra, dokler pamik ne odide proti Ogleju. — Prihodnje leto se nadejajo domačini ugodnejšega vremena iu večjega števila letovičarjev, seveda tudi večjega dobička. Svetoval bi jim pa, da naj nikar ne povišujejo itak že visokih cen; bogatini v Gradež nikoli ne bodo hodili, srednje stanove bodo pa s previsokimi cenami samo odvračali od s<tbe.
*
* #
(Cigani) so 14. avgusta na planini nad Novo Stiito pri Gorenjem Gradu ukradli dva konja.
(Cirkvenica.) „N. Fr. Pr." in drugi listi poročajo, da je delniško društvo za uredbo hrvatskega kopališča v Cirkvenici v največjih denarnih zadregah, takorekoč pred bankerotom, ker niti najmanjših del ne more več" plačati. To društvo so ustanovili v Budimpešti, prvo vlogo v društvu igrata poznata Winter in Gyurkoveczky, plemeniti nadvojvoda Josip je prevzel protektorat. Društvo se je ustanovilo z glavnico jednega milijona ter izdalo 10.000 delnic po 100 gld.; dočim pa so ustanovniki vplačali le po 30%, morali so delničarji plačati polni znesek. Hrvaška vlada je podpirala društvo v vsakem oziru; zgradila je ceste in pota, novi nasip in vodovod. Toda navzlic temu so dela pretrgana, ker so bla-gajnice prazne. Nadvojvoda je najprvo posodil društvu 200.000 gld. in pred petimi meseci je prevzel še 500 delnic po 100 gld. Delavci pa že nekaj mesecev niso dobili plače. Ker so „grfinderji" gotovo že poskrili svoj del, je bankerot gotov.
(Iz Prage), 20. avg. Pod protektoratom prem. škofa budjejeviškega, dr. Martina ftihe, se sklicuje shod čeških katoličanov te škofije t Tabor na dan 9. in 10. sept. V oklicu, v ta namen izdanem, se pravi, da je ni rešitve kot t Jezusovem imenu sv. kat. cerkev je poklicana, da rešuje preštevilna vpra-
šanja časa, naj se temu gotovi krogi še tako hudo ustavljajo. Sklepati iz imen podpisanih sklicateljev, bode Shod impozanten odgovor češkim liberalcem in brezvercem. — Tudi literarni shod društva „Vlasf, ki se je vršil ta teden, je bil mnogim trn v peti. Na shodu so govorili znani govorniki Horsky, Vrba, Konečny, Flekdček in drugi. Sibali so vse, kdor vzdiguje peté zoper katolicizem. Vrba je pokazal na škodljivost mnogih staročeških časopisov, ki vzgajajo s svojimi novicami iz sodne dvorane zločince, Flekdček je ožigosal upravo narodnega gledališča, katera dovoljuje in mnogo denarja razmetava za po-hujšljive predstave. Posebno se je odlikoval zopet dr. Horsky s svojim govorom o pravem domoljubju in kako naj se rešuje socijalno vprašanje. — V Po-djebradih se je odkril spomenik češkemu kralju Juriju Podjebrodskemu. — Zoper češke ulične napise so začela nekatera „nemška" mesta protestirati. Tem se je pridružila tudi Igiava, dasi ravno leži v Moravski. Naši Nemci sploh protestirajo zoper vsak korak od češke strani, posebno pa. ako nameravajo kako slavnost v povzdigo češke stvari v zaprtem ozemlju. Takrat nastane med njimi grozen dirindaj. Stavim, da bodo v Berolinu samem bolje sprejeti one Cehe, ki so se tje podali češko društvo obiskat, kot sprejmejo Nemci posameznega Ceha, ako pride v njih „obljubljeno" deželo.
(Zavarovanje privatnih uradnikov za starost.) C. kr. ministerstvo za notranje reči je te dni razposlalo razglas glede statističnih podatkov, tičočih se privatnih uradnikov vseh strok. Dotični minister ima namreč resno voljo uvesti obligatorično zavarovanje privatnih uradnikov za slučaj onemoglosti in starosti. V to področje spadajo vsi privatni uradniki službujoči pri raznih obrtnih in trgovskih podjetjih, pri hranilnicah in zavarovalnicah, dalje vsi odvetniški in notarijatski zasebni uradniki. Vsi gospodarji, ki imajo pod seboj zasebno nastavljene uradnike, se pozivljejo, da v teku 14 dnij vpra-šalne pole izpolnijo z dotičnimi podatki in jih okrajnim glavarstvom odpošljejo.
(Kako se je socijalist Singer rešil.) Tovariš Singer, voditelj pruskih socijalnih demokratov, je bil, kakor znano, v francoskem mestu v veliki nevarnosti.
Šovinistični Francozi so hoteli nemške „barbare" l>m> pu	Xu.aiiü oiugtsr pa »u je
imel zahvaliti za rešitev svojemu — židovskemu nosu. Francozje so si mislili pod voditeljem nemških delavcev lepega, plavolasega Germana. Med umikanjem so ga pa vkljub temu spoznali. Toda v tem kritičnem trenotku zavpije nenadoma neki glas: „To je debeli oderuh Levy iz „turneške ceste." G. Singer je goreče prikimal z glavo, da je res, in ušel nevarnosti.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 24.-29. avg.) N a Kranjskem: 24. v Postojni, St. Jerneju, St. Vidu (na Blokah); 25. v Novemmestu, v Moravčah, v Ambrusu za blago in živino ; 28. v Strugah pri Lokvi; 29. na Dobrovi. — Na Sloven. Štajerskem: 24. v Arnužu, na Bistrici, Rogatcu, Središču, Veleji; 25. na Tinskem ; 26. na Ljubnem; 28. v Celju, pri sv. Trojici; 29. v Muti, Poličanah, Zavcu. — Na Koroškem: 25. v Lavamintu, Nemš. Pliberku ; 28. v St. Andreju. — Na Primorskem: 24. v Gorici ; 28 v Štanjelu.
JDruštv».
(Politični shodi na Koroškem.) „Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" napravi javne shode in sicer :
1. v nedeljo dne 23. avg. ob 7,11. uri dopoludne
pri „Majzelnu" v St. Juriju ob Zilji, — 2. dné 23. avg. ob 5. uri popoludne v gostilni „pri Kan-dolfu" na Ziljski Bistrici, — 3. dné 23. avg. po sv. maši ob 7,9. uri pri Steklu v Prevaljah, — 4. dne 23. avg. po popoludanski službi božji ob
3. uri v proštniji v Dobrlivasi, (poročal bode g. dež. poslanec Greg. Einspieler). — 5. dne 24. avg. (na
dan sv. Jerneja) po sv. maši ob 9. uri zjutraj v
gostilni „pri Novaku" v Kamenu v podjunski dolini.
— Posebna javna shoda bodeta še : 6. v nedeljo dné 23. avg. po sv. maši ob 9. uri zjutraj v gostiln' pri Ogrisu p. d. Zecu, v Kapli na Dravi in
7. v nedeljo dne 23. avg. ob 7« 3. uri popoludne v Svečah. — Volilna shoda bodeta 8. v nedeljo dné 23. avg. ob 9. uri zjutraj v Melbičah v Ziljski dolini in 9. v nedeljo dne 23. avg. ob 7,3. popoludne v Goričah v Ziljski dolini. — Razgovarjali in posvetovali se bomo na vBeh shodih o deželnem gospodarstvu in o volitvah. Druge še potrebne shode se naznani po listkih! Slovenci in volilci! Pridite, da se poučite in navdušite za dobre volitve, kakor šne želijo in zahtevajo mil. g. knezoškof v svojem pastirskem listu.
(Gasilno društvo v Radovljici.) Za priliko slovesne otvoritve društvenega domu darovala je neimenovana gospa 25 gld. xa društveno zastavo. Domače gospodične, načelu jim gospdč. M. Hudovemikova nabrale so mej seboj tako nepričakovano svoto, da bode zamoglo naše društvo praznovati blagoslovljenje krasno izdelane zastave že dne 30. avgusta t. 1. — Za blagodnšni dar gospe, kot sosebno za trud in požrtvovalnost gospodičin izreka tem potom iskreno zahvalo
„Gasilno društvo v Radovljici".
(Podružnica sv. Cirila in Metoda ta S t. Janž in okolico) priredi v nedeljo dne 6. septembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v gostilni „pri Cinkovcu" v Št. Janžu svoj letni občni zbor z navadnim vsporedom. Uljudno so k temu zboru vabljeni vsi udi in tisti, ki hočejo podružnici pristopiti._Odbor.
Telegrami.
Celje, 22. avgusta. Na shodu nemških zaupnih mož je bil Moriz Stallner postavljen za deželnozborskega kandidata za mestno skupino celjsko. Tudi za celjske kmetske občine so ti nemški zaupniki postavili za kandidata Jožefa Lenko, seveda le zavoljo lepšega, ker glasov bo dobil jako malo.
Lino, 22. avgusta. Mej liberalno in nemško-narodno stranko se je napravil dogovor, vsled katerega bodo pri deželnozbor-skih volitvah složno postopali proti konservativni stranki.
Zagreb, 22. avgusta. Presvetli cesar je odpustil posledice kazni profesorju Quiquerec, katerega je obsodilo sodišče v dvamesečno ječo, ker je napadel predstojnika Kršnjavija.
Petrograd, 22. avgusta. Avstro-ogerski poslanik princ Liechtenstein je odpotoval na Dunaj.
Getinje, 23. avgusta. Zastopstvi mest Benetke in Florenca sta doposlali knezu Ni-kiti v toplih besedah sostavljeni brzojavki.
Rim, 22. avgusta. Papež je vsprejel včeraj v avdijenci Alessijskega škofa.
Rim, 22. avgusta: „Agencia Štefani" objavlja nastopno pismo: „Gotovo je, da major Nerazzini ni dobil od neguša nikakih poročil. Vsa poročila o eventuelnem pogajanj« gicdč oovoboditve vjetnikov so torej ne-osnovana.
Rim, 22. avgusta. Vlada je ravnokar opetovano pooblastila generala Walles, naj posreduje pri negušu Meneliku radi oprostitve vjetnikov in sklepanja neke pogodbe, ki bi bila za Italijo kakor tudi za Abesinijo velike važnosti.
Carigrad, 22. avgusta. Evropski poslaniki so svetovali turški vladi, naj Ismirliana ne pošlje v prognanstvo, na kar se jim je odgovorilo, da vlada ni nikdar kaj takega nameravala, marveč si Ismirlian lahko sam izvoli svoje novo bivališče in dobi postavno pokojnino.
Carigrad, 22. avgusta. Vojno sodišče je obsodilo bivšega vrednika vojaškega lista, pomorskega častnika Rizza, radi zveze z mladoturškim odborom in radi nameravanega napada na pomorskega ministra v smrt na vislicah, nekega sokrivdnika pa na petnajstmesečno ječo.
Atene, 22. avgusta. Turške čete na Kreti so ostavile postojanke v Kissamo, La-sithi in Mirabello ter jele obkoljevati utrjene kraje in sicer radi tega, ker se boje, da bi jim vstaši preprečili uvoza živeža in streliva. ako bi bili razkropljeni po celem otoku.
Madrid, 22. avgusta. Zbornica je pričela razpravo o načrtu zakona zoper anarhiste.
Madrid, 22. avgusta. Poslanska zbornica je vsprejela zakon proti anarhistom.— Uradno brzojavno poročilo iz Manile naznanja, da so prišli na sled tajni zaroti na Fi-lipinah; 21 oseb so aretovali.
London, 22. avgusta. „Times" poroča iz Aleksandrije: Ministerski svet je sklenil zatreti v Kahiri izhajajoča dnevnika, ker sta priobčila članke, v katerih se osebno napada kraljica Viktorija._
sliz razkrajajoče in izvrstnoga okusa so antlkataraliöne paitlle lekarjaPiooollJa v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena skatljiei 25 kr., 10 skatljic gld. 2-—. 124 (50-26) 4
Meteorologiöno porodilo.
		Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju			—2— slá ¿V S ¡g*- •>
a t« Q	čas opazovanj»			Vetrovi	Nebo	
21	9. zvečer	733 7	17-3	al. zah.	oblačno	
22	7. zjutraj 2. popol.	730 9 729-3	16 0 20-1	si. zah. si. ssvzh.	dež nevihta	22-8
Srednja včerajšnja temperatura 16 8°, za 1'5° pod nor-malom.
Umrli no:
20.	avgusta. Jožef Kapelj, umir. uradni slug», 88 let, Florijanske ulice 24, ostarelost. — Meta Leve, služkinja, S3 let, Poljanska cesta 17, jetika.
21.	avgusta. Viktorija Duhovnik, sprevodnikov» hči, 5 mes. "Martinova cesta 7, božjast.
V deželni bolnišnici v Vodmatu:
10.	avgusta. Milan Mavc, učitelja sin, 2 leti, davica. — Janez Puh, samski sin kajžarja, 20 let, lymphona malignum. — Janez Plese, samski sin kajžarja, 25 let, jetika.
11.	avgusta. Viktor Satler, sin delavca, 10 mesecev, bronchitis capillaris, difteritis.
12.	avgusta. Anton Ješ, samski sin posestnika, 29 let, sarcomatosis.
16. avgusta. Janez Petač, samski sin kajžarja, 29 let, srčna hiba.
18. avgusta. Janez Pengov, samski berač, 73 let, starostna oslabelost.
20. avgusta. Jakob Brošt, oženjen gostač, 54 let, naduha in vodenica.
Tujci.
19. avgusta.
Pri Hi »tu: Ressel, Reehtl, Schön, Lunzer, Friedman, Hecke, Goldner, Chalupa, Haass z Dunaja. — Vintar iz Bilčo-vesi. — Fischer iz Budimpešte. — Rogall iz Berolina. — Milhofer iz Zagreba. — Schwartz iz Kremnice. ~ Hanschek, Singer, Manhart iz Gradca. — Baldossi iz Trsta. — Penjič iz Oseka. — Link iz Bistre. — Trez iz Celja. — Errath iz Trbiža. — Augustin iz Prage. — Fistravec iz Maribora.
Pri Maličit: Schuster, Hartmann, Weiss, Pollak, Pro-haska, Greuzer z Dunaja. — Sauer iz Vel. Kaniže. — Heilig iz Tržiča. — Markgraf iz Berolina. — Pellegrini, Rascovich, Hild, Dumeau iz Trsta. — Doljan iz Zagreba. — Rieger iz Kemptal-a. — Casper iz Kočevja. — Fux, Prosnik iz Metlike.
Pri Uoydu: Križnic iz Pulja, — Doležal iz Ingo-rew8k-a. — Nahorčič, Cazafura iz Sežane. — Rieder iz Alt-hofen-a. — Kostenick, Praputnik, Rotner iz Šmarja. — Fueh-bach iz Gradca.
Pri Juiuein kolodvoru: Deutsch iz Gradca, — Piskar iz Trsta.
Eksekutivne dražbe.
Avgusta L u s e r j a iz Novega Mesta posestvo (1600 gld.) dne 28. avgusta in 2. oktobra v Novem Mestu.
Kmilija Weberja iz Hrastnika na 20 gld. cenjene pravice, kopati kamen, terjatev 25 gld., dne 29. avg. in 5. okt. v Ljubljani.
Jerneja T o n i j a izUtika posestva (186, 80, 60, 70, 93 gld.), terjatev 188 gld. 40 kr., dne 29. avgusta in 29. septembra v Kamniku.
Blaža Kosmača iz Mojstrane nepremakljivo posestvo (5727 gld.), terjatev 8 gld. 40 kr.), dne 3. sept. in 5. okt. v Kranjski Gori.
Janeza P e t r 1 i n a iz Goriče Vasi nepremakljivo posestvo <918 gld.), terjatev 1000 gld., dne 15. sept. in 13. oktobra v Ribnici.
Alojzija Gorenjca iz Ardrega zemljišča (45, 8, 258 in 200 gld.), dne 9. septembra in 10. oktobra na Krškem.
Mibaela AVeissa iz Majerla posestvo (155 gld.) dne 11. sept. in 14. okt. v Črnomlju.
Jožefa Krn ca z Griča zemljišča (1108 gld. 50 kr.) dne septembra in 7. oktobra v Mokronogu.
Janeza Ovna iz Guncelj nepremak. posestvo (3435 gld.), terjatev 200 gld., dn6 5. sept. in 10. okt. v Ljubljani.
Antona Žagarja v Iški Vasi nepremakljiva posestva <14.450 gld.), terjatev 39 gld., dne 5. septembra in 10. okt. v Ljubljani.
Franceta P e t e k a iz Dol. Lazov nepremakljivo posestvo (2789 gld.), terjatev 205 gld., dno 29. sept. in 27. oktobra v Ribnici.
Josipa Justina iz Nadgorice zemljišča (3165 gld.) dnž 5.. sept. in 5. okt. (ponovitev) v Ljubljani.
Janeza Žnideršiča iz Vel. Lašič posestne in užit-ninske pravice (120 gld.), dne 1. sept. in 2. okt. v Vel. Lašičah.
Vpis tvrdke.
Pri tukajšnjem deželnem sodišču se je izvršil vpis tvrdke „Posojilnica in hranilnica v Moravčah, zadruga z neomejeno zavezo", ki ima svoj sedež v Moravčah, se opira na pismena pravila z dnč 14. jun. 1896, in ima namen prejemati in dajati posojila. Tačasni udje na-čelstva so: Ign. Klopčič, posestnik v Moravčah, načelnik; Jan. Toman, nadučitelj, namestnik; Fr. Orehek, posestnik v Moravčah; Jan. Rokavec, posestnik v ('ešnjicah; Jan. Hušnikar, posestnik v Drtiji, in Fran Hiersche, eksposit na Vrhpolji, odborniki.
Zahvala. 677 1 1
Povodom svoje zlate maše dne 2. avgusta t. 1. sem dobil od mnogih prijateljev in znancev toliko lepih voščil in čeatitek, da mi ni mogoče se vsem posebej zahvaliti; zato se s tem vsem prisrčno zahvalujem, Seleč jim vse dobro, kar služi v njih časni in večni blagor I
V P r e d o s 1 j i h , dne 20. avgusta 1896.
Jos. Kerčon.
Zahvala.
579 1-1
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre, svakinje i tete, gospodičine
lian® Mmtom
za prelepe darovane vence in za spremstvo pokojnice k zadnjemu počitku izreka vsem sorodnikom, prijateljem i znancem, prečast. duhovščini, sosebno preč. gosp. župniku Malenšeku, najtoplejšo prisrčno zahvalo
žalujoča rodbina Korbar.
V S p o d n j i H r u š i o i, 22. avgusta 1896.
Hiša v najem.
V Dolenjlvaal pri Blbnlcl odda se tik deželne ceste ležeča Jednonadstropna hiša. v kateri se je dosedaj nahajal» gostiln» in mesarij», z dvema hlevoma, dvema kleti, kaščo in vrtom z» tri ali več let pod zelo ugodnimi pogoji v najem. V hiši bi se dala nastaniti tudi trgovina z mešanim blagom, ker je na zelo ugodnem prostoru.	175 3—1
Natančneja pojasnila daje Anton Ženko v Ribnici.
I» X I U 1
Jabolka za mošt
kupujem po cele vagone Naznani naj se mi cena. — Sprejmem tudi na hrano ln stanovanje po 12 do 14 gld. na mesec
dva dijaka
iz kmetijske rodovine.
573 3—1	Janko Ev. Sire v Kranju.
V najem se daje takoj
5 oralov dobro obdelanih njiv
v mestnem pomeriji ljubljanskem skupaj ali po pareelah.
Tudi se prodi
goveda, mlatilnica z viteljem (Goppel) in razno gospodarsko orodje.
Dalje se prodi pod ugodnimi pogoji
wmr mlin
s 6 tečaji in	s stalno vodno silo, ležeč
2 uri od Ljubljane, 5 minut od železniške postaje z 10 orali njiv, 10 orali travnikov in 12 orali gozda za sekanje.
Poprašati naj se blagovoli pri F. Ferlinz-u (gostilna pri „Zvezdi") v Ljubljani. 576 3-1
priporočen od naslovltejilh medicinskih
avtoritet.
Tcmpljevi vrclecS^f1"
Styrin vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe
Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v RoguSki Slatini mi Štajerskem. 223 20-14 Dobi se v vseh špecerijskih prodajaluicuh. V Ljubljani pri M. Kastnerju in J. Llningerju.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot : opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aceetto,
654 62-7	zidarski mojster.
Mili® duhovnika
se odd& takoj
y Bol junca, fare Dolina pri Trstu.
Lep kraj, prosto stanovanje z vrtom, 420 gld. plače. — Več se zve pri dekanijskem uradu v Dolini pri Trstu.	565 2-2
Konjski cvet
(pomnoženi rcMtilucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
za živil,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et
7. najboljšim vspe-
horn večinoma po
hlevih, ako živinče
ne more jesti; zbolj-
šuje mleko.
__Zamotek z rabilnim
- -- ^st^siS^sa^:^ —— navodom vrfid velja
50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 16 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
100 io 300 m
na mesao lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženj» in brez zgube, »ko hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom: „leichter Verdienst" Rudolfu Moste, Dunaj. (574 10-1)
Odvetnik
v
dr. Vladimir ZHek
v
JiaJ^obina Bite^ roj. J\{unda poročena.
Novo Jrfesto	Bamberg
dné 22. velikega srpana 1896.
578 1—1

Pleskarski in lakirarski obrt
t v i- <1 It o

h t	i > i «v v •	.mm
I( Josip flakovee v Ljubljani j
-na Bregu štev. 20 =	^
I se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v	■
njeeovo stroko vštevajoča se dela, o«obito v prostoročno izvrieno imitacijo	■
vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega	■
materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 14	^
iS
•n • ^^^^XZ1«« M «	• 1 _ domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj.
priporočilna na/Znaniia naü naročniki InSitateJji „Slovenoa" blagovolijo uvaževati.


Odlikovana
sta bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočala se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
novih	osgtlj
- in TKiiliovrHtiilli poprav. «—»
Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najboljših veščakov so na razpolago.

i Matija Horvat
Čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra cesta 32
^ priporoča se prečast. duhovščini in sluv. občinstvu £ j	v naročanja raznovrstnega	§S
obu>rala
F
katera izvršuje cenó, postono, iz zanesljivega blaga ^ 3	od uajpriprostejso do najfinejše oblike.	K
k AtAAAAAA
IVAN JAX
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in
za vozarenjs.
Ceniki zastonj in franko.
¡ra hm
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča
Z Franjo Toman *
— »
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd.
\ iz najboljše kovine po poljubnem slogu j /	in po n i 7. k i c e n i.	\

podobarIn pozlatar,Križevniskl trgi,Ljubljana J
J se priporoča preß, duhovščini za izdelo- * J* vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^
ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), J slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
o9 m JH-dL « g» «»■ 9
1 svedar v Gorici, Solkanska oesta 9.
l priporoča prečastiti duhovščini ter slav-1 nemu občinstvu pristne
-s* čebelno-voščene sveče *<-
klg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost jamči s svoto 11000 kron.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene ; sveče, voščene zvitke in med priporoča ® S preč. duhovščini in si. občinstvu OKOSLAV DOLENEC
I svečar Id lectar, trgovina z medom In voskom
v Ljubljani, GledalilSne ulice §t. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec g in medenina prav po nizki ceni. Zaloga || in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, !| g medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-1 i t- puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek i: 15 in suho satovje.	I-
Pošiljatev franko za naročila v Avstro-Oyer siti monarhiji.
BRATA EBERL, črkeslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c.kr. državne in c. k r. priv. južne železnice priporoi.i'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsrm vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočala oljnate barve v ploščevinaslih pušicali. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Pečar
IVAN Uli A K"
PečAr
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo ve-liko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to široko spadajočih del po -=E nl/.kih cenah. =:—

>


Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, FlorJjanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstna moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno meko. f
Prodaja na diobno in debelo ter zago- r tavlja vljudno postrežbo.	a
JERNEJ C ER M EL J

|r trgovma z južnim sadjem in zelenjadjo | v Ljubljani, Semer*š6e (za vodo) [r priporoča preč. duhovščini iti si. občinstvu Jj' svojo bo-ato zi>'c.jo vsega v
I gospodinjstvo spadajočega blaga
CjP=S
po najnižji ceni.


Ahčin
^ Josip Rebek preje
ključavničar Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 a priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim t predstojništvom ,n p.n.občinstvu v vsako-J vrstna stavbinska kllučarska dela
♦ Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej A še se priporoča v izdelovanje cerkvenih
♦ spominikov in nagrobnih ograj. Zaloga In napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov.
0	Delo trpef.no in natančno, cene nizke.
4, «M» <MQi <<K>«>	<t W >W4>	<M> 4*t> tk
^ Na najnovejši način umetne	%
zobe hi zobovja |
$ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ » plombovanja in vse zobne ope- a « racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca	v J
I zobozdravnik A. Paichel |
? poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi 5 t	hiši, I. nadstr.	|
0i«4«> <Wp <M> «<M> M* <M> <to«> <040> #
¡Drag-. Matliovičlj
brivec in vljasuljar
v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt
se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna
Brata Appe
i izdelovatelja lončenih pečij i y Kandiji pri Novem mestu
j (na Dolenjskem) i priporočata ; iepo svojo 1 zalogo

* in vseh v 8 ~ njih stroko spadajočih ^ trpežno v ognji iz- j delanih predmetov po ^ prav nizki ceni. — Zaloga v Ljubljani je v Židovskiulici, i zastopnik g. Kališ na Prešer-__ novem trgu.
\..>...>,>.»,r>,*.V .V, >,r •>.•:»..».»,,. V '.''.'.'.'j,...'.'..'.'.' * .................... . • ■. ■ ^

K Franc Pavšner	S
[j, <044>	«HO» nasproti c. kr. gimnaziji pj
♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ W stvu v naročila na duhovniško in oi-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-l-ri tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j{] postrežbo in kar možno nizko ceno. C.HSa5HSH5H5H5»ESaSHSHSH5HSS
GABRIJEL 0ZELJ t
i
5«	-----
f tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 f
A	A
S se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ 1činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko
spadajočih predmetov, kakor: garnitta1, A j divanov, žimnatih in modrocev na peresih |
itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po JB najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-* ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka- f ^ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za %{ jjt	delo na deželi.	^
Anton Presker
krojai v Ljubljani, Sv. Petra ce«ta 16
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke. haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelh aar), manlile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
NJega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslane Jim slekleničice
FB. TOIEC I.
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 i$ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 7 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del £ * in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. za- _ gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
'000000000000001
C Tapetniška kupčija
jOKREKA
t v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1!
^g dohroznana preč. duhovščini, priporoča i j svoje izvrstne
«	modroce na peresih
% (Kedermatratzen) po 10 gl., nadalje iim- i % nlce. divane ln vsa v tapetniško J obrt spadajoča dela.
•S ž
!i
e S ■S c
1 ^ •I 1
w -S.
s fe»
«c
S © 8, »i
'iS
HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
•Sv. Petra cesta fit. 17. ; priporoča preč. duhovščini vzglodno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoov, ; svetllnio, kadilnio itd. v razncui zlogu izvršenih. ; Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter pre-' navija staro, obraliljene. Delo pošteno iz zanesljivo ltovinc po nizki coni.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
O I.,
+K) O. S3
m
P
«Ö C
o Ö)
5 Zaloga rezilnega orodja	# m S.
i.- Q IBB in klrnrg-iinlh inštrumentov -i
« Ljubljana A|nj7ji V/oninn Liub'jana P S Stari trg 6. HIUJZI| VdIIIIIU Stari trg 6 |
priporoča prečastiti duhovščini in slav- g;
f; nemu občinstvu nože, škarje, britve s-
g itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — |f |j Brušenje in poprave izvršuje točno.
ft <tHK» «««I «4«) (»K* >«*«>♦ «4»! 1<W 4W> <M>	«
I LUKA VILHAR	|
I Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne f
f I ■	_- priporoča svojo zalogo ^
a*. m>
zlatih in srebrnih % žepnih ur, ¥ nihalnih, stenskih f in ur budilnic $
Kltar^ P° najnižjih cenah. ^
f Poprave Izvršuje natančno in točno. % « «Hto <OMP <0'itt> KK^i Oji it «• «K/OJ ¿y,0> ft':^ «
• <M>	<M •«♦«> <m>» K»» <0W>	»
| Fraao Borx6aj? |
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91
J se priporoča preč. duhovščini in si. oh- Š | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple-
fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri g novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. i
^ vrv	v "rrv ivwvw »vrv*
f Fr. Sishii ded. ^TÄ
« 4H> 444>	M9> ««i« «K* <0<& «M> <W «M» «« «
obrt $ Ljubljani ♦ Z i	Marije Terezije cesta št. 6	&
t se priporoča v podkavanje konj in razno- § vrstnih voz, ima tudi v zalogi	«
f raznovrstne voze in sani % J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	^
<04*	<44* «**>»*<): I*
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, Zim.-1 nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na
razpolago.	||
Najnižje cene, izborilo blago.
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
SEST Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmicljah, svatovščlnah, imen-dneh in raznih slovesnostih.
za
(Cena Jodni stekleničlel 10 kr.)
želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-. pisujejo bolehavim	;
Piccolijevo želodčno tinkturo, I
katera krepča želodec, povečuje slast, po- ' spešuje prebavljenje in telesno odprtje.

Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. Piccoli,
lekarnar „pri Angela" y Ljubljani, na Dunajski ccsti.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 105 24-15
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo -vseli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niktu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijaliteta in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave se dobro in solidno Izvršujejo.
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča
An» Hofbauer, 160 45 26
imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
X X X X. XX X
X X X X X X X X I XX X X
556 3-3
Vsled sklepa občnega zbora „Društva ljubljanskih hišnih posestnikov za zgradbo in vzdržavanje meščanske vojašnice v Ljubljani" z dno 19. julija 1896
IV prodajo -Tpf
se temu društvu lastna
Meščanska vojašnica t Ljiji |
conjena na
Cerkvene ulice št. 21
30.000 «ML
katera se lahko rabi tudi za privatne stranke, in k tej pripadajoči senožeti pare. št. 250/41 in 250/66 kat. občine Trnovsko predmestje, vsaka cenjena na 500 gld., iz proste roke.
Kdor želi kupiti to vojašnico ali senožeti, vloži naj pismeno ponudbo v pisarni gospoda C. kr. notarja Ivana Gogola v Ljubljani
(lo dne 1. septembra 189« do 4. ure popoldne.
Kupni pogoji in izpisek iz zemljiške knjige, kakor tudi posestne pole so od današnjega dne naprej v imenovani pisarni med navadnimi uradnimi urami vsakemu ponudniku na upogled.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1896.
Vodstvo meščanske vojašnice.
EftagaSKMSgSBIBIBIfl
x i x z r XX ; x i x x x x


558 5—5
Odvetnil*
dr. Vladimir Žitek
otvoril je
s v © j o
dne 12. avgusta t. L
v Novem Mestu
v hiši št. 91 na glavnem trgu, I. nadstr.
r^sarn-išise vix© od 8—12. dopoludne in od 2—6. popoludne.

DBBBBB
Ustanovl jen o I S.7 4.
Ustanovljeno 18X4.
k, Ifiialkaf-jifi
c. kr. priv., mnogokrat odlikovana
tovarna za portiand in roman-cement
v Kamniku
priporoča po nizkih cenah svoje lzborne. natanko po pravilih avstrijskega inžinirskega in ."tftvbarskega društva napravljene Izdelke. Na razpolago je mnogotero spričeval o. in kr. vojaških oblastev, železniških družb, pristanskih uradov in privatnih podjetnikov, ki potrjujejo trdnost in stalnost našega cementa pri stavbah v vodi in sa kopnem. 552 ti —o
Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa y Ljubljani.
O. in lii*.
dvorili
zvonar
58 12—8
Albert Samassa
v Ljubljani.
Livarna harmonično in melodično ubranih
SÛT ¿GJT
zvonov.
T6J5
Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.
najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd.
Vodnjake (štirne)
popolne vodovodne naprave, kletne " sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
ti Rovi
kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd.
Livarna za medenino in kovino po modelih.
Najbolje priporočena
¿a preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Wieu,
I. Bezirk,
Schelhammer & Schattera nt^'r-
* * *
s *
*
* * * *
Ustiiiiovljouo lotit 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
9) >
a u eu o
0)
0) o
Brajoe za gospode,
beli chiffun, Kliniko na preili. brez ovratnika. brez maiiSot, 27 v nt jedn« od ([Id. 110 do i'70 4e»t „ „ «J-Kf» „ 15 — Srajoe z« dečko, t 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 1'40 iest „ ,, 6-75 ,, 7.75 Bvltloe za gospode, 6 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-10 lest gld. 4 50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do i iO. Dvanajst maniet od gld. 3-80 do 4-60. 13 predlog (Vorbemden) odgld.3-«5do5-—
"V-
brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in c. In kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 34

W>\
K«- I «»«■«*-«•
iz lekarne 47 26—12
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let sološno znano domače sredstvo,|
katero pospeuuie siast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno.
Opomin! Vsi deli zavija imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga
Lekarna 1?. Fragner „pri črnem orlu"»Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti
20 kr. več. — liaspošiljanje sleherni dan. W Zaloge v vseli avstro-o^ersklh lekarnah.
m.
je kot
primes k bobovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi se povsod, pot kile za 25 kr.
Sv&rilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirna ga-voje z imenom
Kathreiner
768 20-14
NKÔUTENO!
® Nikdar več v življenju se ne ponudi ta redka prilika, :.f£&	da bi bilo dobiti
©
.samo za 2 gld.
sledeče prekrasne in koristne predmete:
40 kosov za samo 2 gld.
1	krasna lepo pozlačena ura z verižico, točno idoča,
kar so jamči za jedno leto;
1	lina zapestnica za gospe pariškega zlata double;
I	elegantna pariškana prsna igla za gospe, nov favon ;
1	krasna svilena ovratnica za gospode;
1	krasna igla za ovrataico z umetnimi briljanti; 3	jako elegantne naprsne gumbe iz zlata double z
umetnimi briljanti;
2	mehanična gumba za zapestnice s patent zapiralom ; 2 krasna gumba za ovratnik iz zlata double; 1 jako eleganten prstan za gospode z jako lepim
kamenom; 6 finih bartanih rut; 1 lino žepno zrcalo z brušenim steklom; 10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov angleških omotov.
Vseh teh navodenih 40 kosov z uro vred stane od sedaj naprej samo 2 gld.
Dobiva se, dokler še v zalogi, proti povzetju pri tvrdki za ure
l1® VHBHOIK,
Krakovo, II.
NB. Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj. 544 5-3
Bamfflfflpira^.^BMMBaMBHiBHiiHaai^irBS i tJSi. t^a .ttj.
m
sms
auj
tfa račun se odda 572 3-2
gostilna.
Kje, pove upravoištvo tega lista.
Restavracija Pufltsch v Zabnici,
ob vznožju gore sv. Višarij.
Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabniea c. kr. avstrijskih železnic
novo reitavi'ac
ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, kateri nameravajo obiskati slovito	465 15—9
gj božjo pot na sv. Višarjih
najbolje priporočena, ker Je od tu najbližnja pot do cerkve sv. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in
nljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno ln založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. —
Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl. spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago.
V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Frano WoŽitZ, restavrater. Rudolf P'lfitSCh, posestnik.
Valentin Accetto,
zidarski mojster	i6i 45-26
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij [A ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja a1 povečavanja starih LT poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji -ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovpjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala.
Priporoča se nadalje tudi v odjemanje

ti vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
Aj	MT iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
BC Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno.
î
(Bernent, ¡¡¡It-	vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti
	in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro-
železnišRe sine, 1 264 41 g ^g traverze,	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
	priporoča po zelo znižanih cenah Jlndrej Hfrrušfiovič, trgovec z ženino Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 910.
D u n a j s k a borza.
Dn6 21. avgusta.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta i%
101 gld. 55 kr.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drl. bankovci u 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101		60 .
123		55 ,
101		20 .
122		45 .
99		65 .
958		—
3b4		75 .
119		65 .
58	*	62'/,
11		72 .
9		50«/,.
44		35 .
6	ti	«•i .
Dn6 31. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	143	gld.	75	kr.
b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .	166	.	—	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189	.	—	.
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	40	.
Tišine srečke 4%, 100 gld..............138	.	75	.
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	.	—	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	,	76	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....93	.	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei%	99	„	45	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	S25	.	—	.
„ „ južne železnice 3* .	171	.	45	.
„ . južne ieletnice b% .	128	.	60	„
„ , dolenjskih železnic 4%	89	.	—	„
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Genčis srečke, 40 gld.......69
Waldsteinove srečke, 20 gld......58
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v.	3397
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	417
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	60
Montanska družba avstr. plan.....79
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	154
Papirnih rabljev 100........126
- kr-
75	:
75	.
50	.
75 50 50
10
50 50
87
•T Nakup ln prodaja 1A vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje u zgube pri žrebanjih, pn izžrebanj» najmanjšega dobitka. K • 1 a n t n » izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M B B C U R"
ffoliziili it. 10 Dunaj, Ririihilfrstriisi 74 B.
B4T Pojaenila IS v vseh fospodarsklh in tnanftnlli stvareh, j
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacfjskih vradnastalh i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega i
obrestovani» pri popolni varnosti naloženih glavnic.