24
Kako je navadna bukev (Fagus sylvatica L.) sploh prišla 
v Slovenijo?
How did European beech (Fagus sylvatica L.) come to Slovenia?
r o b e r t b r u S
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, 
1000 Ljubljana, Slovenija; robert.brus@bf.uni-lj.si
Najstarejši zanesljivo določeni fosili bukve izvirajo iz srednjega eocena (pred 45 mil. let) 
z zahodne Severne Amerike, ki velja za izvorni center rodu. Del populacij se je razširil proti 
zahodu in kot vrsta Fagus castaneifolia v paleogenu naselil srednjo Azijo in postopoma tudi 
Evropo. Do zgodnjega oligocena (pred 30 mil. let) je bukev že poraščala celotno območje od 
pacifiške Severne Amerike čez Azijo do Evrope. V Evropi so precej pogosti fosilni ostanki 
iz terciarja, v neogenu sta bili razširjeni dve dobro diferencirani in geografsko ločeni vrsti: 
Fagus gussonii, v poznem miocenu razširjena v južni Evropi in sorodna današnji bukvi 
s Kavkaza, in F. haidingeri, močno razširjena v drugih delih Evrope in precej podobna 
današnji vrsti Fagus sylvatica. 
Fosilni ostanki v krovnem oligocenskem laporju iz slovenskih premogovnikov, 
predvsem Zagorja, Trbovelj in Novega Dola kažejo, da je bila v oligocenu bukev razširjena 
tudi na ozemlju današnje Slovenije. Fosilne ostanke je Ettingshausen uvrstil v polimorfno 
vrsto Fagus feroniae. Na ozemlju Slovenije je bila gotovo razširjena tudi v bližnjih hrvaških 
nahajališčih (Planina, Podsused, Sv. Nedelja, Radoboj) večkrat najdena vrsta Fagus 
pristina. Kdaj se je razvila vrsta F. sylvatica, ni natančno znano, nekateri avtorji menijo, 
da šele v kvartarju, najstarejši pelodni diagrami iz južne Evrope pa zanesljivo dokazujejo 
njeno prisotnost že vsaj 500.000 let. 
Pleistocenske poledenitve je bukev v Evropi preživela samo v ledenodobnih zatočiščih. 
Za območja njihove zanesljive prisotnosti so dolgo veljali predvsem južnoevropski polotoki, 
vse več dokazov (prisotnost bukovega peloda, ostanki do 80.000 let starih makroskopskih 
rastlinskih ostankov, npr. oglja v paleolitski jami Divje babe, genetske raziskave, areali 
ilirikoidnih vrst...) pa podpira hipotezo, da so bili mikrorefugiji na ozemlju današnje 
Slovenije naseljeni z bukvijo nepretrgoma iz terciarja in da je večino srednje in zahodne 
Evrope v postglacialu naselila prav bukev iz Slovenije.
r o b e r t b r u S : Kako je navadna bukev (Fagus sylvatica L.) sploh prišla v Slovenijo?