rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
V red de vane od Ur. Jfnnezn JSlefoveisa.
Tečaj VMI.
V sredo 14. sušca (marcija) 1849.
List
Nova vstanu
B
Cesar so razpustili deržavni zbor , in so 4. dan sušca Sami avstrijanskim narodam vstavo dali.
n
Kér se je
(X
pravijo Cesar v razglasu 4. sušca
de ta deržavni zbor, čeravno v
„zmirej ocitnisi kazalo, njem veliko visoke častí vrednih mož sedí,
ne bil
bi
tega
delà primerno dokončal, oznanimo Sami po
Svoji cesarski oblasti današnji dan vstavno pismo za edino in nerazdeljivo avstrijansko cesarstvo — sklenemo deržavni zbor v Kromeriéu in ga razpusti-
mo.
u
Zraven tega razglasa
so oznanili Cesar ob enim
novo vstavo
?
splošne deržavljanske pravice, in postavo za odškodovanje gruntnih dav-
kov i. t. d.
Ministri pa zraven tega še oznanijo gosposkam in vsim prebivavcam avstrijanskiga cesarstva, de nej se v vsim zvesto in na tanjko ravnajo po novih postavah.
Današnjim Novicam so priloženi vsi ti razglasi razun postav za odškodovanje gruntnih davkov, ktere se zavoljo veliko druzih
ř? reci
tako
naglo
niso mogle v
naš jezik prestaviti, ktere bojo pa prihođnjim Novicam pridjane. V ti postavi je v 37 razđelkih vse razloženo, kakó se ima po Cesarjevim povelji ta reč poravnati, de bo vsak vedil, pri čim de je, kmet in
gruntna
go-
sposka. Prav bi bilo, ko bi gosp. minister kakimu za-stopnimu možu ukazal, de bivših 37 razdelkov práv po domače razložit, de bi se nobena postava drugaci ne razlagala, kakor je dana, in de bi se takó vsim krivim razlagam v okom prišlo. Kakó potrebno je natanjeno razjašnjenje v téh rečéh, smo se prepričali pri patentu
de je
od 7. kimovca vse doli
u
?
kteriga
so nekteri tako razložili
in vender to nik d a r ni bilo rečeno. Nadjamo se, de bomo tako razjašnjenje práv po domače dobili

?
in de

bomo
za mogli
bravcam Novic kmalo podati.
V novi vstavi, ktera je cela današnjim Novicam priložena, je veliko řečí, v kterih je le poglavitna
žavni zbor, temuč ("Landtage), kteri
tudi naši
i boji
zdanji, napravljeni, boj v njih domače
prihodnji de žel
b
vse dr silno i

i
kakor so bili do-enitni zató, kér se bojo
reci posvetovale in sklenile
?
in boj
takó
ekoč
i
po dl aga deržavnig
?
z boi
Kér se imajo dezelni zbori že létas začéti, de bo letašnje léto veliko opraviti z vpeljanjem
vidi
?
h
napi
Bog
daj srećo
?
Še neUtere besede zavoljo regruti
ranja
di O 1
je to
V derzavnim zboru 3. s na vprašanje poslanca
je gosp. minister St
cr »
?
osp.
de se je novo regrutiranje
B i 1 i n s k i g
ljenja dei
»
razpisalo bi zbora?" sledeči odgovor dal
kakó dovo-
r>
»
Po vsih vstavnih deželah
gre
pr
j
t e v i 1
grutov
odločiti, postavodaj
oblasti, regrute pa na
tišti oblasti, ktera postave speljuje. Z
9
birati, gré
kolétnim računstvam se odloči tudi število novincov tedej po tem njih nabéra ne potřebuje več posebnig dovoljenja. V denarnim prevdarku, ki je bil deržavnimu zboru predpoložen, je število regrutov zaznamovano, in
kér je dei
zbor SO milij
dovolil
?
denarja je veliko za armado
namenjeniga ,
od kteriga je po tem
takim dei je v vsih
zbor tudi poterdil število armade. Takó nih deželah."
Kér imajo nekteri napčno misel, de so že v vo
jaški stan vs stek s številk
eti
?
ako
so pri
čkanji (lozanji) li
vzdignili
je ta misel zaznamovai
j
jim še enkrat povémo
5
de
P
kér so vsi listi sploh s številkami asentiranje se po tem le po létnih ver-tah godí, in morebiti že v pervih létnih verstah sto-
nili
ne pridejo na versto, ako so visi stevilko vzdig
jeci
in ako že tisti, ki so pred njimi, potrebno število do
polnejo. *	_
Mnogoteri Hine li)siti poduki•
Od turšice.
Večkrat kmetje tožijo, de turšici slana škodje, po
To
postava izgovorjena ; posamesne postave, ki se s
poglavitno postavo vežejo , bojo zaporedaina na znanje sebno če slana že v začetku mesca kimovca pade. dane. Nadjamo se in pričakovati amérno, de bojo te po- škodo odverniti, me je večlétna skušnja učila, po kteri stave v pravi in resnični prid vsih narođov, in de za- turšica nar menj 14 dni popřed dozori od druzih, ki so
bile ob enakim času sajene, Jn je tedej mnoge škode
otovljena svoboda — po besedah presvitliga Cesarja ne bo mertva beseda ostala. V enim hipu se pa ne mo- obvarovana.
S
rejo vse nove postave dati; pričakujmo tedej zaupljivo	Zgodno turšico pa si pridelati, naj se takóle ravná:
in mirno, kar nam bojo na vstavo se opirajoče posamesne Pojdi na turžično polje, kadar turšica dozoriti začenja
Odlomi jih in popuii
postave prinêsle. Posebnoimenitna za nas vse bo srenj- in poíši
?
doli viseće zgodne sterže.

ska postava (Gemeindeordnun
o*
Pri
d r u gi m
zboru bo jim berž lásce; obesi jih potem na zračni (Ijuftni) kraj,
kjer naj visé do druziga léta noter do sajenja. Zdej jih
čas, de bojo naši poslanci odkritoserčno na znanje dali,
kar bo treba, v ti vstavi, ki so jo Cesar 4. sušca obrobkaj, za sajenje pa vzêmi le zernje iz srede sterža.
dali
?
prenarediti. Visoki poklic deržavniga zbora, in
silno
potrebo
i
vsak
Nar boljši čas, turšico saditi, je ene dni pred prave možé za poslance izvoliti, mende zdej sv. Jurjem, če vreme pripusti. Ta čas sajena turšica
•	V ~	~	9	__-	—	V	A	ê 1	•
5
tudi nar prostejši člověk spozná. Pa ne le der- nar vec
y
zgodniga
pridelka in nar lepsi zernje da.
44
Lasj
pa morajo b
popaliti, sicer se stèi
unih ali teh vsi ne zedinili : Nemci bi nam
?
ne mogli
rad černi snèt ali černic fBrand) prime
tukej nič očitati, sej zraven lastnih gotiških sami rabijo
Le
d nj
nje na stčržih je za sajenje dobro ; tudi latinske.
zgornje in spodnje zernje je večidel premalo zgodno, posebno pa v merzlih in mokrotnih létih, torej ne obrodí, ali pa je snetljivosti podverženo.
Nasa slovenska rec tudi v naših stranéh zlo na predva ; med drugim smo odVerhniške c. k. kanton ske komisije (komisar je gosp. Pejrko) dopise do so
Tudi ni dobro, turšice predolgo na steblih pusati, seskinih moz zastran vojasine, in tudi natisnjene poklice
stèrzi mladenčev k lozanju, vse v slovenskim jeziku
kér se pozno v jeseni na polji in na steblih puseni
jesenske da snetju
meglene
mokrotě napijó in se tako priloznost napravljene vidili.
Podlipski.
drugo léto
(Mitth. d. Kárnth. L. W. G.)
Po volji najne bule
Pomocek zoper bule.
sosedov tukej sredstvo zoper zvu-gobe goveje živine razglasimo.
Pri nas že večkrat skušeno mazilo , bule živini odpra-viti, so penevgovejigamesá, kise lahko povsod zastonj dobijo. Ce se večkrat gobe z imenovanimi pěnami pomažejo, se v malo dneh posušijo.
Kmetiški bravci Novic iz Kamini,
j
/
opis iz Mo trains h ig a.

Ko clovek nase zdanje slovenske časnike prebira veselje ga obhaja viditi, koliko nam je eno , in še ne popolnama iztečeno léto dalo, česar se popred nismo na-djali; najde tukej mnoge in razne sostavke, vse vzajemne
v lepim narodskim duhu

in namenjene v prid in iz
obrazenje slovenskiga , dolgo zanemarjeniga naroda
i
in
ei dostikrat misli : „to je prav povedano
u
daljej prikrivati
u
T)
i
?
uno ni bilo
to je pac potrebno, nase ljudstvo
učiti
a
i. t. d. V casih ima pa clovek tudi svoje lastne misli, in meni: tega nam ni potreba prašati, z unim bi bilo se počakati, to bi bilo drugač povedati. Ne zame-rite mi, ljube Novice, če vam nekterih takih svojih misel
na znanje dam; morebiti se najdejo še drugi enacihmisel, in jim bo pràv prišlo spoznati, de ne menijo sami takó.
Prašalo se je že večkrat: kteri bi znal vseslo-
vanski književni jezik biti. In ta je rekel: nekoliko počakajmo, obdelujmo posamezne slovanské narečja, in bo »čašama iz tega književni vseslovanski jezik sam se napravil ; uni pa nam je že vse postave in vodila dal si tak jezik kmalo
?
j
v ne dolgim času izkovati.
Res de
bi ne bilo napačno , kmalo tak slovanski jezik imeti
i
v kterim bi se vsi omikani Slovani lahko razumeli. Kaj
v glavo pride ?
in
pa vender meni pri tem prašanji išemo vseslovanski knj iže vni j ezik imamo! kakor je Dr. Župan, nekdanji profesor stikrat rekel:
Se le ga ž e
do-

Vse imamo Pa ne znamo
i
Vseslovanski književni jezik je staroslovanski. ljudém na poti biti, namest njih obrajtani učitelji. Kdor Tega je rabi! Slovanski apostelj in pervi pisatelj sv. ne storí s časam ene stopinje, je storil dva koraka na
Le isimo De dobimo.
?
Prijazen pogovor v šo is hi h recéh
Lejte
y
lejte

učenci so nas prekosili.
za
u
■ %	'y	Iz Stajarskiga.
ljubi gospodje tovarši! naši slovenski
Berejo namreč lastne novice „Vede-
ktere jim veliko koristnih in kratkocasnih reci pri
povedajejo. Se ve , de jih dobijo po naši oskerbi vender so le nalaš za šolsko mladost namenjene.
5
pa Pa
povejte, dragi! ali pa imamo mi slovenski učitelji že
kaj lastnih novic, ktere bi detovodne (pàdago
S
ische)
reci, omiko slovenšine v šoli, i. t. d. omenile ? — Sej bo znabiti kteri overnil — imamo nemških detovodnih let-nikov, časopisov in drugih podučnih dovolj, čmu pa se slovenskih? — Tište šolske nemškúne pa vprašam : Ali
bomo mi učitelji, ki nam je povzdiga in omika ljudstva v narodnosti v roke dana, zaostajali za prostim kme-tam in rokodelam, ali elo za naso šolsko mladino
y
ki
vei vsaki svoje lastne slovenske novice že v rokah imajo?
Tudi to je res, de prijazne Ljubljanske „Novice'* rade naše šolske řečí omenijo, kolikor jim prostor pri-
___~4:	Xi____*_____
y
pusti, ravno tako tudi „Slovenija" solo pretresuje tudi Celjske „Novine" se zató pomenkujejo;
za potrebno našo izobraženje v sedanjim času ni to zadosti. Jaz mislim, vsaki iskreni domorodni učitelj bo spoznal, de nam manjka posebniga laatniga časopisa kteri bi nalogo imel, naše vzajemne misli v d eto vod-
y
in koristniga
nih rečéh sploh, kakor tudi v š ol s t vu posebej pre tresavati. Kar bi se na zborih važniga presodilo, to bi se potem na presodbo tudi drugim so-sedam po tém časopisu ponudilo. Zbori bi se potem bolj potrebne in korístne skazali, kakor jih zdaj mi učitelji na Slovenskim sploh obrajtamo. Ozrimo se okolj, in vidili bomo, de so učitelji na Nemškim kakor tudi v Terstu učiteljske družtva vtemelili ; mi pa v sredi med njimi smo se toliko v teh rečéh storili, kot ničla pred drugimi številkami. Ne zamerite, jaz rad resnico
povém
y
tudi če je žérka!
Sami presodite : ali nam
ni potrebno več zloge med saboj, če hoćemo sami sebe za prihodnji čas bolj izobraziti?
Drugaci
bi znali se
Ciril, tega rabijo v božji službi Rusi in Serb lj ani
y
tega poznajo vsi učeni Slovani
zaj
De pa rakove poti ne pojdemo, pogovorimo se za
niga vpeljanja bi se ne bilo bati zavidnosti od tega ali uniga zdajniga slovanskiga narečja, zakaj vsim je Ci-rilov jezik v časti; tudi so v ravno tem jeziku vse
Iti U Í3 1 111 U U 1 U 1J U 11 I J	""J' -— - 1----------X---- --- I J----- 7 i m -------- -
in zastran boli vesol- volj zborov in potrebniga časopisa, in spoštovani
...	V«.	• 1	•	t 1*	. f	V«
go
spodje tovarsi! povejte svoje misli zastran téga očitno, ali — in kakó bi se dalo to izpeljati?
Tone P.
i
tacasni učitelj.
razne oblike ali forme in koreníne besed hranjene , kte-rih se nektere zdaj le v enim, nektere le v drugim slo-vanskim narečji obderžujejo. In če bi se s staroslovan-skim jezikam še Ciril o v pravopis obderžal, bi bilo morebiti mnogim rodoljubam vstreženo. Ako bi se pa
Mjaho ti o tg o še ne homo laznivosti
svojiga pravopisa slovo dali?
(Dalje.)
Zraven tega je iz dosedaj rečeniga še ena daljna staroslovanski jezik imel še na latinski pravopis predja- zmota našima pravopisa razvidna , namreč : de je tudi
ti, bi tudi to ne bilo nemogoče, in pred ko ne tudi ne	c) skladnosti ali notranji edinosti v pisanji nasprotu
napcno; sej tudi Cehi se rabijo nemške in latinske čerke Skladnost (jSystemmâssigkeit) v pisanji sicer ni poglavitna v svojim pravopisu; tako naj bi se v staroslovanskim reč; tode nje pomanjkanje v pravopisu malo previdnosti
vpotrebovale Cirilove in latinske, dokler bi se v
razodeva. ne le v tistih
Ravno to lepo slovensko čednost zloge in
dinosti nam
i
vsih drug

ih, kteri ga nasledjejo.
kteri so ga znajdili, ampak tudi v
Skladnost namreč pra
očita Ljubljanski dopisnik v G
in pravi
de je
žalostno, de v Ljubljani ni nobeniga nasprotniga ča
sopisa!! Dopisnik bi rad imel, de bi Slovenec Slovene bavljal in se ž njim prepiral. Naj vsak rodoljub sam
di
vopisa terja, de se pri enakih vzrokih tudi enako
piše. Sedaj pa smo vidili, de se pri našim pravopisu velikrat ravno nasprotno godi : de se izhajanje besedi včasih naznani, včasih ne; ravno takó, de se sklanja-
kaj je misliti od tacih draživcov
Vredništvo
nje v nekterih besedah napoveduje
5
v drugih ne;
zad
45
njič, de se pri glagolih le v možkim spolu izhod
žen
kersanstva : C i r i 1 a in Metoda, ter sprejél keršansko
skiga
ali tretjiga na znanje daje, nikoli pa v ženskim vero, in jo razsirjal med Slovéni. Ciril (Konstantin) je
sv. pismo poslovénil za svoje ljudstva, in s tem se je
ali tretjim izhod mozkiga. Vse je tedaj poljubnost in
kér
so
regeljce
same le pričelo, ali morebit bolj práv reči : je novo življenje
zmesnjava; poljubnost — poljubne ali nepotrebne; in zmesnjava kér so tudi se dobilo slovensko slovstvo. Práv katoljšk kristjan je
te
regeljce le polo vi te in nestanovitne, enake re
bil Ciril. Vérin in zvést
ocetu vsiga kersanstva, kakor
?
ne
?
od
so se vecidel Slovenci, je poslovenjeno sveto pismo rim-skimu papežů Joanu VIII. dal presoditi in poterditi. Zadnjič je ta naš pravopis tudi vsim pametnim Takó imenitno je bilo to délo, in takó zvestó doděláno,
pátim zvezdam f kometám), od kterih se ne vé kod de pridejo,
ne
kam de
gredó.
pravopisam drugih uaiuuuv ua^iuu. »01	, -- ««	^^^^ ».mu	^„^«^.«o
sta latinski in laški pravopis med vsimi nar pamet- sïovinicas jure laudamus") in pri ti priložnosti je bil
narodov nasproti. Vsi spoznajo
de
de je od svetiga oceta
doseglo
svitlo pohvalo („Leteras
• v •
nisi
?
in v nobenim izmed nju se izvirk besedí ali pa njih Metod postavljen za
véliciga
škofa na Panonskim in
sklanjanje z drugačnim pisanjem ne napoveduje. Ravno Maravskim. — Slovenski kralj Svatopluk (Svatopolk) tako prosto pišejo tudi, kakor izrekjejo, naši bližnji so- je ime! vNitri svoj sedež, in pod njegovo dobro vlado sedje
in na Pemskim
?
Horvatje, Dalmatinci, Slavonci, Serbi, so bili tudi Cehi, Slezanje, dél Poljski
fra
»a 5
Rusovskiga,
naši
slavni Cehi, kteri izvirk le v ne- in drugi kraji. Nemski kralj Ar nul j je bil S vato pol
kterih malih besedah, sklanjanja pa nikjer z drugačnim kovo srecno vladanje skátil; in kér ni
mogel
dolgo
casa
pa
polka v boji
znad
zmagati,
cerniga
pisanjem ne napovedujejo. Němci so sicer
to sego spogali, de so izhajanje besedí naznanovali, jm ----- ------d ------j —i---—j o -----------j - 1
dan današnji so jo jeli sploh opušati, in sedaj pišejo tatarskiga kolena ali stabla, še vsi divji in
postavim, namést: genohmen? kakor izrekjejo: genom-men. Le Francozje in Engl ej ci še dan današnji
drugaci mnogo,
stvo

Svato
je poklical Azijanskih Madžarjev morja zoper njega. Madžarji, ljudstvo iz
grozo viti,
razderó Svatoplukovo kraîje-zberó Ogre okoli sebe , in pahnejo národ Sloven-
prideró na Ogersko,
pišejo, kakor pa izrekujejo in sicer takó ski v suznost (nievolnictvo). Od ondot izhaja, de je na košato in rogovilasto, de je skorej ložej, se Ogerskim Madžar gospodar ali plemenitnik (žlahtnik)
ce lig a njih jezika na\iciti, kakor samiga branja.
bil

slovenski ljud pa njegov podložnik, se je
mogel
De pa taki izgledi niso posnemati, noben pameten ne- pred njim v góre umakniti
t
more dvomiti.
in živí ondi v veliki stiski. Letašnje léto je tudi temu ljudstvu upanje zasijalo , de
Nič ne govorim od mnogih pretéž in neprijetnih na
bi
utegnilo
z
Madžari enake pravíce v prihodnje

kteri našiga pravopisa
sledov, ktere nam ta pravopis seboj prinese de v bravcih drugih narodov,
ne poznajo in naše pisave le po golih čerkah berejo, to mise! obudi, de je naš jezik veliko terji in grobši, kapo pisanji veliko več soglasnikov
po tem 9 de
postavim, vživati, ako čislana enakost, ravnost, ali kakor jo
V
se
kdo imenuje, ni prazna beseda.
Jeran.
v
Se
kor pa je res, kér mu prisodijo, kakor jih pa v govorjenji ima tudi lepôto našiga pisanja zatéra, kér po njem namést berete 4. dan
tlerzarniga zboru
enkrat, in
za t
lét
mende poslednjikrat, go
?
voré N
od
deržavniga zbora, ki je bil kakor danes
tega
mesca razpusen
t
zató kér so nam
nar lepši čerke 11 velikrat il^ ely ali pa ev,
in v pi- presvitli Cesar s svojimi ministri Samí vstavo dali

m
s em o; se vec:
s a

de tudi nase pisanje nepotrebama dalj-
kér nas sili dostikrat po dve čerki delati, kjer bi
bojo
zbor mende se le drugo léto vkup poklicali
bila ena zadosti, i. t. d.
zató
drugi
De pa še enkrat od deržavnig
zbora
imo. se

Kakó dolgo tedej bomo se ta pravopis terpéli
?
kteri
odi, kér je 3. sušca gosp. minister S tad
na
osp. Ulep
po vsih stranéh
toliko nap čni ga, nerodniga in
1
• V
?
to je
vprašanje: ali se bo v Ljublj velika šola za duhovstvo ,
vse
laznjiviga v sebi ima,— kteri nepotrebne namene slovstvo, zdravilstvo in modroslovstvo napi
pravdo
la? od
in vladine v pisanji naslédje s n é m za branje in pisanje
j
in še več nepotrebnih
govor dal
terja, kteri
velikrat ume v
nosti branja zad erge stavi,
Gosp. minister je rekel: „de ministerstvo imenitne
kteri dostojnim že- vzroke, kteri govore za napi
vseučeliša za
enske
Ijem vsih bravcov in poslusavcov, in zlasti učencov dežele v Ljublj
dobro previdi, de spozná potřeb
napotje in spotíke delà; nič skladnosti in edinosti
velike šole
J«
ke kraj
v sebi nima ; 1 e p 01 o
v
y	/	.	v v *
pisanja in natisa manjša; meh- valo, to napravo tudi vstanoviti. Ce pa
de si bo prizadé
v
ze
dej
»
koto nasiga jezika pri drugih narodih v nato 1 cevanje viga sklép
v ti
reči
ter dobe pripravlja, vsim pametnim pravopisam
de k ti napravi se niso vse
oto
ne more storiti , je vzrok v tém
ktere so
?
predloge storj
noge

spi
ktera
drugih narodov v senci stoji, in torej nam in našim potrebne, de se taka naprava na prednikam takó malo v čast záleže!? Zarés! če kdej marsikterih priprav in denarja potřebuje. Tudi ministri
tako gotovo od tega pravopisa veljá, sami kaj taciga storiti ne morejo, kér se to zamore le
od kake
de ni vse
sege,
slavno? kar je
od davno.
goditi
(Dalje sledi.)
Slovak i ali Slorenei na Ogerskim
po postavni oblasti
Ministri tedej spoznajo potrebo vseučiliša za slo
venske dežele in so nam obljubili, de si bojo prizade v al i
?
veliko šolo v Ljublj
vstanoviti
Na
gornjim
Ogerskim je kakili 2.753,000 Sloven
Ce
so nam ustav
dali

cov, med kterimi je okoli 50,000 naših naj bližnjih bra
tov

drugi
so si s Cehi bolj v rodu. Slovenci na
Oger
narodskih pi
krajšati ne smé
po kteri nam nihče irodskiga jezika
N
—- V
in pravic nar o jezik bo tedej v pisarnice přišel
skim so bili mende nekdaj naj pervi med Slovanskimi in bo zadobil
dolgo zatči
pr
V •
De bo pa
mogel
narodi, pa so tudi bili potlej naj pervi podMadžarskimi slovenski jezik v obcinsko življenje vpeljan biti in de stiskami v temoto pokopani. Ravno tisuč lét je, pravi ga bojo
mog
uradniki rabiti, mora velika
1
biti
r
Cy god nik Cieszynskiíť, od kar so se Slovenje od ptujih preselovavnih in bojevavnih narodov osvobodili
se boj
pravdoslovci f Juristen) i. t. d. svoje
stva
v tem jeziku učili, kterift
boj
potem kot uradniki
piujui	uni lu wvjuvavuiii uaiuuuv uoruuuum , di»«- * ivm jv/t/n\u wvmj v* 'S "	*»"v
pervi pa zmed Slovenov so bili Slovenci (Slovaki) , rabili. De bo tedej narodska pravica resnica postala
_ _	- - -	________	-	mm	»T-	•	1 •	»-r-
y
ali kakor so se tadaj imenovali, Vé Ik 0- Mo ravan j e
5
se
tedej za slovensk
od na Krajnskim, Ko
kér se je tudi Moravija k njim perštevala. Le-ti tedaj roškim, Stajarskim, Goriškim in Istrijanskim tudi velika
so sebe in druge Slovene osvobodili druzih neprijatelskih narodov. Slávin in mucin njih kralj je bil Svatopluk
?
šola napraviti, kakor jo imajo drugi na take šole je tako očitna kot běli dan
odi. Potřebnost
kteri si je sprosil od
gerškiga
cesarja dva aposteljna
Drugo vprašanje je le
te rim kraj i naj bi se
taka velika sola napravila? Vse kaže za Ljubljano ki je v sredi slovenskih dežela, je poglavitno mesto
? ?
JPogovori vredništva.
Od več strani nas vprašajo: ali so še cele létašnje Novice
previđeno že z mnogimi pomočki, in kamor, kar nam je do- dobiti? Odgovorimo jim, de se jih še nekaj dobi, % vsimi do
kladami in padobami, kér smo jih létas spet veliko več natis
zdej znaniga, zelje vsih naših slovenskih sosedov peljejo.
Vsi Slovenci moramo tedej z združenim prizade-vanjem na to delà ti, de se nam velika šola kmalo
niti dali, kakor lani.
Gosp. J, J a n c u :v poslani dar smo od-rajtali pogorelcam na Rupi. — Gosp. J. S. iz Celja : tuđi vaš dar, že davnej poslani, smo odrajtali. —Gosp. J. Tsch. učitelja
vstanoví in de v Ljubljano pride, kjer je sredíše slo- v Zg or. Vers.: od Goldbergerjevih ketnic
gotoviga povedati, zató kér jih ne poznamo in jim tudi ravno
vam nemoremo
nič
venskih krajev, kamor nima noben Slovenec predelječ
?
svoje sinove
pošiljati, ki
se bojo namenili v pravdoslov
ski ali zdravilski stan stopiti, v kterim si bojo v domo vini enkrat kruh služili.
veliko ne zaupamo. Pomocki in zdravila, ktere se priporo-čujejo, de so za vse dobre, večidel ne veljajo nic. Đolezni se ne dajo po enim kopitu ozdravljati. Ker
pa vredništvo iz tega
Xoviéar iz Jjubfjane

vprašanja zopet razvidi, de nekteri bravci še zmirej mislijo, de hvala v do kl adi oznanjenih in priporočenih reci od vredništva pride, moramo še enkrat povédati, de za tó, kar je v dokla-
8. dan tega mesca popoldne ob 5. je bila v Lj u- di, mi nismo porok, razun kar je s podpisam vredništva.
bljani nova vstava od
gosp
deželniga
poglavarja
zaznamovaniga.
slovesno oklicana.
Danes zvečer bo mesto razvitljeno;
v
gledišu ,
praznično razsvitljenim, se bo pela pèse m
Dokládá je prosto govorise za vsaciga, ki tiskarju natis plača, in vredništvo Novic le zató skerbí, de natisnjena reč ni nesramna, očitno zlagana, pohujšljiva v ka-koršnim si koli bodi obziru. Za oznaníla in priporočíla v do-
Dalje vam
ljani še nič nimamo
5
cesarska v slovenskim jeziku; dezelni poglavar so kladi vredništvo Novic tedej ni odgovorljivo. ukazali tisto pésem za razdelitev v gledišu v 500 izti- gosp. Tsch., še oznanimo, de novih slovenskih bukev v Ljub
1	C7	__	%0	« «	*	*	m	-mm	w	-m -m -	•	m	^	*	__w
sih natisniti, ktera je bila pri pervi besedi slovenskiga (lružtva ob novim létu péta. Jutri, v četertek bo velká masa in zahvalna pésem v stolni cerkvi ; tudi narodna
Beseda slo-
5
straža bo v praznični opravi pričijoča
v nedeljo je bila prav prijazna; veliko
Gotovo bo vsako ne-
go vori ti.
venskiga družtva lepiga smo slišali péti in deljo kaj noviga na versto prišlo.— Tudi v Mirni niso za Frank obrod nič volili; okoli 30 volivcov je prišlo
in de jih Ljubljanske in Stajarske šole iz
—w	r	I-	_______I I I	I --jJ . i Bfl n	'BP
Ter st a dobivajo. Terst nas je prehitel! Ce hoćete za branje malih otrok malih povestic s podobami zoper terpinče-nje žival, vam jih pošlje kakih 20iztisov slovensko družtvo v Ljubljani brez plačila; samo de pošljete kakiga posla (pota) po nje. Kar tretje vprašanje vtiče, še ni bilo nikjer govorjeno in
de bi zgubile babce cesarsko plačilo.
nikjer sklenjeno, se tega ne bojíte, de bo
kakor pravite
Nikar
SL
vse d oIj. Ce bo
vse doli, kaj pa bo gori s Gosp. Podlipskimu: Iz dopisa iz Notrajnskiga ipušeni del bomo takrat natisniti dali, kadar bo so-
skupej, ki so enoglasno protestirali. — Ravno slisimo, stávek dokončan, kteriga ste v misel vzeli.
Vredništvo.
de je Koroška dežela od nas ločena, in de je samo-stojna kronna dežela. — Pet poslancov bo šlo v petek iz Krajuskiga h kmetijskimu zboru
na Dunaj, med
temi tudi
rr »
osp, Fidel Terpinc, predsednik kmetijske družbe.
JWaznanilo vredništva»
Kér je kmetijska družba tudi mene izvolila, de naj grém
kmetijski zbor na D
prosil slavniga g. D. D e žm
de bi bil za tačas moj namestnik v vrednistvu N
Verli do
Xoviéar iz mnogih Ur a je v
Nar imenitniši prigodbo pretečeniga tedna berete na pervi strani Novic. Brez de bi bili poslanci poprej kaj vedili, je přišel g. minister Stadion 6. dan sušca ob 9. zvečer v Kromeriž, je poklicalj ob 10. ponoči nektere poslance k sebi in jim je razodel, de ima zbor sak-sebi iti. To nepričakovano naznanílo slišati, so vsi osterméli in svetovali. de bi se to nikakor ne
zgodilo.
Pa zastonj je bilo vse
drugo
jutro
?
ko so hotli po
slanci v zbornico iti, je bila zaperta

z vojaki obdana, in
na
vratih so se Cesarjevi razglasi brali.
Naši krajnski
poslanci so že vsi domá, razun gosp. Ambroža, ki je hišni rednik v deržavnim zboru bii in je še nektere opravila imel, in pa razun gosp. Ulepica, ki je z nekterimi
druzimi poslanci pri ministrih, kjer se posvetvajo zastran
dezelnih zborov.
Na
Ogerskim
se ni
• V
nic
posebniga
zgodilo. Windischgrâtz se je spet v Budo podal; banJelačič piše iz Pešta, de sta Win dis ch gr at z in on nar boljši prijatla. — Naš minister vunanjih oprav
je
kakor se slisi
Frankobrodskimu
zboru pisaï, de
se
sme pricakovati, de bo celaAvstrija v nemško zvezo
cesarja vodstvo
morodec se je berž pripravlj vzel. Nej se tedej vsi v; pošiljajo pod mojim nadp
bojo
skazal in bo to opravilo pre
d
* v
namenjeni dop
ne
nist v a
Novic, de
sam, ampak sploh pod nadpisam vred mojimu namestniku berž v roke prišli
- Dr. Bleiweis.
Zastavica.
?
nemškiga
Šestero cerk je zvezanih tako De, če za pored ena odleti, Vonder ostánek prazen glas ne bó ; Ampak zastopnost dfcugo zadobi. Beseda laška je z vskii šestćmi, In taka tudi s čerkami petémi, Latinska s štirmi je, krajnska s trémi, In z dvéma cerkama je spet krajnica. Per vsih narodih je domá samica.
Kraj je beseda s čerkami šestémi,
V ktérga hodi marsikdo s petémi,
Ki ga boš spoznal po napeti štuli
In, de le svojo, to neumno tuli5
Ako nadlego meni déla, z njim,
Kar z štirmi čerkami povém, s tor i m,
Kar šest ne bodo storile z Jjudmí,
Lohkà storé v syntaxi čerke tri5
Perganjam z dvěma te, ak' še se trudi
Z uganko glava; samka se ti čudi.
Dr. Prešerin.
stopila, in de naj se namesto (Directorium) deveterih vodjev postavi, med kterimi Današnjimu listu je pridjan
jih ima 7 iz vladarskih rodovin biti.
dokladni list
Iz Laškiga
ni
nič posebniga noviga.— V Boznii je 40,000 Boznja-kov (Turkov) popolnama z orožjem previđenih, 20,000
pa jih je s kosami, vilami i. t. d. Ne vé se
1
še
kaj de
to pomeni, in čez kogá so se Turki namenili planiti. Nekteri
mislijo, de čez
naše
Serbe.
Bog
nas
še
tega obvari !
Popra veh pomole.
Radi popravimo pomoto, ki jo je v poslednjim liste No-vičar oznanil, de nobeniga š 01 s k i g a p rip r a vn i ka iz Ljubljane ni v kmetijski soli viditi. To oznanilo nam je bilo napěno 11a-
ki z velikim veseljem obiskujejoto šolo.
V IjJubijani] V Mirajnji
Xitni kup
(Srednja cena).
susca.
susca.
gold.

povedano, ker jih je Hvala, komur hvala gré
mernik Pšenice domače
»	» banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
» Réží.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani