Polifični o«fled. — Državnl zbor. Zadnji petek je nadaljevala poslanska zbornica razpravo o predlogili draginjskega odseka glede ustanovitve zaklada za oskrbo stanoivanj. Trgovinski minister Weiskirchner je rekel, da morajo predlogi Še enkrat v odsek. Poslanec Lewicki je spravil v razgovor dogodke na lvovskem vseučiliiš5u. — Proračunsld odsek. NaŠi poslanci v b o j u. Vi četrtek, dne 30. junija je proračunski odsek nadaljeval razpravo o italijanskem vseučilišču. iNaši poslanci so nastopili zelo odločno, kar pa seveda nemškim bojnim petelinom ni bilo prav in bi bilo že ob začetku seje skoro prišlo do spopadov. Ko se je nemir nekoliko vlegel, je začel govoriti naučni minister Stiirgkh. Rotil je poslance, naj za božjo voljo sprejmejo predlogo, ker je položaj skrajno nevaren. Govorili so §e mnogi drugi govorniki, med njimi hrivaški poslanec Vukovifi, ki je ugovarjal proti vmešavanju inozemskih: držav v notranje politične razmere. Nato je prišel poslanec Demšar s svojim obstrukcionistiškim govorom, katerega pa ni dokončal, ker je utrujena večina sklenila z obstrukcionisti pogodbo. Prihodnja seja se je vršila v petek ob 5. uri popoldne. Poslanec Demšar je nadaljeval svoj govor, katerega je končal ob 7. uri zvečer in je vložil 33 resolucijskih predlogov. Za DeinSarjem sta govorila Še poslanca Lewicki in Hrasky. Seja je bila ob 10. uri zaključena. V soboto se je pričela seja ob 10. uri dopoldne. Po izjavah večine bi imela trajati ta seja vsaj par dni.: V ta namen so napravili v( sobi poleg proračunske dvorane celo vrsto ležišfi. Tudi so bili v sobi električni zvončki, da bi se lahko poslance takoj poklicalo, ako bi se je rabilo. Poslanec Hrasky je naidaljeval svoj govor, ki ga je pričel že v petek. Govoril je do %2. ure popoldne. .Za njim je dobil besedo dr. Korošec. V svojem veCurnem govoru je povdarjal in dokazoval, da je obstrukcijo izzvala vlada. Vlada je zahtovala od Slovencev, naj ji naznanijo svoje željer potcm pa se ni hotela ž njimi pogajati. Dr. Korogec je vložil 100 resolucij, ki jih je v slovenskem jeziku utemeljeval. Svoj govor je zaključil ob 7. uri. Za dr. KoroŠcem je govoril približno eno uro dr. Ploj, uakar je bila seja vsled kompromisa zaključena. Kompromis pomenja poraz vlade. Stranke večine namreč jiiso bile v stanu, priso3tvovati tako 'dolgotrajni seji, eden poslanec za drugim jo je odkuril, tako, da jih je nazadnje ostalo komaj še toliko, da je bila seja sklepčna. Nemci so bili torej primorani, se pogajati s Slovenci. KonCno se je sklenilo: 1. sobotna seja se sklene po govoru dr, Ploja. 2. prihodnja seja v ponedeljek ob 10, uri dopoldne, v fcateri se konča glavna razprava in se nato seja zaključi. 3. torkova seja se prične ob desetih dopoldne, in sicer so na sporedu stvarni popravki. — V ponedeljek se je obstrukcija nadalje--.!a. Poslaneo Gostinčar je imel zopet daljši obstruk6ijski govor. Vložil je 184* resolucijsldh predlogov. — V torek se je začela seja proračunskega odseka ob 10. uri dopoldne. Zapisnikar dr. KoroŠec ni bral samo zapisnika, ampak tudi vse brezštevilne resolucije in; predloge, kar je trajalo do % na 1. uro popoldne. Nato so sledili stvarni popravki. Prvi se oglasi poslanec dr. Ho^evar, ki govori izključno slovensko. Predsednik odseka dr. Chiari ga večkrat opominja, naj govori tako, da ga bo mogel razumeti, za kar pa se dr. Hočevar niti najmanje ni zmenil. Nato pa Chiari vstane \n izjavi, da mu je nemogoče biti za predsednika odseku, v katerem se govori toliko jezikov, ker on ne razume toliko jezikov in vsled tega ne more slediti razpravam, zato odloži predsedstvo. Obenem sejo za četrt ure prekine, da bo mogel odsek potrebno ukreniti.. Chiari je izjavil, da predsedstva tako dolgo ne bo prevzel, 'dokler se vprašanje razpravnega jezika ne reši. Cez eno uro se je ,seja zop_et otvorila in je prevzel predsedstvo poslanec mladočeh Maštalka. Poslanec dr. Hočevar po daljših nemirih nadaljuje slovensko isvojei stvarno popravljanje. Ob %2. uri je Mošialka sejo prekinil do 3. ure. Ob 3. uri je dr. Hočevar nadaljeval svoj govor in govoril do 6.. ure zve5er. — Krvavi uemii'i v L v o v u. Zadnji petek, dne 1. julija so se vršili vj Lvovu veliki izgredi rusinskih. dijakov, ki so bili naperjeni proti vladi in Poljakom. Blizui 400 rusinskih dijakov je dopoldne korakalo proti vseučilišču, kjer so imeli vkljub uradni prepovedi zborovanje. Govorniki so živahno protestirali proti najneri vlade, da se da Italijanom univerza, a rusinskega vseučiliškega vprašanja vlada nofie rešiti. Po zborovanju je prišlo do budihi spopado; policija, in poljski dijaki so se sprjeli z Rusmi. Začeli so padati streli iz revolverjev. Padlo je krog 60 slrelov, Kroglja je zadela bogoslovca Adama Kocko^ ki je potem med potjo v bolnišnico umrl. Policija je z golimi sabljamft' sekaja po rusinskih dijakih. Sest jih je ranjenib. od strelov. Policija in vojaštvo je nazadnje potispila dijake v neko dvorano, kjer so jih potem zaprli in ajetirali, Ta krvavi lvovski dogodek bo imel gotovo važne posledice. Poljaki in iRusin|: ne bodo ve|B msirno skupaj študirali in tako bo prišlo, da bo moralavjada dati Rusinom lastno vseu6iliŠ6e.: — Državni abor odgoden. Obstrukciia slovenskih poslancev ni bila brez uspeha. Vladna veftina je uvidela, da se proti tako odločnim poslancem ne more ve6 boriti, ker so jo celo Poljaki začeli puSčati na cedilu. V torek ob 7, uri zvečer se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da se državni zbor do jeseni odgodi. Obenem je ministrski svet sklenil, da poslanci za časa, ko državni zbor ne bo zboroval, ne dobijo nobenih dijet. Navadno se ustavi izplačevanje dijet samo takrat, /kadar se državni zbor zakljufti. , Naši poslanci zaslužijo, da jih toplo zahvalimo za odlogno obrambo naših narodnih pravic. Oholo nemštvo se bo moralo privaditi misli, da se slovenski narod ne da več kar tako pritiskati ob steno. Živeli naši odločni in vstrajni poslanci! Mala poliHčna naznanila. Dne 1. julija: V Lvovu y Galiciji je prišlo danes med rusinskimi in poljskimi vseučiliščniki do velikanskih pretepov, pri katerih se je tudi streljalo. Veliko oseb je nevarno ranjenih, eden je že umrl. Zal)rtih je 200 do 250 rusinskih akademikov. — Ceški deželni odbor je sklenil, da ne bo najel novih posojil ter tudi ne bo znižal učiteljskih plač. Ako se pa deželne finance ne bodo zboljšale do jeseni, bodo bržkone znižali plafie učiteljem. — Nemški cesar Viljem se pripelje dne 20. septembra v Senbrun, da obiŠCe cesarja Franca Jožefa. D n e 2. j u 1 i j a: Na Dunaju se je vršil danes mimstrski svet, v katerem se je obravnaval zlasti spor, ki vlada med vlado in Poljaki. Položaj je skrajno nevaren, ker namerava poljski minister dr. Duleba odstopiti. — S Krete prihajajo zelo neugodne, vesti. Krščanski narodni poslanci nočejo pustiti poslancev mohamedanske manjšine k razpravam v zbornico, 6e ne prisežejo zvestobe grškemu kralju. Velevlasti nameravajo izkrcati vojaštvo; je pa veliko vpraŠanje, ali bo to kaj pomagalo. — Za predsednika ogrske poslanske zbornice je bil izvoljen poslanec Berzeviczy. D n e 3. j u 1 i j a: Na AngleŠkem so v zbornici z veliko večino sprejeli spremembo postave o kraljevi prisegi, s katero se je dozdaj zelo hudo žalilo katoličane. — V Albaniji še vedno ni miru, dasi so že mnogokrat listi poročali, da je vstaja zadugena. Se vedno se klatijo okoli razkropljene čete. — Na Nemškem so v Prusiji dobili zadnji čas ve5 novih ministrov. Posebno važen je odstop židovskega kolonijalnega tajnika, proti kateremu je zelo ostro nastopala katoliška stranka ,,centrum". — Na Spanskem je liberalna vlada pričela boj proti katoliški cerkvi, in njej je hitro sledi'a tudi vlada na Portugalskem. Na Spanskem so pa katoliki še zelo močni, in se jim ni ravno preveč bati, če bodo kaj delali. Ccnjen!m naročnikom na;nanjamo, da se bodc Hstlm, ki dozdaj šc niso plačali naročnlnc, z današnjo Steviiko lisf usfavil. Kdor torej noče, da se mu pošiljanje llsta prcklne, naj blagovoli prej ko mo^oče naročnlno doposlafi. Uprav. 5Eov. Gospodarja.