GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Siofcmui DaOy m the United States. Inaed every day except Sundays and legal Hofidays, 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea 3—1242 Entered ms Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea S—1241 No. 127. — Štev. 127. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 1, 1937 —TOREK, 1. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. MODERNI ZRAČNI BOJI V JEKLARSKI STAVKI Nemška bojna ladja bombardirana POSVARILI SO DRUŽBO PRED POŠILJANJEM HRANE V TOVARNE Kompanijski aeroplani so spusčaili živež v tovarno. — Takoj so se dvignili v zrak tudi stavkar-ski aeroplani. — Mogoče bo še prišlo do zračnih bojev. CHICAGO, 111., 31. maja. — Na fronti jeklarske stavke je prišlo že tudi do vojne v zraku. Republik Steel Corporation je poslal aeroplane, da vržejo zavitke hrane delavcem, ki so oblegani v tovarnah v Warren in Niles, Ohio. Stavkarji so takoj poslali svoje aeroplane, da opravljajo stavkarsko stražo v zraku ter so posvarili družbo, da naj ne skuša delavcem pošiljati živeža niti z aeroplani, nit is tovornimi avtomobili skozi vrste stavkarskih straž. Prav lahko pride do zračne bitke, kar bo prvič v zgodovini delavske borbe. Drugi dogodki v jeklarski stavki so: I. Republic Steel Corporation je zahtevala zvezno zaščito, kar bi pomenilo vporabo vojakov •vvene armade, za poštne tovorne avtomobile, medtem ko stavkarji zatrjujejo, da se družba poslužuje poštnih avtomobilov za dovažanje živeža delavcem; 2. Policija Inland Steel Corporation je pretepla štiri stavkarje, ki so skušali zadržati tovorni vlak. ki je vozil v tovarno v Indiana Harbor. 3. Krajevni načelnik organizacijskega odbora Van A. Bittner pravi, da sta se po izgredih, v kate rih je policija pobila na tla več stavkarjev, mestna in kompanijska policija dogovorili za skupno postopanje, proti čemur se bo Bittner pritožil na so- 1 • v v tusce; 4. Vrhovni poveljnik jeklarske stavke Philip M urray je iz Pittsburgha brzojavno sporočil generalnemu pravdniku Cummingsu, da so bile tovarne Republic Steel Corporation izpremenjene v arzenale in da je družba svoji policiji zapovedala "streljati do smrti." 5. Deputacija stavkarjev je šla v Cleveland, da naprosi organizacije železničarjev, da naj preprečijo, da bi vlaki vozili živež v tovarne, medtem ko po stavkarji z baseball bati vstavljali vlake, ki so prihajale v tovarno Youngstown Sheet & Tube Company v Youngstown, O. Glede vporabe aeroplanov za dovoz živeža je podala Republic Steel Corporation naslednjo izjavo: 4"To smo storili, da odstranimo vsako nasilje, do katerega bi prišlo, ako bi z avtomobili dovažali hrano v tovarno. Ker krajevne oblasti ne morejo, ali pa nočejo dati varstva za dovažanje živeža v tovarne, v katerih delavci delajo, je bilo potrebno po-služiti se tega nenavadnega sredstva.** Murrayeva brzojavka Cummingsu se glasi: "Tovarne Republic Steel so nakopičile vsakovrstno orožje, med njim navadne puške, bombe, naboje in drugi vojni materjal. "Izdana so bila povelja za streljanje. Ljudstvo ne bo več trpelo vojnih taktik Republic Steel.*' Prepisi tega protesta so bili poslani tudi La Fol-lettejevemu odboru Civil Liberties Committee, National Labor Relations Board in governerju države Ohio Daveyu. Vsled stavke delavcev, ki pripadajo k CIO, so Lile prisiljene vstaviti obratovanje naslednje tri Republic tovarne: Newton Steel Co. v Monroe, Mich., N. & G. Taylor Company v Cumberland, Md. in Republic Stainless Steel Division v Canton, POROČILO S SEVERNEGA TEČAJA Rusi pripravljajo postojanko za štiri, ki bodo eno leto ostali na tečaju. — Nekateri spe na prostem v vrečah iz kož. Poroča Ezra Vilenski. SKVKRXI TEČAJ, 31. maja. — V našem zimskem talxj-rišču, kjer stoje trije težki aeroplani, je življenje zelo živali no. Postojanka na^lo prihaja v red. Za štiri može, ki bodo eno leto ostali, je vse pripravljeno. Šotori, skladišča živil, kurivo in druge potrebščine so ograjene s sneženimi stenami. Gradba stanovališč pa zaostaja za narašenjorim prebivalstvom, ko so zadnji aeroplani pripeljali ver prebivalcev. K •sreči pa je irorko — .samo 18 stopinj (Fahrenheita) pod ničlo, — in spimo na iprostom v gorkih vrečah iz kož. Polarna postojanka bo kmalu dogotovljena. Imamo že tudi nekaj prostega časa Vsakdo pošilja radiograme sorodnikom in prijateljem in odgovarja na pozdrave. Možje, ki žive na osi sveta, so močni, veseli ljudje. Fotograf za "Izvestja" M. Trojanovski si je že skoraj zbrusil pete. ko jemlje sli>ke, kajti toliko zanimivih predmetov je treba fotografirati. Toliko je zanimivih dogodkov, da en fotograf ne more vseh videti. Pjoter Siršov in Evgen Feo-dorov sta že zaposlena v znanstvenem delu. V rednih pred-sledkih določata stališče taborišča. Jaz sem se peljal -na tečaj v aeroplanu Anatola Aleksijeva.f 33 ur smo živeli 23 milj od polarnega taborišča na velikanskem ledenem polju, ki se raz-tega na razdaljo več 'kilometrov. Vsi smo želeli čimprej pridružiti se eksj>ediciji in smo čakali na prvo boljše vreme. Aleksijev je skrbno pregledal polje, na katerem smo pristali in je naznanil, da je prekratko. "Mora biti podaljšano," je za povedal. Njegovo povelje je bilo takoj izvršeno. Naša visoko organizirana kolektiva je bila takoj skupaj kot en mož. Razbili i?mo en kiir|> ledu za drugim in smo podaljšali polje, dokler ni Aleksijev naznanil, da je dovolj dolgo. Nato smo čakajoč boljšega vremena, pripravili mizo za 7 mož. Bila je prva jed v polarni pokrajini— i zborno gorko kosilo. Včeraj se je vreme izboljšalo. "Vsak na svoje mesto," je za povedal Aleksijev. Naglo smo pospravili šotor, stopili v aeroplan 'in smo gledali, kako je izginjalo letališče, ki smo ga PREDSEDNIK OSTRO OBSOJA BOGATAŠE Pri plačevanju davkov sleparijo zvezno zakladnico. — Z ostrimi besedami obsoja nemoralne in nečedne metode* WASHINGTON, I). C., 31. maja. — Predsednik Roosevelt je uradno naznanil, da Im> zahteval, da še se* lan j i kongres nekaj ukrene proti bogatašem, ki se 44nemoralno in nečedno'' izogibljajo plačevanju dohodninskega davka in vsako leto prikrajsujejo zvezno zakladnico za mnogo milijonov dolarjev. Predsednik je na časnikarski konferenci rekel, da bo najprej najprcKsil kongres, da preiskuje, kako se veliki bogataši Ln velike družin? po nasvetu 4olmjo listine o svojih dohodkih. Predsednik je rabil ostre besede proti bogatašem, medtem ko je rekel, da so mainjši davkoplačevalci pošteni pri navedbah svojih dohodkov. Kot je rekel predsednik, bo preiskava dognala velikanske sleparije, katere vrše bogataši pii plačevanju davka Ko bo kongresna preiskava dognala kake nerodnosti, tedaj bo pro ti krivcem vpeljano civilno in kriminalno sodirijsko postopa- JAPONSKI KABINET V TEŽAVAH Največje stranke so pozvale Ha jasi ja, da odstopi s svojim kabinetom. — Kabinet je po svoje razlagal ustavo. TOKIO, JajKuiska, 31. ma ja. — Največji japonski politični stranki Miseito in Seivu-kai ste na skupni seji sprejeli resolucijo, s katero poživljate Hajašijev kabinet, da odstop«. Stranki dolžite kabinet, da je razbil narodno edinsiv» in je oviral japonsko obrambno in 'kontinentalno politiko. drugim pravi skupna resolucija obeli strank. "Na zunaj mora Japonska postaviti politiko za stabilizacijo zhodne Azije; znotraj moramo izboljšati narodno o-brambo, dvigniti industrijo in zagotoviti narodu življenje. V ta namen je i>otrebeii močan, edinstven kabinet, ki sloni na volji naroda. 4'Sedanji kabinet je razlagal ustavo po svoje in je kršil ustavno politiko, ki stoji že 30 let. Zahtevamo, da se oprosti pred narodom s tem, da takoj odstopi.5' V govorih, s katerimi so strankini voditelji zagovarjali ta sklep, so skušali pridobiti raklonjenost armade. Ministrskega predsednika generala Jšenjuro Hajašija so označili kot "trmoglavega grešnika", ki je razbil narodno efdinost ter so obljubili svojo ipodporo V POVRAČILO SO NEMŠKE BOJNE LADJE BOMBARDIRALE ALMERIJO VALENCIJA, Španska, 31. maja. — Španski republikanski aeroplani pri otoku Ibiza so bomba-dirali nemško bojno ladja "Deutsehland", ki je dodeljena nevtralni patroli ob BalearskiH otokih. nje. Predsednik sedaj sestavlja njegovemu še neznanemu na-poslanieo, v kateri bo dal kon- sledniku. gresn nasvete, kako naj postopa proti davkoplačevalcem, ki se z napačnimi navedbami izognejo plačevanju davkov. Predsednik je navedel slučaj nekega bogataša, ki je imel zelo drago jahto, pa je imel po postavi pravico odtegniti sto . . v tisoč dolarjev od svojih do- Zltl zeno' a;ko mu P° ŽENA NE SME JEM Al MOZU DENARJA ALBANY, N. Y., 31. maja. — Možu je sedaj dovoljeno to- hodkov za oskrbo in obratovanje jahte. Ko je namreč kon-gros sprejel postavo o dohod ninskem davku, je določil, da more vsakdo za svojo "zabavo" odtegniti gotovi znesek, kadar izpolni listino za dohodninski davek. Ta miljonar pa je napravil Še Teč: jalftnemu klubu je dal svojo jahto v najem in je iz teh dohodkov plačal kapitana jahte m moštvo in pri tem še odtegnil od svojih dohodkov $100,000 za 'vzdrževanje jahte in svojo "zabavo". Ker se to izogibanje v plačevanju dohodnonskega davka ponavlja že več let, je zvezna zakladnica bila dosedaj prikrajšana za najmanj 400 milijonov dolarjev. napravili s tolikim trudom. In v "23 minutah smo bili ua severnem tečaju. noči, ko je spal, iz žepa vzela denar. Ravno tako pa more tudi žena tožiti moža, ako je v jezi razbil drago vazo. Governer Lehman je podpisal tozadevno Moffafcovo postavo, ki s tem razveljavlja dosedanje mišljenje, da sta žena in mož ono. Vsaka polovica bo mogla po postavi tožiti dru?o polovico za škodo, ki je bila •povzročena na njeni Csebni lastnini. MAJNERJI SO SE VRNILI __IZROVA Po 200 urah so končali stavko. — Toda še vedno vstrajajo pri svojih zahtevah. G1LLKKPIE, 111., 31. maja — Ivo je 350 majnerjev po 200 ur trajajoči stavki v Superior Coal Company v Wil sonville prišlo iz rova, se bodo mogla pričeti pogajanja za poravnavo stavke. JVIajnerji so nepričakovano prišli iz jame v petek ob 10. zvečer. Stavkali so * dni, ker so hoteli družbo prisilijti, da razdeli delo talko, Nad Moskvo in Ljenin-grad je prišel 4'mrzel val". V Moskvi je stal toplomer skoro na leddšču, v Ljen in gradu pa je snežilo. _ _ Brezžično poročilo z Kalen r-f»kih otokov pravi, da je več iksplozij pretreslo bojno ladjo in da je pričela na več krajih goreti. Ladje je v tako nevarnem položaju, da se mogoče potopila. Obrambno ministrstvo naznanja, da so štiri bombe zadel«- ladjo. 23 mornarjev je bilo ubitih, PJ težko, (>4 pa lahko ranjenih. Republikanski aeroplani leteli proti Bal ca rs ki m otokom, da bombardirajo faši>ti-čne zračne in mornariške postojanke, od koder fašistični letalci prileteli nad Valenoi-jo in mesto bombardirali, pri čemur je bilo ubitih 200 ljudi, nato pa še bombardirali Bar celono in ubili 115 ljudi. Kot pravi vlada v Valenci-ji, c-o vladni letalci leteli proti Balcarskim otokom na poizvedovalno službo in so zagledali bojno ladjo 44Deutschland" 200 jarkov od obrežja pri Ibi-zi. Bojna ladja je pričela streljati na aeroplane, ki niso nadlegovali nobene ladje in niti mesta. Nato so aeroplami pričeli metati bombe, med katerimi so štiri zadele ladjo. "Deutsehland" je bila splovljena 30. junija, 1934, i-ma 10,000 ton in posadko 926 mož. Ima 38 topov in 8 torped-nih cevi. VALENCIA, Španska. 31. maja. — V povračilo za bomba r« lira nje nemške bojne ladje Deutsehland je v pondeljek zjutraj pet nemških bojnih ladij obstreljevalo pristanišče Aimerijo, ki je polna beguncev iz Malage. Najmanj 20 o-seb je bilo ubtih, med njimi tudi žene in otroci. Na mesto je bilo oddanih nad 300 strelov. Kmalu po bombardiranju mesta Me Nemčija in Italija naznanili, da njune ladje ne bodo več opravljale patrol no službe v španskih vodah in da izstopite iz medna rodnega ne-vmeševalnega odbora. DVA NOVA JAPONSKA RUŠILCA TOKIO, Japonska, 27. maja. — Japonska je spustila v morje dva rušilca, da nadomestita zastarele bojne ladje. — Arašio je bil splavljen v Kobe, N&tsugumo pa v Sasebo. Obe ladji imate po 1300 ton, vozite po 34 vozlov na uro ter ste oboroženi s šestimi 12-pal-čnimi topovi in imate po osem •torpednih cevi. ADVERTISE in _ ' GLAS NAROPA' t&h m 2 K 0 D a New York, Tuesday, June 1, 1937 LARGEST SLOVENE DAILY JN US3. "Glas Naroda" (A Oorpormtl—) | Owaed and Published bp SLOVSNIO PUBliSHINfl COMPANY ^Yesldcnt_ _ L nmil ft. at the corporation and of of tbon officers: New Yerfc Cttj, N. X. 6LA8 NARODA" (Veiee el tke Peeple). . Day Kxeept BumIati and ■o celo k ito velja aa i»sriko ta -JL, — | Za New York aa eelo leto «7.00 »OOSeSsOlSSOOOOOOSSOO 96.00 ZMi POl ICCli oo«*ee**aa«ooa sa a a • a 98.60 ■s pol led i a a a'o oooooooaoooaaooo |L00 Za Inosemstro aa eelo leto ...... 97.00 *» Četrt k Aft • a a m • a ao mm a a a a a a aa »00 i Za pol leta .................... f&SO Adyei llwuieut oo 8nbecriptlaQ Yearly $8.00 "tilas Naroda" Uhaja rrakj dan Isvsemil nedelj In pnumlkoe DLAfi NARODA". SI« W. 1Mb Street. New Y< Telephone: CHelsea 3—1242 N. X. STROŽJE DAVČNE POSTAVE Postave so si skoro ih> vseli deželah slične: povsod -so 44zadnja vrata ', ki nudijo ljudem priložnost, da prekrižajo ja*sue namene vlade ter sami s tem pridobijo. Povsod so 1 ju«lje, ki proučujejo gotove j>ostave, da najdejo napačne vire, ki omogočujo zažoljeni iizhod. Posebno na davčnem polju se to dogaja, kar dokazujejo odkritja zadnjih petih let. Toda to ni nič kaj novega, kajti že pred nekaj desetletji je nek slovit bankir, ki je medtem že umrl, rekel svojemu odvetniku: 4'Ne plačam vas zato, da mi povo-te, 'kaj smem napraviti. Plačam vas, da mi pokažete i>ot, da smem »napraviti prepovedane stvari po postavnem potu." Ta anekdota >e posebno prilega današnjim davčnim postavam v Združenih državah. Med narodom je zavladala velika nevolja, tla v depresiji posebno bogati ljudje sploh niso plačevali davkov, medtem ko so majhni uslužbenci in delavci in trgovci (»osteiio odrajto-vali svojo davke Stricu iSaniu. Predsednik RooseveK zahteva od kongresa, da sprejme strožje davčne po-tave, ker je mnenja, da nekateri mult:- Iz Slovenije» ZLOBNA ROKA PO-2IGA Že od leta 1934 je bilo vsako pomlad v maju okrog Semiču več »požarov tako, da so legli ljudje vsako noč v strahu k počitku. Težka slutnja se je uresničila. V iponedeljek, 1U. maja zvečer je začelo biti plat zvona in kmalu so bile vse bližnje vasi na nogah. Gorela je vinska klet na Vrtači, last posestnika Matije Severja iz Sel pri Sv. Duhu. (iasiti je prihitelo tako bilo kakor na sodni dan, ko je eno »samo noč gospodovala v vasi tolpa brezposelnih, ki je napovedovala in izvojevala boj proti »vsem. ki niso lioklo njeni brezposeLnim, in sicer pod vodstvom naj pogum nej-šega med njimi, ki so je oklieal za a'besinskega cesarja in u-kazal, da se morajo njegova 1 k?velja brez ugovora izpolniti. Pred sodnikom g. Goreča-iioin v Ljubljani ta tedaj tako Irzna četa brezposelnih ni ka- telo tako J mnogo ljudi, a žal zala posebnega junaštva. Naj-ni dalo nič rešiti, ker ni bilo! bolj nedolžnega se je delal v bližini vode. l-ničena je vsa glavu-i ol)toženec 'Oselj, Prav vinska posoda in pijača, da i ina lastnik naa opazil g. Pustoverh, da se iz župni-kovega poda kadi. Takoj je l>oklieal ljudi in obvestil župnika. Kmalu je bilo vse poslopje v platmonih. Seiniška gasilska četa j«' takoj prihitela z brizgah i o, delovala sta tudi dva liidranta in kmalu so prispeli še gasilci iz Stranske va si s svojo dobro motorno bri zgalno, toda rešiti se ni dalo nič. Obvarovati so mogli le sosedna poslopja in pa župnikov kozolee, ker mu je ogenj uničil poleg poda tudi seno, take. da nima kaj pokladati živini. Pri j »od u je bila tudi shramba t za poljetlel.-ku orodje, boljše spretno se je prikazal kot žrtev, ki ne more dobiti dela. Njegov kazen.-ki list je pa pričal, da se rad pretepa. Z njim so sis le 1 i na zatožni klopi še sobojevniki. Pet jih je bilo. i'eta pa ni bila cela, manjkalo jih je še pet, ki se niso odzvali vabil sodni je in jih bodo morali orožniki poiskriti in jih privesti si silo v Ljubljano. Tisto nedeljo v začetku maja >i> se torej brezposelni zbrali v Goričah in ikdo ve, kaj jim je Šinilo v glavo, da so napovedali vojno vsem, ki niso naklonjeni brezposelnim. Po ve likih racijah v Ljubljani so se številni brezposelni zatekli na deželo, kjer seveda niso nehali biti brezposelni, temveč so re proti nekaterim so že pri sddiščih, druge pa j ter' *icer bil Sl,mir' ,lam's vozove in konjsko opremo. Tu- r:.> na|>eto razmerje pa vlada di vse to je zgorelo. Sreča v m,.,| njimi in domačimi kmečkimi fanti, ki • I;in za dnem trdo delajo in se jim zrli krivie- bodo še sledile. Predsednik Roosevelt je mnenja, tla ne 'bi smelo biti dovoljeno odtegniti nekaterih davkov, ki so-navidezno dovoljeni, ker to ne odgovarja zdravemu človeškemu čutu. Ta/ko navaja fcot primer nekega miljonarja, ki je svojo jahto oddajal v najem in je z najemnino plačeval kapitana in moštvo, pri izpolnitvi dvčnih listin q>a je, kar je postavno dovoljeno, odtegnil za oskrbovanje jahte $100,000. Toda našem mnenju predsednik davčni zadevi ni Šel do dna. Mislimo namreč na vladne bonde, ki so po posta* i prosti davka. Zato vidimo, da bogataši takoj pokupijo vse te bonde, kadar so razpisani. S tem si zagotovijo gotove dohod ke, toda od njih jim ni treba plačevati davkov. Teh bondov pa se kongres kar boji pren*šetavati, kajti njihova obrestna mera je primeroma nidka.. Ko bi tedaj bila kdaj vlada v finančnih zadregah, bi morala *j>ostaviti za svojo bonde mnogo višje obrestno mero, da bi jih ljudje kupovali, ako bi bilo treba od njih plačevati dohodninski Via vek. Toda kongres 'bi mogel dobx'iti, da so taki bondi prosti davfca samo za gotovo dobo in da so po preteku te dobe pod-vrieni davlku. Vendar pa mora davčna i>ostava biti na vsak način preurejena, kajti "drago plačani odvetniki"—kakor jih imenuje predsednik Roosevelt v svoji poslanici na kongres — bodo pri še tako popolnih davčnih postavah našli izhod, katerega navadni zemljan ne more najti. žalostno pogorišče. Pod je bii|no, da so na svetu mladi lju-krit z ojK-ko, p;l ga vendar m j dje, ki ne seje jo in ne žanjejo, bilo mogoče rešiti, ker ga jeija ikl-j»l> temu žive. zlobna roka zažgala spodaj na DENARNE POSILJATVE > Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-j vo po dnevnem kurzu. t ZM • SM t Mi $11.7f $23 .M Dta. 1M Ma. KM Dta. 1M ¥ ITALIJO I $ iN 9 11» t M-M $ S7.M Ur 1M Ur tm Ur HI Ur im več krajih. Zavarovan j«' bil za 40,000 Din, škcnla pa znaša nad 120,000 Din. Zanimivo je. da je neki Rant lov Jože pred 4H leti na istem kraju zažgal pod. Orožniki so pridno na delu, da faslede 'i>oži galea. Upamo, da se ne bo dolgo skrival, posebno če bodo tirdi orožniki 1 »omaga I i ljudem izslediti ga. SODNI DAN V GORICAH Ljubljana, 10. maja. V začetku maja so miroljubni vaščani v Goričah pri flol V gostilni pri Kleiudienstu ■»c je bitka začela. Brezposelnim je stopilo vino hitro v :;lavo, ker so imeli prazne že-iodee. Napad >e je začel z razbijanjem po mizi. Neki brezposelni je imel v robu zavit kamen, s katerim je tolkel pr> mizi in grozil vsem zaposlenim. Prva žrtev je bil zaposleni Ivan Zepič, katerega je četa brezposelnih zavlekla v ežo in ga neusmiljeno pretepla. Na srečo je Žopič zbežal na podstrešje, sicer bi danes ne dihal več. Potem, ko so Viezopselni rcuzhili vse šipe v gostilni in precej kozarcev in niku doži veli sodni dan. Vsaj i stolov, so junsaJi si>ečo vas. ^tare ženiee, ki se pripravlja-j Oboroženi so bili s kamenjem, jo samo še na slovo iz tega na | Poveljeval je eden izmed njih, oni boljši svet, so trdile, da je j ki se je imenoval za al>esin- NABIRANJE KRVI ZA RANJENCE EMM BM CMNM BMDAJ HITMO MMMJAJO BO WAVMDMWM CMWM PODTMŠMNM BPMMMMMBl GOMI ALI DOLI BCOVENIC PUBLISHING COMPANY * "GU. Naroda" Mfiamii Poznani kanadski zdravnik dr. Norman Bathune stoji i>oleg kanadske ambulance v (Madridu s pripravo za vbrigava-nje- krvi »španskim ranjencem. Na fronti nabira kri ter jo prinaša v bolnišnico, kjer jo vbrizgava v žile ranjen-t cev. Na ta način je že rešil življenje tisočerim ranjencem. skega cesarja, čigar povelja se morajo brez pogoja izvršiti. Napad na vas je bil strašen, toda prelita ni bila niti kapljica krvi, pač pa so bile pobite vse šipe v vasi in razdejane so bile strehe in oknice. Niti župnišču niso prizanesli, ko so ga šturmali z bojnimi kriki, da so komunisti in da bodo vse pobili. Junaki nehali biti junaki, kakor rfmo že rekli, ko so sedeli pred sodnikom. Trdili so, da so bili iz v an i in prvi napadeni od domačih zaposlen-cev. Priče so pripovedovale, kako so žvenketale šipe in kako so žene in dekleta trpetale za okni, misleč, da bo vsega konec. Kljub zatrjevanju, da so nedolžni, so bili obtoženci razen enega vsi obsojeni. Osijt je dobil '2 meseca in pol stro gega zapora, Mahovee '2 meseca zapora, Tavčar '2 meseca in 10 dni, Vidmar ^0 dni in Likar 14 dni zapora. Plačati morajo vso škodo, ki jo je vas utrjiela zaradi njihovega l>oj nega }>olioda. Enajst kmetov je bilo oškodovanih za okrog '2000 Din. Premlatenermi Ze-piču morajo pa kupiti novo ebleko. Kazen so vsi sprejeli, skoraj veseli so bili, tla se je njih 'vojni pohod proti vsem, ki niso naklonjeni brezposelnim, tako končal. HITROST ČLOVEKA IN ŽIVALI. RAZVOJ TELEFONA. K razvoju telefona je zanimivo omeniti nekaj številk iz •leta 1887. Takrat je bilo v Evropi 556 samostojnih telefonskih omrežij s 81.239 naročniki. V Avstro-Ogrski je bilo pet družb s 4200 naročniki, v Belgiji 6 družb in 4047 naročnikov, na Da reškem ena družba in 897 GROBOVI To bi moralo biti že vsaj v soboto objavljeno, (la bi bilo v nekakšnem skladu s (prazni-naročnikov, v Španiji G družb | kom, ki ga je Amerika -včeraj in 2200 naročnikov, v Angliji praznovala, pa .sem se zaka-9druzh i.n 20,426 naročnikov, v ani, kar uaj mi či.tatelji opro. Italiji 8 družb m 9128 naročni-'Me ^a družba^ Na potovanju sem videl obi-in 3930 naročnikov, na Holand- jG obov% Vsi so si slični, to- nik™ p nan,<- da v vsakem počiva del sv'oje- ni kov, na Portugalskem ena J družba in 890 naročnikov, v Rusiji 8 družb in 758(j naročnikov, na Švedskem (J družb in 17.282 naročnikov. V Švici je bil telefon v poštni upravi in je imel 07()0 naročnikov, v Franciji je imola poštna uprava 1821 naročnikov, družba Soeiete Generale de Telephones pa 7676 naročnikov. Clovelk prehodi po hodnem koraku 3 km na uro. Ce hodi hitreje, lahko prehodi 4 ali celo 5 kilometres. Na hoduljah,! kakršne rabijo prebivalci Lan-des v Franciji, lahko prehodi človek 7 kilometrov na uro. T< RENTABILNA SMRT. Vdova po nekem poštnem u-radniku je v Bayonnu dobila t«1 dni zanimivo tožbo proti neki zavarovalnici. Nje mož se je bil zavaroval za 500,000 frankov in je bil pravkar podpisal v prisotnosti uradnika te zavarovalnice pogodbo ter sprejel nje podpis, ko mu je postalo slabo. Minuto ] »oz ne je je omahnil mrtev. Zavarovalna družba je ki mc pozna ^ iz vdovi leta 1888 in drugič se ni|onill ko seni kot (ive|etni hotela nobena poročiti. Obe se oblačita popolnoma enako, imata tudi enake nazore in upata, da bosta umrli pred stoletnico rojstva. Dogodki naših dni ju ne zanimajo, pač pa obe radi obujata spomine na stare čase. Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v atari kraj ali MM Je potrebno, da Je ponton t vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne * niti Je V» nainai dali aajfceljto pe Jasni la la tati »a pwhibetl, da Je potor^Je odoboo la Ulic. obrnite na nas sa m poJasaMa. Ml preabrblaM vse, bodla! prošnje za p*vratm dovoljenja, polni liste, rišejo in sploh vse, kar Je sa potoraaje #otrcbuo V najkltrejtonn lasu, la kar Je glavno, sa najaianjto streAlcr. Nedriavijani noj ae odlatojo do sadnjega trenutka, ker •e Mi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, Pliite torej takoj sa la navodila la potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. otrok v krilu letal po idrijskih cestah: — Pa stopiva pogledat, kakšen kamen sem kupil nji in sebi. Ustavila sva se preti spomenikom. Zgoraj je 'vklesano ime '"Žust". Spodaj na desni 44 Mother Jane*' ter letnica njenega rojstva in smrti. Na desni 41 Father John" in letnica njegovega rojstva. — I prostor — "kamor bo 'vklesana I letnica njegove smrti — je pa prazen. »Stal je poleg mene, visok, koščen in razoglav. In pogled je imel v,prt v 'tisti prazen prostor. Uganil sem njegovo nemo vprašanje: — Kdaj? Kdaj f — in ga sočutno od vedel v dolino, ponavljajoč: — Razvedri se, John in pozabi. V svojih dvainsedenidesetih letih si še vedno korenjaik, in ne bo še tako kmalu. . . Par dni pred Sponinskim dnem sem izpolnil svojo obljube) ter obiska! Ooverdale, kjer je poko|>an moj dosti preramo umrli prijatelj Marico Rupnik. Vsa dolina v pomladnem cvetju, kakor pred letom. Marko pa «pi nevadramno spanje. Najbrž mu je bolje nego je nam. Iz njegovega groba je vzklilo cvetje — življenje. Mi pa blodimo in tavamo. Nekateri boječ se končnega cilja — smrti, nekateri hrepeneč po nji. m v Liti to A RTJVZ" > New York, Tuesday, June I, 1937 * THE LAROE8T SLOVENE DAILY 72P UJ33I. V TUJSKI LEGIJI Ko sem pred dobrima dvema'Sati. Tako lahko leži imn aonrima rt verna' zati. Tako lahko leži nekaj mrl smo medtem že bili spet teme letoma star komaj dobrih 17 ali pa z nasilno hrano cel dan, ljito očiščeni jn Vsi v novih o let, skrivaj prestopil italijan- imo^hV c«-1o dva dni, dokler ne pravah L' L* i v m«!.. !__I • l I . _ . 1 * sko mejo in se nekje nad Pos-'pride za bataljonom kolona tojno jMisleilnjie ozrl po svoji mezgov in mul. Marsikateri v domovini, ki ji ni enake na sve_'tem easu že izdihne. Xo, ka-tu, še nisem vedel, kam me bo terena |m živega najdejo, mu (tovorrlo se je, da so Frau-eove eete zasedle francos- k<\ira ozemlja. (>d|M>slali so nas v kamenito dolino Rif. Tam zanesla pot. Skozi zapore sem dajo vode, svetu ta- ?mo tam že našli tovariški ha-vajrni titibor Ob meji so bile potem zelo £OS- lzkusdi so me, ali sem zmožen(tujskih le-ij. Vsak 1, irijonar, to nastavljene arabske straže vsi li naporov, ki jih je treba ki pride sem v zapor, mora ve-pn»stati v Maroku. Preti irotove siniti. Xa druiri ec s puško in strojnico in alinar." Pov^lejo -a v sredo ta- strani pa je mnojro Spancev bom izilržal dol-e marše po borišč;i, obkrr.ženejra od avto-1 priWža!<» iskat zavetja v fran-liušcavah. Dodeljen sem bil mobilov in um pokažejo pok«»-: eoskem Maroku. Povedali so. prvi četi. Ko sem se z,glasil pri pališče, da se zaveš: Danes si da so na fronti pri Madridu sa- novih tovariših, me -e nihče ni tu, jutri boš morda že na dni-po^le pozdravil. Edina be- majhen pre-rešek se kaznuje > seda, ki jo privoščijo novincu, odtegnitvijo vode. V i21 dne-se glasi: "Rlussaj!" To poni«-- vili so zakopali ljudi. fv ni, da novinec drži jezik za se v zraku pojavi kakšno leta-zobmi. i In, morajo vsi jetniki v šotore. Mesec dni sem šele prebil v|da liebi letalec posnel tni^edi-maroških ka-amali, ko se je je Kolom-Rešarja. naš bataljon pripravljal na Preden smo začeli oble-rsiti "poiicijski pohoip* za celih II vas (kasbo), smo |>onoči nape-meseci'V. Kar za-oruazelo mi li daleč na okro*r dvojno bode-je po hrbtu, ko so mi tovariši čo žico, da nam puntnrski A-škodoželjno poveilali, da bo|ral»ci ue bi mo-li pobegniti, marš trajal .T» dni. Pred dne- Tretji dan smo va* zasedli — vom odlioda mi bili vsi leirijo pa ni bilo notri eneira Arabca »arji pijani — to je njihovo več. Kako so izirinili. mi je še edino vesolje, kadar morajo v dam* uganka. Štirinajst dni notrotovost. Se zdaj preklinjam 'smo tabi>rili v tej vasi popolno-tistih "'.*» dni, pri tem pa se sam ma brez dela. Vsak je lahko ne zavedam, kako sem vse to počel, kar se mu je zljuhilo. vzdržal. Tisto noč pred odho-| Ko WIM> ^ tako ,|rtljr dom, ko so uirasnilj luči je v postelji nekeim Xemoa odjek-nil strel. Hitro so odkrili odejo: to je bil »frozen prizor, nemški lejrijonar se je rajši ustrelil, kakor da bi šel z nami na marš. Le«*ijonarjem to ni bilo nič čudnega, odnesli so «ra stran, brez najmanjše žalosti na obrazih. , Naš bataljon je krenil proti Arlmluju, ki je gnezdo puntar-skili Ara»l>eev. Pot se je vila čez irorovje Velikega Atlasa. Tod je strašno suha dežela brez vode. Rilo je tudi nekaj potokov in studencev ob poti, toda nekateri so bili na enem kraju skupaj, potem |»i zopet po celih 120 km marša ni bilo kaplje. T« ako opremljeni marširamo ves dan v neusmiljeno žgočim solncu, pa mora ta in oni brez od] ločili, smo se napotili proti Pa-ifunsti, ki je skoraj sredi Veli-1*' utrujeni na kraj, kjer bomo I' mi tujei in da še vsak dan prihajajo novi na obeh straneh. Kar je bilo v Maroku raz-Ih»b>žljiv«nja vojaštva. so Francozi mobilizirali na mejo. Tako smo ostali dva in pol meseca v vojnem stanju, dokler niso nemške č. te izginile iz' španskeira Maroka pred Madrid. Zdaj so se iuiše čete vrnile iz rifskeira gorovja v svoje vo-; ja^nice. Mnoiro smo imeli ško-j de. kajti po^-o-te plohe v teli' kiajih najbolj prizadenejo vo-' jaštvo, ki nima s seboj nobene prave zaščite pred nalivom. Ali vas zanima naše tabor-»ko življenje? Lejrijonar je( oprtan z nahrbtnikom, z zalogo," vode iti s konzervami, vse skupaj tehta 'V2 kir, povrhu nosi še puško. Ko pridemo do smr- Predsednik španske vlade Dr. Juan Xe^rin, ki j,, bil fi-1 naučili minister v ('abalie- 1 rovem kabinetu, je sestavil novo šj>ansko vlado. »begani, planili so v spanju pokonci, pustili nahrbtnike in dru^e stvari. Samo eneira ne sme legijoiiar nikoli zapustiti, puško in naboje mora oteti. Za, tisteira, ki to izirubi, ni usiiiilje-1 nja. Tak nesrečnik mora v Ko-j lom-Bešar. v "deželo datljev"! in lejfijonarskih zaporov. ke«»a Atlasa. Xaša naloga je bila, da gradimo ozko ce-to, po kat< ri boe-raturiic razlike med dn< vom in nočjo ugonobijo marsikateri ma lei;ijonarja. Tu smo ostali štiri lin sece, namesto šestih. Naše bivanje j<» bilo skrajšano, ker so se začoli pojavljati nemiri na španski meji. Kar nenadno smo pustili delo v puščavi in se odpravili proti Ki^u, 5 dni hoda. Tu so nas že čakali veliki vojaški kamijoni da nas prepeljejo do vode omairati, čeprav je trden' F<-ža. V treh dneh in pol smo kakor dren. T^ejjijonarju, ki sej pris|>eli tja. Zavrgli smo sta-•zgnidi oslabljen odvzamejo re raztrgane ušive uniforme in puško in ira pustijo mirno le-! jih s<*žgali sre.li dvorišča, saj taborili, ne moremo takoj k počitku. Prvo je, da zgradimo okoli sebe pol metra visok ob-ivmbni nasip ali zid. ki naj nas varuje pred nenadnim napadom. Tak zid je včasih narejen v 4 urah in legijonarji so tako izčrpani, da se komaj še držijo na nogah. Cim pa je to delo opravljeno, je troba postaviti še šotore, obrnjene proti zidu. Spati je treba vedno tako, da je glinen puške privezan na desnico, to pa zato, da v trdnem spanju lahko takoj pograbijo za orožje, če bi se nenadno pojavila nevarnost. Taborišča izberemo najrajši na pobočju gora. Rado se zgo-7podujo in novejše zanimanje. Resnica je, da so športi, celo za gledalce, vedno zanimivi radi borbe meti igralci za zmago. Torej, ako se sami ne morete vdeleževati š[>ortnih iger, bodite športni "kibici." Videli boste, da se vam to izplača. Ponudi vam novo snov za razgovor, kar bode od koristi vašemu umu. Philip Murray, predsednik odbora za organiziranje jeklarskih delavcev razpravlja s krajevnimi delavskimi voditelji v okolici Pitt>bnrgha o načrtih za boj .proti neodvisnim jo "« F. POTREBUJEM r.O do 100 gozdarjev za sekati lokse, trdi les. Gozd je lep v ravnini. Plača se $2.25 od tisoč čevljev. Lupi se tudi smrekov le<. Od karda ali klaftre se plača $4.50. Hrana je dobra in tudi campa. Ce katerega veseli priti sem, naj se oglasi pri Mr. Frank Slavko. Glenfield, N. Y., ali pa pri meni na campi — Stony Lake, N. Y. Dela je za več let. Dela se tudi na dan.— „ _ J FLOYD MTKTilČ. (6x) KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET a NARODA" NEW YORK, N. Y. in . . . . Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Tnla vez. 27'J strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce In za oDe. ki so uem-Bčine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Kev. J. M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Cena......S.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njibova druStva in druu rtarunue ustanove. Bogato ilustrirano. NAŠA PRVA KNJIGA. 8|»Im1 Pavel mere. «0 strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu amerlSkih učnih knjip H slikami Primerno za otroke, katere hočete n»nditt slovenskega pravopisa. NAfcE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisni Fran Erjavec, strani. BroS. .4t VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............ S slik..mi. -50. J90 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. K era. Vezano. Cena ................2.— SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 BURSKA VOJSKA. 85 strani. Cena .......... BODOfl DRŽAVLJANI naj narote fcnjiiieo — "How to beton* n citizen of the United States". •10 OB 50-LETMCI DR. JANEZA EV. KREKA — 1)4 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami us|»ešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. .23 STATES. V tej knjigi bo vsa pojasnila In zakoni za naseljence. Cena .................. obrtno knjigovodstvo. 1IT>S strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 2a stavbno, brezposelnosti in problemi skrbstva ,n"otuo ,u strojno ključavničarstvo ter iele-ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 DENAR. Spisal dr. Kari Engilš. 2TJ6 strani. Cena ........................ J&% Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki uarodno-gosi>odar-skl strokovnjak, je razširil svo'» delo tako, £ da ho služilo slehernemu kot orientačnl spis [ o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. BroS. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, k! Je rulravll najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal »anjo Dolar. S slikami. LTS strani. Cena ..........1.23 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. IJ}0 bro§............. 1.25 Zelo koristna knjiga za rsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORIIIDA DO B1TOLJA. 1«- -»rani. Cena Zaniaiiv potopis s slikami »»stir: krajev na$e eiar»' domovine, ki so Sloveiuem Je malo l znani. .70 odkritje amerike, spisal II. MA.IAlt. Trije deli: 102, 141, 1&: strani. Cena mehko vez. Ji0 Cena vezane .M Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih, i pravila za oliko. 142 strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je tneba obnašati v družbi. probijttll sodobne filozofije Spisal dr. F. Veber. :i41 strani. Cena .... .7* Knjigo toplo priporočam«! vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čuarni sodobna filozofije. rl'sks realizem. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:: strani. Cena ..........................1-50 V knjiul so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. slovenska kuharica. S. M. '1. m parniknm. ampak si sam izbere pamik, s katerim se hoče vrniti, fv je pa slučajno ra/Iika v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, fiop'ara. re izhrre pamik. na katerem stane vožnja več. Zahteva ne samo. da uberr ptrnik od isle parobrodne družbe kot Je bil parnik, s katerim je pnto\al tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljani pa dobe potni list samo za eno leto. torej se morajo v tem času vrniti. Nedr/ailjani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki ne izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki immin priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Imajo /a to zadostne vzroke. Vsi oni. Ki so namenjeni letos potovati v *tari kraj, naj »I takoj zajamr'.io prostore, da n«- ho prrpo/no. Za mesec junij in julij so že skoro vsi prostori oddani Na parnikih. ki so debe'o tiskani, se vr*e izleti v domovino pod vodstvom izkusrnega spremijevalta. KRETANJE PAR O J KOV - SHIP NEWS Na trgu pred konvenčno dvon.no v Atlantic City, N. J., so delali pričakali 5l»0 delegatov, k: so prišli 1121 konvencij«* International Ladies Garment Workers. Članstvo te konve j«« od zadnje konvencije narastlo o«l i!00,Q00 jla J-lJ^OOO članov. •lici Najnižja kriminalnost med tujci. Federalni kriminalni urad pod imenom AVickershamova (Fe*h«ral Bureau of Investiga- komisija, prišla do istega skle- koholuih zakonov j«> razmerje znašalo 7.7 za tujerodce in (>.7 i. junija: Kurojj« v Bremen 1. junija : NOKMAND1E v HA> KE Ai|uiiauia v flitTliourj; WushliiKtun v Havre T* junija: Vub-unia v Trst 1». junija : QiiLtu Mary v Cherbourg med turodci. Ilrugače je raz-1 merje za tujerodce vseskozi} nižje k«»t za turodce. Na pr-j mer razmerje aretacij za rop je' hilo 12.4 med turodci a le .1 ..*]! O spanju. V Angliji je baje 2,000,1 N10 tion) popularnozi.au pod ime- pa. Kriminalna porodu ki ^.tuj^i«>.k i in za ulom je raz.i! jl|(li;kfn,'. mon.jo ^t. ^ato ^'^eno nom "G-men'% je zojet izdal jih Federal Bureau of Investi-j I,M'.rje 7imsaI<> ozir.mia < .2.J ni -U(Ia ^1>ll ja pr„bl,.in ^ junija: javnosti podatke o aretacijah, gation izdaja vsak«) leto. h rez: '/l'"!.'1.v' 7',{ !MI"«,y/»".l«,nje^ 111 span ja v angl.ški javnosti toli- Bremen v t ki dokazujejo, da tujerodci ni- izjeme dokazujejo isto stvar jn i-'^ '"n.M'. kakor t udi za pijan-j ko />ani,Man ja> So iju,|jc.f ki jim Lafayette T 10. junija: Bremen v Bremen 1 J. junija: Cbampluin v 11 it v i e Coute dl Savola » (Jenoa 16. juniju : Manhattan v Havre A«|uitania v Cherbourg NVrmanille v Pavre '•H. junija : Kuropa v Bremen Junija: He «1«' Kmnre r Hs^re BKRFNGARIA v CHERBOURG Saturnla v Trst Si. Junija : Queen Mary v Cherbourg Lienua so odgovorni za visoki odstotek zavračajo neprestane trditve, aločinstva v Združenih drža- češ da lir«» spati. -\r želi. Iz proučevanja podatkov gle_! Dejstvo, da se tujerodno predi- aretacij v 1. lil.".«; je! hivalstvo hitro postara, je mor-razviduo. da le z ozirom na tri, da eden izme,| razlogov, ki dr-vrste preknšitev zakona je odi*' kriminalnost med tujerodci, stotek aretacij med t:ij'-ro«lci tako nizko. I'o v prečna starost, iti >icer odkar ira je d«»|»tela večji kakor med tukaj rojeni- tujerodca je l«'ta l!l.*»o znašala I avtomobilska nesr«'ča. K« k«»rd mi Ameri-kanci. Bilo je 21.."» .44.4 !• t. dočim povpiv«'na sta-1 na tem polju j«* pa d«»s»»«rel \Vil-j < >d ča>a do časa t ve-1 aretacij izmed vsakih 100,000 rost turodnih helekožcev znaša liani < olson iz 1'ort Hlizahetha no izve«lene preiskave dognale,j tujerodnih b«'lokožcov za na*i-!let. Ali tudi ako jemlje- Otroku je' ozir podatke aretacij po let ni -pal. In zanimivo je, «la -tnih skupinah. j<» nizvitl-lje valil krivdo na sodišč«*. o«lnijo za pričo. Zastavili so mu baje tako za- ne komisije 1. 1902 iti trideset bil za vsakih 1IMI.000 tuje-;terih je kriminalnost najbolj let kasneje je Narodna komisi-. rodeov i:i 2.7 za isto število tu- poirosta. Na primer, razmerje ja o u boga n ju zakona, znana | rod cev in glede prekrvitev al- : aretacij izmet I mladeničev v kaj rojenimi Amerikanci. T<» j merikancev dejstvo izvira — na primer —j za **nakiif». prejemanje in po- ro«lci je mnogo nižia kakor med rz izida preiskave iiidnsirijal-j s«'»lovanj«' iikra«h*ne lastine" je! ttir«»d<-i i-tilj h-t >tan»sti, v ka- VAŽNO ZA NAROČNIKE Poloc naslova je .l^vMi.o du Slsij imut^ plačano uaro^nlno. Prva Rt*r'':ikn p<>uieni niose.-, dru^a «l:m In tretja .«'to. l>a mini prihrani.** nr.Ni(rohn<'C« il»»ln in strnskov, \'as prosimo. pravočasne peravnntL Posljit«4 naročnino ju ravnost nam ali jo pa plavajte nntanu zastopniku v Va^t-in kraju uli i>a kateremu izmed zastopikor. kojiti iiu^na s., tiskana z debelimi črkami, ker so uprnvi- Č«>nl obiskati tudi drupe naselbin«;, kjer je kaj na5ib rojakor naseljenih. : m tebe tudi dobro poznam, poreilnica!" i,n<) leta l!i:i(i aretiranih 4eh'je bilo aretiranih iz-more ugovarjati, zato se Ludvik noče prepirati s svojo hčer- med vsakih 100,000"tukaj roje-ko. Nežno jo poboža po obrazu in j«i poljubi na lice. I „,), belokožcev. ali odnosno "Kaj ne, jaz te smem poljubiti f" se smeje. Hana okle-1 število za tujerodne helokožce ne roke okoli njegovega vratu in ga burno poljubi. |znaša le 199,2. 4M)a, jiapa, tudi če dišiš po pivu in cigarah! To je pri tebi vse drugače!" Oče e m Trl^r Tr^u.. ti i • - ^ •♦datotek kriminalnosti med i! je napram 1^.1 aretacij izme«l,mo v In tiho, kot bi bila vohka skrivnost, mai za>epeče na uho-K • i......i « i . • , t - • -i » ♦ "Stare mame ne morem videti!" uno-|tnjerodei je ,„/..„ kakor m«,1 tu-| istega števila tukaj rojenih A-( >taro Proti temu ni bilo mogoče ni<"esar storiti bila pač zoprna. pesa leži z odprtimi očmi, pričakujoč strica, ki jo ljubeznivo poboža po obrazu. Kako je brl a podobna ljubljeni sestri! t4Dragi stric, v resnici nisem bila poredna," tnu pravi tiho. "Saj ti verjamem, Deša! Pomiki, da je teta zelo nervozna. Saj ne inisli tako. Jutri bo vse pozabljeno." I)«>ša, ki je imela zel«, rahel spanec, se ponoči zbudi, ko sliši liano, kako se nemirno preobrača po postelji in tiho stoka. Vzravna se in pokuša. Da, ni se motila. Naglo skoči na noge, prižge luč in steče k liani k postelji. Frida, ki Se j«» vsled svetlobe abuilila, zm«»rja, še napol vspanju: 44Kaj jra ti pride na misel, Vetša, da tako ropotaš?" "Mislim, da je Hana bolna." 44Neumnost, saj je vendar sinoči bila popolnoma zdrava " "Ali si bolna Hana?" Boječe se >kloni Deša čez Hano, eije obraz je vroč in rdvč. _ "Naenkrat me je začelo boleti grlo in ne moreni požirati," loži Hana in se prime za vrat. Desa prosi Frido: "Ali ne bi hotela povedati mami?" "Tako hudo menda nebo! Tudi mene pogosto boli grlo .Ne smete biti tako mehkužne," godrnja Frida. "Boljše, da ji poveš, Frida. Tako se bojim! Hana ima vročico — J*>g»lej jo vendar! Jaz že vem. kako je to." "Mama bo huda, če jo zaradi tega zbudimo!" Vendar pa Frida izpolni Dešino prošnjo in p«>kliče mater Dr. Asclienbach je še prej pred Hanino posteljo kot njegova zena; skloni se čez njo in se prestraši, ko vidi njen iz-preinenjeni obraz "Papa!" gova prša. 44Hana ima vročico," pravi goisi>ej Otiliji. "Grlo jo boli in ne more požirati," pripomni Deša, ki v svoji dolgi nočni obleki in z dvema dobelima kitama stoji kot angel poleg Hani ne postelje. "Mogoče se je Hana v mokrem in hladnem vremertu prehladna," pravi gospa Otilija ter prime njeno roko in išče žilo, 44vedno mora zunaj letati z Vešo! Ali pa se je nailezla bo-Jeani od Veše--" "Mislišf Po toliko tednih?" v« čje med turodci kot med tu-Lt .... i» i • m i ... ... 11 mir Darbv iz .Morksopu se z« je rot le i. in za ponarejanje in prostitucijo več kot trikrat. 20 let ni naspal v }M>ve«|ujejo, da večkrat po več noči ni spal, potem je pa spaU n« pretrgoiua 24 ur. (»eo. Kenneth I »•—t ne -pi že ;n*t let v Južni Afriki. Mož celih 45 i -tarosti od 15 do 21 let j»» zna-alo 1 X.5 za turodne helokožce 1'letena vprašanja, da je prišel doill«»V Ves iz sebe. I je gel je k počitku, za spa t pa ni mogel in jM)tem polnih 45 let ni spal. Ni torej čUida, da ljudje v tistem zločinov tudi veČin* teh zastopnikom ima v zalogi tuji koi.euak.ie in frat1k«!; (e ne jlrl 1»a za vas nakoče. — zato obiščete zastopnika. če kaj potrebujete zašepeče Hana in nasloni svojo glavo na nje- Mož zmaje z glavo. "DeŠina bolezen je že «lavno p«xzabljena! To je izključeno!" Zeio je nejevcifljen na ženo. Vedno Veša! Povsod je ta otrok kriv! Njegova resnicoljubnost se upira. Hana mora odpreti usta. Žleze so ji zelo ote«'-ene irf vnete, pokrite z Mo plastjo. Najbrže tudi vnetje žlez! Ko gospa Otilija to opazi, se ze4o prestraši. Ali ne more tudi biti difterija? ^JfTrtsim, takoj poklliči zdravnika," ga sili žena, "naj takoj pride." (Dalja prUio«iiji&£ CALIFOKN'4: San Fraucidco, Jacob Laubhln »'O IX) RADO: Puehlo, Peter Cull^, A. Saftl« Walseuburg, M. J. Baruk INDIANA : Indlauapolis, Fr. Zupaotlt. M.LINOIS: Cblrago, J. Bevčlč, J. i^ukaolcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cli *jc Id Ullnols) Jnllet, Mary Bambb-h La Salle, J. Spellcb Mas«2.2.")1 jetnikov v poslanih v državne in federalne . . .. . „__[kaznilnic«' in reformatorje. Od narln^rtoo. Frank Trooa J Cleveland, Anton Robek. Chaa. Kart ! t<*h jetnikov je 4.*).OSl spadalo linger. Jacob K»»»nlk John Slannik | k bidokoŽCCin in izmed teli le Glrard, Anton Nagode i 2.S44i je bilo tlljerodceV. To po- lti"!) ja, da tujerodci. dasi tvorijo 12."» ostotkov celokupnega hViokožneira prebivalstva Z«lni-j ženili držav, s«> y>rispeli le «nlstotkov belokožnega prebivalstva v zaporih. UHIO: Lrjrain, I^onls lin hint, John Krn>^ Youngstown. Anton Klkeli »REXiON: Oregon City, Ore, J. Koblat PENNSYLVANIA : Bes.seiuer, John Jernik&l Ivana Drougbton, Anton Ipavee Conemaugb, J. Brezovee Covcrdale in okolica, Mrs. Rupnik Expert, Louis SupaaHi Farrel, Jerry Okorn Foreot City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanielj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John 2nst Pittsburgh in okolica. J. Pogafar lu , Philip Profar Steel ton. A. Mren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton. Joseph J or an WISCONSIN: j Milwaukee. West AIUs, Fr" Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loots Tanehar Diamond vtlle. Joe RoUch le :).2 za tujer«»dce; izmed-kraju nočejo pričati pred so- «liš<'«MII. Londonu je nek, odkar ni spal. Ko j»» bil star 50 let, so mu od poved rili živci zaradi prezaposlenosti in pozneje ni več zatisnil «»ei. «"«»prav j«' bil stalno pod zdravniško kontrolo. Kljub temu se pa počuti dobro, čil in zdrav je kakor da bi normalno spal. Ponoči sedi in posluša radio, zaspan ni nikoli. V A ni: I i ji oglašajo razni svetovalci, ki svetujej«i ljudem k;i-ko je treba spati. Norman Davis svetuje spanj«* v «»brokih. Tri tir«1 naj bi človek spal, tri delal. |H»t«'m pa zopet tri spal. < 'lovek je povsod o-vezen in spočit, če spi tri ure v presle«!-kih. Xeki angleški zdravnik pa svetuje, naj ljudje spe stoje. Da nav«'demo rojstne «l«»žele lelt tuj«»rodcev, obsojenih leta 1934 od sodišč v državne in federalne kaznilnice, 627 izmed njih se je ro«lilo v Italiji, 431 v Kanadi, 2H2 na Ruskem. 241 na Poljskem, 162 na Nemškem. 147 v Avstriji. 79 na Grškem. 55 na Ma«1žar?4kem, 46 v ("Vlioslovatkiji, 45 na Sve«lskem. na Finskem. 37 na Lit vinskem. .°»4 na Xor\-eškem, 36 v Jugoslaviji, 34 v Mehiki. 26 na Francoskem, 25 na Danskem itd. ' «'eš. da se tako kri lažje 7ire teka po žilah. Tatk to, katera Ja preJeL ADVERTISE in 4tGLAS NARODA" "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* pošiljamo. Bremen Havre M. juniju : NOKMANDIK w HAVRE AQIITAMA v CtlF.KBOl'VG \Va-biiiKt«>n v Havre julija: ' "orite • 1 i Snvoin r 'ivnoa BercJiKaria y C'b«Tl»ourg Cliam]*laln v llavre K. juliju: Europa t Bremen 7. julija : Queen Mary v Cherbourg '•». lie de Frawe t Havre 1U. julija: Vuhania ▼ Trst 14. julija: NortnaiKlie r Harre Aqiiltania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Bex v <;«-n«.a Bremen v Bremen 21. julija: Berenjptria ▼ Cherbourg -*3. julija: KI KOPA T BREMEN -4. julija: Saturnla v Trst Cbamplain v Havre ITS. julija: Waslnnjrton v narre Qu«f*n Mary v Cherbourg 20. julija: He de Franf*e ▼ Havre ' 31. j«itlja: Conte di Savola t Genoa ti. avgusta: Breiu«'ii v Bremen 4. avjru^tM : Aquitania v Cherbourg Noriiiandie v Havre ti. iiv^rusta : I H' M- v Havre T. av^U!-ta : Hr\ v «;«->n»a 10. avgusta : Kur«v Br«Mii«'n 11. av^tista : Qu«»ii Mary v CherlM»urg 11. avgusta : Viib-ania v Tr-it Chaiiiplaiii v llavre 15. avgusta : Normalulif v llavre A<|iHlaiiia v Chi'rbftiirg iavgusta : I!r«-ni»-n v I»r«-ui«'n -1. avgii>ta: Paris v Havre «*■ »fit«- «li Savola t (ienoa I!ar*»iuraria r Cherb«>urg .'4. avgusta: bolna r <>«-iioh J-V avgusta : Qneen Mary v Cherbotirg avgusta : !!«• «le Franr** v Havre till r of m v Bremen ■5*. avgusta: I^nfaj-ette r na vre Satnrnia r Trst Za vsa pojasnila glede p^nih II-s