Beda (Iz ruskega preložiJ —k—.) [jinekej vasi sta živela dva kmeta, ki sta si bila r&dna brata: jeden je bil siromaien, drugi iraovit. Imoviti se preseli v mesto, -sezida si veliko hišo JPPff1"01' postane trgovee, a drugi brat siromak često niraa niti kosea kruha. |^p| Otroci — jeden manjši od drugega - - phikajo in prosijo jesti. Od jutra 4- do večera se siromažni kmetič trudi, kakor riba, ki se zaletava ob led, ali TOB zaman. Nekoč reee svojej ženi: n.Jaz pojdem v mesto in bom prosil brata, da mi-s čimur koli pomore." In Šei je k bratu bogatinu. Ko pride do njega, reče mu: nOj, bratec moj dragi! Pomozi mi, s čimur vže koli moreš iz moje velike bede; Žena in otroci m\ so gladai, da se i-«z.-DJa vidi." nOstani pri meni teden dni, da bodež delal, in pornorem ti!" Siromak ostane pri bratu: pometa dvorišče, snaži konje, vozi vodo in cepi drva. Ob tednu mu da bogatiu lilebec kruha, rekoč; BEvo ti lilebec kruha aa tvoje delo!" —¦< 18 ~. - ,,Povrm ti Bog!" zabvali se siroraak, priktone se in hoče oditi. — ,Postoj! Pridi jutri k meni v gosti ter pripelji tndi ženo s seboj! Jutri je moj gotl!" — BEj, bratee! kaj hočem pri tebi? Saj znaš sam: k tebi pridejo trgovei v čižinuh in lepilj kožnhih, a jaz bi prišel c opankih iu raztrganem, sirem kaftanu!"*) nNič ue de, le pridil Tudi za-te bode prostora!" — ^Dobro, bratec! Pridem." — Siromak se vrne domov, odda ženi kruh in pravi: ^čuj, žena! .Intri so naju v gosti povabili" — ,Kak6, 1 gosti? Kdo je povabil?" — »Brat, jutri je njegov god!" — ,Nu, pa pojdeva!" -- Zjutraj rano vstaneta 1110/, in žena ter gresta v mesto. Prideta k bogatemu bratu, pozdravita ga in sedeta na klop. Za mizo sedi \ie mnogo odlične gospode. Gospodar pogosti vse, a popoluoma pozabi na siromašnega brata in ujegovo žeuo. , Nižesar jima ne ponudi. Onailva sedita tu, samo da gledata, kako drugi pijo in se gosk'. Obed mine. Oosti začno vstajati izza mizo ter se zahvaljevati gospodarju in gospodinji. Tudi siromak vstaue 8 klopi in se globoko priklone imovitemu bratu. Gosti odhajajo židane volje, razsajajo in pojo vesele pesni. Ubogi kraetič pa se vrača -s praznini žfJodcera domiiv. — »Z&pojva tudi midva!" reJe ženi. - ,Oj ti bedak! Ljudje poj6, kev so dobro jcli iu pili; a kako pride tcbi na misel, da bi ti pel?" — nNii, vender sem bil pri bratu ob njegovem godovnem dnevii! Sram ine je iti domov, ne da bi pel. Ako zap&jem, mislil si bode rsak, da je tudi raene pogostil ..." — »Nh, papoj, ako hočeš, a jaz ne bodem pela!" — Kmetič zapoje in zdi se mu, da sliši dva glasova; preueha in vpraša ženo: „ Ali si ini ti pomagala peti z zvonkim glasora?" — ,Kaj ti v glavo ne pade? Jaz na to niti mislila niseml" — ,A kdo drugi?" — nTega ne vem," reče žena, Hzap6j veuder še jedenkrat!" — Zap5jii zopet. saj poje sam, a slišita se dva glasova. Preneha in vpraša: .Ali si ti, Beda, odzivala?" — BDa, dii! Jaz sem ti pomagala." — nNii, Beda, idiva torej vkupe!" — .Idiva, gospodarl Ali jaz se več ne ločira od tebe." — • Knietic pride doraov, a Beda ga vabi v krftmo. Refie jej: nNimam noveev!" ,Oj ti iudak, ti! Čiinu ti bodo novci! Glej, ua sebi iraaš polukožuh! (5imu tije? Skoraj bode poletje, a ti ga še vedno nosiS! Idiva v krčrao in polukožuh na stran!" — Kmetii in Beda gresta v krtmo iu zapijeta polukožuh. — Drugega dne toži Beda; preveč se je napila in glava jo boli, a vender zopet vabi abozega kvneta na žganje. — nNimam novcev!" reee kmetic-. — ,1, i-imu bodo uama novci? Nalozi sani na voz — za pijačo bodedosti!" — *) Gorenja suknja, kakeršoo nosijo vzhodni narodi. 19 rKaj mu je pofseti? Siromak se Bede ne more znebiti; vzame sani in voz, pelje se v krčmo ter oboje zapije z Jiedo. — Zjutraj Beda se huje toži ter zopet vabi knieta, naj se gre krppčat. Siromak zapije brano in oralo. Mesec ne preteče, zapravil je vse; da, ee]6 hišo je zastavil sosedu in znosil novce kn"marjem. Boda ga zopet nadleguje, rekoč: .Jdiva malo v krčmo!" — ,Nš, Beda! Nc morem. za potrato nimam ničesar več." — ,.Kako to? Tvoja žena iraa dv» sarafana*). jednegajej pusti, adrugegažapijva." Kmet vzarae sarafan. zapije ga in premišljuje: .Sedaj niraara okvoglega več, niti bora niti dv<">ra, uiti jaz niti žeua." — Ko se zjutraj Brda zbudi, vidi, da pri kmetu ne more ničesar več dobiti, zatorcj reče: .GoBpodar!" ,Kaj hočeš, Beda?" - ,Veš kaj? Pojdi k sosedu in prosi g& par volov in toz!" — Kmet gre k sosedu: »Posodi mi" — prosi — ,za nekoliko dnij par volov in voz; delal ti bodem zato ves teden!" — ,čimu jih potrebtiješ?" — ,Pe]jal se bodem v gozd po drva." — ,Nii, vzemi; ali ue nakladaj prevelikih tovorov!" -- ,Ej, kaj še, dobrotnik mojl* — Privede par volov. sede z Bedo na voz m se peljota ita plano poijč. — nGospodar!" veče Beda. ,,ali veš na tem polji za neko vcliko skalo?" — nKaj De bi vedel!" — .Peljiva se Wrej naravnost k njej!' — ,Pripeljeta se na reženo mesto, ustavita vole in stopita z voza. Be'da re6e kmetu naj privzdigne skalo. Kmet poprime, Boda irra pomaga. Iu glej! odvalita jo, pod ojo se pa odprii jania, ki je do vrha nasuta s samim siihim zlatom. — ,Nii,. kaj gledaš?" vpraša Beda siromašnega kmeta, ,uosi brzo na voz!" — Kraet začue nositi in nakopiči poln voz zlata; vse do poslodnjega zlatnika je pobral iz jarae. Ko vidi, da ni v jami nič več zlata, re6e: ,6lej, BtSdal Ondii je . menda še uekaj zlata." — Beda se sklone in vpraša: nKje? Jaz ga ue vidim." — ,Poglej, tam v kotu se nekaj svetli!" — BNe vidira niiesar!" — .Zlezi v jamo, da bolje vidiS!" — Beda zleze v jamo; a komaj je notri, pokrije ,jo siroinak ktnetifi se skalo ter rete: nTako bode boljc! Ako bi te vzel s seboj, ti bedna Beda, zapila bi mi še te novce. da-si nc tako hitro, a vender gotovo." — Kmetit- se pripelje domov. spravi zlato v kJet, odvede vole sosedu in zaSne premišljevati, kako bi si napravil lop dom. Kupi si lesa, postavi prostorno hišo in za&ne živeti še mnogo razkošnejše nego li njegov brat. Ne glede na dolgo pot odpelje se r mesfa ter porabi brata z njegoro ženo k sebi na svoj godovni dan. — BGlej, kaj si izmisliš!" re6e mu imoviti brat. nSam uimaš kaj jesti in se hočeš radovati na svoj god!" — *) Eusko žensko oblaiiilo. ,Nil, nekdaj je bilo tak6, a Sedlij, hvala Bogu, nimam ni6 raenj nego ti. Pridi, da vidiš na svoje oči!" ,Dobro, pridem!" — Dmgega dne se imoviti brat odpravi s svojo ženo na pot in pride k bratu na godovni dao. Ali glej! siromak iraa novo in visoko bišo, kakeršne nitna niti vsak trgovec. Kmetič ju bogato pogosti, napoji jn z medico in raznimi vini. Bogatec vpraša brata siromaka: nPovej mi vender, kako si tako hitro obogatel?" — Brat siromak raii pove vse, kako se rau je pridružila Beda. kako je z BLdo po krSmah zapravil vso svojo imovino do zadnjega beliča: samo 'duša v telesu mu je že ostala. Kako mu je naposled Beda pokaiala zakli\d svedi polja, kako j« on zaklad vzel in se iznebi! Bede. — Bogatec mu jame zavidati srečo. .Hajdi!" misli si, »peljem se na ravno polje, vzdignem skalo in izpustim Bedo, da do tal uniči mojega brata, potlej se ne bode vef pred mano bahal s svojim bogastvom!" — ¦ Požlje ženo domov, a sam požene konje na polje. Pripelje se k velikej skali, odvali jo v stran in se priklone, da bi videl, kaj je pod njo. Komaj pripogne gtavo — vže skoči Beda iz jame ter mu sede na tilnik. — ,Ahii! zdaj te imara — \ipije Biida — faotel ši me umoriti, pa ni Jlo. Ne, sedaj pa ne grem od teb.e nikoli več!" — ,PosluSaj, Beda!" rede bogatee, ,saj to nisem jaz zaprl pod to skalo." — ,A kdo drugi, ako ne ti?" — nMoj brat te je tii sem zaprl, moj brat. Ajaz sem le prižel. da te izpustim." — BNi res! Lažeš!- Prevaril si me jedeDkrat, a dmgič lne ue bodeš." — Krepko zasedc Beda imovitega trgovca tiloik, ter ga ne izpnsti vei. Ta jo prinese domov in vsc njegovo gospodarstvo jame iti rakovo pot. Vže rano zjutraj prKne Beda svoje delo, vsak dan vabi trgovca v krčmo. Mnogo prcmoženja gre v krimarjeve roke. — »Tako ne morem dalje živeti," niisli si trgovec, ,dosti dolgo sem rže zapravljal z Bedo! (''as je, loSiti se od nje; ali kakoV" PreraiSljiije, pre-mišljuje in naposled si izmisli nekaj. Gre na prostorno dvoriSie, obteše ondu dva ¦ hrastova klina, vzame dovo kolo iD trdo zabije klin od jedne strani v pesto. Poišfie Bedo ter jej reiie: ^Zakaj, B(ida, vedno lenobo paseš?" — BA kaj naj delam?" — „1(1 kaj? Idiva na dyoriš6e skrivalico igrat!" — Beda je zadovoljna; gresta na dvorilče. Najpred se skrije trgovec, a Beda ga takoj najde. Sedaj pride vrsta na njo. ¦— nNnw, reče, ,,mene ne najdeš tako hitro! Zlezla bodem v kako razpoko." — nKaj?" odgovori trgovec nti še v to kolo ne zlezeš, in zlesti hočeš v kako raipoko!" — ,V kolo da ne zlezerf? Le poglej, kako hitro!" — Bčda to rekži, splazi se v kolo; trgovec zabije še od druge strani t pesto hrastov klin, vzdigne kolo in je vrže z B^do rred v bližnjo reko, B^da utone & trgovec začne ž.iveti po slarem.