PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ___________rn I*
Abb. postale X gruppo	LCIlil t)U lil*
Leto XXIII. Št. 169 (6753)
TRST, sreda, 19. julija 1967
JUTRI NOVA SEJA GLAVNE^ SKUPŠČINE OZN
SZ opozarja na nevarnost nove vojne če se izraelske čete ne umaknejo
Nadaljujejo se posvetovanja o morebitni kompromisni resoluciji - Opazovalci OZN začeli opravljati svoje delo ob prekopu - Eškol postavlja zahteve po Sueškem prekopu
NEW YORK, 18. — Sovjetska zveza je opozorila danes varnostni svet, da bi utegnila znova izbruhniti vojna na Srednjem vzhodu, če ne bo Izrael umaknil svojih čet z zasedenega arabskega ozemlja.
Sovjetski zunanji minister Gromi-
ko je poslal v tem smislu pismo predsedniku varnostnega sveta, v katerem omenja, da so izraelske sile v zadnjih dneh večkrat bombardirale egiptovska mesta in pravi: «Dogodki na področju Sueškega prekopa dokazujejo, da Izraelci nadaljujejo svojo napadalno politiko proti ZAR in drugim arabskim državam. Sovjetska vlada meni, da so vojaški spopadi na področju Sueškega prekopa, ki so jih povzročili Izraelci, skrajno nevarni in se lahko spremenijo v širši spopad. Zaradi tega je potrebno izogniti se nadaljnjim vojaškim spopadom in odstraniti nevarnost nove vojne na Srednjem vzhodu. Zato pa mora Izrael takoj umakniti svoje čete z zasedenega arabskega ozemlja. K temu hiorajo prispevati Združeni narodi.* V četrtek se bo ponovno sestala Klavna skupščina, da zaključi izredno zasedanje v zvezi s Srednjim vzhodom. Medtem se nadaljujejo posvetovanja med delegacijami, da bi našli kompromisno resolucijo. Veliko aktivnost razvija sovjetska
zaključila z odobritvijo resolucije, ki naj bi vsaj deloma ugodila Arabcem. Se vedno se diskutira o resoluciji. ki so jo predložile latinskoameriške države. Resolucija postavlja pogoj za umik izraelskih čet arabsko privolitev v konec voj. nega stanja, ki je v veljavi od leta 1947. Arabci pa nasprotujejo ukinitvi vojnega stanja in absolutno nasprotujejo vsaki povezavi umika izraelskih čet s to ukinitvijo. Tudi nevezane države se pogajajo z latinskoameriškimi državami, toda vsa dosedanja pogajanja so bila brezuspešna. Zato računajo, da bo skupščina znova prepustila varnostnemu svetu zadevo Srednjega vzhoda, tako da praktično ne bo sprejeta nobena pozitivna resolucija. Sicer pa so pogajanja otežkočena zaradi ciničnega stališča, ki ga zavzema Izrael do resolucij skupščine, kakor n. pr. do resolucije, ki poziva Izrael, naj ukine vse ukrepe o priključitvi Jeruzalema.
Ob Sueškem prekopu je skupina opazovalcev Združenih narodov začela opravljati svoje naloge. Danes delegacija, ki upa, da se bo debata | m bilo nobenega incidenta. Opazo-
OlIlliiiiiiuiiiiiilillIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllimiltlllllllllllinillllllllllllllllllllllllMIIIlillllMIIII
PO POSVETOVANJIH V MOSKVI
Bumedien in Aref stase vrnila v Kairo
Takoj po prihodu sta poročala Naserju Uradno sporočilo o moskovskih pogovorih
KAIRO, 18. — Predsednik Bume-dien in predsednik Aref sta zaključila posvetovanje v Moskvi in sta •e nocoj vrnila v Kairo. Na letališču ju je čakal predsednik Naser. Takoj nato so vsi trije predsedniki odšli v Naserjevo rezidenco, kjer ®e je posvetovanje nadaljevalo.
V Kairu se je zvedelo, da se bo konferenca arabskih zunanjih ministrov sestala v Kartumu čez kakih 15 dni. Proučili bodo akcijo vsake Posamezne države za likvidacijo po sledic napada in govorili o morebit bi konferenci na vrhu.
Uradno sporočilo o Bumedienovih 'b Arefovih pogovorih v Moskvi pra-v'> da so se sporazumeli, da je od-Pfava posledic izraelskega napada bistveni pogoj za obnovitev miru na Pednjem vzhodu.
Sporočilo dodaja, da sta Bume-b'en im Aref cenila stališče Sovjetske zveze in drugih socialističnih bržav v krizi, ki so jo povzročili Izrael in imperialistične sile, ki ga Podpirajo. Podpora Sovjetske zveze *b drugih socialističnih držav arab-bbbi ima važno vlogo v odporu Ptoti napadalnim načrtom Izraela, J' ga spodbujajo imperialistični *r°gi. Poudarila se je tudi želja po badaljnjem razvoju prijateljskih Odnosov med SZ in arabskimi drčami.
Bumedien in Aref sta s sovjetski-bh voditelji govorila tudi o konfeti arabskih državnih poglavar-
16.	julija. Brežnjev in Kosigin I sta poročala o sestanku vladnih b Partijskih voditeljev socialistič-,'P držav v Budimpešti 11. in 12.
iblija.

Posvetovanje o vojni v Vietnamu
d ®AJGON, 18. — V Sajgonu so se sestali veleposlaniki sedmih hluv’ ki so se lani udeležile majske konference in ki sodelujejo tftn naPadu v Vietnamu. Uradno v {očllo o sestanku pravi, da bodo tirJi ^Ingtonu ustanovili odbor daio?tavn,kov sedmih držav, ki bo Suji?1 informacije o skupnih voja-jt1 akcijah v Južnem Vietnamu, br Se y£e morebitne konferen-MhnaJ višjih predstavnikov omenje-si. sedmih držav, je južnovletnam-Jh^bnanjt minister izjavil, da bi brSn Vietnam sprejel zadevni ii^og. toda do sedaj ni uradnih Č& KaclJ. ki bi potrdile govorice, Ban-S0 ta konferenca oktobra v V8D°ku-
ve sajgonu se nadaljujejo pripra-3 *a predsedniške volitve, ki bodo sia^plembra letos. Sajgonska po-ČeJ, a zbornica Je odobrila danes P0 " °d osemnajstih kandidatur. Pto3sedanju, xi je trajalo sinoči V0 v noč, je skupščina odobrila SegLjkabdldaturo sedanjega pred-bilnufb, Van Tieua in sedanjega *Uja i ega predsednika generala bika’ n kandidira za podpredsednik' ,Pred odobritvijo te kandidatki i nastal oster spor, ker je katiriu andldat vložil priziv proti Tieu raturl’ da bi morala Van a general Ki odstopiti, pre-tejjniaandidirata. Nastala je preje vnJ,a Hapetost. zaradi česar se ®ejj ,jafikt odbor sestal na izredni -bos? Je,hkrati odredil priprav
V;
taio -P°hci.1e. Kandidatura ge, 4 Van Minha, ki sedaj živi v
izgnanstvu na Tajskem, ni bila odobrena. Nekaterfi generali so namreč izjavil, da bi Minhov povratek v Vietnam ogrožal državno varnost. Kakor je znano, je general Minh izvršil državni uSar proti Diemovemu režimu.
Ameriška letala so včeraj bombardirala železniško križišče Kep 60 kilometrov severovzhodno od Hanoja in nekatere kraje blizu Hajfonga. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali in en pilot je bil ujet. V Južnem Vietnamu so bombniki «B-52» bombardirali nekatere položaje osvobodilne vojske 40 kilometrov zahodno od Dananga in 50 kilometrov od Sajgona. Na kopnem so bili le manjši spopadi med osvobodilnimi in ameriškimi silami.
Predstavnik severnovletnamskega ministrstva za kmetijstvo je izjavil, da je bil pridelek riža v Severnem Vietnamu relativno dober, kljub številnim težavam, ki so: a-meriško bombardiranje, slabo vreme in dejstvo, da so številni kmetje zaposleni pri obrambi in popravljanju vodnih naprav.
Ženevska konferenca
ŽENEVA, 18. — Na današnji seji razorožitvene konference je indijski delegat ponovil stališče Indije glede pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Poudaril je zlasti, da se noben razorožitveni ukrep ne sme sprejeti ločeno, temveč mora biti sestavni de! organske celote, ki naj pripelje do splošne in popolne razorožitve, zlasti kar se tiče jedrskega orožja.
Indijski delegat je tudi ponovil, da bo moral biti načrt o neširjenju jedrskega orožja univerzalen. Ukrepi o preprečitvi širjenja jedrskega orožja ne smejo biti obvezni samo za šibke ali ogrožene države, ki se trudijo, da izboljšajo svoj gospodarski in socialni razvoj ter o-hranijo svojo svobodo.
Danes je govoril tudi novi italijanski delegat, ki je poudaril zanimanje italijanske vlade za sklenitev zadevne pogodbe.
valci na obeh straneh prekopa ne morejo imeti neposrednih stikov in morajo pošiljati po radiu svoja sporočila na sedež organizacije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Jeruzalemu.
«A1 Ahram« piše danes, da je namen moskovskih razgovorov predsednikov Arefa in Bumediena obrazložiti sovjetskim voditeljem sedanje stanje na Srednjem vzhodu m njegov morebitni razvoj v skladu s stališčem državnih poglavarjev, ki so sodelovali na majhnem vrhu v Kairu. List dodaja, da so egiptovski, sirski in sudanski pred. sednik pooblastili Arefa in Bumediena, naj se sestaneta tudi s pred. sednikom Titom. List pravi, da je potovanje Arefa in Bumediena zelo važno ter da so o njem razpravljali na sestanku v Kairu.
Poleg tega piše list, da so sedaj v teku stiki s prijateljskimi državami, da obrazložijo stanje na srednjem vzhodu, kakor ga vidijo udeleženci kairskega sestanka.
V zvezi z včerajšnjim sporazumom med generalom Bullom in e-giptovskimi oblastmi o delovanju komisije opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu, piše «A1 Ahram«, da sporazum ne daje napadalcu nobene pravice, ki bi izhajala iz njegovega napada na egiptovsko ozemlje, in ne ukinja nobene pravice ZAR do suverenosti nad njenim ozemljem in nad njenimi zgodovinskimi mejami. List dodaja, da je bjl general Buli obveščen odkrito in jasno o stališču Kaira. List odločno zavrača trditve, da črta o ustavitvi ognja poteka po sredini Sueškega prekopa, in dodaja, da se je general Buli prepričal o pravilnosti tega stališča ZAR že od vsega začetka pogovorov z egiptovskimi voditelji. Na koncu pravi list, da spričo dejstva, da odposlanstvo OZN samo nadzoruje in ima nalogo poročati o vsaki kršitvi ustavitve ognja, se sploh ne spravlja v diskusijo egiptovska suverenost nad nje. govim ozemljem.
Isti list sporoča, da je prišla včeraj v Port Said še ena sovjetska vojna ladja, ki se je pridružila sovjetskemu ladjevju, ki je v Port Saldu in v Aleksandriji od 10. julija. Končno sporoča list, da bo Sovjetska zveza poslala ZAR 350.000 ton žita v prihodnjih šestih mesecih v skladu s sporazumi med obema državama. Na podlagi teh sporazumov bo ZAR dobila tudi več tisoč ton živil, med katerimi tudi 30.000 ton sladkorja
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je danes izjavil, da je Izraelu na tem, da se že sedaj prizna načelo navzočnosti izraelskih ladij v Sueškem prekopu, «zato da se v prihodnje določi naša pravica do svobodne plovbe*. Dodal je: «Demarkacij-ska črta o ustavitvi ognja teče po sredini prekopa.*
Eškol je izjavil, da so prav zaradi tega skušale izraelske čete naglo priti do prekopa med sovražnostmi. V z veji z egiptovskim opozorilom, da bo poskus spuščanja izraelskih čolnov v prekop pomenil kršitev določb o ustavitvi ognja, je Eškol izjavil, da so izraelski splavi, ki so jih vlačili tovornjaki ob prekopu bili v vodi prekopa še pred prihodom opazovalcev OZN in da so se izraelski vojaki takoj po ustavitvi sovražnosti... kopali v prekopu.
Zatem je Eškol obžaloval, da prvi znani rezultati o konferenci arabskih voditeljev ne predvidevajo, da bi Arabci priznali Izrael. Eškol je pokazal skepso glede morebitne mirovne pogodbe z ZAR, češ da bi ta pogodba «bila za Naserja samo kos papirja*.
Zatem je Eškol Izrekel prepričanje, da jordanski kralj Husein vztraja za sklicanje konference na vrhu med trinajstimi arabskimi državami «da bi dosegel odobritev
Glete politične prihodnosti Trans-jordanije je Eškol ponovil svojo zamisel o konfederaciji z Izraelom, s tem da bi ta državna tvorba imela prosto cono v pristanišču v Haj-fi in svoboden dostop do te cone po izraelskem ozemlju. O vsem tem bi se lahko pogovorili s kraljem Huseinom ali z drugimi esobnost-mi. Eškol je tudi izjavil, da se ni moč pogajati o Jeruzalemu po združitvi mesta pod enotno upravo.
Glede navzočnosti sovjetskih voj nlh ladij v Port Saidu in Aleksandriji je Eškol izjavil, da Je mnenja, da SZ «želi biti navzoča na tem delu sveta«.
Eškol je obžaloval, ker je Francija prepovedala izvoz orožja na Srednji vzhod in ker je odklonila tudi dobavljanje nadomestnih delov za material, ki ga je prodala. Dejal je, da je to «krivica». Pripomnil je, da se bo Izrael čez nekaj tednov ali čez nekaj mesecev obrnil drugam za orožje, ki mu ga noče Francija dobavljati. Začela so se že poizvedovanja, zlasti v ZDA.
Slovesna proglasitev makedonske cerkve za samostojno
OHRID, 18. — Zvonovi vseh pravoslavnih cerkva v Ohridu so oznanili danes sklep arhierejskega sinoda makedonske pravoslavne cerkve o proglasitvi makedonske pravoslavne cerkve za samostojno. Sklep, s katerim se istočasno obnavlja ohridska arhiepiskopija, ki jo je pred 200 leti ukinil turški sultan Mustafa III., je arhierejski sinod sprejel na tajni seji v cerkvi sv. Klimenta. Takoj zatem je bil v katedralni cerkvi sv. Zofije cerkveno ljudski zbor, na katerem je predsednik arhierejskega sinoda nadškof ohridski in makedonski Dosi-tej prebral sklep o proglasitvi makedonske cerkve za samostojno. Na slovesni proglasitvi so bili poleg visokih cerkvenih dostojanstvenikov makedonske pravoslavne cerkve in vernikov predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milo Jovičevič in drugi zastopniki izvršnega sveta in skupščine Makedonije.
Za poglavarja makedonske pravoslavne cerkve je arhierejski sinod izvolil arhiepiskopa ohridskega in makedonskega Dositeja, ki ga je predsednik republike maršal Tito ob tej priložnosti odlikoval z Redom jugoslovanske zastave z lento. Arhierejski sinod se je brzojavno zahvalil predsedniku Titu za razumevanje in pomoč, ki jo je jugoslovanska skupnost pokazala pri re. Sevanju cerkvenih vprašanj. Arhierejski sinod je obvestil patriarha srbske pravoslavne cerkve Germana o proglasitvi makedonske pravoslavne cerkve kot naslednice obnovljene ohridske nadškofije za samostojno. O tem sklepu bo sinod obvestil tudi vse ostale samostojne pravoslavne cerkve na svetu
ANGLEŠKA BELA KNJIGA 0 OBRAMBI
Anglija bo zmanjšala izdatke za svoje oborožene sile
Napovedan umik angleških čet iz Singapura in Malezije
LONDON, 18. — Angleška vlada je objavila danes belo knjigo o o-brambi. V knjigi sporoča, da bo a-prila 1971 zmanjšala število svojih oboroženih sil. Do tedaj se bo to število vojakov znižalo za 75.000. Tudi število civilnih uradnikov v vojski se bo do istega datuma zmanjšalo za 80.000 oseb.
Namen teh ukrepov je, da se stroški za obrambo znižajo pod dve mi lijardi šterlingov letno in da proti polovici prihodnjega desetletja dosežejo približno 1800 milijonov šter lingov letno. Vojaški izdatki v tujini se bodo zmanjšali za približno 120 milijonov šterlingov letno in o-koli leta 1975 bi moralo biti mogoče nadaljnje znižanje za 60 milijonov
meru potrebe britanske intervencije na tem področju bodo potrebne sile dobili iz strateških rezerv v Veliki Britaniji. Na vsak način bodo na tamkajšnjem področju ostale nekatere amfibijske enote.
Mornarica bo razpolagala z novo vrsto fregate, ki bo nadomestila sedanjo vrsto «Leander», Te ladje bodo opremljene z izstrelki zemlja-zrak, s topovi za srednjo razdaljo in s helikopterji Torpedne lovce vrste «82» bodo spremenili v lahke križarke in bodo nadomestili križarke -»Tiger*.
Letalstvo bo moralo znižati število letal v tujini in njegova moč se bo skoncentrirala v Veliki Britaniji. Zmanjšanje letal do leta 1971 se
letno. Vojaki, ki bodo odpuščeni s i tiče predvsem Daljnega vzhoda, A-tem v zvezi, bodo dobili odpravni- 1 J	A1!_!	1
no in zanje bodo veljale normalne določbe o pokojnini.
Bela knjiga predvideva tudi umik britanskih oboroženih sil iz Singapura in iz Malezije do leta 1975. To pa bo odvisno od stabilnosti v jugovzhodni Aziji. Bela knjiga pravi, da ti ukrepi ne pomenijo, da britanske sile ne bodo več zaposlene na Daljnem vzhodu. Vlada namerava nam reč še dalje obdržati na tem sektorju operativno zmogljivost. V pri-

V OZADJU POSKUS ZAVLAČEVANJA
Polemična razprava o dnevnem redu zasedanj poslanske zbornice
Ostre kritike levice vladnega zakonskega odloka o najemninah Prekinjena stavka uslužbencev državnega telefonskega podjetja
RIM, 18. — Na dveh sejah poslanske zbornice so danes obravnavali zakonski odlok o stanovanjskih najemninah, pri čemer so prišla do izraza različna stališča. Spregovorilo je 13 govornikov, med katerimi povečini poslanci opozicije, ki so vladni zakonski odlok ostro kritizi rali, tako da se bo vnela prava bitka za razne popravke.
Komunistični in psiupovski po
slanci so ugotovili, da vladni za lastnikom stanovanjskih hiš na konski odlok koristi predvsem škodo najemnikov in predvsem manj premožnih slojev. Zato se bodo borili, da spremenijo u-krep predvsem, da bi uvedli načelno pravične najemnine.
Liperalci pa so zagovarjali prav nasprotno tezo, češ da so stanovanja ekonomska dobrina kot vse o-stale, in da morajo biti podvržena popolni pogodbeni svobodi. Nato so zagovarjali lastnike, čes da že dvajset let zaradi demagoških ukrepov ne uživajo svoje lastnine.
Dokaj ostra razprava se je v poslanski zbornici vnela tudi glede dnevnega reda nadaljnjega dela zbornice. Na seji načelnikov skupin namreč niso prišli do soglasnega stališča, ker so poslanci KPI ostro zahtevali, da se jutri dopoldne razpravlja o zakonskem predlogu o volitvah deželnih svetov in so zahtevali, da so to vprašanje kot tudi zakonski predlog o referendumu zaključi z glasovanjem že pred poletnimi počitnicami. Prav tako so zahtevali, da zbornica nadaljuje delo, da bodo še v sedanji poslovni dobi in pred volitvami obravnavali in glasovali o nekaterih drugih važnih zakonskih predlogih, med katerimi so omenili tudi zakon o razporoki.
Ob zaključku zasedanja poslanske zbornice so zato obravnavali tudi to vprašanje in so zavrnili predlog komunistov, da bi jutri obravnavali zakonski načrt o deželnih volitvah, kot je zahteval načelnik komunistične skupine Ingrao. Njegovi zahtevi se je uprl socialist De Pascal is, češ da je treba sedaj nujno rešiti vprašanje najemnin in da more zbornica nato obravnavati stanje v Južni Tirolski in nato prične obravnavati zakonski predlog o volitvah v deželne svete, dokler predmeta ne bodo izčrpali, ter bi v takem primeru torej ne pričeli počitnic, dokler zakonskega predloga ne bi odobrili.
Načelnik demokristjanske skupi-j ne Zaccagnini pa je mnenja, da je
morala trajati tri dni, ko bi bile prekinjene vse medkrajevne zveze. Nadaljuje se 48-urna stavka uslužbencev pivovarn, ki so jo proglasili zaiadi zahtev poo bnovitvl delovne pogodbe. Stavka se bo zaključila jutri zvečer.
sljo o zakonskem predlogu o referendumu in o deželnih svetih, vendar pa naj se dejo normalno pie-kine in naj gre zbornica na počitnice ter naj obravnavo teh dveh zakonov nadaljuje v Jeseni. S tem KINSASA, 18. — Kinšasa poroča, demokristjanskim predlogom so se da je čombe imenoval razne osebe,
Čombe
strinjali tudi liberalci, monarhisti in misini, ki so na osnovi pravilnika zahtevali, da se danes glasu je samo o jutrišnjem dnevnem re du, pri čemer je večina sklenila da se bo jutri razpravljalo o za konskem odloku o najemninah.
Očitno gre pri celotni razpravi o dnevnem redu za nekaj več kot za golo vprašanje postopka, saj gre za odraz političnih stališč do ustanovitve dežel in do možnosti, da se izre(le olahtevfza izročitev, razpiše referendum in tudi na tak neposreden način sprejmejo ustrez-zakoni. Obem zakonskim pred
med katerimi nekatere kongošKe državljane, ki so povezane z njegovo politično dejavnostjo. Ta imena je čombe navedel med zasliševanjem v Alžiru. kjer ga je zaslišal načelnik kongoške policije polkovnik Singa, ki je v kongoški delegaciji, ki je i. t.m. prišla v Alžir, da zahteva izročitev čombeja. Alžirsko vrhovno sodišče se bo sestalo jutri, da se
dena in Malte. Štiri letalske skupine bodo premestili iz Adena v Perzijski zalvi, eno skupino pa iz Nemčije v Veliko Britanijo.
Na tiskovni konferenci takoj po objavi bele knjige, je minister za obrambo Healey sporočil, da je po umiku Francije iz sporazuma za zgraditev novega letala s tako i-menovanu «zamenljivo geometrijo*. Velika Britanija predlagala izvedbo tega načrta Italiji, Nizozemski in Zahodni Nemčiji. Dodal je, da bi te tri države utegnile sprejeti angleški predlog v predvidevanju zamenjave letal «Starfighters», ki jih sedaj uporabljajo.
Aretacije v Indoneziji
DŽAKARTA, 18.	— Indonezij-
ski vojaški predstavnik je sporočil, da je vojska preprečila izvedbo zarote, ki so jo pripravili pristaši Sukarna, ki so imeli namen zrušiti sedanjo Suhartovo vlado. Neki Ust piše, da so se zarotniki tajno zbrali v prestolnici in pripravili seznam članov nove vlade.
Pred dnevi je vojska aretirala več desetin ljudi, ki Jih imajo za pristaše Sukarna. Na zaslišanje so poklicali tudi nekdanjega načeln1-ka obveščevalne službe generala Sukendro.
Vevški predstavnik je sporočil, da je vojska prepovedala študentovski organizaciji KAMI demonstrirati proti predsedniku Sukamu in «korumpiran!m funkcionarjem«
Aretacije so posledica sklepa via de, da bo onemogočila politični vpliv predsednika Sukarna.
Na področju Manokuari na zahodnem Irianu so bili med spopadi z rednimi indonezijskimi enotami ubiti voditelj «papuanske osvobodilne organizacije« Avon in njegovi štirje najbližji sodelavci. Ta organizacija se bori proti indonezijskim obiastem, češ da ne ravnajo tako, kakor bi bilo treba s prebivalstvom Zahodnega Irlana.
realističnega stališča«, kar se tdče treba najprej rešiti vprašanje na-Izraela.	I jemnln in nato nadaljevati disku-
Alžirski predsednik Bumedien in iraški predsednik Aref (na sredi) na letališču v Moskvi, kjer sta
ju sprejela Kosigin (levo) in Brežnjev
ni
logom ostro nasprotuje desnica, demokristjani pa po svojem običaju kolebajo, tako da prihaja do poskusov zaviranja rešitev in do zavlačevanja.
V senatu se je nadaljevala razprava o posameznih poglavjih petletnega gospodarskega načrta; danes so obravnavali poglavje o stanovanjih in poglavje o socialnem varstvu. Pieraccini je glede prvega vprašanja poudaril, da je vlada že izdelala dva zakonska predloga, prvi ureja prehodno razdobje, drugi pa dokončno ureja vprašanje urbanizma. Polemika je nastala tudi med obravnavo sistema socialnega varstva, pri čemer je komunist Fiore očital, da predvidevajo določila načrta korak nazaj na poti do socialne varnosti vseh delavcev. To Je zanikal Pieraccini, češ, da so določbe predvidene v načrtu, hile soglasno sestavljene s predstavniki vseh sindikalnih organizacij.
Predsednik vlade Moro je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so bili prisotni Nenni, Fanfani, Taviani, Reale, tajnik PRI La Malfa in načelnika poslanskih skupin Zaccagnini in Ferri. Razpravljali so o Južni Tirolski in Moro je prečital načrt govora, ki ga bo imel v poslanski zbornici, ki bo verjetno v četrtek obravnavala to vprašanje.
Tajništvo komunističnih poslancev je izročilo predsedniku komisije za obrambo posl. Caiatiju dokument, ki vsebuje hude obtožbe proti visokemu častniku oboroženih sil. v dokumentu je govora o obtožbah in prijavah generalov proti tejv isoki osebnosti. Caiati je poslancem dejal, da je dokument izročil obrambnemu ministru Tre melloniju. Kasneje pa je sporočil, da gre za znano clklostilirano anonimno publikacijo, ki je bila razširjena pred dvema mesecema, ko je bila polemika okrog SIFAR najbolj vroča. Glede nekaterih obtožb jih je sodišče že zavrnilo. Predsednik je nato zaključil, da bo komisija za obrambo poslanske zbor niče o zadevi SIFAR govorila po počitnicah.
Minister za industrijo Andreotti je predsedoval zasedanju, na katerem so bili prisotni predstavniki vseh petrolejskih družb, ki delajo v Italiji. Razpravljali so o dobavah petroleja In derivatov in ugotovili, da kljub krizi na Srednjem vzhodu in zapori Sueza do sedaj ni bilo težav Andreotti je tudi poudaril, da nikakor ni mogoče dopustiti zvišanj cene petroleja, ker bi to imelo negativne posledice na cene na splošno, če bo potrebno, bodo višje prevozne stroške krili z davkom na bencin, ki je bil sprejet kot pomoč poplavljencem.
Stavka telefonskih uslužbencev državnega podjetja je bila prekinjena, ker se bodo začeli razgovori z ministrom za pošte. Stavka bi
Kongoški predsednik Mobutu Je poslal vsem afriškim državam, članicam organizacije afriške enotnosti pismo, v katerem predlaga, naj se ustanovi afriška vojaška sila, ki naj bi jo postavili pod kon-goško poveljstva, da se bo Kortgo lahko branil pred vsakim napadom
Johnsonova liskovna konferenca
VVASHINGTON. 18. - Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci sporočil, da se bo 15. in
iiiiiiiiiiiimifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,
POSVETOVANJE O SREDNJEM VZHODU
Indijski zunanji minister pride jutri v Jugoslavijo
Posojilo mednarodne bunke Jugoslaviji za modernizacijo sedmih podjetij
16. avgusta pogovarjal z bonskim kanclerjem Kiesingerjem v Wa-shingtonu.
Johnson je potrdil, da bo v nnj. krajšem času nova konferenca državnih in vladnih poglavarjev držav, ki imajo vojake v Južnem Vietnamu. Johnson je ponovil, da so ZDA pripravljene diskutirati vsak trenutek o sporazumni rešitvi spora. Pri tem je ponovil običajno formulo, da «do sedaj ni najmanjšega znaka dobre volje na drugi strani«.
Johnson Je nato izrekel upanje, da bo Velika Britanija, kljub sklepom, ki jih je napovedala v današnji beli knjigi glede obrambe, še dalje ((branila svoje interese na področju vzhodno od Sueza«.
Johnson ni hotel nič povedati glede vojaških ojačenj v Južnem Vietnamu. Glede izgub ameriške vojske v zadnjem času je Johnson izjavil, da se ne sme dajati prevelika važnost pisanju nekega lista, da so ameriške sile v zadnjih dveh ali treh mesecih zgubile več vojakov kakor južni Vietnamci.
Zatem je predsednik obžaloval rasne nerede v New Jerseyu in j« dodal, da se bodo taki ((neprijetni dogodki« ponavljali, dokler ne bodo znatno napredovali k izboljšanju življenjskih pogojev, šolanja in možnosti zaposlitve revnejših slojev v mestnih predelih.
Leteči krožniki nad Evropo?
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Pojutršnjera bo po kratkem obisku v Kairu, kjer se bo razgovarjal z voditelji Združene arabske republike, prispel v Beograd indijski zunanji minister Cagla Med njegovim obiskom se bo nadaljevalo posvetovanje o stanju na Srednjem vzhodu in o drugih vprašanjih, jd zanimajo Jugoslavijo in Indijo.
Zvezni izvršni svet je v skladu z novo organizacijo uprave imenoval podtajnike, pomočnike podtajnikov in svetnike v zveznih tajništvih in v zveznih svetih. Med drugim Je bil za podtajnika v zveznem svetu za gospodarstvo imenovan Marko Križišnik.
Kot gost zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije biva v Sloveniji skupina 20 članov francoskega informativnega in akcijskega gibanja za delavsko samoupravljanje V skupini so zdravniki, delavci, poslovni ljudje in študenti iz raznih krajev Francije. Danes so se člani gibanja pogovarjali s predsednikom republiškega sindikalnega sveta Ivanom Janžekovičem, obiskali skupščino šiška in neke gospodarske organizacije ter se zanimali za samoupravljanje v praksi. Francosko informativno in akcijsko gibanje za delavsko samoupravljanje izdaja svoj mesečni časopis ((Samoupravljanje«.
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je odobrila Jugoslaviji posojilo 10,5 milijona dolarjev za modernizacijo sedmih jugoslovanskih podjetij. S tem posojilom, ki bo
I uporabljeno za nabavo opreme, ter z bančnimi krediti in lastnimi sredstvi bo 7 jugoslovanskih podjetij vložilo v modernizacijo in [»večanje proizvodnje okrog 438 milijonov novih dinarjev. Med podjetji bo tudi tovarna avtomobilov v Mariboru, ki bo z rekonstrukcijo povečala proizvodnjo avtomobilov od 4.200 na 5.200 letno. Mednarodno banka za obnovo in razvoj Je doslej odobrila Jugoslaviji posojila za financiranje graditve cest, železniških prog, hidrocentral in drugih objektov v višini 260,7 milijona dolarjev.
B. B.
Castelo Branco zgubil življenje pri letalski nesreči
RIO DE JANEIRO, 18. - Pri letalski nesreči blizu Fortaleze je zgubil življenje bivši brazilski predsednik general Humberto Castelo Branco. Nesreča se je dogodila nad For-talezo, kjer je majhno civilno letalo trčilo v vojaško reakcijsko leta-
lo.	Pri nesreči so zgubili življenje še drugi trije potniki, ki so bili z bivšim predsednikom v letalu.
General Castelo Branco je postal predsednik republike 15. aprila 1964 kot Goulartov naslednik, ki ga je vojska odstavila z državnim udarom. Marca letos je Castelo Branco prepustil oblast novemu predsedniku republike maršalu Da Costa e Silva.
Ladja «Queen Mary» bo spremenjena v šolo?
NEW YORK, 18. - Newyorška občina namerava baje kupiti angleško prekooceansko ladjo «Queen Ma-ry», da bi jo uporabili kot plavajočo šolo.
Predsednik družbe «Cunard» Basil Smallpiece je izjavil, da bo ladja naprodaj za milijon in 82 tisoč dolarjev kot «staro železo*, razen če ne bo «sprejemijivi» kupec ponudil več. Newyorški župan Lindsay namerava zahtevati pd občinskega sveta dva milijona dolarjev za nakup ladje. Toda ni izključeno, da bodo drugi kupci ponudili več, in da bo newyorška občina zato tekmovala na dražbi, da si zagotovi nakup ladje.
Pomorski inženirji, ki jih je izbral župan Lindsay, so mnenja, da ne bi potrebovali več kot tri milijone dolarjev /a spremembo ladje v šolo iti potrebna preureditev bi se lahko izvršila v približno enem letu. Vse skupaj bi torej stalo pet milijonov dolarjev, medtem ko bi za zidanje nove šole potrebovali 10 milijonov dolarjev in štiri leta dela. Poleg tega so na ladji št;rje bazeni, telovadnica in gledališče.
Ladja ie bila zgrajena leta 1938 in je tedaj stala 11 miljionov dolarjev. V rjej je prostora za 1898 pit-nikov. Družba *Cunard» je sklenila dati jo na dražbo zaradi primanjkljaja v zadnjih letih Enaka usoda čaka ladjo «Queen Elizabeth*, ki je ne bodo več uporabljali od jeleni prihodnjega leta in jo bodo pozneje prodali.
RIM, 18. — Iz številnih krajev severne Italije kot tudi iz Francije, | Švice in Nemčije so prišle vesti o-čividcev, ki so preteklo noč videli «leteče krožnike*. Odgovorne oblasti so v tej zvezi izdale sporočilo, da naprave za ugotavljanje letal in drugih letečih sredstev obrambnega ministrstva niso nič zabeležile in niso ugotovile na nebu nobenega skrivnostnega predmeta. Zanikali so tudi možnosti, da gre za optične prevare v zvezi z izstreljevanjem raket na streliščih letalstva, ker takih izstrelitev ne izvajajo ponoči.
V Milanu so videli ob 2.15 žarečo kroglo, ki jo je spremljalo nekaj manjših in ki se je premikala z veliko brzino proti severovzhodu. Radar in nadzorni centri prvega letalskega nadzornega področja pa niso nič zabeležili. Iz Savone poročajo o dveh «letečih krožnikih*, ki so ju videli ob isti uri. V Firencah pa so videli kar deset žarečih krogel.
Iz Pariza poročajo, da so videli okrog 1.15 in 1.30 skrivnostni predmet, ki je bil podoben srebrni cigari, ki je puščala za seboj svetlo sled. Predmet so videli tudi nekateri pilot, civilnega letalstva, vendar tudi tu ni radar nič zabeležil. Strokovnjaki so mnenja da gre za sovjetski satelit «Kozmos 168», ki se je vrnil s krožne poti okrog Zemlje v stratosfero, kjer se je vnel in padel na Zemljo kot neke vrste meteor. Istočasno pa prihajajo iz raznih krajev Francije tudi drugačne vesti, ki govore o pravi formaciji neznanih predmetov, odnosno žarečih krogel, ki so puščale za seboj plamene.
Iz Ženeve poročajo, da so videli ducat »letečih krožnikov*, ki so svetili, kot bi šlo za umetne ognje.
Tudi iz Nemčije poročajo o številnih skrivnostnih letečih predmetih, pri čemer niso tudi tu vojaški radarji nič zabeležili, kot je uradno sporočil glasnik ameriškega vojaškega letalstva.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31,3, najnižja 23.6, ob 19, url 26 8 stopinje, zračni tlak 1015.9 stanoviten, vlaga 70 odst,, veter severozahodni 6 km na uro, nebo Jasno morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Kmalu bodo ustanovili komisijo natečaj o ureditvi Rižarne
za
S spopolnitvijo staleža mestnih redarjev bo okrepljena tudi nočna nadzorna služba v okolici
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan inž. Spaccini prečitaJ brzojavko, ki jo je poslal ministru za promet, v kateri se mu zahvaljuje za nedavno nakazilo 200 milijonov lir za okrepitev in 'povečanje naprav na železniški postaji na Opčinah, hkrati pa ga opozarja na nujnost povečanja železniških naprav na prose-ški postaji, kjer je vedno več prometa zlasti z živino. Obširneje o tem vprašanju bomo pisali jutri.
župan je nato odgovoril na vprašanje svetovalcev dr. Pincherla fPSIUP) in Calabrle (KPIi, ki sta ga vprašala, kako Je z ustanovitvijo komisije, ki naj oceni načrte vsedržavnega natečaja o ureditvi Rižarne kot narodnega spomenika. Župan je izjavil, da bo v petek predložil v odobritev občinskemu svetu sklep o ustanovitvi omenjene komisije. Dejal je tudi, da bo komisija zasnovana na zelo široki osnovi in da bo občina vložila vse svoje napore, da se vprašanje Rižarne člmprej uredi. Ko bo občinski odbor razpolagal s točnimi podatsi o stroških za ta dela, je dejal župan, bo lahko določil točni datum začetka del.
Odbornik za mestno policijo prof. Romano pa je odgovoril na vprašanje demokristjana Abateja. ki ga je opozoril na nujnost nočnih patrol mestnih redarjev zlasti na predmestnih in okoliških cestah. Odbornik je poudaril, da delujeta sedaj ponoči dve motorizirani pa-troli mestnih redarjev, in sicer ena od 19. do 2. ure ponoči in ena od 23. do 6. ure zjutraj. Poleg tega pa obstajata še dve občasni patro-li mestnih redarjev in agentov javne varnosti, ki prav tako nadzorujeta poleg mesta tudi okolico. Poudaril pa je, da bo nočna redarska služba okrepljena, ko bo občina razpolagala s polnim staležem mestnih redarjev.
Sledili so še odgovori na druga važna vprašanja, o čemer bomo poročali v prihodnjih dneh. Svetovalci so nato odobrili veliko število upravnih sklepov.
Mednarodni tečaj delovnega prava
Na tržaški univerzi se je začel ipopolnitveni tečaj mednarodne šole za primerjalno delovno pravo. 0-tvoritev tečaja je bila v avli pravne fakultete ob "rikvzočnosti predstavnikov oblasti ter tečajnikov iz Italije, Francije, Španije, Anglije, Venezuele, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Peruja, Kolumbije, Bolivije, Jugoslavije, Poljske, Argentine, Irske, Švice, Tahitija in Irana. Ravnatelj šole in dekan fakultete Bal-berini je poudaril važnost primerjalnega prava v okviru združitve raznih zakonodaj o delovnem pravu. Govorila sta tudi profesorja Bernstein z ženevske univerze in Manzoni iz Florence. Lekcije so se pričele včeraj popoldne. Trajale bodo do 8. oktobra.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 21. uri bo na Trgu v Briščikih javno zborovanje KPI. Govoril bo deželni svetovalec dr. šiškovič o temi: «Mir in vojaške služnosti v zgoniški občini.»
nost komisiji za sestavo prednostnih lestvic za srednje šole s slovenskim učnim jezikom naslednje pismo:
«Sindikat slovenske šole v Trstu je ugotovil, da je bila vključena v prednostno lestvico prosilcev za po-veritev učnih mest na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu za šolsko leto 1967-68 za stolico ženske telovadbe prosilka, ki ne obvlada slovenskega jezika, kot to predvideva zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961 v čl. 1 (...1’insegna-mento e impartito nella lingua materna degli alunni).
Šolska uprava je doslej vedno spoštovala načelo, da morajo vsi profesorji, ki poučujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom, obvladati slovenski jezik, ki je učni jezik teh. šol.
Zato prosimo odgovorne, da se to načelo spoštuje in da ukrenejo vse potrebno, da ne bo kršeno to osnovno načelo.
S spoštovanjem Sindikat slovenske šole (Dobrila Evgen, I. tajnik)»
Tri milijarde lir za 146 turističnih cest
Deželni odbor je na svoji včerajšnji seji odobril porazdelitev izdatkov za turistične ceste v petletju 1966-1970. Za 146 turističnih cest bodo porabili kar tri milijarde lir. V tržaški pokrajini bodo zgradili ali obnovili 35 km turističnih cest, za
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
Včeraj zaključena matura na obeh slovenskih licejih
Na trgovskem zavodu se bodo izpiti zaključili jutri, vsi izidi pa bodo objavljeni v soboto
Na učiteljišču so se zaključi'! zrelostni izpiti že pred nekaj dnevi In so bili objavljeni izidi, letos žal nezadovoljivi. Na klasičnem in znanstvenem liceju so se izpiti zaključili včeraj in izidi bodo objavljeni v soboto. Na trgovski akademiji, kjer imajo večji program ustnih izpitov in tudi več kandidatov, pa se bodo izpiti zaključili jutri. Ta teden bo torej zaključek velike mature — znojenja in skrbi — na vseh višjih srednjih šolah. Tudi maturanti bodo lahko začeli uživati počitnice — najlepše šolske počitnice — če bo šlo vse v redu, grenke, če bodo imeli popravne izpite, še bolj grenke pa. če bodo odklonjeni in bodo morali ponavljati maturo prihodnje leto.
Precej se govori in piše o reformi zrelostnih izpitov, tudi ministrstvo za šolstvo napoveduje precejšnje spremembe, vendar teče še vse po starem. Predvsem bi morali podaljšati rok za popravne izpite in bolj
kar bodo porabili pol milijarde lir. I poenostaviti način zrelostnih iz-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||lH|||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||fin|||||||||||||||||,|||||
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Večina odobrila zakonski osnutek o postopkih pri javnih delih in uradih
Za osnutek so glasovali demokristjani, socialisti in republikanec, proti pa komunisti, svetovalec PSIUP, liberalci in misovci
Prometne spremembe
Tržaški župan je izdal tri odloke glede ureditve prometa po nekaterih ulicah, in sicer:
1.	promet po Ulici Cassa di Ri-sparmio se odslej razvija enosmerno od Borznega trga do Ul. Bellini:
2.	promet po Ulici Moncolano (Barkovlje) se v delu ulice med Miramarskim drevoredom in Ulico Cerretto razvija enosmerno od Ul. Cerretto v Miramarski drevored; po Ul. Bonafata (Barkovlje) pa prav tako enosmerno od Miramarskega drevoreda proti Ul. Cerretto;
3.	prepovedano je ustavljanje vseh vozil v Ul. Lazzaretto Vecchio, Bel-poggio, Burlo in na Obrežju Grumu-la, kjer je bilo postavljeno jekleno ogrodje za popravilo hiše na Obrežju Grumula st. 2. Prepoved velja ob delavnikih od 8. do 17. ure.
Razpis mest za asistente na znanstvenem liceju
Pokrajinski odbor je razpisal na tečaj za naslednja mesta na znan stvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v TVstu:
1.	mesto asistenta za kemijo
2.	mesto asistenta za fiziko
3.	mesto asistenta za risanje
4.	mesto asistenta za prirodopis
Prosilci morajo imeti maturo na
klasičnem ali znanstvenem liceju morajo popolnoma obvladati sloven ščino in morajo biti italijanski državljani.
Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti pri glavnem tajništvu pokrajine do 12. ure dne 19. avgusta 1967.
Vsa potrebna navodila se dobijo v tajništvu znanstvenega liceja — (Strada di Guardiella 13-1) — med uradnimi urami.
Pismo
Sindikata slovenske šole šolskemu skrbniku v Trstu
V zvezi z zadevo glede vključitve osebe, ki ne obvlada slovenščine, v prednostno lestvico profesorjev za pouk na slovenskih srednjih šolah, o čemer smo na kratko že poročali, je Sindikat slovenske šole poslal šolskemu skrbništvu v Trstu in v ved-
Na včerajšnji seji deželnega sveta je večina odobrila zakonski o-snutek o opravljanju nekaterih u-pravnih nalog pri javnih delih, urbanistiki in ljudskih gradnjah ter o ustanovitvi deželnih tehničnih organov in uradov. Za osnutek so glasovali demokristjani, socialisti in republikanec Cumbat, proti pa komunisti, proletarski socialist Betto-li, misovci in liberalci. Včeraj so razpravljali o zadnjih 19 členih od 51. do 70. in jih odobrili. Poleg tega so razpravljali tudi o nekaterih spreminjevalnih predlogih, pri čemer so odobrili večinske. Razprava o tem zakonskem osnutku je bila precej naporna in je dolgo tekla, saj so mu posvetili kar 9 sej, ki so biu- večkrat zjutraj in popoldne ...
Včeraj so najdalje razpravljali o členu 68 z razpredelnico -uradnikov in strokovnjakov raznih bodočih deželnih uradov in organov za javna dela. Odbornik za javna dela Ma-sutto je namreč predlagal v zvezi z razpredelnico osebja popravek. O njem so spregovorili komunist Pel-legrini. proletarski socialist Bettoli in demokristjan Romano. Bettoli je predvsem poudaril, da se s tem ne reši vprašanje osebja ter je očital večini tudi pristranost pri zaposlovanju. Odgovoril jim je odbornik za osebje Stopper. Rekel je, da je že sedaj možnost, da vzame_ deželna u-prava neposredno v službo določeno osebje, ki ga ne more dobiti od države in krajevnih ustanov. Sicer ni dežela od l. januarja dalje neposredno zaposlila nobenega uslužbenca, ker jih je najemala le preko državnih in krajevnih uradov, ki so odstopili svoje osebje. Toda sedaj je dežela prisiljena zaposliti 10 strojepisk in stenografk, ki jih ne more dobiti od državnih in krajevnih uradov. Za teh 10 mest je prejela 150 ponudb in sedaj izbirajo najbolj sposobne. Odbornik Masutto je predložil svoj spreminjevalni predlog, da bi omogočil zaposlitev večjega števila osebja, ki je že v javnih službah. Kar se tiče zakona o staležu osebja in o sestavi uradov, je Stopper na očitke svetovalca Bettohja, ki je dejal, da bi moral biti ta zakon že pripravljen, odgovoril, da to ni bilo mogoče, ker še ni bilo izvršilnih predpisov. Druge dežele so čakale 10 let, preden so pripravile zakone o staležu osebja in o organizaciji u-radov. Stopper je obljubil, da bodo pripravili zadevna zakonska osnutka do jeseni, ko se zopet sestane deželni svet. Razpravljavcem so odgovorih tudi poročevalec manjšine Coghetto, poročevalec večine Rigut-to, ter odborniki za javna dela Masutto, za kmetijstvo Comelli in za urbanistiko Leschiutta.
K členu 68 je predložil popravek tudi liberalec Trauner. Po tem popravku bi smel odbor neposredno vzeti v službo na določen rok potrebno osebje šest mesecev potem ko je zaprosilo zanj pri državnih u-radih, a ga ni dobilo. Zakonski o-snutek določa za to samo trimesečni rok. Odbornik Masutto je rekel, da se bodo tega roka držah, ker se bo moral zakon izvajati, za kar pa bo potrebno osebje. Državni uradi, namreč ne dajo na razpolago nobe-1 ne tipkarice in nobenega inženirja. Zatem je večina Traunerjev popravek zavrnila.
Na koncu so dah nekateri svetovalci glasovalne izjave. Liberalec Bertoli je rekel, da so skušah liberalci v komisiji doseči izboljšanje zakonskega osnutka, da pa ni bilo pri tem uspeha. Predvsem so hoteli doseči, da se pospeši postopek. Vendar so bili vsi napori v tem smislu zaman in organi, ki bodo nadzorovali načrte za javna dela, bodo delovali počasi kot doslej. Predvsem bi morali ustanoviti samo en tehnični urad in ne dveh, katerima so dodali še sedem odborov. Z zakonom tudi niso dah nobenega pooblastila krajevnim ustanovam, čeprav odobravajo načrte pokrajinski in ob-čirski sveti. Na koncu je svetovalec dejai, da odbornik za javna dela ni povedal, koliko bo stala vsa ta organizacija uradov.
Misovec Gefter-Wondrich je napo* vedal, da bo glasovala njegova skupina proti zakonskemu osnutku. Re; kel je, da se je tokrat ob razpravi o tem osnutku še enkrat pokazalo, da so imeli misovci prav, ko so nasprotovali ustanovitvi dežele. Rekel
je, da zakonski osnutek vsebuje pravo zmešnjavo norm in določa vrsto odborov. Vse to ne bo pripomoglo k naglemu postopku. Zato zakon ni dober.
Socialist Dulci je v svoji glasovalni izjavi rekel, da bi bil rad videl, da bi uredili vse to vprašanje z dvema zakonskima osnutkoma. Rekel je, da ima nekatere dvome glede osebja, da pa se zaveda, da je treba ugoditi nekaterim nujnim potrebam. Po izjavi predsednika Ber-zantija so se mu nekateri dvomi razblinili. Na koncu je izjavil, da bodo socialisti glasovali za osnutek.
Komunist Calabria je rekel, da je njegova skupina izrekla mnogo pridržkov glede zakonskega osnutka. Komunjsli, ,!jo hoteli doseči, da se izboljša. Kakšen njihov predlog so sprejeli, a večino so zavrnili. Zakonski osnutek, kakršen je sedaj, je z vseh stališč nezadovoljiv. Namen zakonskega osnutka je bil, da pospeši ves postopek, v resnici pa je ostalo v glavnem pri starem. Prišlo je le do novega osredotočenja deželnih nalog. Deželni odbor se ni ravnal po načriu, da je treba dati široka pooblastila krajevnim ustanovam. Zakonski osnutek predstavlja le prilagoditev državnim zakonom.
Demokristjan Mizzan je rekel, da je bil namen zakonskega osnutka u-poštevati avtonomne zahteve dežele, i Zakonski osnutek bo vsekakor orod- j je za razvoj avtonomije. Drugi na-1 men je bil, da prevzame dežela od-! govornost za javna dela, kar bo tudi z zakonom doseženo.
V začetku seje so razni odborniki odgovorih na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Med sejo pa je predsednik Berzanti odgovoril komunistu Pellegriniju na vprašanje v zvezi z njegovim obiskom v Rimu, kjer se bo udeležil seje odbora ministrov za zaostala področja. Ker je Pellegrini rekel, da bi morah prej seznaniti s tem deželni svet, je Berzanti dejal, da gre le za posvetovanja, ne za odločitve. Ko bodo kaj odločali, bodo s tem seznanili tudi deželni svet.
nigoi hudo poškodoval levo ramo in komolec. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni.
pltov.
Po zaključku mature se pred maturante 'postavlja zelo resno vprašanje, ki je življenjske važnosti za vsakega mladega človeka, to je izbira poklica. Maturanti, ki opravijo maturo na učiteljišču, ali na trgovski akademiji, si večinoma iščejo čimprejšnjo zaposlitev, maturanti s klasičnega in znanstvenega liceja pa večinoma nadaljujejo študij na univerzi. To velja na splošno, ker tudi nekateri maturanti z učiteljišča in trgovske a-kademlje nadaljujejo študij na u-niverzi. če nimajo prav velikih težav, bi vsakomur priporočali, naj nadaljuje študij, da si izpopolni znanje in da se specializira.
Vsekakor gre za važno odločitev, tudi če se maturant odloči za nadaljevanje študija. Zdi se nam, da se nekateri maturanti, njihovi starši. pa tudi vzgojitelji, te važnosti morda ne zavedajo dovolj. Dogaja se namreč, da se nekateri študenti najprej vpišejo na eno fakulteto. nato na drugo itd. Tako zgubljajo leta. in polagoma veselje do študija. Prav tako se nam zdi, da maturanti niso dovolj obveščeni, da ne dobijo vseh potrebnih pojasnil in navodil, na kakšno fakulteto naj se vpišejo, kakšen poklic naj si Izberejo.
Našim maturantom priporočamo, naj se posvetujejo s svojimi profesorji, naj gredo po informacije na trgovinsko zbornico, na Slovensko gospodarsko združenje, na univerzo, na razne slovenske ustanove, na deželno, pokrajinsko in občinsko upravo itd. Dober nasvet bo v tem primeru zlata vreden.
NEKAJ S TA TIS TIČNEGA RAZMIŠLJANJA
Temperatura se bo še dvignila?
Ker je bil letošnji junij bolj hladen kot navadno, bo vročina dosegla višek proli koncu meseca ?
VABILO STOJNIČARJEM
Pripravljalni sestanek za partizanski tabor
Pripravljalni odbor za mednarodni partizanski tabor v Bazovici, ki bo 29. in 30. t.m., vabi tovariše, ki so odgovorni za stojnice posameznih vasi, ki so bili sicer tudi že ustno obveščeni, naj se zanesljivo udeležijo delovnega sestanka z intendan-turo, ki bo v Bazovici v četrtek, 20. t.m. ob 21. uri v gostilni pri Plescu.
Vabilo velja za tovariše iz Bazovice, Lonjerja-Katinare, Riemanj, Doline, Padrič, Opčin, Repna in Re-pentabra. Nabrežine, Trebč, Proseka, Križa Saleža in Zgonika, Banov in Ferlugov,1 Podlonjerja, Gro-pade in Boljunca.
Kakšno vreme se nam obeta za letošnje počitnice? To vprašanje si danes postavljajo vsi, ki imajo možnost in priliko, da zapustijo mesto ter se podajo na morje (proč iz Tr sta seveda) ah pa v gore.
Vsa napovedovanja so glede vremena v prihodnosti bolj ali manj tvegana. Sodobna vremenoslovska znanost utegne namreč napovedati vreme z določeno gotovostjo kvečjemu za 24 in največ za 48 ur.
Vendar pa niso povsem brez podlage razna ugibanja na osnovi statističnih podatkov, ki se nanašajo na pretekla leta. Te podatke posreduje tržaški eksperimentalni vreme-noslovski inštitut, ki vodi statistiko že več kot 100 let.
Zelo važni za približna napovedovanja so podatki, ki zadevajo potek vremena v mesecu juniju. Oglejmo si najprej te. Letošnji junij je bil bolj hladen, kot so povprečna leta. Pri tem moramo upoštevati povprečje vseh let. odkar inštitut opravlja meritve. Povprečna temperatura v omenjenem mesecu je znašala 20.2 stopinje, medtem ko znaša povprečna temperatura splošnega povprečja v vec kot stoletnem obdobju 21.5. Smo torej pod povprečjem. Leto 1964 pa je bilo nasprotno precej toplo, saj se je temperatura povzpela na 23.4 stopinje. Zelo hladen pa je bil junij leta 1962, ko je povprečje doseglo komaj 19.9 stopinje.
Mesec junij tudi ni bil deževen. Padavine so znašale 82 mm, proti povprečni vrednosti 96 mm. V juniju 1966 je padlo 80 mm, leta 1965 112 mm, a leta 1963 kar 135 mm.
Letošnji junij ni bil niti vetroven. Povprečna hitrost vetra je znašala 7.04 km na uro (normalno povprečje: 9.1). Zelo vetroven je bil junij 1962, ko je bila povprečna hitrost 11.5 km na uro. Lahko rečemo, da je bila letos v juniju povprečna hitrost vetra pod normalno ravnijo in prav tako je bila nizka tudi povprečna hitrost sunkov.
Že proti koncu junija se je stanje precej spremenilo, posebno glede temperature. V prvih dneh julija smo zabeležili precejšen porast: L julija 31 stopinj, 2. julija 30.5, 3. julija 29 2, a 4 julija 29 stopinj. 12. julija je temperatura dosegla spet
julijem. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je bil junij bolj hladen kot navadno.
Toda če naj ta predvidevanja držijo, potem si lahko predstavljamo kaj še bo, če nas že sedaj tako neusmiljeno kuhata vročina in sopara.
Navdušenje za Antoina
Pod imenom Antoina se je včeraj zvečer ru: gradu pričela poletna sezona varietejskih nastopov, ki jih prireja Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova. Antoine s svojim orkestrom je izpolnil ves drugi del prireditve m treba je reči, da je velik mojster svojega žanra, in to ne samo kot pevec temveč tudi kot muzik na raznih inštrumentih. Seveda je žel odobravanje predvsem pri mladih, pravzaprav najmlajših med navzočimi.
V prvem delu so nastopili akrobati (The Fredian in The Romeros and Compagni), zabavati sta poskušala in deloma tudi uspela Ric in Gian, prijetno je zapela mlada Mi rama Lej/ iz Ronk in navdušil je virtuoz na elektronski harmoniki Pep-pino Principe. Napovedovalec je bil Sandro Massimini, ki je šele na začetku takega posla, pa se je vendar še kar odrezal.
Prostrani avditorij na gradu je bil skoraj popolnoma zaseden in prav gotovo bo prireditev tudi danes privabila nič manjše število poslušalcev.
Danes, SREDA, 19. julija
Vincenc
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20,49. Dolžina dneva 15.16. Luna vzide ob 19.41 in zatone ob 2.41.
Jutri, ČETRTEK, 26. Julija
Marjeta
laooEomHi
Šolsko skrbništvo sporoča, da so
od 15. t.m. dalje, od 10 do 12. ure na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, Ul. Frausin 14. dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, za šolsko leto 1967-1968.	* ’ *
Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku obvešča, da je rok za vpisovanje v prvi razred do 25. t.m.
Trčenje avtov
Na vogalu Ul. Cadorna in F. Ve-nezian je sinoči prišlo do trčenja dveh avtov. 45-letni zdravnik dr. Roberto Miehelazzi iz Ul. Carduc-ci 20 je s svojim avtom trčil v fiat 850 TS 93530, ki ga je vozil 46-letni Antonio Corazza s Trga sv. Jako-ba 9. Pri nesreči sta se ranila Mi-chelazzi in Corazzova 40-letna žena Ada Silla. Michelazzija so v bolnišnici sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarcev po glavi, Sil-lovi pa so dali prvo pomoč in bo okrevala v 6 dneh.
............
Nalezljiva obolenja
V razdobju od 10. do 16. t.m. so na področju tržaške občine zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 1, ošpice 7 (1 izven občine), norice 9, o-slovski kašelj 4, vnetje priušesne slinavke 8 (1 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 8 (3 izven občine), tetanus 1, akutni sklepni revmatizem 1.
Zastrupitev s hrano
____ Na četrti medicinski oddelek so
30 stopinj. Normalno povprečje za j včeraj zjutraj sprejeli na zdravlje-
julij znaša 23.9 stopinje.
Če trezno presojamo te številke, potem lahko precej optimistično gledamo na vreme v bližnji prihodnosti. Prišlo bo sicer še do slabega vremena, toda na splošno bi se morala temperatura še dvigniti ter doseči najvišjo raven med 25. in 30.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Venem mesecu ukradli 9 avtov in vlomili v dva tržaška bara
Voditelj tolpe obsojen na 3 leta in 10 mesecev, njegov glavni pomagač pa na 2 leti in 3 mesece
Na kazenskem sodišču (predsednik Fazio, javni tožilec Franzot, zapisničarka Lidia Sferco) je bila včeraj sodna razprava proti petim obtožencem, ki so zakrivili tatvine z obteževalnimi okoliščinami, sprejemali ukradeno blago in podpirali tatove. Na zotožni klopi so sedeli 19-letni študent Walter Janesich iz Ul. Cologna 26, 18-letni cvetličar Dario Reja iz Ul. Berchet 10, 21-letni študent Bruno Gentili iz Trebč, 21-letni radiotehnik Roberto Lucatello iz Ul. Cologna 2 in 65-letnl steklar Teodoro Putzbach Iz Ul. Verga 22. Prvi trije so bili obtoženi, da so se združili v kriminalno družbo z namenom, da iz-i vršijo več tatvin, Lucatello je bil obtožen, da je sprejel ukradeni denar, Putzbach pa je tatove podpiral. Poleg tega je Janesich bil tudi obtožen vožnje avtov brez vozniškega dovoljenja.
Janesich, Reja in Gentili so v času od januarja do februarja 1966 ukradli kar devet avtomobilov, ki so jih lastniki pustili na cesti pred svojimi domovi. Trojica je navadno s silo odpirala vrata avtov, se tu pa tam posluževala ponareje-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
ARETACIJA ŽEPARJA NA GLAVNI POSTAJI
Dopust iz zapora izkoristiI za tatinski podvig v Trstu
Zagovarjati se bo moral tudi zaradi lažnih osebnih podatkov in zaradi bega iz zapora v Pianosi
Z motorjem v avto
Včeraj popoldne je na Sprehajališču Sv. Andreja prišlo do trčenja motorja TS 9839 v avto TS 95871. Motor je proti Skednju vozil 32-let-ni mehanik Mario Sinigoi iz Ul. San Marco 34, ki je trčil v avto, katerega je 38-letni Giorgio Radai-covich iz Ul. Baiamonti 19 neprevidno zapeljal s parkirnega prostora na desni. Pri nesreči si je Si-
V okviru policijskega delovanja so tudi na železniških postajah uvedli službo za preprečevanje tatvin. Prav te dni je agent javne varnosti Luigi Gentile na glavni postaji zaslišal nekoga, ki je vpil, naj primejo tatu in obenem zagledal sumljivega človeka, ki je stekel skozi stranski izhod s postaje. Policist je stekel za njim in ga prijel pred vhodom v pristanišče. Tatiča je a-gent spremljal na kvesturo, toda uzmovic je bil brez dokumentov in je izjavil, da se piše Luigi D'Angelo, da je star 34 let in doma iz Tor-re Annunziata, Ul. Commercio 10. Pri njem so agenti našli 20.000 dinarjev, ki jih je malo prej ukradel tujemu turistu na postaji.
Po izvršenih poizvedovanjih v Neaplju in Torre Annunziati so agenti ugotovili, da se D’Angelo v resnici imenuje Raffaele Nasto in da je bil zaprt v delovnem zaporu v Pianosi. Sredi junija je Nasto dobil dopust in zapustil zapor, kamor bi se bil moral vrniti čez nekaj dni. Tega ni storil. Prišel je v Trst, kjer so ga ujeli. Policisti so tatiča aretirali in ga odpeljali v koronejske
zapore. Pred sodniki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine, lažnih izjav v zvezi z osebnimi podatki in bega iz zapora.
Ženska — naivna žrtev spretnega goljufa
Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim prijavili sodišču iznajdljivega goljufa. Gre za 22-letnega trgovca Luigi ja Alipertija iz Rima, Trg delle Crociate, ki je zadnje dni prišel v Trst in si izmislil goljufijo, da bi prišel do denarja. Pojavil se je na vratih stanovanja 78-letne u-pokojenke Clotilde Broebner vd. Trenca v Ul. Foscolo 22 in ženski natvezel, da je pri nagradnem žrebanju dobila šivalni stroj. Nadalje je Aliperti obrazložil, da mora na podlagi pravil žrebanja kupiti posteljnino in odeje, če hoče imeti šivalni stroj. Broebner jeva je res ku pila posteljnino in odeje, toda za blago je plačala neprimerno več kot je bilo vredno. Ko se je zaved la goljufije, jo je prijavila policistom, ti pa so kmalu nato dobili go ljufa.
nih ključev in se nato vozarila po mestnih ulicah in okolici. Nekoč so se tatiči znašli v Ahtenu v Beneški Sloveniji in tam s silo odprli avta UD 97075 last dr. Luigija Dorisotta iz Ahtena, Ul. Principale 20 ter :z notranjosti ukradli moško obleko, moški jopič, ženski pulover in še več oblačil, ki so jih Kasneje izročili Putzbachu, da jih je skrii na svojem domu.
Poleg številnih tatvin avtomobilov so Janesich, Reja in Gentili vdrli tudi v dva bara. V noči med 18. in 19. februarjem 1966 so splezali skozi polkrožno okno nad vhodom v bar «Alpino» v Ul. San Laz-zaro 8, katerega lastnica je Maria Milovich por Lombardi. Odnesli so 15 000 lir, ki so jih našli v predalu točilne mize, več zavojčkov čokolade, steklenico likerja in še več drobnarij.
Deset dni kasneje so Janesich, Reja in Gentili vdrli v bar «Violet-ta» Violette Brainich iz Ul. Sonetni 21. Ponoči so splezali skozi polkrožno okno nad vhodom in v notranjosti bara prebrskali vse kote. Odnesli so 45.000 lir, predalček e-lektričnega gramofona z drobižem, čokolado, transistor in še nekaj reči.
Pri svojih nočnih podvigih je skupino vodil Janesich, ki je tudi z ukradenimi avti vozil pajdaša naokrog.
Tatinsko delovanje trojice pa ni dolgo trajalo. Ujeli so jih policisti in pozaprli. Pri zaslišanju so tatiči priznali svoja dejanja in tedaj je prišlo tudi na dan, da so Lucatel-liju izročili nekaj denarja, ki so ga ukradli v baru «Alpina». Poleg tega so tudi povedali, da so ukradeno obleko v Ahtenu izročili Pur.z-bachu. Policisti so zaslišali tudi ta dva in ju skupaj z Janesichem, Rejo in Gentilijem prijavili sodišču.
Javni tožilec je na včerajšnji razpravi za obtožence zahteval stroge kazni. Odvetniki pa so se potegovali, da bi sodišče upoštevalo mladost njihovih varovancev in jih milo sodilo. Po polurnem zasedanju je kazensko sodišče izreklo sledečo obsodbo.
Janesicha je spoznalo za krivega tatvin in vožnje avtov brez vozniškega dovoljenja ter ga obsodilo na 3 leta, 10 mesecev in 138.000 lir globe. Gentili bo moral zaradi tatvin sedeti 2 leti in 3 mesece ter plačati 80.000 lir globe. Lucatelli pa je bil zaradi sprejemanja ukradenega blaga obsojen na 15 dni zapo-
ra in plačilo 15.000 lir globe pogojno brez vpisa v kazenski list. Vsi trije bodo morali plačati sodne stroške. Nadalje je sodišče oprostilo vsakršne obtožbe Rejo, ker ni zmožen misliti in hoteti ter odredilo njegov sprejem v poboljševal-nico za dobo, ki ne sme biti manjša od treh let. Sodišče je nato oprostilo Janesicha, Rejo in Gentillja obtožbe kriminalnega združevanja, ker dejanje ne obstoja in oprostilo tudi Putzbacha zaradi pomanjkanja dokazov.
nje 83-letnega upokojenca Ferdinanda Ulianija iz Ul. Malcanton 4, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi lažje zastrupitve s hrano. Uliani je povedal, da je predvčerajšnjim zjutraj v neki trgovini v bližini Trga Hortis kupil mortadelo, s katero si je pripravil obložen kruhek. Malico je nato pojedel v parku na Trgu Hortis. Kmalu nato se je počutil slabo in včeraj je zaprosil za zdravniško pomoč.
Treščil je v avto
Ko se je sinoči 26-letni steklar Marino Zuljan iz Doline 119 na vespi TS 25619 peljal po Ul. Flavia proti Domju, je pri servisu Fiat Grandi trčil v avto MB 22914, ki ga je z leve privozil 36-letni Darko Klančič iz Maribora. Pri nesreči se je ranil Zuljan in njegov 28-letni prijatelj Bruno Meniš iz Ul. Car-pineto 10/2, ki se je peljal na zadnjem sedežu vespe. Zuljan se je pobil po glavi in ranil po udih ter se bo moral na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti 6 dni, Meniš pa si je zlomil levi gleženj in bo okreval v 30 dneh. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek.
Vpisovanje v I. razred državne srednje šole »Simon Gregorčiča v Dolini je vsak dan do 25. julija od 9. do 12. ure.
» * •
Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu, Rojan, Ul. Montorsino 8 obvešča, da je vpisovanje dnevno od 10. do 12. ure.
* * *
Vpisovanje v I. razred državne srednje šole «Srečko Kosovel« na Opčinah je vsak dan od .10. do 12. ure do vključno 25. julija.
Grad Sv. Justa. Danes ob 21.30 zaključek predstav Letoviščarske M turistične ustanove z «Gran varie-ta internazionale« (Veliki mednarodni variete). Nastopili bodo sloviti francoski pevec Antoine z beat ansamblom, Peppino Principe, Ric in Gian, Sandro Massimini, Mirnima Ley, The Fredian, orkester Bang Bang in The Romeros and Compa* ny
Miramarski park. Predstave «Luči Id zvoki«. Danes ob 21.30 «Der Kal-sertraum von Miramare« v nemščini, ob 22.45 (iMassimiliano e Car-lotta« v italijanščini.
Avtobus «M» z zvezo v BarkoV-ljah s tramvajem št. «6».
Cirkus iz Madrida. Nogometno Igrišče San Giovanni. Telefon 762705. Vsak dan po ena predstava ob 21.15. V sobotah in nedeljah P° dve predstavi, ob 16.30 in ob 21.15.
Nazionale 16.30 «Una raffica di piom-bo» Technicolor. Robert Hoffman. Peter Calvo, Marilu Tolo.
Excelsior Počitek.
Fenice 16.00 «Deslderi proibitl« Cr-nobeli film. Michelin Presley.
Eden 16.00 Danes in jutri «Letti aba* gliatl« Crnobeli zabavni film. 6. Busanca, R. VianeUo, Franchi, In-grassia. Prepovedano mladini po<* 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Glt spletati (II pri-giomero detla minlera)« Technicolor. Gary Cooper. Richard VVid" mark.
Ritz (Ulica San Francesco št. 10' Počitek.
Alabarda 16.00 «Se sel vivo špara* Technicolor. Thomas Millan, Marilu Tolo Prepovedano mladini P°° 18. letom. Zadnji dan.
Filodrammatico Počitek.
Moderno Počitek.
Cristallo 17.00 «38. parallelo« Crnobeli ameriški film, Gregory Pečk, George Peppard.
Aurora 16.30 «A prova di errorc* Technicolor. Henry Fonda.
Garibaldi Počitek.
Capitol Počitek.
Impero 16.30 «Madama P. e le sue ra-gazze« S. VVinters. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «1 crlmlnali d čila galassia« Technicolor. Tony Ruš-seli, Massimo Serato.
Ideale 16.30 «11 mistero delTisola m*-ledetta« Technicolor.
Astra 16.30 «Non andiamo a lavora-re» Stan Laurel In Oliver Hardy-
Abbazia 16.30 «La spla dal due volti« Robert Vauglln, Senta Berg*f' LETNI KINO
Satellite (Borgo S. Serglo, avt. al' fil. 19. 20) Blagajna ob 20.15. zač«; tek ob 21.00 «11 corsaro delFisO'3 v e rde« Technicolor. Izredno razr' bana, toda tudi zabavna zgodba * neprekosljivim Burtom Lancastrob1-
Lambretista sta trčila
Na cesti med Miljami in Lazaretom blizu ladjedelnice Sv Roka se je sinoči pripetila prometna nesreča. 19-letni barist Claudio Herse-van iz Milj, Šalita Ubaldini 2 je s svojo lambreto TS 34225 treščil v zadnji del lambrete TS 32997, ki jo je gred njim vozil 20-letni mehanik Giovanni Burolo iz Milj, Ul.
POPRAVEK
V Primorskem dnevniku z dne 18. permapase 2. Nesreča se je pripe-t.m., stran 5, je v članku «Alojz tila, ker je Burolo nenadoma zavrl Gradnik počiva v Medani« pomota v poročilu o mojem govoru: «Go-vornik se je spomnil pokojnika, ka-
ko je 1918. leta prišel k njemu v Trst ter mu razpredel nekaj novih predlogov*. To ni bilo v Trstu. Prav mora biti: «Govornik se je spomnil pokojnika, kako je 1918. leta prišel v Gorici k njemu ter mu razpredel nekaj novih predlogov*.
Andrej Budal
in začel obračati na levo ter tako presenetil Hersevana. Oba lambretista sta se prevrnila. Hersevan se je pobil po nosu in sl verjetno zlomil kost ter se ranil po udih. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 do 15 dneh. Huje se je poškodoval Burolo, ki si je zlomil levi gleženj in zadobil rane po udih. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni.
Izleti agencije «Aurora» za veliki šmaren
Potovalni in turistični urad «Au-rora« priredi za veliki šmaren nekaj zanimivih izletov. Najbolj zanimiv Izlet bo nedvomno z ladjo v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik, kjer bodo izletniki ostali cel teden. Med tem časom bodo napravili še avtobusni izlet v Albanijo, kjer bodo eno noč prespali v Tirani, naslednji dan pa se bodo ustavili še v Draču, ki je največje albansko turistično središče. To bo prvi izlet Iz Trsta v Albanijo v povojnih letih, zaradi česar je pričakovati, da bodo razpoložljiva mesta kmalu oddana. Izletniki bodo odpotovali iz Trsta 13., vrnili pa se bodo 21. avgusta.
Lep izlet bo tudi na otok Rab, in sicer od sobote, 12. avgusta popoldne, do torka, 15. avgusta zvečer. Tu bodo prišli na svoj račun predvsem kopalci in pa ljudje, ki bi radi preživeli nekaj dni ob morju, na prekrasni plaži in v svetem
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
V KATERI KOLI KRAJ, TUDI
POŠLJEMO VAM GA V INOZEMSTVO!
15-DNEVNA NAROČNINA L 500
Telefonirajte na štev. 37-338
miru.
Končno bo organiziranih še nekaj krajših izletov, toda o teh bo agencija še sporočila .
Vsekakor agencija «Aurora» prosi morebitne interesente za Rab in Dubrovnik, da se čimprej prijavijo, saj je na razpolago le omejeno število mest.
SPDT priredi 30. 7. 1967 izlet v Bovec ln na Mangart. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. v Tržaški knjigarni vsak dan od 18.30 do 19.30.
Slovenska kulturno gospodarska zve.
za organizira v nedeljo. 23. t.m. e-nodnevnl Izlet v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer letujejo tržaški In gorl-ški otroci. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 18. julija 1967 se Je v Trst11 rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 ose1’
UMRLI SO: 60-letnl Rfccardo G*[" si, 56-letnl Albino de Candido, 82-1*_ na Ermlnia Rebol vd. Tassini, 40-1**' ni Pietro Lonza, 60-letni Giovah11 Ledo, 71-letna Francesca Slaucich P°[ Demarchi, 59-letni Libero Sancin, 8tr letni Francesco Scarcelli, 69-letni Giu” seppe Fioretto, 69-letna Matilde 2*' gar vd. Micheli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi Croce Azzurra, Ul. Commerciale V’ Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. F3 po. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7: * Galtno, Ul. San Cilino 36 (Sv. Iva"': De Leitenburg, Trg San Giovanni 5’ Mizzan, Trg Venezia 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDIt*V. NIKA. Za poklic v prazničnih d*1* v primeru, če ul mogoče najti tega zdravnika. Je treba teleto01 rati na štev. 99-235.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ferfolje daruje družina Darka E mine 1000 lir za Dijaško matico-
Ob drugi obletnici smrti naše ‘j(
V
pozabne drage mame Josipine KoJ,
darujejo hčeri In sin 3000 lir z» jaško matico.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - 171. sv. frančl&ku ~v T elelois (>1-71)2
A. Ingolič:
NEBO NAD DOMAČIJO .
L 2.10°
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 19. t.m. ob 19.30 sovjetski film:
A zonzo per Mosca
(Sem in tja po Moskvi)
Nagrajen na festivalu v Canne**1
BRITANIJA IN EVROPSKO SKUPNO TRŽIŠČE
Krog se je zdaj znova zaprl
Veselje in upanje Londona sta trajala le malo - Pariz se je ponovno uprl britanskemu vstopu v evropski «klub šesterice» ■ Brovvnov nastop je pomenil največ, kar je laburistična vlada zdaj lahko storila
LONDON, julija. — Ob koncu politične sezone, ki je bila bolj kot kdajkoli prej izpolnjena z napori britanske vlade, da bi si priborila vstop v bruseljski «klub šesterice*, se je bil nenadoma pojavil nekakšen val optimizma. Za trenutek se je zdelo, da so bile največje zapreke obvladane. Bila je to toliko pričakovana in željena sapica upanja, spričo katere bi premier Wilson in njegovi ministri, vsaj kar zadeva skupno tržišče, lahko mirnega srca odšli na odmor.
Toda tudi v tej deželi vedo povedati, kako sta dobra volja in veselje najpogosteje zelo kratkotrajna, upanja pa goljufiva.
Minister za zunanje zadeve, Georges Brown, se je s sestanka Zahodnoevropske unije vrnil malone kot zmagovalec, ves prepričan, da si je v Haagu pridobil podporo ostale peterice ter izvršne komisije skupnega tržišča. Francija pa je tu bila potisnjena v dokaj neprijeten položaj osam-ljenke. Eden od komentatorjev je to kar slikovito prikazal, ko je dejal: «Britanija ni več otok, ločen od Evrope. Zdaj je izolirana Francija.*
Brown je v svojem govoru, katerega je kasneje predal kot uradno deklaracijo britanske vlade, kategorično zahteval pogajanja, •pustivši vse prejšnje britanske lahteve, ter napovedal priključitev k Evropi za vsako ceno. Zdelo se je, da so vsi Brownovi kolegi bili prijetno presenečeni ter navdušeni in da je prevladal optimizem glede končne rešitve tega delikatnega vprašanja.
Sestanka se je od francoske strani udeležil samo visok funkcionar ministrstva zunanjih zadev, ker se je Maurice Couve de Mur-ville v tem času nahajal s pre-mierom Pompidoujem v Moskvi. Ta funkcionar pa ni imel pooblastila, da bi kakorkoli komentiral nova britanska popuščanja in od-stopke ter je nasploh bil zelo zadržan.
Mnogi so, posebno v Londonu, to napačno tolmačili kot poraz de Gaulla, ki da je baje, spričo soglasnosti ostalih dežel — članic zahodnoevropske skupnosti, bil pritisnjen ob zid. Bilo je to 4. julija v nizozemskem glavnem mestu.
Samo nekaj dni kasneje, 10. julija, pa se je sestanka sveta ministrov skupnega tržišča udeležil tudi francoski minister Couve de Murville. Ta je zelo kategorično prikazal francosko stališče: pogajanja z Anglijo se lahko začnejo samo pod dvema pogojema — pr-vič, če se London uradno odreče svoji zahtevi, da bi se funt še naprej imel za mednarodno rezervno valuto, in drugič če brezpogojno sprejme agrarno politiko skupnega tržišča.
Vtem ko bi se drug pogoj eventualno z veliko žrtvijo utegnil sPrejeti, je pa oni o funtu tako težak, da bi se o tem danes ne Uiogla izraziti, a še manj odločiti nobena britanska vlada. In Parizu |e to dobro znano. Ali ni, potemtakem, Francija pravzaprav ponovila svoj veto? Drugače tega ni •noč tolmačiti.
V Londonu je zavladal preplah,
a optimizem spričo Brovvnovega u-speha v Haagu je povsem splahnel. Jesen je, zatorej, treba pričakovati z občutkom negotovosti, leta pa je že ves čas utrujala London. Sicer pa je očitno, da tudi dopisniki iz britanskega glavnega mesta že vse preveč dolgo utrujajo svoje čitatelje z nepretrganim poročanjem o britanskih spopadih s Parizom ter zahodnoevropsko «šesterico». saj je končno le vse skupaj obstalo na mrtvi točki.
Nič ne de — se tolažilo v Londonu — vrat pa nam le niso pred nosom zaprli preveč grobo. Ostaja, namreč, še dejstvo, da je na enem od prejšnjih sestankov v Bruslju bila ustanovljena komisija, sestavljena od predstavnikov vseh dežel-članic skupnega tržišča, ki ima na jesen pr-rožiti poročilo o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi se pogajanja lahko nadaljevala. V Britaniji menijo, da je komisija zanje dokaj ugodno sestavljena in da bo odločila tako, kot bo v prid landonskih zahtev.
Samo Brovvnovo stališče pa je zelo značilno. Predstavlja vsekakor največ, kar je sedanja laburistična vlada lahko storila, obenem pa neprimerno več, kot je svoj čas predlagal konservativni Mac-millanov kabinet.
Edvard Heath, danes voditelj konservativne opozicije, leta 1961 pa v Bruslju glavni britanski pogajalec, je tedaj — pravijo — na kolenih prosil za vstopnico v skupno tržišče. Brown je v Haagu prikazal britanske zahteve temperamentno, nekoliko robato in kategorično, kar je nedvomno imponiralo. Na to pa vendarle ne gre gledati drugače kot samo na spremembo določenega sloga. Razlike so samo v novih britanskih odpovedih oziroma odstopkih, ki jih prej nihče ni predvideval.
Primerjajoč britanske zahteve iz
1.	1961 z današnjimi, je moč priti do naslednje ugotovitve: Heath je zahteval določene odpovedi v a-grarni politiki, Brown je pripravljen sprejeti vse, kar zdaj izvaja «šesterica». Prejšnji pog|ijalec je govoril posamično o pcjlozaju vsake dežele Commonvvealtha ter zanje zahteval izjemen položaj. Zdaj je minister zunanjih zadev omenil samo Novo Zelandijo, katere položaj je posebno delikaten, ker je gospodarstvo te dežele popolnoma povezano z britanskim.
Konservativna vlada je svoj čas zahtevala, da se avtomatično sprejme zahteve tudi ostalih članic EFTA, vtem ko je laburistični minister izrazil samo to, da je treba upoštevati tudi interese ostalih evropskih dežel. Brown se tudi ni upiral vrsti ostalih političnih, vojaških in drugih posledic, ki bi jih povzročila britanska priključitev k Evropi. Skratka, šlo je za govor, iz katerega je bilo razvidno, da je Velika Britanija pripravljena plačati kakršno si bodi, oziroma zelo visoko ceno za pogajanja.
Pariza pa tudi to ne zadovoljuje. Šef «Foreign Offica* je najpoprej namerno preskočil najdelikatnejše vprašanje, namreč vprašanje funta. To je morda edini preostali atribut Velike Britanije kot velike svetovne ekonomske sile. Pariz je na to čakal ter odgovoril. S tem pa se je krog ponovno zaprl.
M. BALETIČ
PRED VELIKIM ZBOROVANJEM BORCEV NOV V BAZOVICI
O tretji prekomorski rojeni sredi vojne vihre
Bataljoni tretje prekomorske postrojem pred vrhovnim komandantom NOV, ko je ta izrekel zgodovinske besede «tujega nočemo, svojega ne damo* - Težke bitke od Korčule do Knina, Mostarja in Trsta - Večen bo spomin med ljudstvom na neštete padle junake
7. dolge in krvave borbene poti tretje prekomorske. Na gornji sliki prehod enot tretje prekomorske čez zasilen most na reki Uni, ko so se vodile borbe za Bihač. Na spodnji:	borci 3. prekomorske
odhajajo na položaj pri Gorancih. Zavit v meglo leži v dolini Mostar.
Ko je maršal Tito na Visu izre kel zgodovinske besede cTujega no čemo, svojega ne damo*, so med j drugimi enotami bili pred njim po-1 strojeni tudi trije bataljoni 3. prekomorske. Medtem se je v istem trenutku 2. bataljon izkrcal na otoku Korčuli ter ga očistil sovražnika. Naslednji dan so sem prišli še ostali trije bataljoni in skupaj z neko dalmatinsko brigado osvobodili Pelješac. Tu je v jurišu izgubil življenje hrabri komandir
1.	čete 2. bataljona Ivan Repič s Pivke. Tretja prekomorska pa je za svojo hrabro opravljeno nalogo od strani divizijskega komandanta bila imenovana za «udarno».
V bojih m kopnem. Končno je prišel dan. ko smo odšli z Visa. Dne 19. oktobra smo se izkrcali pri Krilu blizu Splita. Sodelovali smo pri osvoboditvi Makarske in vseh Kaštelov. Zatem je brigada sodelovala v bojih za Šibenik, kjer je 1. bataljon bil udeležen pri či-ščr ju predmestja Magdalena, o-stali pa so bili v zasedi ob cesti od Šibenika proti Drnišu, v katero je padla 6 kilometrov dolga nemška kolona. Pod strahotnim ognjem je bilo uničenih 1400 nemških vojakov in oficirjev. V roke nam je padel ogromen plen. Briga-
da je še sodelovala v bojih za Dr-niš, nakar je v dveh kolonah prodrla proti Kninu. ,
Primorski borci kninske bitke ne bodo nikoli pozabili. Zahtevala je od njih ogromen krvni davek. Vsak peti borec je bil izločen iz borbe. Med drugimi so tu za vedno ugasnila življenja Janeza Volka s Suhorja, političnega komisarja čete
2.	bataljona, Vojke Šmuc iz Trsta, ki je bila sanitetna referentka 3. bataljona, Nade Žagar, sekretarke brigadnega aktiva SKOJ, Jožeta Grudna iz Nabrežine, predvojnega komunista, ki je v brigado prišel iz ječe v Italiji, Draga Benčine, komisarja 1. čete 2. bataljona itd.
Med boji za Knin je iz Barija prišlo rad 800 novih borcev, povečini primorskih fantov, ki so jih fašisti bili zvlekli na Sardinijo in Korziko.
Dne 31. januarja 1945 je tretja prekomorska krenila v boj za Mostar. Branilo ga je nad 18.000 Nemcev. Pričakovali smo povelja za pohod proti domači Primorski in Trste., pa je bilo treba še prej likvidirati postojanko v Mostarju. Pri napadu je sodeloval skoraj ves VIII. korpus. Tretja prekomorska se je v bitko vključila 6. februarja. Očistila je področje Črnih Lo-
.....................„„„„„„„.....................................iiiiiiiiiimiiiuinmiiiiin....................................m...........mn...........................................................mn........»n.......................................................
V	X
NEKAJ ZANIMIVIH 0 TELESNEM IN DUHOVNEM LIKU SODOBNE NEMŠKE ŽENE
Najnovejši ideal nemških deklet je da so kot prekle
Nova bolezen «twiggytis» visi kot nekakšna šiba božja nad nemškimi 16-letnicami - Zaskrbljenost staršev in svarila zdravnikov - Kakšna je kulturna raven nemškega ženskega spola
Mlada nemška dekleta, recimo raje dekletca — gre namreč za petnajst in šestnajstletnice, ki prihajajo letos na' l6WhIe'’fi'rcnskega in jadranskega morja, da bi si pod vplivom božajočih žarkov vročega sredozemskega sonca spremenile v bronasto obarvane mlade Walkire, se močno razlikujejo od svojih starejših sester, ki so semkaj prihajala prejšnja leta, čeprav z enakimi ali vsaj podobnimi nameni: da se namreč naužijejo sonca, morja, čudovite modrine neba in, seveda, tudi ljubezni, ki bi jo pravzaprav morali imenovati na prvem mestu. Sicer pa poročajo, da visi nad nemško mladino nova šiba božja, nekakšna bolezen, ki ji pravijo «twiggytis», po Twiggy (dobesedno prevedeno: vejica, zobotrebec), slavni manekenki, ki je v ženski svet vnesla nove pojme o telesnih merah in teži, nekakšno enostavno, sicer ljubko linijo, ki pa po drugi strani na človeka vpliva tako, da mu zbuja občutek nekakšne poosebljene mršavosti, da, celo mrliškosti. Matere in očetje so nadvse zaskrbljeni, zdravniki objavljajo alarmantna poročila o posledicah te »bolezni* v mladih organizmih; izguba las in zobov, avitaminoza, tuberkuloza in še na desetine drugih bolezni. Pa ne po-
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba -J1.35 šopek slovenskih pesmi -11.50 Glasbila in barve - 12.10 Že-in dom - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 Igra Tržaški mando-anski ansambel 17.20 Glasba za vaš transistornik - 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine - 18.00 *Ihe Havvaiian Hula Boys» in pevka WiIma Goich - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 19.00 t-JUdske zborovske pesmi - 19.30 italijanski pentagram - 20.00 Šport ““•35 Simfonični koncert - v od-nioru (približno ob 21.10): Knjižna novosti: Ruda Jurčec: «Skozi ‘aci in sence*, ocena prof. Vinka oeličiča 22.05 V plesnem ritmu 22.45 Nočne melodije.
Trst
,13.40 Sestanek opero - 14.05 ^ekoliko poezije 14.15 Duet Mo-sesti-Lini - 14.45 Tržaško jamarstvo.
Koper
1t.7-30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, i 30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 atranja glasba 9.00 Popevke -Plošče - 10.00 Pod senčnikom • 11.15 Plošče - 11.30 Današnji Pfvc} 12.00 in 13.05 Glasba po z?.lah 13.45 Melodije - 14.10 Plošče Bruber 14.40 Pevski zbor ^•ovenec iz Boršta - 15.00 Glasbeni -	16-50 Znani baletni od-
i-7rr?{5’	16.45	Od Soče do Drave -
vL. Pll,šče 17-30 Radijska po-; 18.00 Beat glasba - 18.15 in 18-4't Plesna glasba - 19.00 oh, . ® Prenos RF 20.00 Igra Pester Pino Calvi - 22.15 Jazz.
SREDA, 19. JULIJA 1967 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila 8.30 Jutranje pesmi -9 07 Plošče 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 15.45 Plošče C. G D. - 16.00 Program za mladino - 17.45 Radijski tednik «L’Appro-do» - 18.15 Glasba za mladino 19.30 Luna park - 19.55 Pesem dneva 20.20 Radijska igra - 22.10 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.00 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.15 Plošča za poletje - 10.35 Glasbeno-govorni spored - 11.42 Pesmi šestdesetih let - 14.04 Juke-box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka Milka Kaluskova - 16.00 Rapsodija - 16.38 S transistorjem na peščini - 19.50 Tour de France - 21.20 Jazz -21.40 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Operna glasba - 10.45 Re-spighi in Rahmaninov - 12.20 Kla-vičembalo Johanna Sebastiana Bacha - 12.55 Simf. koncert - 14.30 Pianist Rodolfo Caporali - 15.30 Današnji skladatelji - 16.00 Giuseppe Torelli in Ludvvig van Beethoven 17.10 Donizettijev kvartet in Ponchiellijev kvintet - 18.45 Italijani in šport - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.30 Geminiani-jeve sonate - 21.00 J. Brahms.
Slovenijo
7.00, 9.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja
-	9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pisan svet pravljic in zgodb -
10.15	Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana - 10.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -
11.15	Majhen recital harfistke Pavle Uršič-Petričeve - 12.00 Turistični napotki 12.20 Popevke in plesni zvoki - 13.00 Na današnji dan -13.10 Debussy - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki -14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Niirnberški harmonikarski orkester
-	16.20 Glasbeni intermezzo - 16.40 Drobni odlomki iz opere «Pode-želski filozof* 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam -
19.15	Z operetnih odrov - 19.45 Naš razgovor 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Boris Papandopulo: «Legende o drugu Titu* - 22.10 Melodije v poletni noči - 23.10 Za ljubitelje jazza 23.50 Literarni nokturno 24.05 Vokalni ansambel The Four Freshman.
Ital. televizija
18.00	Tour de France - 18.45 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik -
21.00	«1440 minuti a Le Mans* -
22.00	Športna sreda - 23.00 Dnev nik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Film «Pal-coscenico* - 22.45 Gospodarska rubrika.
lug. televizija
19.15	Mornar na triciklu - 20.00 Reportaža 20.40 Obzornik • 21.00 in 22.55 Dnevnik - 21.30 Pesem poletja - 21.41 S kamero na Rdeče morje — reportaža - 22.20 Kvartet Gunther Hampel.
maga nič. Ob uri kosila ali večerje se na tisoče nemških petnajst in šestnajstletnic poskrije, da bi jim ne bilo treba jesti, ali pa zagotavljajo, da so povabljene k prijateljici, samo da bi se tako lahko držale diete, potrebne za dosego določene linije, po kateri hrepenijo.
Zadnje tedne pred koncem leta so profesorji na raznih šolah na primer odkrili v koših za odpadke vse mogoče dobrote, malice, ki so se jih njihove dijakinje na tak način iznebile, da bi se disciplinirano držale svoje diete.
Tudi časopisje se je precej na široko ukvarjalo s tem pojavom. «Da, moj ideal je Twiggy, in storila bom vse, kar je mogoče, da bi ji bila podobna, čeprav me večkrat napadejo močni želodčni krči*, je izjavila predsednica «Twiggy kluba* v Koelnu. Neka druga, Marion ., sedemnajstletnica, pa je odgovorila: «Fantje danes nočejo več niti slišati o bolj polnih dekletih, ki so do lanskega leta še bile v modi. To je razlog, da smo primorane tako stradati. Se ve, spočetka ni lahko, pa tudi v družini se moramo trdo boriti. Končno pa se želodec le privadi, pa tudi oko*.
Resnici na ljubo, se oči nemških moških še niso privadile na tako nenadno spremembo nemških ženskih okroglin. Odgovori v naglici in na kratko intervjuvanih moških dokazujejo, da od 8 samo en Nemec kaže razumevanje oziroma zanimanje za Twiggy in njene posnemovalke. «Gotovo, prevelika obilnost ni prijetna, toda, če ni nič, je menda še slabše,* je dejal eden od teh, ko so ga intervjuvali. Neki drug: «Komur se zde ti potujoči okostnjaki lepi, gotovo ni pri čisti... Kako naj vendar objamem nekaj, kar je podobno deski?* Še eden: »Nimamo najmanjšega namena, da bi hodile na izprehod z dekletom, katerega koščice, vtem ko se premika, oddajajo nekakšne zvoke, podobne škripanju. To bi morda kvečjemu sodilo v kako hišo, kjer strašijo duhovi. Saj si ni moč niti zamisliti, da bi te »prikazni* nekega dne imele biti matere naših otroki*
Sama nemška ženska mladina, pa se zdi, da je v tem pogledu razdeljena na dva dela: dobra polovica je za to, druga pa čaka in opazuje. Nemci so vedno bili navdušeni oboževalci krepkih in razkošnih ženskih linij, silnih bokov ter krepkih prsi in beder. «Ne razumem, kaj najdejo ženske na tej Twiggy,» piše neši či-tatelj svojemu časopisu. «Saj ji manjka prav vse tisto, kar nam je najbolj po volji, kar nas edino zanima in navdušuje!*
Navzlic vsemu se zdi, da ni pomoči: pozivi zdravnikov, prošnje staršev, mnenja moškega spola, vse skupaj ne pomaga nič. Toda to je samo ena od plati določenega velikega procesa izpre-memb, ki so jim podvržene nemške žene. Med drugim izginja na primer nemška Fraiilein. Vse žene Nemčije danes na ves glas zahtevajo, naj bodo kakršnekoli starosti, da se jih ne naziva gospodična, temveč gospa, tudi če so neporočene. Gospa za vsako ceno, ne glede na njihovo civilno
stanje. Inštitut za demoskopijo v AUensbachu je s tem v zvezi organiziral in izbral dokajšnje število mnenj, pri čemer je intervju-val (z odobritvijo in sodelovanjem zveznega notranjega ministrstva) na tisoče uradnic in delavk. Samo 10—11 odst. anketirank je bil po volji naziv gospodična, če so bile neporočene .Vsem ostalim, razumljivo, ugaja bolj naziv gospa, s čimer se je srečno in spretno moč ogniti vsem družabnim in moralnim nevšečnostim, ki bi utegnile nastati spričo socialnega primera, da kaka žena ni poročena.
So pa še nekateri drugi s tem povezani zanimivi pojavi, tako na primer, da se je starostna doba nevest znižala, v tem ko se po drugi strani viša število ločitvenih pravd na zahtevo žena.
Kaj malo spodbudni in razveseljivi so tudi podatki v zvezi s kulturno ravnijo nemške žene. Inštitut v AUensbachu je napravil nekaj poizkusov. Pokazavši anketirankam zemljevid zameljske o-ble, se je od le-teh zahtevalo, naj bi na njem pokazale, kje leži Nemčija. Samo 32 odst. jih je to nalogo izpolnilo v kolikor toliko sprejemljivem času. ki jim je bil dan na razpolago. Na vprašanje, kdaj je živel Karl Veliki, je 76 od 100 anketirank padlo iz oblakov. Na vprašanje, ali kupujejo knjige, jih je 83 odst. priznalo, da niso še nikoli v življenju kupile ene knjige, 62 odst., da se nikoli ne ustavijo pred izložbami knjigarn, 56 odst. jih nikoli ni potrošilo eno samo marko za nakup kake vrednejše knjige. Skoraj neverjetno se vse to čuje v zvezi z narodom, ki je veljal za enega najbolj razvitih in kulturnih na svetu, kar je tudi v preteklosti dokazal z vrsto ustvarjalcev na vseh področjih, med katerimi so bile tudi mnoge žene.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiii
Del konjske opreme, lep primerek sarmatske umetnosti
Nomadske značilnosti sarmatske umetnosti
Sarmati 30 bili iranski narod, soroden Skitom. Živeli so v južno-ruskih stepah in so sloveli kot izredni strelci ter jahači. Bili so nomadi, okrog 1. 300 so prekoračili Don ter začeli ogrožati grške kolonije ob Črnem morju. Nekatera sarmatska plemena so nam znana samo po imenu (Siraki, Aorsi), o nekaterih drugih pa je na razpolago nekaj več podatkov. Ve se na primer, da so Roksolani v 1. st. prodrli do rimske province Mezije. V 5. st. so Alani preko Podonavja prodrli proti zahodu vse do Španije, od tu pa celo prešli v Afriko. Zaradi svojega nomadskega načina življenja niso za sabo pustili arheoloških sledov, pač pa razne predmete lepo razvite dekorativne umetnosti.
Umetnost Sarmatov — nomadskega naroda, ki je zamenjal Skite v prvih stoletjih nove ere, na prehodu iz antike v srednji vek ter na mejah med Evropo in Azijo — izraža značilen nomadski slog in dekorativni čar kot umetnost celotnega področja evro-azij-skih step. Ta narod, ki je vse
svoje življenje presedel na konjih, podobno kot Skiti, in ki ni imel določenega ozemlja niti meja in zakonov, kot tudi ne vladarjev, je ustvarjal dekorativno umetnost, majhne okrasne predmete, ki so se lahko nosili tudi v času pohodov. To so običajno deli konjske opreme iz zlata, srebra in njenih legur. Bogata dekorativna ornamentika, ki je predstavljala glavno komponento te umetnosti, je izključevala sleherno monumentalnost. Brez stalno naseljenega ozemlja, Sarmati niso nikdar poskušali ustvarjati kake monumentalne umetnosti, a še zlasti niso kazali nobenega smisla za arhitekturo. Prihod Hunov je pomenil konec Sarmatov, njihova dekorativna umetnost pa se je še naprej ohranjala preko drugih nomadskih narodov. Evropa se je z njo seznanila s prihodom Gotov, Hunov, Vandalov in Avarov, ta pa se je zatem navezovala na že obstoječo keltsko tradicijo, s katero ta umetnost sestavlja enotno celoto.
kev in prodirala od Gorancev pro- 1 ti Mostarju. Nepozaben ostane spo- : min na bitko za Črni vrh nad Go-ranci. Nanj so šli v naskok vsi . batalojni tretje prekomorske. Vrh 1 je bilo treba zavzeti korak za korakom, ročnimi granatami. V tem silovitem spopadu je prišla do iz- . raza vsa silna borbenost in politič- , na zrelost primorskih fantov, bor- ( cev tretje prekomorske. Samo iz .
1.	čete 1. bataljona jih je padlo 32, v drugem in tretjem bataljonu 82. Med njimi Franc Segulin iz Slep, predvojni komunist, Zoran Kralj iz Trebč pri Trstu, ki je med drugim bil predstavnik Slovencev 1 pri KP Argentine, dalje Maks Le- 1 ban iz Trsta, eden najhrabrejših 1 borcev 1. bataljona, Franc Hotež iz Brezovice idr.
Po osvoboditvi Mostarja je brigada odšla proti morju in čez Lju-buški prišla v Gradec. Od tu je krenila proti Zadru, od koder je čez letališče v Zemuniku prispela v Prigrade. Kmalu zatem se je udeležila napada na Bihač. Na pohodu proti omenjenemu mestu je osvobodila Gornji in Dolnji Lapac, nakar je posegla v boje za samo mesto. Preživelim borcem je gotovo ostal v spominu prehod cez reko Uno, ki so jo morali enostavno v polni bojni opremi preplavati, nakar j na Ribji glavici prišlo do spopada s Čerkezi, v katerem so se posebno izkazali borci 3. bataljona.
3.	aprila je brigada prešla rečico Liko in zavzela spodnji del Gospiča. Tu sta med drugimi padla nepozabna tovariša Ferdo Rijavec, komendir 3. čete 2. bataljona Štefan Bizjak, smrtno pa je bil v naskoku ranjen politdefegat voda Stanko Škerjanc iz Gradišča pri Materiji.
Pot tretje prekomorske je zatem vodila proti Senju in Reki. Njen 1. bataljon je sodeloval pri osvoboditvi Krka. V stalnih spopadih je dosegla staro jugoslovansko-itali-jansko mejo nad Reko. šest dni so se vrstili krvavi boji pri Klani in v smeri Snežnika. Nemci so se zagrizeno borili in pričakovali zaveznike. Tu je med drugimi junaško
adel Tihomir Počkaj iz Slok pri rpeljah.
Pri Ilirski Bistrici obkoljene ve-
£
like gmote nemške vojske, pa so za vsako ceno hotele prebiti obroč borcev NOV, ki jih je obkrožal. Nemci so z močjo obupancev jurišaii nA položaje tretje prekomorske ip drugih brigad, toda zaman. Po dveh dneh strahotnih bojev je sovražnik kapituliral. Tretja prekomorska pa je preko Pivke odšla v Tržič (Monfalcone). Vsa naša domovina je slavila veličastno zmago, a še prav posebej Primorska. Vse vasi in naselja so bila v cvetju in zastavah. Vsepovsod so ljudje presrečni pozdravljali borce ... prekomorske.
Toda vse prekmalu je v to veselje tudi kanila grenka kaplja razočaranja. Naše enote so se iz osvobojenih krajev morale umakniti. zakaj nadaljnji boj za uveljavitev naši! zgodovinskih pravic je odslej imel potekati na diplomatskem poprišču.
Kot vse. je tudi 3. prekomorska brigada nesebično prispevala svoj delež za končno osvoboditev domovine. V njeni sestavi se je borilo za ta svetli smoter nad 4100 borcev, povečini iz Istre in Slovenskega Primorja. Nad 850 jih je pri tem darovalo svoja življenja. Prehodila je na i 4500 kilometrov dolgo pot in se borila na ozemlju treh bratskih republik: Hrvaške. Bosne In Hercegovine ter Slovenije. Za svoje uspehe in junaštvo je bila odlikovana z redom zaslug za narod z zlatim vencem.
ALBERT KLUN
HOROSKOP
Nekaj prijetnih predstavnic nemškega nežnega spola. Pred nedavnim so se udeležile nekakšnega festivala v mestu Riccione. Nad zaobljenostjo in polnostjo njihovih oblik se nikakor ne moremo zgroziti. Verjetno še niso bile napadene od «twiggytlsa».
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso priporočljive finančne pobude, če ne razpolagate z zadostno vsoto denarja. Bodite svojemu prijatelju v oporo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je trenutek, da se osamosvojite. Zavist in klevetanje vas ne bosta mogla odvrniti od začrtane poti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo ugodni pogoji za vse gospodarske dejavnosti. Dokajšnje razočaranje spričo nehvaležnosti nekoga, ki ste mu pomagali.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Deležni boste priznanja, ki bo sicer prišlo posredno, vendar vas ne bo nič manj razveselilo. Mir in razumevanje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite v svojem načrtu tudi na manjše posameznosti. Obvladujte svoj pesimizem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro bi bilo, da bi zdaj ponovno postavili svoj predlog, ki je enkrat že bil zavrnjen.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes bi ne bilo primerno, da se spuščate v tvegane finančne operacije. Ogibajte se nevarnih razgovorov.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
Vložite vse svoje energije, da bi utrdili svoj gospodarski položaj. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) še
enkrat preglejte delo, ki ste ga opravili, da bi v njem ne bilo napak. Posvetite večer dobremu čtivu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Kljub zelo dobrim pogojem, danes ne boste dosegli nič izrednega. Bodite bolj neposredni v stiku s prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zberite ves svoj pogum, da bi pred javnostjo z uspehom mogli braniti neko svoje pošteno stališče.
RIBI (od 20.3. do 20.4.) Da bi se mogli z uspehom lotiti nekega novega posla, vam je predvsem potreben optimizem. Ne razkrivajte pred liub>jeno osebo svojih težkoč.
UGOTOVITVE TRGOVINSKE ZBORNICE ZA MESEC MAJ
Nakupi tujih turistov poživljajo goriš ko trgovino
V okviru obmejne blagovne menjave se je povečal naš uvoz • Izvoz blaga v tretje države
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je trgovina v mesecu maju bila živahnejša kot v aprilu ln tudi v lanskem maju. Nanjo je v precejšnji meri vplivala spomladanska sezona, ki je omogočila večji prihod inozemskih turistov, med katere sodijo predvsem Jugoslovanski kupci, ki so za prvomajske praznike dobesedno preplavili mesto tei napolnili trgovine Svoj delež je Imela tudi ureditev v razdeljevanju blaga proste cone z ureditvijo cen nekaterih pomembnih vrst bla ga, kar Je povzročilo zmanjšanje nakupov onkraj meje. V tem mesecu ni šla v stečaj nobena trgovina, da bi bila prisilno razprodajala svoje blago, pač pa so se pojavljale razprodaje, ki so značilne za zaključek sezone. Prodaja blaga na obroke se Je sukala v obl čajnih mejah.
Kar tiče maloobmejno blagovno menjavo, naj omenimo malenkostno povečanje prometa v primerjavi s poprejšnjim mesecem, zlasti zavoljo povečanja našega uvoza. Izvažali smo pretežno industrijske izdelke, uvažali pa hrano, les itd.
Trgovinska zbornica Je nadal ie Izdala več potrdil o izvoru blaga namenjenega v inozemstvo. V Sau-dovo Arabijo smo izvozili za 2,4 milijona lir higiensko-sanitarnega blaga, na Ciper pa za 600.000 lir, v Zahodno Nemčijo smo izvozili za 5 miiljonov bonbonov, v Švico
Gorica
VERDI. — Zaprto zaradi počitnic
CORSO. 17.30; «Anatomia di un ra-pimento«, Toshiro Mifune. Japon. ski barvni film.
MODERNISSIMO. 17-22: «Django», Loredana Nusciak in Franco Ne-ro.
CENTRALE. Zaprt do vključno četrtka.
V1TTORIA. 17.30—21.30:	»Nessuno
mi pub giudicare«, Catterina Ca-selli in Nino Taranto, italijanski črnobeli film.
Trži*
AZZURRO. 18—22: «007 dalla Rus-sia con amore», Jv' Konnery in D. Bianchi, v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22:	«Scandalo
in societk«, J. Franciscus in S. Plascette, v barvah.
PRINCIPE. 18—22: «Sparatorla ad Abilene«, B. Darin in E. Bonks, v kinemaskopu in barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 20—22: «Vacanze sul-la sptaggia«, v barvah.
RIO. Zaprt.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Tavasani», Korzo Ita. lija 10, tel. 21-24.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolo» dr. Olivetti, Ul. 1. Magglo 94, telefon 73-329.
Darovi in prispevki
V spomin na pokojno Licio Kodermac je družina Viatori darovala 5X100 Ur za zavod Contavalle in
5.000	Ur za otroški vrtec v Podturnu.
Za krvno banko N.N. 1.000 lir, Francesca Battistin v spomin na svojega moža AttlUa Mianlja 10.000 lir.
skoraj za milijon Ur žvečilnega gumija, v Libijo za nad dva milijona sanitarnega blaga. V Iran smo izvozili za 1,4 milijona lir sanitarnega blaga in za dva milijona Ur električnih motorjev, v ZDA za tri milijone Ur lesenih stolic itd. Skupno smo v maju izvozili skoraj za 25 milijonov Ur raznega blaga.
Pogajanja v podjetju za izdelovanje vijakov Europa
V ponedeljek popoldne so se na pokrajinskem uradu za delo v Gorici sestali predstavniki podjetja za izdelovanje vijakov Europa ter predstavniki sindikalnih organiza. cij, da bi zaključili stavkovno gibanje, ki traja že en mesec in pol. Sestanek so sklicali na posredovanje prefekta dr. Princivalla. Na sestanku, ki se je zaključil z uspehom, so pregledali položaj podjetja ter nekatere zahteve sindikatov po mezdnih poviških, o katerih bo podjetje odgovorilo v teku današnjega dne. Sindikata kovinarjev CG1L in CISL sta s svojimi člani proučila nastali položaj. Gibanje v podjetju traja že 40 dni; v tem času je bilo povprečno po 12 ur stavk na teden in sindikalna manifestacija na Trgu republike v Tržiču.
Počitniški tečaj za popravne izpite
V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo,
2.	avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila ln prijave pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Slovenski dijaški dom v Gorici
Polemika med CISL in občino Gorica
Sindikat uslužbencev CISL Je po slal tisku odgovor v zvezi s trditvami, občinskega odbornika za o-sebje v Gorici, izrečenimi na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, takoj po stavki občinskih uslužbencev. Sindikat zatrjuje, da odbornik ni vsega navedel v svojem govoru, predvsem ne stikov med
njim ln sindikatom za obnovitev pravilnika ter staleža. že leta 1964 je sindikat zahteval ureditev teh dveh vprašanj, ustanova pa je obljubljala odobritev besedila pravilnika s strani občinskega sveta.
Sedanja uprava, ki je od poprejšnje podedovala osnutek normativnega dela organičnega pravilnika, se je obvezala do začetka 1966. leta izdelati priloge. Od takrat dalje se ni nič napravilo, zvišalo se je število obljub, med katere sodi tudi županova, da bodo vprašanje proučili v poletnih sejah občinskega sveta. V mesecu maju je tudi CISL poslala občini osnutek organičnega pravilnika. Odnosi so se tako poslabšali, da je sindikat proglasil stavko uslužbencev 10. julija, v kateri je po sodbi odbornika za osebje stavkalo samo 46 odstotkov uslužbencev.
V SflFOG »N NUOVA SAN GI0RGI0
Priznanje pravic notranje komisije
En njen član bo polovico svojega delovnega časa posvetil sindikalnim vprašanjem delavcev, zaposlenih v obratih
Uspešno se je poravnal spor, nastal med sindikati in ravnateljstvom SAFOG in NSG, zaradi namestitve delavca, ki naj bo delno oproščen dela, da bi lahko skrbel za sindikalne koristi delavcev. Predstavniki sindikatov in ravnateljstva so se prejšnji teden dvakrat sestali na uradu za delo ter za obe podjetji podpisali sporazum naslednje vsebine:
«Družba sprejema zahtevo sindikalnih zastopnikov ter dovoljuje enemu članu notranje komisije, da se oprosti dela v tovarni v višini 50 odstotkov normalnega delovnega časa na teden. O tem bodo sklenili sporazum med sindikati in ravnateljstvom ob upoštevanju proizvodnih potreb. Kar zadeva naprave, kraj in komunikacijska sred-
IIIIIIHtlllltllilllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllMIIIIIIIIIIIIIIIfllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMMIIIinmillldllllnlll
NOVEMBRA MESECA V GORICI
Drugi beneški natečaj za diapozitive alpskih motivov
Vrsta lepih nagrad - Najboljše diapozitive bodo pokazali v nekem goriškem kinematografu
CAI iz Gorice prireja natečaj barvnih diapozitivov z gorskimi motivi, ki se ga morejo udeležiti fotoamaterji Treh Benečij. Prvi takšen natečaj je bil lansko leto, udeležilo pa se ga je okoli 80 fotoamaterjev iz vseh beneških pokrajin, ki so prikazali nad 400 diapozitivov.
Tudi letos se morejo tej zanimivi pobudi odzvati tudi nečlani. Izbira motivov je omejena, vsekakor morajo slike prikazovati življenje v gorah: alpinizem, smučanje, zimske športe, alpsko floro ln favno, alpsko folkloro, čisti alpinizem itd. Vsak udeleženec, ki lahko razstavi največ štiri dela, mora svojo udeležbo napovedati najkasneje do 15. novembra. Takoj naslednji teden bodo dela pregledovali ter jih proti koncu novembra prikazali v eni izmed goriških kino dvoran.
Slike bodo ocenjevali fotografi Renate de Leltenburg iz Trsta, Giuseppe Brisighelli iz Vidma in filmski režiser Mario Fantin iz Bologne, akademik CAI ter avtor številnih publikacij alpskega značaja.
Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo člani CAI Claudia Bemardis, Marco Di Blas, Edda Leon, Ferruc-
cio Lisini ter Ugo Pilato Je pripre vil prospekt z vsemi nadrobnostmi, ki ga bo moč dobiti v trgovinah s fotografskimi potrebščinami.
Prvonagrajeni bo prejel pečat iz 13. stoletja občine Gorica, nadalje so na voljo štiri zlate medalje, dve srebrni, ena bronasta, srebrni okvir in več pokalov. «Srebmi žebelj« bo prejel avtor najboljšega diapozitiva na temo «Od prve do šeste stopnje«. (V alpinizmu se s stopnjami ocenjuje težavnost vzponov). Za vse podrobnosti je na voljo tajništvo natečaja v Ul. Codelli 12, tel. 2689.
•llllllllllllinilllllllllllllinillllllMIlimilllMIIIIIIIIIIIMIIUllUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIMIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII
VČERAJ DOPOLDNE V ŠTEVERJANU
Padla je z lestve in si zlomila nogo
v
Nesreča kovinarja iz Standreža
Zaradi okvare na lestvi je ženska v Steverjanu padla z višine kakšnih treh metrov ter si zlomila levo nogo. Nesreča se je pripetila 39-letni Violandi Kreševec z Valerišča št. 4. Ženska Je hotela na senik, ln ko je bila že skoraj pri vrhu, s« Ji Je na vsem lepem zlomil klin pod nogo; pri padcu si Je zlomila levo piščal, ki ji je predrla meso. Va-ščanka Vera Longo-Humar, prav tako z Valerišča jo je z avtom vče-
raj dopoldne pripeljala v bolnišnico, kjer je opisala nesrečo. Krešev-čevo so v bolnišnici pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Na delu v SAFOG se Je ponesrečil kovinar 46-letnl Venceslav Lupin iz Standreža, Ul. Tagliamento 1. V tovarni se mu Je zlomila konica pnevmatičnega kladiva, ki mu Je prerezala desno zapestje. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč.
Danes na Kalvariji svečanost karabinjerjev
Danes bodo na Kalvariji proslavili 52-letnico bitke za Podgoro, v kateri so sodelovali karabinjerji. Svečanosti bodo prisostvovali visoki oficirji ter civilne in vojaške ob. lasti. Pričela se bo s položitvijo venca na pokopališče v Moši, kjer so pokopani vojaki celega karabi njerskega polka.
AretacRa v Vermeljanu
Karabinjerji v Vermeljanu so are. tirali pastirja 26-letnega Karla Bizjaka, ker mora prestati kazen dveh mesecev zapora zavoljo vožnje v vinjenem stanju. Na to kazen ga Je obsodil tržiški sodnik, ki je tudi izdal zaporno povelje.
Žlvljenj’e si j'e vzel
V Ul. Valentinis se je včeraj dopoldne obesil 56-letni Adolfo Perln. Življenje si je vzel na skednju. Dejanje je storil v trenutku neprištevnosti.
Nesreča peka v Ul. Morelli
Včeraj ob 11.40 so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v go-rlško civilno bolnišnico 48-letnega Renata Peressina, bivajočega v Ul. Morelli 41 v Gorici. Obvezali so mu rano na desni nogi ter ga za osem dni poslali domov na zdravljenje. Peressin se je v pekami v Morel-lijevi ulici porezal s pločevinasto posodo.
3tva, je podjetje sprejelo na znanje potrebe, ki so jih nakazali sindikati, ter zagotavlja, da bo naredilo vse potrebno za njihovo uresničitev.«
Sindikati se nadalje zavzemajo, da bi v teh podjetjih izplačali proizvodno nagrado. Opozorili so In-tersind, da bi bilo nujno sklicati sestanek še pred pričetkom počitnic, kar bi omogočilo izplačilo na-prejščine še pred pričetkom poletnih počitnic za veliki šmaren. Kar se tiče ostalih vprašanj, bo Inter-sind določil dan prihodnjega sestanka šele po poletnih počitnicah.
Podpore za civilne invalide
Vse civilne invalide, ki so že priznali ali pričakujejo, da jim bodo priznali to svojstvo, opozarja urad ANICI (Vsedržavna zveza civilnih invalidov) na Korzu Italija 54, da je pričel izpopolnjevati prošnje, ki jih bo poslal zdravstveni komisiji in deželnemu nadzornemu odboru v goriški pokrajini, da bi lahko bili deležni ugodnosti, ki jih zakoni predvidevajo za civilne invalide. V tem primeru niso všteti tisti, ki so postali invalidi zaradi vojnih dogodkov.
Obenem se lahko zglasijo v tem uradu vsi tisti, ki so dopolnili 65. leto starosti in niso sposobni za delo ter živijo v slabih gmotnih razmerah. Po zakonu bodo lahko prejeli izredno podporo; ženske morajo dopolniti 60 let.
Urad Je odprt vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
17. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI
Mastrotto prvi na cilju Pingeon še vedno rumena majica
Španec Jimenez ni znal ponoviti včerajšnjega podviga - Nobena sprememba na vrhu lestvice
PAU, 18. — 250 km dolga etapa Luchon • Pau ni povzročila bistvenih sprememb na čelu lestvice. Francoz Pingeon je namreč z odlično taktiko ubranil sicer mlačen napad Jimeneza in tako napravil nov korak do končne zmage. Etapa je v splošnem razočarala. Kdor je pričakoval napad Spancev in Ita. lijanov, nikakor ni mogel verjeti, da je na cilj privozil prvi stari Mastrotto, ki se ni do sedaj nikoli posebno izkazal na vzponih. Glavno krivdo za to stanje ima vsekakor slab dan Jimeneza, ki Je s tem izgubil zadnjo priložnost, da si zagotovi prednost, ki bi mu dovolila privoziti v Pariz z rumeno majico. Nihče namreč ne pričakuje, da bi Spanec lahko spremenil lestvico v svojo korist v zadnji etapi, ki bo na kronometer. Felice Gimondi je danes z izredno močno voljo prispel na cilj z ostalimi, čeprav je imel na prvem vzponu že osem minut zamude.
Prvih 90 km do Tourmaleta je poteklo brez večjih napadov. Le Spanec Santamarina je skušal nekajkrat zaman pobegniti. Na Tour-maletu se je Jimenez pognal v napad in takoj zapustil ostale. Na vrhu je imel Spanec 1*30" predno-' stl nad Balmamionom in Diazom,! 1*35’’ nad Pingeonom, 2*50” nad Poulidorjem, Letortom, Baysier-rom, Brandsom, Rueggom, Haa-stom in Schlechtom, in 8’ nad Gi-mondijem. Pingeon je v spustu kmalu dohitel Balmamiona in Dia-za, jih pustil na cedilu in dohitel tudi Jimeneza. Za njima se je spustil tudi Diaz, ki ju je kmalu do-
hitel, medtem ko so bili Poulidor, Aimar in Jansen oddaljeni za 2*. Na Aubisqueju je Jimenez znova skušal pobegniti, toda brez velike vneme, tako da so mu bili ostali kmalu za petami. Nasprotno je uspelo pobegniti Theillieru, ki je privozil na vrh hriba z 1*30” prednosti nad Jimenezom, Janssenom, Poulidorjem, Balmamionom, Letortom, Rabautom, Baysierrom in Por-talupijem: Pri naslednjem spustu je ritem prvih znatno padel, tako da so se jim pridružili še drugi. Celo Gimondi je s pomočjo ekipnih tovarišev prišel med prvimi. V zadnjih kilometrih je skušal pobegniti Poulidor, toda ostali so takoj reagirali. Nasprotno se je odtrgal od skupine Mastrotto, ki je tako privozil na cilj s 50” prednosti nad Van Springelom in Junkerman-nom in 2’ nad ostalimi.
Vrstni red sedemnajste etape:
1.	Mastrotto (F.) 8.00*27”
2.	Van Springel (Belg.) 8.01*16”
3.	Junkermann (Nem.)
4.	Janssen (Niz.) 8.02*22”
5.	Karstens (Niz.)
6.	Grain (Fr.)
7.	Van Den Berghe (Belg.)
8.	Schleckt (Luks.)
9.	Samyn (Fr.)
10.	Vicentini (It.)
Lestvica:
1.	Pingeon (Fr.) 102.31*28'*
2.	Jimenez (Sp.) z zaost. 2*03”
3.	Letort (Fr.) 4*05"
4.	Balmamion (It.) 5*48”
5.	Aimar (Fr.) 7*02”
6.	Janssen (Niz.) 8*39”
7.	Manzaneque (Sp.) 15*45”
8.	Gimondi (It.) 15*50”
9.	Bodrero (It.) 19*03”
10.	Polidor (Fr.) 19*04”
flllimillHtHIIIIIIIHIIIIIIMIIimillllllllllllllllimillHIIIIIIIIIIIIIIItlllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIV
9. IN 10. AVGUSTA V MONTREALU
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiii
ŠESTA ETAPA DIRKE cTOUR DELL 'A VEN IR»
Druga zmaga Pecchielana
Italijan je osvojil tako zeleno kot rumeno majico
PAU. 18. — Se ena italijanska zmaga v «malem» .Touru;, Arturo Pecchielan, ki Je že včeraj privozil na cilj v Luchon, je danes ponovil uspeh v 171,5 km dolgi etapi Lu chon-Pau, v kateri so morali kolesarji med drugim na dva vzpona prve kategorije, Tormalet in Aubi-sque. Pecchielan je danes pokazal izredno pripravljenost, kar Je bolj kot etapna zmaga, povzročilo mnenje, da bo prav ta kolesar končni zmagovalec, že takoj po startu, so se vrstili prvi napadi. Kot med profesionalci so se na prvih vzponih najprej izkazali Spanci: Gomez je zapustil ostale in dosegel maksimalni naskok treh minut. Prav tedaj mu je odgovoril Pecchielan, ki je skupaj z Luksemburžanom Ma-nlottom presenetil glavnino. Kijub temu Je Gomez še vedno osamljen privozil na vrh Tourmaleta z 48” naskoka nad Pecchielanom, 1*15 nad rojakom Mascarrom in Francozom Riccijem, 2*10” nad Robi-nljean, rumeno majico Contijem ln ostalimi. Po 64 km Je Pecchieian, ki je medtem zapustil Luksemburžana, dohitel Gomeza in se kma.u podal sam v napad. Na drugem vzponu, Aubisque, je Italijan privozil sam. Gomez je imel 17” zaostanka, ostali pa dve minuti, V spustu pa Je Gomez nadoknadil razliko in kmalu so se jima pridružili najprej Maecarro in Robini, nato pa še Cattelan in De Har-tog. Kljub nenehnim napadom Je na cilju Pecchielan v sprintu še enkrat presenetil ostale in si zagotovil prvo mesto. Rumena maji-
ca Conti Je prišel po 2*. približno 5 kasneje , pa je privozila na cilj skupinica, v kateri je bil tudi Jugoslovan Bilič.
S to zmago je Pecchielan osvojil tudi zeleno majico, Italija pa Je povečala na 20’ prednost nad Francijo v ekipni lestvici.
Vrstni red šeste etape:
1.	Pecchielan (It.) 5.22*21”
2.	Den Hertog (Niz.)
3.	Robini (Fr.)
4.	Mascaro (Sp.)
5.	Gomez (Sp.)
6.	Cattelan (It.)
7.	Guimard (Fr.) 5.24*25”
8.	Harrison (VB)
9.	Conti (It.)
10.	Maes (Belg.)
11.	Guyot 5.27*38”
12 Giaccone (It.)
17.	Bilič (Jug.)
Lestvica po tej etapi je naslednja:
1.	Pecchielan (It.) 20.14*12"
2.	Conti (It.) 43” zamude.
3.	Guimard (Fr.) 3*02”
4.	Den Hertog (Niz.) 3*58”
5.	Cattelan (It.) 4*29”
6.	Robini (Fr.) 5*47”
7.	Pintens (Belg.) 7*14”
8.	Cavalcanti (It.) 9*05”
9.	Harrison (VB) 9*30"
10.	Gomez (Sp.) 12*03”
12.	Bianco (It.) 13*56”
17 Bilič (Jug.) 17*02”
18.	Giaccone (It.) 17*46”
21. Marcelli (It.) 20*06"
Izbrani atleti za dvoboj Evropa - ZDA v lahki atletiki
Med moškimi bosta nastopala tudi Italijana Ottoi in Frinolli, med ženskami pa Jugoslovanka Nikolič
DOSSELDORF, 18. — Evropska lahkoatletska zveza je sestavila ekipo, ki bo branila evropske barve v dvoboju z ZDA 9. in 10. avgusta v Montrealu. V ekipi ne bodo nastopali sovjetski atleti, ki so izjavili, da imajo že veliko drugih obveznosti.
Moško ekipo bodo sestavljali ti atleti (v oklepaju rezerve):
100 m: Bambuck (Fr.) in Maniak (Polj.)
200 m: Bambuck (Fr.) in VVerner (Polj.)
400 m: Badenski (Polj.) in Wer-ner (PoljJ
800 m: Kemper (ZRN) in Dufra-se (Fr.) Matuchewski (NDR)
1500 m: Vadoux (Fr.) in Kval-heim (Norv.)
5000 m: Norpoth (NRN) in Me-cser (Madž.) Salgado (Sp.)
10.000	m: Haase (NDR) in Kiss (Madž.)
3000 m steeple: Roelants (Belg.) in Heriott (VB)
110 m zapreke: Ottoz (It.) in Du-riez (Fr.)
400 m zapreke: Frinolli (It.) in Shervvood (VB), Henninge (ZRN) Višina: Huebner (CSSR) in Schil. kowski (ZRN)
Palica:	Papanicolau (Grč.) in
D’Encausse (Fr.)
Daljina: L. Davies (VB) in Klauss (NDR)
Troskok:	Kalocsai (Madž.) in
Schmidt (Polj.) Rueckborn (NDR) Krogla: VarJu (Madž.) in Komar (Polj.)
Disk: Danek (CSSR) in Losch (NDR)
Kladivo: Reyer (ZRN) in Zsivot-sky (Madž.)
Kopje: Nemeth (Madž.) in Kul-csar (Madž.)
Štafeta 4x100 m:	Bambuck, Pi-
quemal, Delecour in Berger (rezerva Fenouil) (vsi Francija)
Štafeta 4x400 m: Werner, Badenski (Poli.), Nallet (Fr.) Roeper (ZRN) in Graham (VB)
Žensko ekipo pa bodo sestavljale: 100 m: Kirszenstein in Klobu-kovska (Polj.) (rezerva Lehočka CSSR)
200 m: Kirszenstein in Klobukov-ska (Polj.) (rezerva Toth Madž.)
400 m: Wallgren (Šved.) in Board (VB)
800 m: NIKOLIČ (Jug.) in Kess-ler (ZRN)
80 m zapreke: Schell (ZRN) in Bednarek (Polj.)
Višina:	Gusenbauer (Av.) in
Schmidt (NDR)
Daljina: Kirszenstein (Polj.) in Becker (ZRN)
Krogla: Gummel (NDR) in Gar-rish (NDR)
Disk: Westermann (ZRN) in 111-gen (NDR) (rezerva Kleiber Madž.)
Kopje: Javorška (Polj.) in Kolo-ska (ZRN)
Štafeta 4x100 m:	Kirszenstein,
Klobukovska, Salačinska in Bednarek (vse Polj.)
MESSINA, 18. — V prvi tekmi četrtega kola košarkarskega ženske, ga turnirja «Pokal ožine« je Jugoslavija premagala Francijo z 52:39. S tem porazom je Francija dokončno odpadla iz borbe za prvo mesto. Vodi Madžarska s tremi zmagami v treh tekmah, pred Jugoslavijo (2:1), Francijo (1:2), Romunijo in Italijo (0:2).
HAVAHJC „
RIM, 18. — Italijanska plavalska zveza je objavila seznam plavalcev, ki bodo branili italijanske barve v Sabadellu, v okviru troboja Španija —Finska—Italija. Med drugimi sta bila izbrana tudi dva Tržačana: Franco Del Čampo (Triestina) in Roberto Spangaro (Edera). Troboj je na sporedu 2 in 3. avgusta.
VATERPOLO
V zaostali tekmi prve italijanske lige je RN Napoli na svojem igrišču premagala Florentio z rezultatom 10.3. Lestvica je ostala bistveno neizpremenjena.
iimmmmmmmmiiiimiiimmmMiimimiiiiimmmmmiiiiimiimiiimmiiiiiimimmmmmmmmmmii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinsiiiiiiipiiiiiiiiiicniiiiiiiiiiiii1
John LOBOV Crea88y	—	_
. PEČAT
Tedaj ga je zadel še Rogerov levi kroše. Ključ je padel na tla. Roger ga je potisnil z nogo vstran, potlej pa je rdečelasca zadel še direktni udarec.
Zaradi tega je mladenič izgubil ravnotežje, zletel proti zidu, se zgrudil; med njegovimi prsti je bilo videti teči kri.
Roger je bil na vso moč jezen: znova je hotel planiti nadenj, pa se je premislil. Pobral je francoski ključ, ga položil na mizico, ki je bila poleg vrat potlej pa si z negotovo roko prižgal cigareto.
Nikoli še ni bil v svojem življenju tako Jezen; skoraj povsem je Izgubil svojo hladnokrvnost.
Margaret je še vedno spala.
* * •
— Umirite se!
Roger Je prijel mladeniča za roko in ga odvlekel v kopal-
nico.	. .	.	_
Zdelo se mu je, da rdečelasec sploh ne ve, kje je. Roger je napolnii lavabo s hladno vodo in potisnil rdečelaso glavo v vodo. Voda je špricnila m poškropila linolej. Mladenič se je davil in kašljal, vendar mu je Roger glavo podržal v vodi. Naposled mu jo je dvignil in mu vrgel brisačo.
Alec si je začel brisati nos, iz katerega je še vedno tekla kri in začudeno gledal Rogera, ki je stal pred njim z rokama v žepih.
Po nekaj trenutkih molka ga je Roger potisnil v dnevno sobo, mu rekel, naj sede, potlej zaprl vrata sobe, v kateri je Margaret Paterson še vedno spala. Ko se je vrnil, se rdečelasec ni niti premaknil.
— Dajte mi legitimacijo! je ukazal Roger.
Mladenič se ni niti premaknil.
Inšpektor se mu je približal od strani in mu oprezno pregledal žepe suknjiča. Izvlekel je denarnico. V njej je bilo nekaj pisem, naslovljenih na Aleca Mac Dougala, Kensington.
Denarnico je položil na rob mize in vprašal:
— Tako, gospod Mac Dougall.
— Kdo... kdo ste vi?
— Margaretin prijatelj.
— Nisem... Nisem vedel kaj delam. Izgubil sem glavo. Nor sem na Margareto. Nič več ne spim, ne jem, nanjo mislim podnevi in ponoči. Nor sem nanjo!
— Kaj ste pa storili mojemu prijatelju?
— Kaj? Kateremu prijatelju?... Ah, tistemu v avtomobilu. Ja... Onesveščen je. Hotel sem ga ubiti. Sinoči je bil z Margareto. Z njo je plesal vso noč in naposled jo je odpeljal v svoje stanovanje. Hotel sem ga ubiti.
— In pozneje biti obešen?
Alec se Je rahlo nasmehnil.
— Obešen? Požvižgam se jaz na to. Sicer pa, če bi ubil tistega tipa ali ne, bi bil vsekakor obešen, kajti... Ne. Ničesar nisem rekel. Povsem sem izgubil glavo zaradi Margaret. Kar pa vas zadeva, vi odvratni suro vež, vam bom gobec razbil...
— Vstani! je ukazal Roger.
Alec se ni niti premaknil. Inšpektor ga je zagrabil za ovratnik ga vzdignil iz naslonjača in mu zvil roko za hrbet. Potisnil ga je v predsobo, odpel verižico in odprl vrata. Roger je občutil željo, da bo zlomil roko, ki jo je držal kot v kleščah.
Svetloba iz stopnišča Je osvetlila prostor pred vrati. Bill
Sloan se je upiral na ograjo in se počasi vzpenjal. Kri mu je tekla s čela po obrazu.
Ko je opazil Rogera, se Je ustavil, se poskusil nasmehniti, zamahnil Je z levo roko. Videti Je bilo, da se bo znova onesvestil.
— Počasi, Bill, mu Je svetoval Roger.
— Saj je vse v redu. Dobro se počutim... Ah, imaš ga, tega umazanega kričača.
Znova se je Jel vzpenjati po stopnicah. Roger je potisnil rdečelasca nazaj v stanovanje, potlej pa je šel Billu naproti, da bi mu pomagal.
— Vse je v redu, stari. Hvala, je rekel Bill s slabotnim glasom. — Ne zaupaj temu rdečelascu, nevaren tip je.
— Opazil sem to, vendar sedaj je nekoliko ukročen.
Roger Je pomagal svojemu tovarišu v naslonjač in mu pregledal rane. Najgloblja in najhujša je bila za ušesom. Kri se Je že strdila v koščke, malce pa Je tekla še po vratu do ovratnika, ki Je bil natopljen s krvjo.
Roger se Je obrnil proti Mac Dougallu, ki Je stal v kotu sobe.
— Ce samo prst premakneš, ti bom razbil gobec! — Potlej mu je pokazal stol, na katerega se Je Alec takoj usedel.
Roger je odhitel v kopalnico in prinesel mokro gobo in brisači. Billu je očistil rano. Koža je bila prebita in obstajala je nevarnost, da Je imel Bill zlom lobanje. Ko je ovil okrog Billove glave brisačo kot turban, Je stopil k telefonu.
Mac Dougall je povsem odsoten sedel v kotu, gledal v Bila, ki je zaprtih oči težko dihal.
— Halo, Scotland Vard. Tukaj glavni inšpektor West. Takoj pošljite zdravnika in rešilni avtomobil v Lankley Man-sions, stanovanje številka 40... Da, v stanovanje inšpektorja Sloana. Pohitite!
Billova glava Je omahnila na prsi.
— Ne ... Ne... Je zajecljal Mac Dougall. Nisem hotel. Nisem ga hotel ubiti.
— No, no, pred nekaj minutami niste tako govorili. Kaj
pa Margaret. Tudi nje niste imeli namena ubiti, kajne?
— Margaret. Preveč jo ljubim, da bi jo...
Ugriznil se je v ustnice Gledal je kot norec. Roger je stal pred njim, s hrbtom obrnjen proti Billu, ki mu ni mogel nič pomagati, dokler ne pride zdravnik.
— Kaj pa z Lakeom. Kaj ste storili z njim?
— S kom?
— Z Lakom, človekom, ki ga je ubil udarec kija v telovadnici v Morden Lodgu.
Alec je razširil oči. Gledal je naravnost v Rogera.
— Ne vem, o kom govorite, je odgovoril. Na ustnicah j® pokazal divjo trmoglavost.
Roger je pogledal Billa Sloana. Videti je bilo, da je izgubil zavest Ce je imel zlom lobanje, je bil lahko napor, ko j® hotel v stanovanje, usoden. Zakaj še m rešilnega avtomobila?
Čeprav ga Roger ni ničesar vprašal, je začel Alec govoriti-
— Nikomur nisem hotel ničesar žalega storiti. Zaklinjali1 se. Nisem vedel, kaj delam, živci so me izdali; nisem mog®* več živeti brez Margarete. Od tistega dne, ko me je zavrnila-sem bil v strašnem stanju. Obsedla me je misel nanjo še n® kraj pameti mi ni prišlo... Nisem hudoben, verjemite ...
— Ne, vi samo ljudem razbijate glave
— Tega nisem storil namerno. Zaklinjam se Mladenič s® je, kot je bilo videti, umiril in uredil misli. — Ce bi Margare1 bila z menoj malce ljubeznivejša, se ne bi nič kaj takega zg®’ dilo. Vendar ona nima srca. Ona je... Ona je okrutna, strašn® okrutna. Pustila me je v prepričanju,	da	me ljubi, da se	b®
poročila z menoj, potlej pa .. potlej	pa	me je	zavrnila,	z®'
vrgla kot smet. Seveda sem vedel, da so bili vmes drugi m0* ški, ki so ji dvorili, vedel sem, da jih je precej, s katerimi le hodila. Vendar sem upal, da to ni nič	resnega in	da ljubi	s®-
mo mene. Ko me je zavrnila,... Ah,	to	je bilo	strašno.
sem komur koli kaj zlega storil, Je ona kriva Ona ima vrag® v telesu. Hotel bi, želel bi umreti takoj tukaj, le da bi bil® vsega konec.
< Nadalievan le sledi)
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638	- Poštni preda*	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Magglo	1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 tir - vnaprej'
četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din (1 000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - z®
SFRJ- ADJT J2S ' Ljubljana, Stari trg 3/1, telelon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v	Ljubljani - 501 3-270/1	- OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	tigovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mati oglasi 40 lir uesed-i - Oglasi .r>.n-ke in
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega -,iska, Trst