Poštnina plaćana v gobviin
PosanMHM Številka i dio.
Pred velikimi dnevi
Od 15. do 18. avgusta letos se bo y Kranju vršil versko-obnovitveni tečaj za slovensko inteligenco. Z vseli strani bodo prišli v Kranj naši izobraženci, med njimi bodo ugledni starejši ljudje, med njimi bo tudi naša inteligenčna mladina, naš naraščaj. Narodni odbor katoliške akcije, ki ta leča j pri reja, pričakuje, da bo obilna udeležba. Brez dvoma bo to lep zbor, ki bo precl-stavljal velik del naše inteligence sploh, zlasti pa velik del tistih naših kulturnih delavcev, ki aktivno delujejo pri verskoohnovitvenem delu v našem narodu. Ni torej majhnega pomena prireditev takega tečaja. Ni majhnega pomena za naše narodno, kulturno, versko in socialno življenje in kočno ni to majhnega pomena za naš ponosni Kranj, da se bo prav pri nas ta pomembni tečaj vršil.
Na tem tečaju bodo govorili naši najodličnejši kulturni delavci na verskoohnovitvenem polju. Predvsem moramo omeniti, da bodo predavali trije škofje: nadškof dr. Josip Ujčić iz Beograda, ki je bil svoje čase daljšo dobo bogoslovni profesor v Ljubljani in naša slovenska škofa, ljubljanski in mariborski. Ostali predavatelji bodo: Ah-čiu, Gosar, Avsenek, Hohnjec, Kuhar, Poglajen, Tome, Capuder, Gabrovšek Basaj, Riliter. Zupan.
Tečaj nima nikakejra političnega obeležja, ampak bo absolutno verskoobno-vitvenega značaja, kajti toliko je danes vprašanj za našo inteligenco, toliko je perečih stvari, toliko fe zmed, da je potrebna jasnost, načelnost in temeljitost mogoča le na podlagi verskih in krščansko pojmovanih socialnih temeljev. Potrebno je danes z vsemi silami graditi našo narodno in versko stavbo in sicer tako, da najdemo popolno edinost, da združimo vse tiste sile, ki so voljne v narodu delovati konstruktivno, ki jim je za napredek in za boljšo bodočnost našega naroda. Preveč smo Slovenci v zadnjih dvajsetih letih že doživeli brezglavih avantur, ki so nam dovolj škodovale, ki niso prinesle nobenega uspeha, prav nasprotno: vedno več prilike so dajale za razdiralno delo, za uveljavljanje vseh mogočih negativnih elementov, da smo danes tam, kjer smo bili, da katoliška stvar, namesto da bi napredovala, skoraj stalno nazaduje. V tem oziru bo brez dvoma ta pomembni tečaj korak naprej, bo močna pobuda vsem, ki so voljni žrtev in dela, pa tudi koristnega sodelovanja pri tem, kar je narodu v verskem in socialnem oziru v prid. Taki in podobni tečaji so zlasti v Franciji /adnja leta pokazali, da so potrebni in da so tudi uspešni in koristni, bili so močna opora francoskim katolikom in močna ovira tistim elementom, ki so katoliški narod razkrajali in ga končno prignali do današnje usode.
Kranj se za te velike dneve pridno pripravlja. Pripravljalni odbor v Kranju ima polne roke dela i" prav je, da Kranjčani z vsemi sredstvi pomagamo, da bo tečaj tudi na zunaj lepo uspel. Ponosni smo, da je Narodni odbor izbral prav naše mesto za sedež tečaja in naša dolžnost je, da pri stvari sodelujemo vsaj toliko, da bodo številni u-dele/enci iz našega mesta odnesli najlepši vtis.
Desetletnica šhofovanja dr. Gregorija Rozmana
Z letošnjim julijem poteče deset let, odkar je nastopil svojo težko in odgovorno pastirsko službo naš prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman.
N« zunaj je bilo io desetletje sicer brez večjih dogodkov v svetu prav do zadnjega časa, vendar je bila to doba živega razmaha in pomembnih dogodkov v našem narodu. Dogodki kakor evharistični kongres I. 1935 ali lanski svetovni kongres Kristusa kralja v Ljubljani sy pomenili žive mejnike v verskem življenju našega naroda. Skrb zato, da narod, ki mu je izročen, ostane veren, da preplove rečno val materializma, ki vlada današnji svet, mu je narekovala, da je dajal pobude za. tO slovesnosti in jih sam osebno vodil. Velike stvari so bile to, mnogo je bilo žrtev, a ni se jih prestrašil. Zato pa danes lahko mirno rečemo, da uspehi so, čeprav ne ravno očitno v dni, a priznati moramo, da se je zlasti evharistič-no življenje v zadnjih letih silno dvignilo.
Sledeč klicu našega vrhovnega poglavarja, se je naš nadpastir z vso vnemo lotil izvedbe Katoliške akcije. Za versko obnovitev sveta so potrebne nov« smernice, novi načini, cerkev se mora ljudem bližati danes drugače kot nekdaj. Katoliška akcija je danes sistem, za katerega lahko rečemo, da je res sodoben in morda celo edini, ki bo obdržal vero v narodih, ki bo prekvasii množice. Z vso vnemo so je prevzvišeni zavzemal vseh deset let zato, da se katoliška akcija razmahni' tudi v naši
škofiji. Tudi delo v tej smeri ui bilo zastonj. Led je prebit, katoliška akcija je danes odločujoč faktor, imamo skupiine za razne inteligenčne stanove, imamo skupine za mlade delavke in delavce, centralni odbor že izdaja revijo, ki je na vodilnem mestu v naši revijalni literaturi. Delo katoliške akcije v par letih ne more pokazati bogve kakšnih zunanjih uspehov, a to, kolikor je pri nas po zaslugi piezvišenega g. škofa dosegla, je gotovo uspeh, s kakršnim niso računali niti njeni nasprotniki niti njeni poboruiki.
Veliko pažnjo posveča prevzvišeni zlasti mladini, posebno še svojemu ciuhovskemu naraščaju. Ljubljansko semenišče že dolgo let ni odgovarjalo svojemu namenu. Staro nehigiensko poslopje je poleg tega postalo tudi premajhno in treba je bilo misliti na novo bogoslovno semenišče, treba je bilo misliti na nov prostor in na ogromna denarna sredstva za novo bogoslovno semenišče. Mmogi resni ljudje so smatrali za nemogoče, da bi se danes in v teh razmerah moglo postaviti kaj primernega. Kljub temu danes na prostoru bivšega pokopališča pri sv. Krištofu stoji novo semenišče ljubljanske škofije, ki bo najlepše in najmodernejše v vsej državi. Bogoslovei se bodo vselili vanj morda že letos, gotovo pa prihodnje leto, če nas Bog obvaruje vojske.
Vedeti moramo, da tudi posli, ki jih on osebno mora izvršiti, zahtevajo mnogo dela in ttu. tla. Škofija je velika, uradnih poslov mnogo. Tudi vizitacije so spričo velikost; škofije številne in naporne.
Svojega nadpastirja poznamo kot dobrega in spretnega govornika. Znano je, da ima vsako leto- v postnem časit v stolnici pridige on sam iii malokrat je stolnica tako polna kakor prav pri njegovih pridigah. Poudariti moramo tudi njegovo ljubezen do mladine, saj vemo da ob vizitacijah mnogo časa posveti ravno mladini. Pa tudi mladinske organizacije so mu zelo pri srcu, tako se povsod zanima za fantovske odseke, za dekliške krožke, za naraščaj itd. Njegov prednik dr. Jeglič je bil velik n:ož in ni lahko vse številne ustanove voditi dalje. Vendar naš nadpastir z žilavo voljo in s trdim delom nadaljuje vse.
Če je kdaj potrebno, da se ves narod strne okrog svojega škofa, je to potrebno zlasti danes, ko so na delu vse temne sile, ki rušijo kraljestvo božje. Izkazujmo Bogu hvaležnost za vse milosti in dobrote, ki nam jih daje po škofu, s tem, da ga bomo ljubili, ga podpirali in mu ostali vselej zvesti sinovi. Naj ga Bog vodi in blagoslavlja še v bodočih desetletjih!
Gradnja Ljudskega
doma v Kranju
Delo pri Ljudskem dunnt kar hitro in lepo napredujejo. Ze zdaj se kažejo obrisi novega kulturnega ognjišča. Z vso naglico se vrše dela v novi dvorani in na novem odru. Zal stalno slabo vreme pogosto delavce ovira, vendar gre delo lepo naprej
Dvorana bo znatno večju in bo tudi okusno i/delana. Prostor za orkester bo nova pridobitev, česar stara dvorana ni imela. Tudi oder, katerega izvedbo ima v rokah poseben odbor, bo imel prav vse moderne oderske pripomočke, bo dovolj velik in <r,.atno večji od prejšnjega Dvorana bo proti odru nekoliko nagnjena in tudi oder bo visel tolike naprej, da bo pogled nanj z vseh točk v dvorani neoviran. Tudi gulerija bo povečana in bodo na njej
tri vrste sedežev. Dvorano bodo ob straneh krasili lepi, v mavcu izdelani stebri. Tudi ogrevanje dvorane bo modem i zrnu o. Oder in dvorana bosta namreč imela svojo skupno centralno kurjavo, kar bo za dom tudi pomebna pridobitev. Prostor nud odrom — ves dom bo namreč od sedanje višine dvignjen še za eno nadstropje — bo za pomožne prostore. Predvsem moramo omeniti, da bo v tem prostoru manjša pomožna dvorana, ki bo velika za približno dobro polovico prejšnje dvorane, rabila se bo pa za predavanja, verske sestanke in shode, morda tudi za skioptična predavanja. Poleg tega bo nad odrom tudi shramba za kulise in garderoba, pevska soba, prostorna knjižnica in čitalnica, stanovanje    za cerkovnika
in še nekaj pomožnih, zelo potrebnih prostorov.
Tako upamo, da bo Kranj kmalu dobil dostojen in lep Ljudski dom, ki bo razpolagal z zadostnimi prostori, da bo delo v njem lažje in neovirano. Želimo samo lepega vremena, da bo dom vsaj v glavnem do sezone, tja do jeseni gotov.
f Pree. g.Jošef Pollak
Iz Oranienburga pri Berlinu je prišlo poročilo, da je tam dne 25. julija letos umrl preč. g. Jožef Poliak, župnik v 5t. Lipšu pri Dober-li vasi na Koroškem. Pokojni je bil splošno znana osebnost po Sloveniji, posebna pa po Gorenjskem. Rodil se je v Tržiču 2. februarja 1874. Njegov oče je bil   Engelbert Pollak, usnjarski mojster in posestnik v Tržiču, mati pa Ana roj. Pollak. Leia 1891 je vstopil v fran. čiškanski red in bil v maŠnika posvečen leta "1816. Leta 1910 je izstopil iz reda in se preselil v Ameriko, kjer je deloval na raznih slovenskih naselbinah do leta 1926, ko se je vrnil v Tržič kot .upokojenec, kjer je stanoval do leta 1934. To leto pa se je odzval povabilu celovškega škofa, ki mu je manjkalo slovenskih duhovnikov, in se je preselil na Koroško, kjer je dobil župnijo St. Lipš. Tam je vneto deloval, kar mu je zelo izčrpalo telesne moči, da je pred par leti zelo nevarno zbolel 'n so ga komaj še ohranili pri življenju. Pokojni gospod je zelo ljubil Tržič, kamor se je vedno vračal iz svojih raznih službenih postojank in bo Tr-žičanom ostal dolgo vrsto let v spominu. Naj v miru počivaT
Tabor SDZ v Kamniku
Lep uspeh dijakov hranj, glmn.
Vsako leto se vrše tabori katoliške dijaške mladine, ki so imeli prav letos izreden pomen in v vsej tej čudni zmedi tudi svoj pečat. Naši dijaki so se udeležili tabora v Kamniku. Taborni dnevi so potekali v najlepši ubranosti, točnejših obvestil ne bomo ponavljali, ker so točno reportažo prinesli naši dnevniki. Za Kranj pa je važno to, da so naši fantje odnesli lavoriko zmage v odbojki in to — po-popolnomu nepripravljeni; če bi jih hoteli pohvaliti, bi dejali, da so pač stalno v odlični formi. Dvojica naših študentov je prišla v Kamnik pa se tekem spočetka sploh ni niti mislila udeležiti. (To sicer ni pohvala, ampak graja, tako malobrižni pač naši fantje ne bi smeli biti. Op. ur.). Končno sta videla, da bi bilo morda vseeno dobro, če bi zastopala kranjski krožek, pa sta se vseeno javila za par disciplin in odnesla (žal) samo 28 točk, čeprav sta se s tem še primeroma dobro plasirala. Frass Marjan je dobil na 800 m m na 20;) m nekaj točk, prav tako pri metu diska. Ciglič Hinko pa pri metu kopja in granate (i). Ko so prišli na tabor še Cop, Golorej, Razpotnik in Ravnik so se vseeno ojuuačili ter sestavili moštvo v odbojki. Odnesli so prvo mesto in seveda s tem tudi pokal, ki bo kmalu priroma' v Kranj; dobili ga bomo iz Ljubljane. Pokal je prehodnega značaja in ga bo moral naš krožek vsekakor hraniti tudi na prihodnjih tekmah.
Za naš krožek je ta uspeh velike važnosti, ker so šli naši fantje na tabor brez vsake p red vaje, Za! tudi brez misli na tekmovanj« in seveda še manj na zmago. Krožku SDZ na kranjski gimnaziji k temu uspehu sicer prav iz srca čestitamo in trdno upamo, da si bo prehodni pokal tudi na prihodnjih tekmah priboril, da se bo pa za tekme korenito pripravil in da ne bodo hodili fantje samo na slepi sreče in slučajno dobro formo. Za mladega moža to ni dostojno in tudi ne današnjemu času primerno. Le živ, agilen duh je zdrav, potem pa po pregovoru: Mens sana in corpore sanol
Ali že imate tabliee za tombolo na Primskovem, ki bo dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne?
STRAN  2   |fc#taMBW»»>SSI»9Kaa>taMa<a»W^ ^^-^^^^%^^<»^-%^^r-^%^-
^ GORENJEC«
Ob S04einiei Prešernove koče na Stolu
SPD — podružnica Kranj je takoj po svoji ustanovitvi začela z vsestranskim delom v izpopolnjevanju planinskih potov in zaznamovanj; nosvečala je skrbi in pozornost predvsem stvarem, ki jih je bilo treba urediti. Sele pozneje je zašla med člane odbora misel, da bi postavili kje kako planinsko ko&o; ta misel Pa je ostala in podžigala odbornike k izpolnitvi.
8. nov. 1904 so dokončno sklenili na odbo-rovi seji, da poste"! H**»Stro ua Stolu planinsko kočo. Kakor je bila smrt ustanovitelja in predsednika Janka Majdiča težak udarec za društvo vendar je zaradi idealnosti pokojnika, ki je v svojem volilu pokazal, dn je popolnoma razumel težnje odbornikov, našla nepričakovano podporo: pokojni J. Majdič ji je volil 2000 K in tako postavil temelje koče. Za
prtje pa se je vršilo šele 31. julija 1910. Velika množica ljudi, domačinov i'n izletnikov, je prišla, da prisostvuje odprtju, in mnogim je pomembni in lepi dan še do danes \ živem spominu.
Med domačini, ki so kar tekmovali med seboj, kdo se bo halje odrezal, se je najvidneje i/ko/'.I g. tlir. Zupan. Na občnem zboru leta 1911. so ga zato ob silnem navdušenju navzočih izvolili za prvega častnega člana zaradi njegove nesebičnosti, neumornosti in požrtvovalnosti.
Koča pa takšna, kakršna je bila zgrajeno, dolgo ni mogla služiti v pravih merah vsem gostom. Leta 1927. so začeli s povečavo; 1927 je bil prizidek gotov, slovesna otvoritev pa se je vršila 15. julija 1928. Na slavnost so prihi-
njegovega naslednika je bil izvoljen g. dir. v pok. Anton Zupan: ker je bil sam doma izpod Stola, se je za kočo še bolj zavzel in vso zadevo razširil, pritegnil več sodelavcev in tudi javnost povabil, naj sodeluje. Prav ua isti seji, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. dir. Zupan. so tudi sklenili, du dobi koča  ime po našem pesniku Prešernu.
Po izgotovitvi petih načrtov in neštevilnih proračunov so leta 1907. naredili kupne pogodbe glede zemljišča: potrebni les za zgradbo je zabrezniška občina, upoštevajoč velik pr-men koče za tujski promet, odstopila brezplačno. Julija 1909 so zapele lopate: jeleni je bil dom že dograjen, slovesni, in uradno od-
{ teli Korošci s svojim zborom „Kočna" iz Sveč I ter zapeli mnogo krasnih koroških narodnih pesmi. Tedaj so tudi v dr. Kušarjevi sobi, ki je dobilu svoje ime po dr. Kušarju, postavili spominsko ploščo, ob kateri visi podoba drugega društvenega predsednika g. dir. Zupana.
S tem bi bila v kratkem in na grobo podana zgodovina Prešernove koče v dobi tridesetih let. Da pa ne bo ostalo le pri teh skromnih besedah, ki smo jih zapisali v listu, priredi društvo v spomin tega jubileja 11. avgusta skromno slavnost v obliki izleta na Stol.
Dohod je za vse planince poljuben, za odhod pa je za udeležence iz Kranja in Tržiča poskrbljeno za avtobusno vožnjo.
Zveza bojevnikov
,.Zveza bojevnikov" se tem potom zaliva I ju-Ijuje vsem prijateljem in tovarišem, kakor tudi vsem drugim, posebno darovalcem, ki ?o sodelovali pri nabirajni akciji za zgraditev ve. ličastnega spomenika padlim žrtvam svetovne •vojna, ki £a bo „Zvezu bojevnikov"' pO'tavila na Brezjah. Vsem onim darovalcem, prijateljem in tovarišem, ki so pravilno razumeli klic glavn^i odbora ..Zveze bojevnikov" in smisel nabiralne akcije, naj bo tem potom izrečen ..Bog plačaj!" Vsi ste s tem pokazali, da Vam je še vedno spomin na naše žrive v svetovni vojni svet in da gojite čustva nepozabnega tovarištva in prijateljstva napram našim pokojnim v oni meri, kot ju bo z Vašimi, četudi skromnimi prispevki večno izražal spomenik pri Materi božji Priprošnjici na Brezjah.
Letošnji tabor ..Zveze, bojevnikov", ki se bo vršil 18. avgusta 1940 na Brezjah, bo še posebno slavnosten, ker se bodo tovariši bivši bojevniki in kadrovci videli po dolgem presledku zopet enkrat. Dela zu regulacijo prekrasnega trga pred in okoli cerkve Marije Priprošnjice so po zaslugi ..Zveze bojevnikov"
Delavski obzornik--------
Članom OUZD!
Za vse svojce članov OUZD je v bodoče nujno potrebno, da si oskrbe potrdila občin, da so upravičcui n* brezplačno zdravljenje na račun urada. — Tozadevne tiskovine dobe brezplačno v pisarni poslovalnice OUZD v Kranju. Brez tega potrdila nima načelno nihče od svoj" cev pravice na zdravljenje na račun OUZD.
Kadar mislite, da so vam je z izvidom oz. ravnanjem vašega letečega zdravnika zgodila krivica, zahtevajte v pisarni ali pa takoj pri zdravniku nakazilo za nadpregled! Če tudi z nadpregledom niste zadovoljni in mislite, da se vam godi krivica, prosite za komisijski pregled. Če tudi s tem niste zadovoljni, zahtevajte še superkomisijo.
To je redna in uradna pot pritožb, ne pišite pa naravnost na urad, ker s tem samo zavla-čujeet reševanje vaše zadeve!
V nedeljo dne 4. avgusta bo sestanek članov ZZD iz tovarne Jugobruna. Pričetek ob '). uri dopoldne v pisarni ZZD. Na dnevnem redu bodo važna delavska vprašanja. Ne zamudite torej prilike za prijateljski razgovor, /lasti danes je to tembolj potrebno, ko se nam obeta od vsepovsod le slabo. Sami si zato moremo začrtati boljšo pot in si tako vsaj nekoliko olajšati življenje.
F. O. Kranj
in uprave frančiškanskega samostana na Brezjah tako napredovala, da nudijo vsakemu, ki obišče Brezje prekrasen pogled in udobnost. „Zveza bojevnikov" radi pomanjkanja dovoljnih denarih sredstev za Uftos še ni mogla postaviti moiiuuientiilnega spomenika žrtvam svetovne vojne, upa pa, da ji bo s pomočjo po^ žrtvovalnosti svojega članstva in dobrotnikov omogočeno postaviti spomenik  že prihodnje, leto. Letošjiji tabor  ..Zveze  boj|evnlkov" na Brezjah bo še posebne važnosti za nas vse tudi radi tega, ker bomo   ponovno prosili svojo Priprošnjico Mater božjo na Brezjah, da nas obvaruje vojnega gorja kakor tudi vseh dru-j gih nadlog, ki so s tem v zvezi. Vabljeni so : v.-i tovariši brez, razlike stanu in političnega I prepričanja, kakor tudi vsi svojci padlih žrtev ' svetovne vojne in  bojevnikov, da  se tabora na Brezjah udeleže v čim večjem številu. Za prehrano   bn  preskrbijenjo, ivendar  pa lahko vsakdo vzame s seboj hrane za en dan. Prav posebno pa bo preskrbljeno, da bodo vsi ro-I mč)rji  lahko pravočasno opravili svete zakra-i mente. ker bo na razpolago precejšnje število duhovnikov.   Bojevniki, na svidenje na Brez-I juh. naj  nikdo ne manjka!
Loški dijaški krožek
2c bo za nami polovico počitnic, pa loški študenti komaj vemo za to. Naš dijaški krožek živahno deluje. Cela vrsta izvrstnih predavateljev je prišla med nas in obravnavali smo najrazličnejša zanimiva sodobna vprašanja. Da omenimo le nekatere: Dr. Karel Capuder nam
Poslužujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jili dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Preden se podaste na pot, pridite na breiplaien poivot
k »PUTNIKU«
je podal pregled katol. slovenskega gibanju po Molmiču, dr. Janez Kraljic je pojasnil razmere med našimi katoliškimi akademskimi društvi, škofijski tajnik Jože Prešel, n pa nam je zadnjo nedeljo povedal kakšni so prijatelji kat. akcije in je poudaril, naj bi ne bilo meti nami nikogar, ki bi ji nasprotoval.
Tako smo zaključili vrsto predavanj, katerih namen je bil dati jasnost v načelnih vprašanjih. Da so bilu predavanja res zanimiva, priča udeležba, ki je bilu prav zadovoljiva. Predavanja bodo prav tako še nadalje in sicer ob nedeljah ob 10, uri. Prosimo vse člane, da se predavanj udeležujejo v čim večjem številu, vabljeni pa tudi prijatelji krožka!
Morda pa le kogu preveva malodušnost in misli, da je tak način delu, kot ga je pokazal krožek, nesodoben, nezdrav in kvaren skup-nosti. Toda jasnost v načelnih vprašanjih je nujno potrebna in skupnosti in edinosti m lam, kjer je slepomišenje in iskanje raznih ovinkov, marveč tum, kjer ima prvo besedo Cerkev!
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju.
Prosim vse članstvo, to je člane in članice, mladce, mladenke, naraščaj in gojenke, da se v nedeljo zjutraj ob 9. uri zberejo vsj na ..Planini" glede dogovora redne telovadbe, ki jo bo poučeval br. Tone Klinar.
V primeru dežja bo sestanek v knjižnici ljudskega doma.  —  Bog živi!
Zlatomašni jubilej
Danes slavi 50 letnico mažništva in 30 letnico dušnopastirske služIl v naši lepi fari g. župnik in duhovni svetnik Vaclav Vondrašek. Ker vemo, da v svoji skromnosti ne želi, da bi ob njegovem prelepem dvojnem jubileju na 'em mestu naštevali vse delo 30 letnega žup-nikovaiija, temveč želi, da bi se ga spomnili v molitvi, omenimo le, da je z apostolsko gorečnostjo vedno izpolnjeval poglavitno dolžnost služabnika Gospodovega s tem, da je s svetlim zgledom, z živo besedo in priporočanjem dobrega tiska širil med svojimi župljuni lepo krščansko življenje. Slavljencu, ki bo prihodnji mevc dopolnil
i„i„ Z " ""svečenega življenja, želimo, da t". lclO Hosrti uv«,
13i ga onraiul Bog se dolgo VVSiO f»------»
in telesno tako čvrstega kakor je danes.
K.
Dve leti je že, odkar so idealni fantje u^ta-n vili v Kranju podružnico ..Naših kril". Dve leti resnega in vztrajnega dela je za onimi, ki so s svojim delom hoteli pokazati javnosti, da se naša mladina zaveda, kolike važnosti je za nas vse, če se že mladi vz.agajajo predvsem v takih društvih in organizacijah, ki imajo le ta namen, da mladino pripravijo za bodočnost. Iz želja, da bi se kakor ptice dvignili pod sinje nebo, ga osvojili ter tudi drugim pokazali, kaj zmorejo, je nastal sklep, da si zgrade / lastnimi rokami svoje jadralno letalo.
Dvakrat so že nastopili v javnosti; prvič z dobro obiskanim letalskim tneetingom na Polici pri Naklem, drugič pa ^o priredili' plesni večer, dn se pač društvo samo nekoliko denarno opomore in poživi in pa, da tudi kranjska in ostala javnost zopet najde, primemo zabavo v teh težkih dneh.
Doslej prikrite sadove dveletnega dela pa hoče podružnica pokazati z razstavo, na kateri bodo poleg jadralnega letalu, ki je delo članov sumih, razstavili različne leteče modele vsukovrstnih letal, modele, ki so jih ustvarili pomladkarji Aerokluba na gimnaziji, ter še mnogo posnetkov in podob iz jadralnega odnosno letalskega življenja. S to razstavo želijo člani pokazati vsemu občinstvu, ki jih bo obiskalo, da hočejo, potem ko so se že tuko lepo uveljavili doslej, še nadalje izpolnjevati svoje društvene in državljanske obveznosti in tako koristiti s svojim delom napredku jadralnega letalstva in domovini,
Razstavo, ki bo odprta v nedeljo 4. avgusta dopoldne v gimnazijski telovadnici v Kranju, in bo trajala do nedelje II. avgusta, obiščite vsi, ki se zalo zanimate, vsi ki želite upoznati delo in cilje ..Naših kril", ter tako pokažite, da razumete stremljenja idealne mladine!
Podplat je koža...
Gospod urednik! Vi ste gotovo Kranjčan in kranjski rodoljub, Kranj nemara dobro poznate, bojim se pu, da prav tistih stvari ne opazite, ki človeku najbolj v oči padejo. Nič vS to čudnega, nasprotno, tako rAe pač mesta vp-jeni, da Vas ne more vsaka malenkost razburjati. Ce dovolite, bi rad nekaj sličic naštel, sličic kakor iz albuma, ki jih pa Vaš tozadevni inventar gotovo ne pozna.
Vi ste gotovo že videli pijanega človeka. Bog pomagaj, .boste rekli, kaj je pa to tako hudega? Res, nič ni tako hudega. Kjer je toliko ljudi, vsaka druga hiša oštarija, nekaj denarja, no, bi se pa tu in tam kdo ne napil in še zdaj v pasjih dneh, ko je človek tolikokrat žejen... Res, to človek razume. Kake pa morete razumeti, če vam gre človek pri belem delavnem dnevu čez, trg tako pijan, da se vpričo občinstva na sredi trga s kolesom vred prekucne in prevrača kozolce. Pa kako se mu ljudje smejejo. S šihta gre, zidar mora biti ali kaj podobnega. Vi ga niste videli? Nič hudega. Pa tc še ni vse. Iz slavno-znane hiše tam pod vašim dičnim mestom pripeljejo — tudi ob belem dnevu — pijano žensko, Tt. sicer ne prevrača kozolcev, ker jo prijateljica krepko drži, da ne omahne. Vendar se je našlo dekle, ki je reklo: „Dokler so ženske pijane, se nam bo še dobro godilo..."
Če ste, gospod urednik, kaj muzikalično navdahnjeni, gotovo veste, da je za človeka velik ponos, če zna lepo peti. Za gorenjskega fanta pa zraven še, če zna pošteno zaukati. Vi gotovo ne veste, koliko glasbenih koncertov imate v Kranju. Pa ne mislim samo tistih, ki so v Narodnem domu, kdar kdo iz „pož.rtvo-valnosti" ali ..iz prijaznosti" sodeluje, ali celo nastopa, ne, ne mislim samo teh. Pojdite v soboto ali v nedeljo takole malo na promenado, pa boste iz vsakih drugih vrat slišali koncert. Po vseh oštarijah. Pa kakšno lepo petje! Človek bi takoj stopil notri in jim za pol litra dal, da bodo tiho. To Vam je pisana muzika. Pijano in zahripano petje, harmonika, plašna beseda, če tega ne. pa vsuj radio kriči kak nemški marš... To je nekako do enajstih ali do polnoči. Potem se pa vsa ta muzika razen radia preseli na cesto! Namesto radia je zdaj drugo bolj močno, zlasti dobrodošlo je ..aufonje" in kake krepke kletvice. Pa naj bi potem kdo rekel, da nam Kranj glasbenega užitka ne nudi dovolj?
Leto* ^te imeli v fari misijon. ki je bil baje lep in je tudi presenetljivo lepo uspel. Takrat ste imeli po Kranju lepe plakate, ki so Kranjčane vabili na misijon. V redu. Ce je za igro plakat, zakaj bi še za misijon ne bil? To je kar posrečena zamisel. Cerkev se pač modernizira in se skuša prilagoditi današnjim rnsom. /.h <i»jv ■ ~a-j<j m pomernruiejSe slovesnosti bi lahko cerkveni predstojniki razobesili plakat, da bi bil vsak opozorjen Jaz sem bil naravnost presenečen nad kranjsko duhovščino, ko sem opazil po mestu, da se celo žegna-nje na podružnici ljudem naznanja s plakati-Zegnanje je cerkvena slovesnost in zakaj bi je ljudem, ki za tak izreden dogodek morda ne vedo. ne naznanili poleg oznanil v cerkvi še s plakati. Kajne. gospod urednik, saj sle Vi tudi videl; tiste plakate, morebiti še danes vise po mestu in zunaj mesta. Toda če ste natanko brali, no, povečevalnega stekla ni Silo treba, ste s tistega žegnnnskega plakata razbrali, da ne gre za kako posebno oobožnosf. ampak za čisto navaden — oštarijski ples!
Sobota popoldne je. Na znanem in dokaj prometnem vogalu stoji punčka človek bi ji prisodil največ petnajst let. Sveže ondulirana. Nespretno pa zelo močno našminkana, v rokah ima majhno rdečo torbico, na prsih koščeno črko i o vsej verjetnosti začetno črko svoje-j.a lepega 'mena. Mimo pride tnvarišiea.
..Kaj pa ti tu stojiš?"
..Čakam ga,"
...\aa. Ivota čakaš?"
..Kakšnega Ivota? Kdaj sva se že skregam." „Oh.  saj  sem  res  pozabila.  Tam doli sem srečala Bojana. Ali sta tu /govorjena?" ..Bojanu sem pustila, zdaj imam Ivana."
*
Več,  mislim,  je   odveč govoriti.
1'ridi v kavarno, pridi v slaščičarno, pridi v gostilno, pridi k frizerju. In/ priskoči nekdo, ki ima to dolžnost, pn ti postreže s čtivom. Poleg naših časopisov, je najprej na vrsti kakšen zagrebški ali belgrajski, v obeh slučajih pa judovski šund. Nisem ne vem kukšen „đtiii-žitl", a verjemite, gospod urednik, du imamo Kranjci presneto močne želodce, da se nam ob takih svinjarajih, ki jih dobite v vseh kranjskih lokalih lokalih, ne obrača želodec. P >d-p'at je koža čez in čez postala, kajne, ta pesniški   vzdih   velja predvsem  za naš oku«..
»GORENJEC« «*™^
STRAN 3
Nekaj zanimivosti o savski cerkvi na Jasenicah
(Dalje)
Z renovacijo oltarjev je prišel na glavni oltar spet prvotni tabernakelj, ki je že le/al zavržen na podstrešju cerkve. Temeljito so ga popravili in na novo pobarvali, da dela vtis, kot bi bil nov. Oblika in okraski tabernaklja so v istem baročnem slogu kot okvir oltarna slike in obeh relikvarijev. Ravno zaradi te sličnosti sta oba relikvijarija lažje našla mesto na oltarju. — Prejšnji tabernakelj (pravzaprav samo mizarsko delo) je bil ob tej pril.ki popravljen, ker je bilo v prvotnem načrm renovacijo samo popravilo tega tabernaklja. Sedaj je nameščen na stranskem oltarju sv. Aniona in bo morda kdaj še prav dobro služil.
Pri glavnem oltarju je omeniti novo pobarvan je opaža ob obeh stenah prezbiterija. Prejšnje barve opaža so naravnost kruto kazile lepoto hiše božje. Sedaj tvori opaž z oltarjem posrečeno harmonijo.
Poleg glavnega oltarja ima savska ceikev še štiri stranske, vse v enotnem slogu: na desni oltar sv. Družine in sv. Antona Padovanskoga, na levi pa oltar sv. Janeza Nepomuka in sv. Borbare. Desna oltarja sta opremljena s predpisanimi grobki in se zato lahko pri njih bere sv. maša.
Na pročelju srednje ladje sta na vsaki strani obhajilne mize obešeni na steno dve sliki. Na desni Jezusovo darovanje (svečnicu), na levi pa smrt sv. Jožefa. Obe sliki sta bili zmiti. To sta menda najstarejši sliki v cerkvi. Obe sta enako veliki, v enakem slogu in obe imata enake okvirje (iz neke mavcu podobne mase). S sliko stranskega oltarja sv. Družine imamo tako iz življenja sv. Družine v savski cerkvi tri slike. Češčenje sv. Družine je torej že od nekdaj priljubljeno pri savskih vernikih. Krščanske matere iz, savske okolice rade prižigajo pri oltarju sv. Družine sveče in pros jo, da
bi mogle tudi one po zgledu sv. Družine v >di'i svoje družinsko življenje sebi in svojim v pravo srečo in veselje. Cerkveno vpeljevanje 'n blagoslov otroka je pri dobrih materah ut zelo v navadi. Slika smrti sv. Jožefa pa opozarja vernike na pripravo na najlepšo smrt, da bi tudi ob naši smrtni postelji imeli poleg sebe kakor sv. Jožef Jezusa in Marijo. — Siika na oltarju sv. Družine kakor tudi obe ostali omenjeni sliki ne nosijo nobenega napisa in nobene letnice.
Oltarna slika sv. Antona predstavlja svetnika z Detetom Jezusom. Sv. Anton je bil dolga stoletja največji priprošnjik prav za v^e po-trel>e vernega ljudstva. Menda noben svetnik ni užival toliko zaupanja kot on. Nič ni torej čudnega, če je eden petih oltarjev sav-ke cerkve posvečen njemu. V zadnjem desetletju mu je mnogo dela pievzela sv. Mala Terezika. Nekajkrat na leto je pri tem oltarju sv. maša. (Pri oltarju sv. Družine komaj kdaj). Kakor je že zgoraj omenjeno, je dobil po renovnciji ta oltar dosedanji tabernakelj z glavnega oltarja. Sliko oltarja je naslikal slikar Herrn-lein in je iz leta 1793.
Med obema stranskimi oltarjema na desni strani visi na steni slika bičanega Zveličarja. Nemški napis pod sliko razloži, da je ta slika posnetek kamnitega kipa, ki je stal nekdaj na čevljarskem mostu v Ljubljani. Zakaj in kako je prišla ta slika v savsko cerkev, je malo težje razložiti. Morda ni daleč od resnice sledeča razlaga: nekdo jo je naslikal za kak most čez Savo v bližini savske cerkve. To bi bilo toliko bolj razumljivo, če je bil na Savi kak pose.stnik, ki je bil iz Ljubljane iz bližine čevljarskega mostu. Sicer so pa taka posnemanja vobče v navadi. Ko je pa bil most s to sliko podrt, 'o sliko prenesli v bližnjo savsko cerkev.
Drobne novice % Jesenic
10-letnica škofovanja
10 letnico škofovanja škofa dr. Gregorija Rozmana proslave prosvetne organizacije ua Jesenicah (KPD. Fantovski odsek. Dekliški krožek, Razor) z akademijo v nedeljo dne 4. avgusta. Ob 8. sv. maša na Savi. po maši (ob poli 10) proslava v Krekovem domu v veliki dvorani. Za začetek in zaključek zaigra godba. Govori g. svetnik Anton Kastelic.
Pravilnik podpornega fonda jeseniške strokovne organizacije ZZD bo objavljen v novi številki „Slovenskega delavca". Delavce opozarjamo nanj, da ga bodo v danih slučajih znali uporabljati.
Delavski dom bo gradila jeseniška mestna občina. Pravkar so dospeli potrjeni načrti od banske uprave. V prihodnjih dneh bodo razpisane licitacije posameznih del.
Dekliški dom bo priredila jeseniška občina iz. bivše Trevnove hiše. Pri zadnji občinski seji je občinski odbor izglasoval nakup te hiše.
Spet dovolj vode. Frcd dvemi tedni je bilo razglašeno, dn bodo ponoči zapirali vodovod, ker je začelo primanjkovali vode. S popravilom enega izmed zbiralnikov je pa bilo pridobljenih novih 80 kubikov v «le na dan in je tako zapiranje vodovoda odpadlo — v veliko zadovoljstvo občinstva, — 2e ivojčas smo poročali, da namerava občina za Podmežakljo Zgraditi novo zajetje in nov zbiralnik. Bila so že razpisana gradbena dela in tudi oddana. S tem zajetjem in zbiranjem bi zadovoljili prebivalstvo Podinežaklje, dosedanje napajanje podniež.akeljske vodne rapeljavo bi pa speljali v druge cevi in bi bilo tako vsaj za nekaj časa rešeno vodovodno vprašanje. Slišimo pa, dn je od strani gradbenega podjetja nastopil
nek zastoj. Kaj pa, če bi občina zgradila to v lastni režiji ? — Za Mestno zavetišče in novo bolnico bodo zgradili uad zavetiščem nov zbiralnik z novim zajetjem.
Jutri zvečer igrajo dijaki. V nedeljo dne 4. avgusta ob 8. uj:i zvečer igrajo na odru Krekovega prosvetnega društva jeseniški dijaki iz ■Razora (dijaškega odseka Krekovega prosvetne, ga društva) Cankarjevo dramo Jakob Ruda. Vsi vljudno vabljeni!
Delavsko romanje za ves gorenjski kot se vrši v nedeljo dne 8. septembra (na mali šmaren) k Mariji v Ljubno. Odhod s prvimi vlaki. Romanja se uc -leže delavci in njih svojci ter znanci in prijatelji. Računajte že danes s tem romanjem in eventuelne druge prireditve, ki bi vas ovirale, preložite ali določite na druge dneve. Po delavski romarski proslavi bodo ude. ženci lahko obiskali še Brezje.
Kolonija mladih delavcev in delavk se bo
verjetno mogla izvesti od 15. avgusta dalje. Vodstvo kolonije opozarja delavce (vajence), da bo na koloniji preskrbljeno za hrano, posteljo z odejami in rjuho. Jedilnega pribora in posod ne bo treba jemati s seboj. Pojdemo v Bohinj, v počitniški dom pri Sv. Duhu. Po naklonjenosti uprave škofijskih zavodov v St. Vidu. čigar last je omenjeni dom, bo torej letovanje udobnejše od lanskega. — Kolonija Za delavke (vajenke) bo tudi v Bohinju in sicer najbrže pri Savici. Delavke naj vzamejo s seboj dovolj posteljne odeje, rjuho ter zgltiv-nik. Kraj je hladen! Hrano in pribor dobimo v hotelu. — Zarudi letošnjih javnih razmer bo možno samo omejeno število kolonistov vzeti na kolonije. Prid odhodom bo sestanek, na katerega bodo kolonisti pravočasno povabljeni.
TEDENSKE NOVICE
Dežurno zdravniško službo za nujno pomoč vrši v nedeljo za člane OUZD in njih svojce dr. Josip Bezič.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju
v   mescu avgustu 1940 bo razdeljena sledeče: 4. dr. Bezič Josip, |j. dt. Bežek  Josip, 15.
dr, llerlori Jo/a, 18. dr. Pance Pavel -n 28.
ilr:  Vrbnjak Vinko. Kup nesreč se je dogodilo v nedeljo, tako
da   je  imel dežurni zdravnik dela čez glavo.
Nekateri so se ga tnalo preveč naložili, drugi
so bili neprevidni. Tuko je zgubil eden teh ponesrečencev troje zob, drugi si je prebil nad očesom kožo kur do kosti in jo je dežurni zn&il. Težjo poškodbo je dobil neki planinec, ki je pudel z motorjem na spolzki cesti, vra-čujoč se s Kokre in si s kuhinjskim nožem, ki ga je imel v torbi, krepko zarezal v desni bok. K sreči rana ni nevurnn. Spet drugi je padel s kolesa pri Naklem in oral po cesti z nosom in licem tako močno, da je moral V bolnišnico.
V Kranju se vse poletje dokaj vneto pleše-Vzgojitelji pa naj bi od časa do časa pokukali v te plesne lokale, kdo vso tam pleše. Videli bodo namreč kratkokrirke 14 — 15 let stare, katerim pristoja mesto plesa ob nočnih urah — postelja in materino nadzorstvo.
BeJa kuga. V Kranju je čezdalje več slučajev, ko si neumne in brezglave ženščine pomagajo , skušajoč siliti plod lastnega telesa in krvi. V pomoč so jim razne zakotne babice in ex babice. Običajno pa nastopajo krvavitve in zastrupljenja in jih reši le urna in takojšnja zdravniška pomoč. Kam pelje tako ravnanje? Narod v neizogibno pn.past, mnogotero žensko pa ali v smrt ali pa v trajno boleha-| nje. da moralno verske plati sploh ne jemlje-! mo v obzir.
Oblasti naj bi v vseh sličnih primerih po-: stopale z vso strogostjo, da to rak rano narod-I nega telesa izločimo in izrežemo.
..Sirove koža". — Pred par dnevi mi je prišel ] dučajno v roko časopis ..Nova pravda", na ka. ! terega pa nisem naročen. Pri površnem lista-! njn istega sem mimogrede tudi videl „tržne ! cene v Kranju", med istimi tudi cene „sirovih ! kož", telečjih, govejih in svinjskih. Res je, da i ima tudi sir kožo, toda iz sirovih kož se pa na noben način ne dajo delati čevlji, denarnice, aktovke idt. V slovarju g. Joža Glonarjo — s|ov. nemški del — na strani 285 se glasi natančno: surov: roh, unbearbeitet itd. — „Sirovi" so kvečjemu štruklji — ne pa telečje svinjske in goveje kože. — a —
Osebna vest. V zbor častnikov jugoslovanske vojske je bil sprejet dr. Janko Kalan ko* sani-ietni podporočnik. Čestitamo!
Znana tatica P. A. je S. M., stanujoči pod Smarjetno goro v popoldaskih urah ukradla iz njenega stanovanja  ene damske hlače in eno kombinežo v skupni vrednosti 56 din. P. A. j so v stanovanju pri njenem nelepem poslu pri-j jeli. Pri nadaljnji preiskavi na policijski straž. ; nico so našli pri njej še en namizni prt, eno j miško srajco ter eno pirnico, stvari, za kate-! re je priznala, da jih je ukradla prav tako v j Stražišču. P. A. so na policiji seveda zadržali.
V noči od 51. juii.ja na 1. avgust je A. M. razgrajal nu Gašteju ter precej močno kali)
I nočni mir. Na opozorilo stražnika g. Vehovca, naj miruje, se je A. M. zaletel g. Vehovcu z glavo v trebuh ter zgrabil gumijevko. Stražnik je bil prisiljen rabiti silo; pri nadaljnjem spopadu, ki ga je zopet izzval A. M., sta oba padla med obcestne skale ter se je A. M. potolkel nad očesom. S pomočjo gumijevke se je stražniku posrečilo, dn je razgrajača privedel na stražnico.
P. K. iz Moč pri Mariboru se bavi z nečednim poslom, da spravlja skupaj mlada dekleta in moške. Ob nekem takem slučaju je bilo policiji prijavljeno, dn sta K. R. iz Rateč — Planice in V. E. v sumljivih okoliščinah biva-vala v nekem hotelu v Kranju. Pri aretaciji je U. K. izjavil da je V. h. njegovu žena, kar pa ni res. To njegovo izjavo je potrdila tudi V. E. Zadeva je bila, kakor smo že omenili, prijavljena pol. predstojništvu.
Tatvine koles so vedno na programu; k sreči pa policiji uspe, da skoruj vse dobi, v večini primerov tudi storilce tatvine. Dogaja se, da si vojni obvezniki, ki hodijo domov na obisk, nazaj grede izposodijo kolesa ter jih nato puste v gozdovrti blizu Sk. Loke. Vsekakor pa obstoja kje zunaj Kranja kakšna prede-iavnica. v katero se tatovi koles zatekajo.
TR2IĆ
Tombola planinskega društva. V soboto 3. in nedeljo 4. avgusta si bodo člani podružnice SPD dovolili obiskoti Tržičane in okoličane z nabiralnimi polarni za tombolo, ki bo nu Veliki Šmaren popoldne v Mestnem domu.
Podružnica prireja to tombolo, da bi zbrala začetni denar, potreben za graditev nove ko-i če pod Storžičem. Vsem priporočamo, da na-j porno  akcijo podpro.  Vsak naj se čimbolje ! „odreže",
Po vseh pripravah in znakih sodeč zbira id-!>or prav lepe dobitke. Zato priporočamo, da pohitite z nakupom tablic, ki so v primeri z vrednostjo dobitkov res poceni. Do 14. avgusta stane le 3.— din komud.
ŠKOFJA LOKA
Ceikvenega tabora v Crngrobu ne bo. Možje in fantje v našem listu smo javili, du bo 11. avgusta 1940. veliki cerkveni tabor mož in fantov v Crngrobu. Danes pu vas moremo žal obvestiti, da je ta tabor preložen za nedoločen I čas. Kdaj se bo tabor vršil, bomo še do času javili.
Gasilski dom dovršen. Te dni so dokončali vsa zidarska dela pri novem Gasilskem domu Dom je sedaj dokončno dograjen. Gasilska če. ta je uvidela, da prvotnega načrta nikakor no more dovršiti. Zato se je odločila, da bo dom dovršilu v sedanji obliki. Letos so iz prejšnje dvorane dogradili stanovanje za hišnika, nad bivšo verando so pa zgradili novo posvetovalnico. S tem je naše gasilsko dru.štvo dobilo dokončno dograjen svoj lasten dom.
Te dni so mestni delavci začeli graditi na-dnljevonjo obrežnega zidu ob Selški Sori v odseku Fužinski most — vojaški kanal. S tem bo tudi tu del zavarovan pred povodnijo.
Samomor mladega fanta. V Pevmi je storil v soboto samomor mlad. komaj 25 Jetni fant, vulgo Forrunov Nejče. Odšel je v gozd nad vasjo in zaužil nekaj strihnina. Vzrok sn-mora ni znan.
V »Škofjeloški predilnici" bodo ta teden začeli delati po 5 dni v tednu i'i po 8 ur dnevno. Piaznovali bodo soboto. Boljši je skrajšani delavni čas, kakor odpuščanje delavk.
NAKLO
Dobro pripravljena tombola zahteva od prirediteljev precej časa in tiuda. To vedo najbolje Naklanci, ki so priredili že mnogo tombol.
Prosvetno društvo bo priredilo tombolo v nedeljo 11. avgusta, v slučaju slabega vremenu pa na praznik 15. avgusta. Glavni dobitek bo zopet dragoceno motorno kolo znamke Miele, pc-leg šivalnega stroja več koles in še drug'h j praktičnih dobitkov.
j Pa tudi na žejne in lačne ne bodo pozabili, j Za mal denar bo lahko vsakdo zadovoljivo po-I strežen. Celo naglušni pridejo nu svoj račun, I ker bo po vsej verjetnosti megafon oznanjal j sproti dovolj glasno srečnim njih številke, j Zato pa v nedeljo 11. avgusta vsi ob 3. uri I popoldne (služba božja v cerkvi je ob 2 uri)
v Naklo na tombolo.  Pravočasno se založite
s srečkami.
V nedeljo 4. avgusta bo imel v spomin de-| setletnice vladanja prevzv. škofu dr. Grego-j rija Rozmana v Stari šoli ob 3 uri popoldne ! domačin-bogoslovec g.   Peter  Golob zanimivo
skioptično predavanje o vseli dosedanjih ljubljanskih škofih s posebnim ozirom na zgodovinski razvoj domače naklanske fare. K predavanju lepo vabljeni vsi!
Dela pri novi betonski cesti Kranj - Naklo dobro napredujejo in kot se zdi, bo cesta v glavnem dokončana že vsaj koncem avgusta. Zaposlenih je še vedno do 160 delavcev, večinoma iz tujih krajev. Nekateri pridno pošiljajo svoj zaslužek domačim, d oči m je na žalost vmes tudi mnogo takih, ki svoj zaslužek redno poženo po grlu ob vsakem plačilnem dnevu. Naravno, da bo take reveže pritisnila zima in padli bodo v nepotrebno breme drugim.
KOVOR
Slabo nedeljsko vreme ni dopustilo prosvetnemu društvu, da bi priredilo tombolo. Ze dvakrat smo imeli vzrok preložiti, v tretjič pa ne bomo.
Naša bogata tombola se bo vršila v nedeljo 4. avgusta ob 3. uri popoldne na kraju pro-v. doma, in sicer ob vsakem vremenu.
Glavni dobitki so: kuhinjska oprava, 6 koles boljše vrste, vreča moke, zaboj sladkorja, ura, usnje, čevlji in še čez 200 raznih lepih dobitkov. Tablice se prodajajo po 3 din.
Posebno vabimo na našo prireditev vsa naša sosednja društva. Prihitite tudi iz. oddaljenejših krajev ter podprite naše društvo. Čisti dobiček je namenjen za dograditev društvenega doma.
PRIMSKOVO
Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita na praznik dne 15. avgusta 1940 pri Prosvetnem domu na Primskovem veliko javno tombolo. Zanimajo vas dobiki? Evo jih: krasna kuhinjska oprava, več koles, plug—obračalnik, ki si ga bo pač vsak kmet zaželel; velika množina zidne opeke, bo marsikomu prav prišla; gospodinje vedo, kako težko je priti do sladkorja, pa tudi do moke; zato pridite na priraskovsko tombolo, kjer vam sreča ponuja eno vrečo najboljše moke in zuboj sladkorja. Tudi drva so draga! Na tomboli jih lahko dobiš skoraj zastonj. —Poleg teh dobitkov pa je še nad dvesto drugih lepih in za vsakega ko-
i listnih (blago, elektr. svetilka, razni kosi r>-bleke, servisi, posode itd).
Tublice se prodajajo po  2.50 din,  na dan tombole bodo po 3 din. Ker pa je število tablic omejeno in ne prav veliko, je prav, da si jih čimprej nabavite! Poskrbljeno bo pa tudi za dobro pijačo in
; jedačo, zabavalo vas  bo tudi lepo petje in poskočna godba. Zato pridite na Veliki Šmaren
i vsi na Frimskovo!
PREBAČEVO PRI KRANJU
!. avgusta je poteklo 50 let, odkar Se je rodil v naši vasi Peter Novak, posestnik in mlinar. Iz kmečke hiše je izšel, njej je ostal, le njo je ljubil. Svetovna vihra ga je iztrgala domu; šel je s tovariši in z njimi kot vojaški pek prenašal vse grozote in strahote vojne-Ko se je vrnil, je moral znova postaviti domačijo na noge. Storil je to in še mnogo več: jeseni leta 1929. je izročil obratu svoj moderni valjčni mlin. Svoje podjetje pa še stalno izpopolnjuje.
Naš jubilant je tudi vzoren družinski oče; saj je dobro vzgojil osem otrok. Znan je tudi v javnosti. Bil je dolgoleten predsednik domačega Kmetijskega društva in vaški odbornik. Vneto je podpiral katoliška društva in katoliške časopise ter se sploh zavzemal vsesko/i za našo stvar. Požrtvovalnemu jubilantu želimo, da bi mu
I Vsemogočni dodelil še mnogo zdravih in rtreč-
i nili let!
STRAN 4 v>>>^^■^^>>»^-»»^<»■*t»^^
Posojilnica Kmečke zveze v Ljubljani.
V Ljubljani je bila ustanovljena Hranilnica Kmečkje z'.eze, ki bo začela poslovati s i avgustom letos. Svojo prostore ima v palači Zadružne zveze na Tvršovi cesti v Ljubljeni.
Tudi kmet, ki bo hotei svoj denar naložiti v mostu, bo to lahko storil. Zavod je v rokah dobrih gopodarstvenikov in bo služil našemi; kmetu. Posebno je presenetljivo, da se zavod ustanavlja danes, v času. ko vsakdo za svoje imetje in za svoj denar trepeta m pričakuje, kaj bo. Zato moramo ustanovitev Posojilnice kmečke zveze samo pozdraviti in ji želimo vsestranskega uspeha.
IZJAVA
Podpisani Bernik Marija, delavčeva žena, Smarjetna gora 10 in Kupljemk Tončka, delavka, SI. Javornik, preklicujeva in obžalujeva, kar sva očitali Zorman Mariji, delavki, Vo. klo 1 in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe.
Kranj dne 26. julija 1940.
Tončka Kupljeni k 1 r. Marija Bernik I. r.
Obvestilo
Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo v v Kranju se vrši v nedeljo, i- septembra 1940 od 8. do 12. ure v I. nadstropju meščanske šole. Učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in 90.— din za šolnino, novinci tudi učno pogodbo in domovnico.
Redni pouk se prične v ponedeljek dne 2-septembra 1940 ob 13- uri. Tedaj se pričnejo popravni izpiti, h katerim naj se priglasijo učenci z nezadostno oceno iz enega ali dveh predmetov.
Vpišejo naj se tudi učenci, za katere učna pogodba še ni sklenjena. Ti učenci morajo predložiti učno pogodbo naknadno, takoj po sklepu pogodbe.
Dijaški konvikt na Rakovniku v Ljubljani
je že doslej ustrezal vsem zahtevam, ki jih je mogoče staviti vzgojnemu zavodu te vrste. Poleg ugodne lege na prostem, v neposredni bližini mesta, je imel na razpolago svetle in zračne prostore ter veliko igrišče pred zavodom: nadalje so bili gojenci deležni ljubeznivega nadzorstva po salezijanskem vzgojnem sistemu, uspešne pomoči v učenju ter v vsakem >ziru dobre oskrbe. Pričenši z novim šolskim letom pa bo pod isto streho tudi nova državna gimnazija, tajko da s.i posle)} idefllneijši konvikt težko predstavljamo. — Sprejemajo se dijaki, ki nameravajo obiskovati prvih pet razredov realne gimnazije. Plačilni in ostali pogoji so razvidni iz prospekta, ki ga na željo razpošilja vodstvo konvikta. Zagotovite svojemu
otroku čimprej sprejem v ta zavod, ker je število razpoložljivih mest omejeno *
Pisarna okrajnega   cestnega  odbora Kranj
začne poslovati v novem uradnem poslopju Cest« na Golnik št. 3 pri križišču banovinske ceste na Golnik in državne ceste na Jezersko v četrtek dne 8. avgusta 1940.
Zarudi selitve v sredo dne 7. avgusta 1940, ne bo uradnih ur.
Češenj Karel, načelnik-
bo. Naslov v upravi ..Gorenjca" pod . Pritu-s ko vo—Kla^uBC".
Razglas
Sreski odbor društva Rdečega križa v Kranju priredi        — - —
III. bolničarski tečaj.
Tečaj se pričue 1. septembra 1940 ter bo trajal predvidoma do srede mesca novembra. Predavanja se bodo vršila trikrat tedensko po dve uri.
V tečaj je lahko sprejeta vsaka oseba jugoslovanske narodnosti, ki je duševno zdrava in za bolničarsko službo sposobna, od IS do 50 let in je neoporečnega vedenja.
Zeli se potrebna predizobrazba, nekaj razredov srednje ali osnovne šole.
Prijave za tečaj sprejema društveni tajnik g. Vidic Edvard, učitelj na sreskem načelstvu, ob uradnih urah (8—12).
Predstojnišvo mestne policije v Kranju poziva vse lastnike orožnih  listov, da plačajo j na iste banovinsko takso za leto 1940. in sicer j v roku 14 dni od dneva priobčitve tegu raz- j glasa pri predstojništvu policije.
Banovinska taksa se pobira v ban. kolekili v istem iznosu kahor prejšnja leta. to je d n 25.— od komada orožja.
Proti zamudnikom se bo uvedlo kazensko postopanje.
Vež stavbnih parcel imam v bližini mlekarske šole v Cirčičah ob novi banovinski cesti naprodaj, ki bi jih po zelo ugodni cevi i prodal; naslov pove uprava lista.
Vajenca sprejme Hvala Frauc zlatarska delavnica, Kranj, Savski breg 12.
Odda se s i. septembrom dvosobno stanovanje s predsobo, kuhinjo in pritikiinami. pri Ma-reačič. Savski breg 7.
Proda se hiša (vila) tristanovanjska, nova, z lepim, zasajenim vrtom,, v StražiSču, lega lepa, sončna s krasnimi razgledi, letni doUOg 12.000.— din. Pod ..Krasen dom" na upravo.
Hišo z vrtom kupim v okolici Kranja za ca 60 — 90.000 din. Naslov v upravi ..G >renjca".
Sončno s.snovanje z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shiambo in priiikiiiianii se odda v Jenkovi ulici 19.
Euosobno stanovanje v pritličju se odda. Stra-žišče 246 jx>d Smarjetno goro.
ALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Šipica)
Kolesa nova ali rabljena kupite po neverjetno nizkih cenah samo pri tvrdki   Julij Zevnik.
Stražišče.
Brivski vajenec se sprejme takoj. A. JakSe, Beksel.
Rabljen štedilnik kupim. Naslov  v upravi.
Službo išče 17 letno dekle pri kaki boljši družini v okolici Kranja. Naslov v upravi ..Gorenjca". _
Stanovanje išče mirna družina z 1 otrokom, zračno, ob neprometni cesti za 1. september. Ponudl)e pod ..Stanovanje" na upravo lista.
Kupim hišo tudi s preužjtkom koga z vso oskr-
Enosobno stanovanje (parketirano) v verni pritikiinami in event. uporabo vrta oddam v Kokrškem predmestju št. 9. Prednost ima oni, katerega bi veselila reja kokoši na veliko.
Lično opremljeno sobico oddam v Kokrškem predmestju št. 9 gospodični.
Po ceni se proda dobro ohranjen 8 delni zajčji hlevček ter neku j zajcev. Poizve se v upravi lista.
Frodam pletilni stroj št. 60/100 znamke Popp in stroj za izdelovanje cementne strešne ope" ke. Naslov v upravi lista.
7 sobno stanovanje na Glavnem trgu se takoj odda: poizve se v upravi.
3 sobno stanovanje na Giavaem trgu so takoj odda; prav tam se odda tudi veliko skfcadilče in kleparska oziroma mehanična delavnica; poizve se v upravi lista.
STARO, ŽELEZO
in kovine kupuje zopet po najvišji ceni tvrdka P. Maj-aič „Merkur" Kranj.
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinorni v Ljubljani Fran-kopanska ul. il.
C )ucii zofe, otomane, divane
W
in vse tapetniške i.-.deifce izvršuje točno In solidno
K.TONEJC
Kranj
Blektrovarjene štedilnike, kakor ttidl vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni Izdelavi
R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
SI'
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekočI račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJU R. Z. z N. z. LJUDSKI DOM
iillililllllliBH
Joža Herfort:
13
SIN ČRNIH
GOBU
Mrzel veter je v rani jutranji uri zbudil Marka. Prisluhnil je. Po šotoru je bobnal dež s srebrnimi kapljami. Odgrnil je šotor. Čez sedlo so se podile goste megle, sicer je bila še noč.
..Z orlovim ropom ne bo nit!", si je nedovoljno dejal in spet zadremal.
Prvi sv:t ga je prebudil. Ležišče kruj njega je bilo skoraj še toplo, a prazno. Zaskrbelo ga je. Dež je sicer že pojenjal, le pršalo je še, megla pa je bila gosta in mrzel veter jo je trgal in gonil čez sedlo v globel. Urno se je opravil in prebudil Almo:
„Fred je nama ušel," je kratko dejal, za njim morava, zakaj megla je in skale so mokre od nočnega dežja. Potreboval naju bo."
A Ima se je čudila Fredovi nepreračunl jivosti in Markovi skrbi. Urno se je opravila in se toplo oblekla. Marko je vzel puško, zaprla sta šotora in šla. Kazalec na uri se je komaj pomaknil čez četrto uro. Kmalu sta bila pod steno, že sta čnla grgrajoče padanje slapu iz jezera.
Alma je bila poslušna in urno sta plezala, navezana drug na drugega. Obdajala ju je megla, mrzlo je bilo in roke so jima bila vse rdeče Skale so bile mokre, napol opolzke. Plezanje je bilo Alpii prava muka, saj ji ni bilo ono malo vaje v plezanju prav nič v prid sedaj, ko se ji je bilo ireba resno boriti v temnosivim mračnim skalovjem, ki se je plezalcem naravnost upiralo.
kot bi hotelo varovati svoj zaklad, po katerega so šli vsi trije.
„Aluia, po zaklad gremo! Po katerega mislite, po Vašega ali po mojega?" je dejal Marko, ko sta preplezala greben pred jezerom in za hipec počila.
„Svojega nimam, tega mi je oropalo mesto, po vašega gremo!"
..Alma, dekle, kako čisto je vaše srce in jasna vaša misel, toda tudi meni je mesto ugrabilo, kar sem imel lepega in sedaj mi hoče človek iz mesta ugrabiti še to, kar je zame v gorah najlepšega. In najgrenkejše je to, da mu sam pomagam, da bo lažje oropal moje gore." ,
„Marko, pregrenki ste, ne, tako hudo tudi za naju ni, ki sva obubožala v mestu, tudi za naju bodo še lepi dnevi. Upajva!"
„Upajva," kot odmev iz Ahninih ust in plezala sta dalje. Ko sta prišla do jezera, je bil Fred že prišel s stol|>aste Smrtne peči in imel je — orlica. Divje se je branil in pihal ter cvilil, zdaj zdaj se je vrgel na hrbet, skušaj e se braniti s kremplji, spet čez hip je pohlevno stal in nemo opazoval trojico ob temnem jezeru.
Joj, čudovito je bilo to jezero to jutro! Temno, skoro črno. Marko tako temnega še ni videl. Kot da žaluje za orlovskim otročičem, ki je postal suženj in se bo moral ločiti od rodne skale, od rodnih gora. Tako temno preteče je bih) je/ero, lako temna njegova plan. Megla je ležala nad gladino, kot bi gorske žene zastrle lepoto Črnih gora, da ne bi niti skale videle, kako se poslavlja poslednji orlovski mladič — kako roma v sužnost.
Markovo čelo je bilo mračno, žalostno. Najraje, najlažje bi zajokal. Nemara bi lahko v nemi jezi klei, a to ni bila njegova navada. Samo pok i m al je Fredu. pokazal s prstom na orlica in suho dejal:
„Si ga dobil, si ga oropal samici?" „.|e ni bilo," je suho odvrnil Fred in si otre-krvavečo roko. Šele sedaj je Alma zapazila,
da ima na roki in čelu rani, iz katerih krvavi.
„Joj, Fred, pobil si se, te hudo boli?" Vzela je rutico in ga hotela obvezati. Skoro pahnil jo je od sebe in siknil:
„Pusti me. To je davek za orla."
„Ha, tako mal davek za lepoto in čar naših gora!" Fred, daj, obvezal te bodeni jaz!" je dejal porogljivo Marko, vzel bele povoje in mu zavil roko in čelo.
„Boš mogel plezati?"
..Bom, saj gremo, no jaz že. vidva, če hočeta, itak tu čez sedlo do šotorov!"
„Fred, zakaj si tako trpek? Mojo trpkost lahko razumeš, jaz tvoje ne. Saj si dosegel, saj imaš kar si hotel!"
„Da, toda neumno se mi zdi, kaj lazita za mano. Če sem šel po orla sam, saj si mi včeraj spremstvo in pomoč odbil, te tudi danes do šotora ne potrebujem!"
„Fred, tega nisem niti vajen, niti nisva tega z Almo zaslužila. Da si ušel iz šotora v steno in to v megli in dežju, to je blazno in prav zato sta tile dve ranici, kar skromna cena za to ple-
zanje in orlica."
Si
1 red je vzel orla, mladič se ni bogve kaj branil, ga zavil in položil v oprtnik in vsi so šli in plezali molče, le zdaj zdaj je udaril ob kamen cepin in njegov zveneč glas se je odbil od skale kot zvok grobarjeve lopate.
V šotoru so bili ta dan izredno tiho. Redki pogledi, še redkejše besede. Drugo jutro, pred soncem, so podrli šotore in Fred je nesel orla proti dolini. Za njim sta stopala Alma in Marko tiho, poredko govoreč. Že so dospeli do utesnjene struge, kjer je tekla voda sredi strmih skalnih bregov in sten. Tik ob vodi se je vila ozka stezica. Zgodaj je še bilo in na reki še ni bilo splavov, ki so vozili v vas nižje doli, kjer je bil Markov dom in kjer sta šla Alma in Fred v mesto.
(Dalje prihodnjič)
L ■     I 111.11 .1    .....I ,  |. ..| i
Za urednik« ir izdajatelje <*dgo*a,rje Vi>rtov5ek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega druStva v Kranju.
482302022348234823532353484823482348484853482353895348534853485353234853483123535353532348485323025323232353482353235323