1I>2. številka.
Trst, v torek, M), avgusta 1S9S.
IVfoij XXIII.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.	4 piVČ.	V edinosti je moč!
„Edinost"
izhaja dvakrat na dan. rnzun nedfdj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, veiVrno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina znnAn : Obe izdnnji na leto . . , gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozirn.
Na drobno se prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nrc. večerne fttevilke po 4 nvč.; ponedeljskc popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
Oglati
ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oslnna, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upninitstvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst.
I rednlštvo In tiskarna se nahajata v ulici t'arintia Stv. 12. 1'prnvnlftlvo, od-pravništvo iu sprejemanje Inserutov
v ulici Molin piocolo Stv. .'I, II. nadstr.
T
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
IVtrogmd 2'.». Listi proslavljajo visoko pomembnost včerajšnje izjave v ► Pruviteljstvonem Vestniku«, ki jo taka, da utegne postati točko, na kateri stopi zgodovina v novo smer. Novosti« pravijo, do konferenca vlasti natančno določj pretenzijo na vseh straneh ter hode predlagal sredstvo za miren dogovor. Morda pride oh zaključku XIX. stoletja vendar do likvidacije sedanje, na nemire in nevarnostih bogate mednarodno politike. Da hi se ne posrečilo človeštvu, da hi stopilo v 20. stoletje kakor popolen gospodar nravstvenih in fizičnih močij, duševnih in materijalnih hogatstov, ki se ne hode uporabljalo v drugo, nego v z a g o to v 1j onj o splošne blaginje in napredka.
Itilli 29. »Ossorvotore romano« pravi — veselo se na miroljubnih čutstvih carja —, da jednak predlog jo bil stavil tudi Napoleon III. Vendar pa je prišlo pozneje, vzlio vsemu miro-ljubju Napoleonovemu, do krvavih vojn na Krimu, v Italiji iu v Meksiki. Oe torej predlog earjev tudi ne hode imel vspelia, pa vsaj dokaže to, tla oboroženi mir je stokrat slabeje nego resnična vojna.
»Agonzia Itoliana« pravi, da glavni točki, za kateri so se sporazumelo vlasti, bi bili ti. Prva hi bil razgovor o določenju novih načel mednarodnega prava, ki naj hi uredila od noša j o med posamičnimi državami glede na njih teritorijalna posestva in na območje upliva njihovoga. Druga točka pa bi bila ta, da se vsaki vlasti določi meja oboroženja, katere ne sme prekoračiti.
London 29. Novine označujejo manifestacijo carjevo kakor jeden nnjvečih činov stoletja.
Bero lili 29. »Lokal Anzeiger« potrja, da so tukajšnji politiški krogi simpatično pozdravili
idejo carjevo za rnzorožonjo. Ta simpatija narašča še bolj v. o/.irom na osebo, ki je dala inicijativo. Govori se, da se je car že dolgo bavil z idejo splošnega razoroženja. Menil je, da on, kakor absoluten monarh, najlože stavi ta predlog.
MTOlill 2(.». Manifestacija carjeva je napra-vTfa nenavaden utis. Ideja razoroženja je jedina točka, okolo katere se sučejo politiški razgovori. Ideji razoroženja pritrjajo vs<- stranke brez razlike.
Dllllitj 29. Konferenea mej ministerskim predsednikom grofom Thunom iu baronom Bantfvjem, kakor tudi z ministri drom. Kaizlom, tirom. Luka-esem in Buernreitherjom je trajala od 10. ure do poludne. Potem se je vršil avstrijski ministerski svet pod predsedništvom ministerskoga predsednika grofa Thuna. Posvetovanje jo trajalo dve uri. Ob l/„;l. uri je vsprejel cesar ministra za vnanje stvari grofa Goluoho\vskega, ministerska predsednika grofa Thuna in barona BanttV-o ter ministra dra. Kaizla, Baornroitherja in Lukaesa.
Budimpešta 29. Brzojavna korespontlenčnu pisarna Ogerska javlja: Ministerska predsednika grof Tinin in baron Bantfv sta bila ukupno vspre-jeta oil cesarja, da sporočita o pogajanjih za pogodbo. Konečno završenje dogovorov pride najbrže jutri.
Dunaj 29. Tudi danes ni bilo možno priti do odločitve ozirom na pogodbo. Povrnivši so od nvtlijeneijc pred cesarjem je izjavil baron Bnnffy ogerskiin novinarjem, tla on in tovariši ostanejo na Dunaju šo jutri. Vzrok, da še ni prišlo tlo odločitve, je ta, da avstrijski ministri šc niso završili svojih razgovorov.
Govori se namreč da so med avstrijskimi ministri nastale diference, ki se niso poravnalo. Mi-
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Novejše vesti.
Dllltaj 29. Ofieijoziin »\Viener Ahendpost« pravi o pozivu v »Pravitcljstvoncm vestniku« : Prizadevanja pristašev svetovnega miru so dobila novo močno vspodbujo po visokosrčni inicijativi carja. Zvezo, sklenjeno v Evropi, so sledile istemu cilju ohranjenja in zagotovljenja miru. Kakor povsod drugod, tako so tudi ta velcplemoniti čin carjev vsprejme isto naklonjenostjo, ki mu pristoji, ter je tudi tu najboljih želja za srečno uresničenje plemenitega namena.
DllliaJ 29. Vsi listi so temeljito havijo z inicijativo ruskega carja za razoroženje. »Fremden-blatt« pravi: Vladar nnjveče države se je postavil s tem v službo naloge za mir. Visokotlušni poziv sme gotovo računati, da ga povsodi vsprejmejo naj topleje in mu pribite nasproti.« »Ncues \Viencr Tagblatt« pravi: »Ta izjava no hi bila izišla nikoli, ako so no bi bil enr zagotovil že v naprej, da velevlasti soglašajo žnjim. Nevarnost spopada v vztočni Aziji je menda v tem trenotku potisnjena v daljavo in vztočno vprašanje jo že zgubilo na ostrosti.«
Budimpešta 29. Listi povdarjajo važnost inicijative carjevo in konstatujejo, da sleherna ei-vilizovana dežela pozdravlja z največo hvaležnostjo to velikansko idejo.
Piirlz 29. Listi pozdravljajo visokotlušni in človekoljubni čin carja Nikolaja in no dvomijo na tem, da so vlasti že pritrdilo načrtu za sklicanje konference, ki ima razpravljati o splošnem razoroženju. Glede vspeha konference pa sodijo listi skleptično. »Figuro« pravi, da se je pismo carjevo žo pred 4 dnevi prijavilo vladam; ako hi se bilo vsprejelo nekako hladno, bilo bi gotovo ostalo v mizi carskega urada za vnanje stvari.
PODLISTEK.	25
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisa! A. Šenoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
»Mir z vami in blagoslov Gospodov na vas!« je potegnil redovnik. — »Gospodov duh me jo navdihnil in burja me je donesla na svojih krilih k vam, katerim je podal Bog Izraelov plamteč meč, da obranite sveto znamenje križa od poganov in lažnjivih prorokov! Mir s teboj, slavni rod maka-hejski, ki si pretrgal verige Judove, ki si razbil glave sovražnikov, kakor Gctleon črepinje! V te naj vleze moč in jakost Gospodovo, tla so ti vpre junaško srce peklenski hinovščini.« Redovnik je umolknil za trenutek; na to jo nadaljeval: »Začudeni me gledate, junaki sv. križa, neznan sem vam po licu, tuj po jeziku. Ali po srcu sem vaš. Na svoja ledja som vzel težak kamen, tla me no bi odnesla burja v valovito morje, in pes sem prišel preko planine, da vam javim, kako lazi okoli vas tuleč lev, no bi-li moti vam ugrabil plena. Sto-li čuli za patra Cipriano Guitla iz Luke, kateri seje dvignil pred licem svetega očeta, da ohrani junaške Uskoke peklenske hinovščine blodne Venecije, katerega je beneška zloba vkovala v težke verige, vrgla v mračno temnico, ki pa je otresel te verige in zagrmel kramarskomu plemstvu na Rialtu: »La-žeš o Uskokih, junakih božjih!« Ste-li slišali o bo-
žjem slugi, ki stoji na desnici slavnega Hrvata, generala Lenkovičn ?«
»Slišali smo!« so skočili gosti na noge.
»Ta Cipriano Guido — som jaz.«
»Cipriano Guido!« so so začudili vsi.
»Ta Cipriano prihaja, tla vam pove, da se Senjanom huda plete. Vaš pastir — Mark Anton vas je izdal Benečanom. Zaklel se jo tajno, tla izda svojo čredo volku. Prevaril jo cesarja, hlincči mu pravico, prevaril vas, ko vam je hlinil mir. Mislijo vas izgnati iz Sonja, na vse strani sveta, izkoreniniti vaše lepo gozde, ubiti vaše vojvode, sežgati brodove, vzeti vam glavo, blago, sabljo, ime, domovino — a hinavščina Marka Antona je izbrala za svoje orodje beneškega podkupljenea, generala Josipa Rabata.«
»Sungue tli tlio! Rabata!« je kriknil kapitan in vdaril s pestjo na prsa. »lTra se približuje. Smrt izdajalcem!« jo dvignil kapitan čašo.
V toni trenutku so so zabliščalo sablje in noži. Junaki so prekrižali svetlo orožje, a gvardijan je položil nanje razpelo.
»Junaki!« jo spregovoril knez Posedorič mirno in svečano, »pri našem raju in domovini, pri noši veri in poštenju, pri nošeni imenu in plemenu, pri naši sablji in slavi, proklet bodi oni med nami, ki ne brani domu od izdajstva, naroda otl nesreče, mesto otl propasti!«
»Proklet!« so zagrmeli gosti.
»Osvetu Veneciji! Smrt Dominisu in Robati!«
»Smrt!« sejo odzvalo vse društvo.
»Amen!« jo zovršil redovnik in razširil roko nad glavami.
»Amen! Amen !« je zatulila burja nad Senjom kakor trobenta sotlnjega dneva.
VI.
Sredi meseca januvarja leta 1001 je bilo na Reki izredno živo. Temne ulice, nizke krčmo starega mesta so bile polne raznovrstne pisane vojske, o dan za dnevom so dohajalo nove čete iz Gorico, Pazina, Trsta, Karlovca in Ljubljane. Najvoči šum pa jo bil dne 2(1. jonuvorjo predpolutlne, ker jo imelo priti zadnjo kompanija goriških arkibuzirov pod kapitanom Edoordom Lokutollom. Rodovniki, mestni starešine, kramarji, čevljarji, branjavko, kranjski orožniki rumene kompanije, istrski beli ko-njiki, nemški mušketiri, karlovški lahki konjiki in štajerski zeleni oklepniki vse to je hitelo k mestnim vratom pri morju, ker so imeli priti Go-ričaui no brodovih iz Trsta, čemur je privolil tudi g. Gierolomo Cornaro, mladi upravitelj beneške Istre, in g. Filip Paskvaligo, zopovednik beneške mornarice v jadranskem zalivu, kateri je stal s svojimi brodovi v Omišlju na otoku lvrku. Svet sejo zelo čudil tej nenodejani milosti beneške gospode, katero ni trpela sicer oboroženih ncbcucških ladij v tem morju; seveda, ljudje so dobro vedeli, do so se bili beneški generali in g. cesarski poverjenik Rabata lepo dogovorili o tem, svet jo po tem slutil, do kakšnega Uskoku zaboli glava — ker so jo vsa ta vojsko pripravljala v Senj.
(Pride še.)
nisterski »vet avstrijski se je sešel <lanes 'J krat, |H»tem je bilo ministcrsko posvetovanje pod pred sedništvom cesarjevim. Tega posvetovanja so se udeležili ministri (»d ol>eh strani, minister za v na nje stvari grof < »oluehoviki in ukupni tinančni minister Kallav. Po tem ukupnom posvetovanju so se zopet sošli avstrijski ministri.
Vodico (Dalmacija) i".'. Danes je zborovala tu stranka prava. Shod jo sklenil, da odpošlje cesarju I-'ranu Josipu povodom jubileja spomenico, v kateri so izrazi želja po združenju Dalmacijo z Hrvatsko.
.Moskva L".'. Xa dvorišču Kreraelja je I»i 1 danes slovesen obed, na kateri jo bilo povabljenih tudi zastopnikov prebivalstva z dežele, kakor tudi oni vojaki, ki so odlikovani Jurijevem rodom. Vsi udeležniki so dobili v dar namizno pripravo, katero so rabili. Carska dvojica jo obhodila vse mize.
London	Times javljajo iz Manillo:
general Merrit jo dobil ukaz, naj odide v Pariz, da se udeleži mirovnih konferenc. Pnloženje v Ma-nilli jo nespremenjeno, da-si no ugodno.
,,Ukor4 — „strog ukoru.
Mi so gotovo neradi bavimo s »kranjskimi« spoeijalitotami. Večkrat rajši zatiskamo obe očesi, kakor da bi morali i/.roka t i ostro obsodbe na tem, kar so greši v našem središči. To svojo taktiko dokazujemo od tedna do tedna, ker ne mine skoro noben teden, da so ne bi v krogu > kranjskih« voditeljev pripetilo kaj takega, kar nam sili pero v roko, kar nas v srce boli in kar ni po naših nazorih. Molčimo, dokler le moremo. Zdaj so je pa pripetil slučaj, ki mora vznemirjati vsakega svobodno mislečega človeka, in torej tudi nas.
Mi pravimo—slučaj, torej stvar jo, ki nas vznemirja, ne pa osobe. V tem slučaju so zapleteno tri glavne osebe, do katerih (kar smo pokazali že večkrat) nimamo brezpogojnih in celo ne vseh simpatij. To so deželni odbornik dr. Tavčar, deželni primarij dr. Gregor i č in pa deželni k tirat in arhivar Koblar. Vsem trem in vsakemu posebej smo enako pravični.
Nikakor nismo slepi za mnogo lepih svojstev, ki brez vsega dvoma dičijo dra. Tavčarja; isiotako pa ne smemo biti slepi za njega političku slabosti; nikdar nismo prikrivali dejstva, da se ne indenti-fi kujemo z nazoii dr. Gregoriča in k ura ta Koblcrja v mnogokaterem oziru, kar pa nas ne more zadržati, da ne bi grajali, ako se je v boju proti njima, kakor politikoma, rabilo orožje, katerega ne moremo odobravati. Mi ne moremo drugače, ker nam je ravno za — stvar, za javno narodno dobro.
Zato nočemo tudi najnovejega slučaja soditi po osebnih simpatijah ali antipatijah. Tega slučaja že celo ne, ker imamo pred očmi načelo poli t i č 11 e »volj o de, katerega zagovorniki moramo biti kolikor v interesu vsakega posamičnega narodnjaka, toliko in še bolj v interesu našega, povsodi zatiranega naroda.
Gosp. dr. Tavčar je izposloval v kranjskem deželnem odboru večino za to, da se je dru. Gre-goriču in karatu Koblerju prepovedalo sodelovati v »Slov. Listu«. Prvi je dobil »ukor«, drugi pa »strog ukor« za dosedanje sodelovanje v omenjenem listu. Obadva sta so morala umakniti iz zveze z »Slov. Listom«, ker bi sicer seveda izgubila kruh. To je suho dejstvo, ki ni v posebno čast za večino deželnega odbora in se posebej za dra. Tavčarja, kajti tu je politični nasprotnik premagal političnega nasprotnika, no z uma svitlim močem, ne z vsestranskim javnim delom, ampak z materijalno oblastjo in običajno privatno nadvlado.
Dr. Grogorič in Koblar sta res politična nasprotnika dr. Tavčarjeva in bodisi da sta v »Slo v. Listu« p r e k o r a 6 a 1 a meje dostojne polemike. A tudi dr. Tavčar je politični nasprotnik imenovanih dveh in tudi »Slov. Narod*, ko je polemizoval z »Slov. Listom«, ni puščal v miru o s tih dra. Gregoriča in Koblarja. V tem oziru si oba imenovana lista ne moreta ničesar očitati eden drugemu in če je kdo izmed omenjenih oseb nedolžen, naj le pobere kamen in ga vrže na svojega nasprotnika. (V pa je bilo dru. Tavčarju za prenmgo, moral bi se bil poslužiti druzoga orožja. Posebno ni smel svojega deželnega odhorništva izigrati proti nasprotnikoma. Uradna oblastjo najslabši argument nasproti političnemu protivniku. Će
ko mu drugače ne more priti do živega, kakor s pretenjem materijalne škode, je to jako žalostno znamenje. Tudi dr. Tavčar, akoravno deželni odbornik, se vedno predstavlja gotovo politično barvo. Ali zahteva, da zaradi tega deželni uradniki prevzamejo isto barvo ali da postanejo brezbarvni ? Za toliko časa, dokler je on deželni odbornik ? Želeti se sme kaj takega, a izsiliti z disciplinarnimi kaznimi, tega pa nikdar! Kaj takega deželni odbor kranjski ni poskusil niti tedaj, ko so imeli Nemci večino v njem. Deželni uradniki so bili celo v prvih bojnih vrstah proti nemškutarski nadvladi, a da bi bili radi tega |»ostavljeni pred aut — aut«, nismo čuli. Zal nam je, da moramo napraviti to primero. A stokrat bolj žal nam mora hiti, da se sila rabi proti političnemu nasprotniku iste krvi, da 1 so hoče terorizirati v domačem taboru. Slovenski državni uradniki so morali radi svojega narodnega in političnega prepričanja pretrpeti že mnogo preganjanja. O takih prilikah smo se vedno sklicevali na politično svobodo, na svobodo misli in govora, in ves pravični svet je bil na naši strani. Preganjanja od drugorodne in morda tudi vladno strani ni še konec in jedina naša zaščita jo načelo politične svobode. Kaj pa porečemo zdaj, ko so mej nami to načelo naj nič več ne spoštuje, ko nekdanji zastavonoše svobode ne ravnnjo nič drugače, nego naši narodni nasprotniki? Ali se nam no vrže v obraz pikra istina, da mi na svojem telesu režemo iste rano, samo, čes 1110 slučajno dobilo nož v roke? S postopanjem proti Gregoriču in Kohlnrju so je ustvari nevaren prejudie za one čase, ki utegnejo priti — nočemo trditi absolutno, da pridejo, ali izključena ni ta možnost — ko vladni aparat zopet prične tudi na Kranjskem ljuto borbo proti našim narodnim stremljenjem in seveda v prvi vrsti proti onim možem, katere ima v svoji pesti — proti narodnim uradnikom! Kje nam bode tista etična opora za proteste proti nasilju, tista opora, kakoršnjo more jedino dati sklicevanje lin politično svobodo za vso, ako smo sami razveljavili to načelo politično svobode ? Ta skrbjo, ki nas vznemirja, ne pa osolma simpatija, ali pa antipatija — ta rodoljubna skrb nam je potisnila pero v roko, skrb, da ne bi šiba, ki je zadela gori rečena dva gospoda, postala običajnim orodjem v naših domaČih borbah in bi padala danes po teh jutri po drugih, a vedno slovenskih hrbtih. Ta žalostna perspektiva nam je potisnila pero v roko. Načelo za načelom naj se žrtvuje — tako nam v dejanji kažejo v Ljubljani, v našem središči: —tužna nam majka!
Ljubljana — naše središče.
Vsi slovenski listi, brez razlike političnega menenja, soglašajo v sodbi, da je bil shod županov v Ljubljani manifestacija nenavadnega pomena. Takov shod bi bil važen tudi v vsakem drugem večem narodu, kamo-li v nas Slovencih, ki smo bili do sedaj toli smešno malenkostni v svojem delu in v svojih borbah, da smo se vsaki na svojo roko, kakor jo kdo vedel in znal, pehali za — mrvico. Kes je slučajev, ko je dobro in koristno, ako vojska maršira v ločenih oddelkih, tla potem udari ukupno. Ali mi Slovenci smo si — kakor v zasmeli in ironijo tega pouka iz taktike — svojo postopanje vedno urejali tako, da smo lepo marširali ločeni tako dolgo, da smo bili — ukupno topen i! Ukupno in temeljito! In kakor vsem brez-painetnožem, tako se je godilo tudi nam: poleg škodo, ki smo jo trpeli, smo bili še v zasmeli vsemu svetu.
Kasno, ali — ako l>og dado — vendar ne prekasno smo prišli do zdravilnega spoznanja, da nam treba koncentracije sil in organizacije delavcev. A v tem soglašajo menda vsi, da bi bila primerna organizacija županov morda najvažneja in najizdatneja narodna organizacija naša. Kajti ravno županje so »delavci«, katerim je možno največ storiti za blagor ljudstva ; oni so v neprestani dotiki z narodom, oni lahko uče narod in ga vslod tega tudi lahko organizujejo za narodne borbe, tako, da se polagoma uvede v nas prava pravcata splošna narodna vojna dolžnost, tako, da bode sleherni Slovence boritelj: vsak po svoji moči in vsakdo na svojem mestu !
To delo pa hodo županje vršili tem lnglje, hitreje in sprotnoje, ako bodo dobro poučeni
in organi z o van i najprej oni sami me <1 seboj! Zupani pod vodstvom svoje zaveze a vsi občani širom slovenskih pokrajin |K>d vodstvom županov: to bi bila vojska, to hi bila organizacija?
Na to stališče so moramo {»ostaviti, ako lu>-eemo primerno soditi in ceniti važnost shoda županov; soditi moramo po dejstvu, da se je zasnoval vsaj začetek organizaciji vseh slovenskih županov — organizaciji kakor si jo mišliinn mi in kakor bi bila ista v tem hipu nedogledne važnosti za vodstvo naših bojev.
V interesu naših županov samih, v interesu slovenskih občin, in konečno v interesu vseukup-nega naroda poživljamo torej one činitelje, ki so poklicani v to, da čim prej dovedejo do take zaveze«.
Vsaki organizaciji pa treba središča. Nam Slovencem se menda ne treba prepirati, kje hodi središče zavezi slovenskih županov! Glasilo narodne stranke, »Slovenski Narod«, označuje kakor naj važnoj i pojav shoda slovenskih županov ta, da je ves narod priznal Ljubljano svojim središčem. Gola resnica je, kar piše omenjeno glasilo:
Ljubljana je središče slovenskega naroda in to tudi ostane. H rez vočoga narodnega mesta sploh ni možno misliti na napredek. Središče upliva na vse ude, jih krepi in oživlja in zato je razvoj in napredek Ljubljane v eminentnom interesu vsega naroda slovenskega.«
Da, tako jo in tako bodi! Središče splošnim organizacijam bodi tam, kjer jo srce naroda, kjer se stekajo duševne sile naroda! Ljubljana bodi naše središče; ona ima vse pogoje, ako le hoče,za vodstvo narodnega gibanja vseh Slovencev. Ona ima zbrane največ slovenske neodvisne inteli-gence, ona ima ravno sedaj župana, o katerem jo znano, da je mož krepke inicijative. Mi pokladaino brezpogojno metropoli slovenski pred noge: čast matere ukupni domovini naši!
Toda ti Ljubljana, ne pozabi nikar, da taka čast nalaga tudi dolžnosti! Glej, da bodeš izvrševala praktično, kar je rekel »Slovenski Narod« na sploh: <1 a bodeš u plivala na vse ude, jih kropila in oživljala. To je velika nalogu tvoja! A česa treba tebi najprej, da se popolnoma vsposobiš za to nalogo? Tvoji prvaki naj delajo na to, da te bolje seznanijo z razmerami raztresenih udov domovine, da po spoznavanju pride živo mejsebojno zanimanje, po zanimanju toplota, po toploti navdušenje za vzajemno borbo! Nikdar naj so ne dogodi več, da bi so Slovencu jedne pokrajine štelo v greh, v predrznost, ako je svojim zanimanjem in svojim — srcem preskočil politično meje, ki jih je žalostna zgodovina naša postavila mod posamične dele naroda našega! Prav pogosto, vsaki dan, hi morali mi govoriti eden o drugem — iskreno, kakor se spodobi odkritim možem. To pu ni možno, dokler bodenu« vsakogar smatrali neskromnim usiljiveem, ako je rekel kaj, kar ni bilo po godu temu ali onemu. Ne križajmo ga takoj, ako je bil kdo v zmoti so svojo sodbo, ampak poučimo ga dobrohotno! Le tako pridemo kedaj tja, kamor moramo priti, ako hočemo kaj veljati: da bode sleherni Slovenec poznal v se si o-v e 11 s k e r a z m e r e.
Vsprojmi torej, bela Ljubljana, časti in vrši dolžnosti središča naroda !
Vsi pa se ravnajmo, ako res želimo narodu dobro in ako smo zvesti sinovi domovine po reku: in necesnriis unitas, in dubiis libertas, in omnibus oa-ritas. Da : za potrebne stvari treba zloge, za dvomljive svobode, in v vsem pa — potrpežljivosti!
DOPISI.
Z Reke, dne 25. avg. (Izv. dop.) Z e zopet se oglašam, gospod urednik. Porečete morda, da to ni koristno, ker se list »Edinost« ne čita na Reki. Motite se. Čita se precej, a lahko bi se še več, ako bi naši ljudje zahtevali ta list po kavarnah. GotoVo bi se vse Reške kavarne naročile na »Edinost«, kakor so naročene na razne slovanske liste. Torej, Slovenci na Reki: zahtevajte!
Omenili ste že, da so dne \2. avgusta na vseh občinskih uradih in poslopjih ter na pomorski oblasti razobesili zastavo inadjarske države. Tako nam jemljejo Madjnri kos za kosom naše samostojnosti. Jemljejo nam pravo volitve župana ter
imenujejo istega kakor kakega državnega uradnika; a hkratu nam razol>cšajo madjarske zastave, česar ne hi smeli, kajti de facto je Reka hrvatska last, formalno pa naše »reško vprašanjem, kakor hi >** reklo, še »visi« in imamo provizorij, katerega hi morala spoštovati tudi madjarska vlada. Taki svobodnjaki so Madjari ! Kjer je njim prav, se ne plašijo nol »enega brezpravja in nasilstva : zaustavljajo občinsko avtonomijo in kršijo državnopravne uredbe. Sedaj imajo naši Italijani: to so sadovi njihove slavofohske politike! Vežejo se bodisi tudi s peklenšeekom, ako imajo le nade, da s tem stopijo nam Hrvatom in Slovencem na kurje ako! A tega ne vidijo, kako peklenšček ovija vrv okolu vratu — njim samim.
V soboto smo imeli tu praznik patrona Ogerske, sv. Štefana. V ljudskem vrtu je bila razsvetljava. V nedeljo pa so slavili na Grahovem. Tu je bito vse »zeleno«, še celo kamenje je imelo menda zeleno liee (Grahovo je vasica uro od Reke, a je seveda pod reško občino). Tu se je zbralo nekaj kmetov in reškili meščanov. Prišli so tudi guverner, sedanji in bivši reški župr.n. Predsednik odseka jo povdarjal, da Grahovo je vedno in ostane zvesto magistratu. In ko jo temu pritrdil tudi guverner, zaorili so — Eljen Szaparv ! Na dejouncju« jo bilo mnogo napitnie v proslavo Madjarov. Značilno pa jo, da je jeden govornikov govoril — hrvatski, ker bi ga drugače ljudje ne bili razumeli. Godba jo zasvirala, reški zbor je znpel eno pesem. Reveži hrvatski kmetje: da bi vedeli, kaj se je vse tu govorilo ni pelo, gotovo ne bi kričali »Eljen« in »Evviva«, ampak jokali bi se. Prepevalo se jo in napivalo naši pogubi — a nevedno ljudstvo je ploskalo. Gospod urednik, malo da se nisem zjokal na tem prizoru, ko sem videl, kako so reški la-honi zaveli našega nevednega hrvatskega kmeta ! !
Sedaj pa še jedno resno besedo strankam na Hrvatskem. Vi se prepirate med seboj: kdo da je vcči hrvatski rodoljub in kdo da je bolj »čist« ; vi kričite do hripavega, kako hočete združiti vso dele domovine v jeden jedini državni organizem, a ne vidite in ne opažate, gledajoči vedno le visoko gori v idejale, kako vam sovražnik pred nosom jemlje kos za kosom iste nezdružene domovine, tako, da —ako nebodete jeli hitro spajati z besedami tudi intenzivno delo — kmalo ne boste imeli tu ničesar več, kar bi se hotelo združiti z materjo-zemljo.
R e č a n.
Politični pregled.
K položaju. Se ni prišla odločitev! Iz tega je sklepati, da vendar tudi grof Thun vsaj kolikor toliko varuje avstrijsko korist. Kar vrste se pogajanja: mod avstrijskimi ministri samimi, med ogerskimi in avstrijskimi ministri, med temi in ministrom za vnanje stvari in mod vsemi skupaj pod predsedništvom vladarja samega. In vendar noče priti odločitev. Temu niso vajeni madjarska gospoda. A sedaj so govori, da odločitev pride morda še le po sklicanju državnega zbora, ki so snide bajo dno lt). semptembra. Cesar sam da je želel, da se ugodi zahtevi barona Banffv-a in da se napravi še en poskus z avstrijskim parlamentom. A potem, ako se zgodi, kakor drugače ni pričakovati, ako se pokaže, da se ta parlament ni poboljšal in da se ne misli poboljšati, potem še le izreče krona svojo sodbo o stališči obeh vlad!
Deiiuncijantatvo. Ne more biti drugače, nego da so sovražniki avstrijskih Slovanov polagoma prišli v zadrego. Glavno orožje jim je bilo od nekdaj ovaduštvo — denuncijacija. »Panslavizom« — to je bil od nekdaj bogat vir v ta namen, da so postavljali naša stremljenja v krivo luč. »Panslavizem« menda ne napravlja več prejšnje službe. To utegne biti vzrok, »ta so jeli iskati po kakem novem strašilu za politiške otroke, kakoršnim jo pripadal že od nekdaj marsikateri avstrijski državnik. Iskali so in našli. Stvar je sicer tako neumna, tako nezini-sclna, da jo nismo hoteli niti omenjati, ko so prišli v svet prvi glasovi o tej najnoveji zaroti Slovanov, ali ko vidimo, da se stvar resno razpravlja po raznih nemških, italijanskih in niadjarskih listih, moramo že obvestiti tudi naše čitatelje o tej najnoveji neumnosti in perttdiji hkratu. Čujte torej! Gori na Češkem so sklenili, tla bodi knez Nikola Crnogorski voditeljem vsem Jugoslovanom, torej tudi Slovencem iu Hrvatom. V vidno znamenje te nove
zarote so si dali prirediti v mnogo tisoč izvodih sliko kneza. Ker pa je knez Črnogorski označen sovražnikom naše države, je zaključek na dlani: Slovenci, Cehi in Hrvatje so sami veleizdajieo. To jo torej najnoveji naš zločin in nov razlog za tlačenje Slovanov,
Tako delajo oni, naši sovražniki.
Mir ljudem na zemlji! Illagovestje iz Petrograda je predmetom vseli razprav po listih. Brezpogojno se pripoznava, da jo ta manifestacija ruskega carja napravila ogromen u tis in prijatelj in sovražnik izgovarja največim spoštovanjem ime cara Nikolaja II. Notri med vrišč in trušč, med rožljanje sabljami in vrvenje strasti in sovražtva so zadoncli mili zvoki miru, porivajoči na delo za povzdigo blaginjo vseh narodov. To so zvoki prave čl o veš k e civilizacije, a oni, ki jih jo poslal v svet, zasluži ime preporoditelja človeštva. Nismo toliko sangviniki, da hi so nadejali, da bi že ta konferenca, na katero poživlja car, donesla zaželjeli cga vspeha. Ne, preglribokojo zašlo človeštvo notri v kaos, da bi se moglo osvoboditi hkratu, ali o tem dvojnem smo uverjeni: da mora enkrat priti čas — če hočemo verjeti v človeštvo — ko so uresniči velika ideja carja Nikolaja II., in da je sedanja manifestacija poslednjega prva postaja na poti do velikega cilja.
Ali ni bil slovenski pesnik nadahnjen proro-škim duhom, ko je vskliknil: Slovan bodi preporoditelj stari Evropi!
In slovanski potentat — poten tat velikanske države, kateri so ni ravno bati vojne — je, ki kliče: mir ljudem na zemlji v provspeh blaginje in napredka! Od kje prihajajo žarki civilizacije?!
Domače vesti.
Imen o vanjo. Dvorni kapelan dr. Fran Se d e j je imenovan stolnim kanonikom v Gorici. (lasti tamo!
Kako je Z nitmi?! Pišejo nam: Sedaj jo čas, ko hodijo finančne komisije po spodnji okolici cenit grozdje in odmerjat davek na isto. K meni je prišel neki okoličan-posestnik, ter mije povedal, da je bila taka komisija tudi pri njem. Tožil je, da dotična komisija sestavlja zapisnik (Ahfindungs-Protokoll) v ncmško-laškem jeziku (!), da tak zapisnik podpisavajo posestnik in še dve priči, ne da bi premnogokrat uraeli, kaj da podpisujejo!
Moj poročevalec ni podpisal takega »Protokola«, ampak je zahteval »zapisnika« v slovenskem jeziku, kakoršnega mora tudi dohiti na vsaki način. To je eden! Sedaj pa ponovim vprašanje, postavljeno na čelo tej notiei: Kako je z vsemi ostalimi posestniki? Ali podpisujejo vsi gori navedene »Pro-tokolle« ? Ali je še kdo zahteval in morda prejel slovenski »zapisnik« o pogodbi užitninc na grozdje ? !
Prosim odgovora. Vsa kako pa poživljam vse posestnike, naj zahtevajo slovenske zapisnike. To je vendar najprvotneje pravo vsakogar, ki je napravil kako pogodbo, da ve namreč: v kaj in v koliko se je obvezal. Vsaj davke naj nam dovole plačevati v našem jeziku.	R rej s k i.
„La IVdelissiiua". Cc je »najzvestoje« vse mesto, so seveda »najzvesteji « tudi nje očetje. Knkorš-na patria, taki patres patriae. To je naravno, logično. — Dne 17. t. m. je bilo, ko je nekdo vprašal jednoga najbolj poznanih kričačev-inestnih očetov, da-li se udeleži slavnosti rojstvenega dne cesarjevega? Odgovor pa je bil: »Ali sto tudi vi še tako — neumni?«. Tako sodijo mestni očetje v mostu, ki nosi naslov »la fcdclissima«.
Slovenski socijalni d cmok nitje tržaški. Iz Ljubljane nam pišejo: Minolo nedeljo je bil tukaj nekak splošni shod slovenskih socijalnih demokratov. Tržaški socijalisti so se hoteli odtrgati od svojih ljubljanskih tovarišev, ker jim je že presedalo gospodarstvo znanega Zadnika in drugih. V sled posredovanja dr. A d l e r j a (čifut), ki je bil tudi navzoč na tem shodu, pa so se to pot vendar še zjodinili z ostalimi pod perutmi jednoglavega »orla«. V sled tega bodo »Rdeči Prapor« izhajal odslej tudi z naslovom za nekoliko časa zaspaloga »Delavca«. Dober tek, g. Kristan!
Slavnost nilnolc nedelje v Itarkovljali se je vršila ob ogromni udeležbi in jo vspola sijajno. Došli nam popis priobčimo čim prej.
Velika slavnost desetletnice In blago-slovljenja /ustave društva ..Hajdrih" na Prošeku se bode vršila dne 4. septembra 1898. Ku-
movala Ih »de preblagorodna gospa Ke lici tu G o r i n p, soproga deželnega j* »slanca.
Razpored slavnosti: 1. Ob i >. uri zjutraj sprejem došlih društev in deputaeij. 2. Ob ll). uri in pol slovesna peta sv. maša v cerkvi, po isti blagoslovijo nje zastave in zabijanje žebljev na trgu pred cerkvijo, potem slavnostni sprevod. v$. < >b 1. uri pop. slavnostni banket v gostilni »Luxa«. 4. Ob •>7t P"P- sprejem došlih pevskih zborov, o. Ob I. pop. skupna vaja. <». Ob ">. uri pop. koncert na dvorišču g. A. Goriupn.
Vspored popoludanski veselici: 1. Nagovor predsednika. A. Foerstor: »Zastava , možki zbor, poje Hajdrih . .">. Nastop pevskega društva »Ljubljana« iz Ljubljane. 4. F. S. Vilhar: »Domovini*, velik n.ozki zbor se samospevom tenorja, poje »Danica . f>. N. N. : »Na nehaju gradu- , možki zbor se samospevom baritona, poje »Pevsko in bralno društvo v Lonjerju . li. I*'. S, Vilhar: »Rojna pjesma , možki zbor, pojeta združena pevska zbora iz Bazovice in Padrič. 7. II. Volarič : »Slovan na dan«, mešan zbor se samospevom soprana in alta, poje »Adrija«. S. H. Ražom: -Himna Zarjo«, mešan zbor, poje »Zarja«, N. N.: •t. Vence slovenskih pesmi , možki zbor, j »oje »Zvon . 10. A. Forster: Našo gore«, mešan zbor, poje Slovansko pevsko društvo iz Trsta. 11. Heudl: »Svoji k svojim«, možki zbor, poje Nabrež'na . 1 Bendl: ■Križaei na morju«, vlik mešan zbor se samospevom mezzosoprana, poje »Kolo«. lil. Bole: »Avstrija«, mešan zbor s spremljcvnnjem godbo, poje »Skala«. 14. Huhad: »Škerjnnček«, narodna pesem za mešan zbor, poje »Hajdrih . to. Hajdrih: »Morje Adrijansko«, možki zbor, pojo združeni vsi zbori. Iti. Svobodna zabava in ples na vrtu gostilne Balanč.
Na slavnosti svirala bode voteranska-sokolska godba iz Prvačine. Na banketu stane kuvert 1 gl. Vstopnina h koncertu .'»<) nvč. za osebo, sedež 10 nč. — Za vsako točko plesa bode plačati 10 nč. Prijave za banket se sprejemajo le d o dne 2. septembra. (Društva, ki so udeleže slavnosti, naj blagovolijo naznaniti število členov odboru »Hajdrilia« vsaj do L septembra, da jim prihranimo prostore na slavnosti.
Cisti dohodek je namenjen z jedno polovico v prid društvu »Hajdrih«, a z drugo v podporo družinam okoličanov, zaprtih radi volilnih izgredov. Glede na blag namen priporoča se društvo »Hajdrih« dobrotvornosti slavnega občinstva.
»I/ Istrlfts glasilo italijanske večine v deželnem zboru istrskem, piše v članku »11 popolo it al i a no«, da so Hrvatje in Slovenci v Istri, Trstu iu Gorici tujci in kakor taki — pravi — ne smejo uživati vsa državljanska prava, ako so tudi p o d a n i k i t e d r ž a v e.
To je vendar skrajna nesramnost! V pokrajinah, kjer so Slovani v pretežni večini že od nekdaj, kjer so bivali njihovi očetje in dedje, drzno se jih glasilo italijanskih polentarjev zmerjati s tujci! Italijanom torej ni dovolj, da krivičnim potom kratijo pravice slovanskim avstrijskim podanikom, temveč jih še žalijo vrhu tega! Kajti skrajno žaljivo je to, ako ti kdo pravi v obraz: pod zakonom si, ali dobrot zakona ne bodeš užival!!
Odprava pasjega kontuiiiaea. Ker se je z dnem 'JI. avgusta nehala doba konturaaea, predpisana po zadnjem slučaju stekline, je magistrat razveljavil dotična izjemna določila. Druga določila o plačevanju davka za pse ter zavarovanju psov po torbah so ostala v veljavi.
Kit/.pisail štipendij. Začetkom šolskega leta 1898. jo oddati štipendij letnih ltl"> gld. iz ustanove ()koru-Cosneck. Do tega štipendija imajo pravico dijaki iz mesta in okolice in sicer za dobo gimnazijskih in vseučiliških študij. Prednost imajo sorodniki pokojne ustanovnice Heleno udove Okorn. Prošnje do .'M), septembra na tukajšnjem magistratu, pravico podeljenja pa ima namestilištvo.
Posledica nevarne šale. V hiši štev. 4. v ulici Olmo imajo zidarje. Na balkonu III. nadstropja se je igrala z drugimi deklicami 7 letna Marija Kcršovani, a deček Romeo Cadcl seje zabaval s tem, da je iz podstrešja metal kose ugasno-nega apna na deklice. Potem pa je vzel kos živega apna ter ga zalučal med deklice. V istem hipu je deklica Kcršovani obrnila lice tako nesrečno, da jej je apno priletelo v desno oko. V sled groznih bolečin je jela deklica kričati na vse grlo. Prihi-tevša mati je deklico v vsej naglici sprovela do
zdravnika, kateri je konatatoval, da j*' dekličino deeno oko — zgubljeno.
krvava glav*. V neki krčmi v ulici San Mareo je sedela neka družim in popovala. Drugi družbi pri bližnji mizi pa ni prav nič ugajalo to petje. Zato so jtozvali pevce, n;^ ImhIo tilii. Todn neki 2.'l-letni Alojzij S. se ni In»t«*l pokoriti in žvr-golel je naprej. Brata 1», stopivsa i/, druge družbe, ]>:i sta mu prav nepoetično zamašila usta; Skrjan-ček je protestiral, a brata 1>. sta mu odgovarjala s pestjo. < >ni pa, hote se izogniti, znižal je glavo, a o tem je dobil s ključem po glavi. Odveden na zdravniško postajo bil je obvezan po tamošnjem zdravniku.
Mal po/ar. Včeraj zvečer okolo '.». ure je opazila policijska straža, da se kadi iz mirodilniee j;1. I lolzliummerjn v ulici (riulia. Iz lekarne I jeiteti-burg je opozoril teleti »nično gasilce, ki so bili k malo na mestu. < )dprli so vrata se silo ter pogasnili ogenj v kratkem času. Vnelo se je nekaj lesenih poroti, toda, ker je prostor prodajalniee majhen, uničil je plamen skoro vso zalogo, ki pa je bila zavarovana.
Policijska vest. Seeondo Lava, 4<>-letni ope-kar iz Verozu v Italiji ter Ohstnnzija Ivan 27-1., risar iz Celesa na Francozkem, sta bila aretirana sinoči ob 1(1. uri na travniku ob cesti Miramar, ker sta bila brez sredstev.
100.000 kron in 2-krat 36.000 kron so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini /. Hiirno 20n/„ odbitkom. Opozarjamo naše čitatelje, da bode prihodnje žrebanje nepreklicno dne 15. septembra.
Koledar.
Jutri v sredo 31. nvgusta : Kajmund, sp.; Izabela, dev. Danes v torek .'JO. avgusta : Roza Limanska, dev.
Solnčni:	I	Lunin:
Izhod ob tiri S> min.	Izhod oh ti. liri 14 min.
Zahod „ „61 „ | Zahod „ „ 1 „
Ta je 3<». teden. Danes je 211. dan tega leta, imamo torej Se 124 dni.
Zadnje vesti.
Dllliaj 30. »Deutsches Volksblatt« že naznanja, tla se nemški opozicijski poslanci žo pripravljajo na to, da se ne udeleže sej, v katerih se bodo volile delegacije in kvotna deputacija. Oni hočejo, tla se parlament zopet odloži. Ako nemški poslanci ne dobe pozitivnega zagotovila, tla se uredi jezikovno vprašanje, ni niti misliti na normalno delo v parlamentu.
I)llII»j 30. Parlament se skliče proti koncu meseca septembra, vsakako pa ne preti 20. Dan pa še ni določen.
IMinaj 30. Cesar je vsprejel v nvdijcnciji ob 7. uri pop. ministerskegu predsednika grofa Thuna in barona BuntFv-a, potem finančna ministra Kaizla in Lukaesa. Ogerski ministri odpotujejo najbrže nocoj.
DllliaJ 30. Na borzi se je danes raznesla vest, da se je doseglo popolno sporazumljenje med obema vladama glede pogodbe. Ta se ima baje skleniti za 4 leto, to je do konca leta l'U)3.
Pragll 30. »Politik« piše, tla zdaj ne gre več le za formalno in materijalno stran pogodbe, ampak pogajanju se vrše za preobrat v n o t r a n j i po I i t i k i Avstrije, ako se parlament zopet požaže nesposobnega za normalno tlelo. Le tako si je tolmačiti dejstvo, da se konferenc udeležujejo tudi grof (jlolucho\vski iu oba drugu ukupna ministra.
Pari/ 30. Listi govore o predlogu carja in pravijo, da v načelu treba pritrditi konferenci za razoroženje, vendar pa se mora poprej izvršiti korektura evropske karte. »(Jaulois« zahteva, da se popred reši vprašanje Alzaeiju-Lotaringije in Kgipta.
Petit Republitjue« meni, da če tudi 1»i vlade ne vsprejele predloga carjevega, ostane isti vendar v zavesti narodov.
London 30. »Times« pišejo: Dokler si Fran-eozka in Nemčija stojiti sovražno nasproti, ni govoriti o uresničenju svetovnega miru. Mogoče je, da ta čin carjev vzbudi v Franciji dvome o vrednosti ruske zveze.
London 30. Iz NVashingtonu javljajo: Nota grofa Muravjeva je vzbudila resno pozornost v tukajšnjih uradnih krogih. Prevladal je utis, da je zmaga Amerike nad Špansko pripomogla tlo note. < Micijelni krogi menijo, tla je načrt utopističen za sedaj. Sodt se, tla se Amerika ne udeleži konference.
Bratje Sokoli!
Poživljamo Vas, da pridete nocoj točno ob t*, uri v »Delavsko podporno društvo na pogovor radi udeležbe našega društvu na veliki, redki iu pomembni siavnosti- blagoslovljenja zastave pevskega društva Ilajdrih« na Prošeku.
Na zdor!
Odbor.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-Vorli !?!>. avgusta. (T/.virni brzojav.) Pšenica za uvgust T."». zu september «J i >'/«, za december 0li8/(. Konizn za september .'»-l1/*. /.a december 349/*. Must fifiO.
Trgovinske vesti.
Hudiinpesta. Pšenica za marec 8%')2 do	Pše-
nica za september H'2H do 8"25>. Rž za september <H>2 do <>•<>4. Koruza za maj 18SM>. 411 do 4-4:1. Koruza za avgust 18PH. .r)'();"» do :V07. Oves za spomlad —'—. Oves za september r»;lfi do frilH. Koruza: ,rrl6 do JVjJo.
Pšenica: ponudbe srednje. Povpraševanja omejena. Prodaja 18000 met. stot. Vreme: lepo.
llamlmrir. fSnntos good average za september .'Jl oO za december 3225, za nune .'iiJ'7f> za maj 33-25.
11 a vre. Kava Santos good average za avgust —•—, za december —•— frankov m f»0 klg.
Praua. Snrovi sbidkor I. produkt, 88°/„ Rendement
franco Aussig. Mirno. Takoj —•--do —*—. Oktober-
deeeinbcr —•— do —•—.
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druibe av. Cirila in Metoda. S tem
koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljši od vseli poznanih cikorij; ob enem pa podpirate tudi našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kajti cisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba.
Mal položi dar — domu na altar!
Najnovejše
ovratnike in ovratnice
po ceni,
se vdohiva edino le pri
Iv. Zadnik-u
v Trstu,
na Corsu štev. 8.
Pomladansko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori).
t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in liemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" t TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah tlopošljc se franko.
r&i
ica^
Hotel Evropa
Plaz/a dcllu CnHermu.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemška iu italijanska, pivo iz 1'lzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti.
Telefon št v. ALOJZIJ LOHR, lastnik.
Zavod za nniformiraiue in civilna krojačnica
Frana Jiras
ulica Caeerma S» — v Trstu — ulica Casermn {> Priporoča se
za napravo uniform in civilnih oblek.
Postrežba poštena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. I — TRST
Zalogu pohištvu za Jedilnice, spalnice in »prejemnice, žiiniiic In peresule, oirledal in železnih blagajn, po cenah, rta se ni huti konkurence.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
l/.iiajn v Trstu dvakrat na dan ra/.un netlelj iu praznikov,
>
/jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12"—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. H. — Via H. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. !10. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Helvedere St. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via 8. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na (treti pri posp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GašperSič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Sch\varz v šolski ulici.
i
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite mod rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev iu razvitek milega nnm slovenskega narodu na tržaškem ozemlji iu bratnba nam po zakonu zajamčenih pravic.	^
Rojaki, u vaz uj te nase geslo: „V edinosti je moč !"
■ iMllWlfc ill n iMli m J—li ■
Le 50 nvč. za 2 žrebanji | Zadnji mesec! Glavni dobitek l^at 100.000 Kron in 25.000 Kron
v gotovini z odbitkom 20"/0
Srečke jubilejne razstave po 50 nvč.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
Priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl & Com., Girolamo Morpurgo, Marco Nigris. Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Mercurio | Triestino. Ignacij Neumann. Henrik SchifTmann, sinovi 0. Zuculin.	■