SLOVENEC
t '
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejeman velja: Za celo lato predpladan 16 rid-, xa pol leta 8 gli., sa ¿etrt leta 4 (Id., aa j*dta
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 18 »14., aa pol leta S (Id., za četrt leta S »Id., la jedtn «eiec 1 fld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 jld. 20 kr. vač aa leto. Poeamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in a er a te) vaprejema npravolltro in ekipedletja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh slleah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
&tev. S^O.
V Ljubljani, v petek 6. novembra 1896.
Letni It XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 5. novembra.
V budgetnem odseku
opozarjal je v seji dne 4. t. mes. poslanec R o b i č poljedelskega ministra na razkosavanje zemljišč po Štajerskem sploh in zlasti po juLnem Štajerskem. Agenti, kateri kmečke razmere dobro poznajo, hodijo od občine do občine in porabljajoč vsako zadrego kmetovalca skušajo ga pregovoriti, da bi jim posestvo prodal; kmetija pa se potem razkosa in na drobno poproda, kmečka posestva pa vsled tega minevajo. Vlada se bode morala takemu početju odločno ustaviti.
Govornik nadalja poudarja potrebo regulacije besniškega potoka na Spodnjem Štajerskem. Govori se o tej stvari že od leta 1803. Da se zadeva še ni dovršila, tega je pač po največ kriv štajerski deželni zbor; a vendar govornik priporoča zadevo blagohotni pozornosti ministrovi. Konečno razmotri-val je govornik vprašanje o regeneraciji štajerskih vinogradov po vpeljavanju ameriških trt.
Poilaneo Povše za naie kmete.
V seji budgetnega odseka dne 4. novembra t. 1. potegnil se je pri odstavku „investicijski budget" poslanec Povše prav krepko za naše kmete. Opominjal je finančnega ministra, češ, da preje obljubljenih investicij za kmetijstvo ni nič kaj videti. Ravno tako ni še kar nič poskrbljeno za stroške kmečkih zadrug, koje se bodo menda že kmalu vpeljale. Pričakovati je, da bode vlada te kredite postavila vsaj v proračun za bodoče leto. Nadalje gospod poslanec obžaluje, da se melijoracijski fond ni že etos ustavil v znesku jednega milijona, ker je mnogo nujnih uravnav izvršiti, katere se ne dajo odlagati.
Govornik pobija vzlasti trditev linančnega ministra, da ne more hkrati znižati zemljiškega davka in povišati melijoracijski fond, kajti pri določitvi glavne vsote zemljiškega davka je in sme jedino merodajno biti vprašanje, ali zemljišče dandanes še daje tiste čiste dohodke, kakor pred 15 leti. Da to ni res, mora vsakdo priznati. Zato je zahteva, da naj se zniža zemljiški davek, sama na sebi opravičena.
Konečno zahteva govornik, da naj bi komisija, koja ima odločiti o tem, ali naj se pašna parcela dene v varstvo ali pa prepoved, obstojala tudi iz zastopnikov občin in kmetijskih zastopnikov. Besedam g. poslanca se je splošno pritrjevalo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. novembra.
Štajerski deželni glavar grof Attems je bil pred kratkim imenovan tajnim svetnikom. O tem odlikovanji piše „Grazer Volksblatt" , da je najbrž v zvezi s prizadevanjem vlade, da bi pogla-dila slov. štajerskim poslancem pot v deželno zbornico. Omenjeni list meni namreč, da je grota At-temsa oseba poglavitni kamen, ob katerem se izpod-tikajo slov. poslanci, in sodi, da bode grof Badeni s priznano svojo odločnostjo ta kamen najbrž odstranil. Graška „Tagespost" se nad takim razmo-trivanjem zelo huduje in grofa Attemsa in njegove zasluge še bolj v zvezde kuje. Po našem mnenju štajerskim slov. poslancem pota v deželno hišo ne zastopa jedino le oseba dosedanjega dež. glavarja. Težnje naših štajerskih bratov niso tako malenkostne. To se je tudi pogostokrat že javno naglažalo, in je vlada o naših zahtevah sigurno bolj poučena, kakor pa graški dnevniki. Ako grof Badeni resno misli ustreči pravičnim zahtevam slov. štajerskih poslancev,
potem grofa Attemsa „žrtvovanje" ne bo zadostovalo. Osebna vprašanja so dostikrat važna, toda poglavitna niso.
TJgronova stranka in mažarskl liberalci. Poslanec Ugron je minule dni priredil v Szentesu nekak volilni shod, kjer je priporočal kandidata svoje stranke, potem pa je s svojega stališča z vso silo udrihal po vladni večini v državnem zboru, ob jednem pa seveda tudi po avstrijskih krogih radi zahtev v kvotnem vprašanju. Govornik pravi, da je sedanja vladna stranka prodala na nečuven način celo Ogersko. Pri pogodbi je vlada postopala z največjo lahkomiselnostjo, ker se pogodbe niso sklenile deiinitivno, marveč ovekovečile v zapisniku, ki se pa gotovo spremeni, ker bodo Avstrijci zopet več zahtevali. S temi besedami je dovolj označeno stališče Ugronove frakcije napram Avstriji in ko bi imela ta stranka v roki državno krmilo, potem nam šele ni upati na kako pravično pogodbo z Ogersko. Ugron pravi nadalje, da je vzela vlada sedanji parlament v najem za dobo petih let. Baron Banffy vodi vso čedo na vrvici, da jo ob priliki kakor pse spusti na ubogi narod. Vsled tega on ne pripozna sedanjega parlamenta kot postavnega. Govornik je ponosen, da je premagan po moči denarja in sile, toda nadaljeval bode boj do skrajnosti in oznanoval po vsej deželi, da se mora z vlado, ki ne spoštuje zakona, tudi tako postopati. Ko bi imel baron Banffy v sebi količkaj čuta, ne dajal bi ljudstvu toliko povoda, da se mu po pravici očita sila in podkupovanje. Toda njemu je pač vse jedno, kaj svet o njem govori in kako sodi njegovo postopanje, on je varen v svojem delovanju, kajti opirajočemu se na 150 glasov večine ne bode mu spodletelo ničesar.
Ruski car in knez Bismarck. Razni, posebno pa francoski in angleški politiki so jeli ugibati, zakaj se ruski car na svojem potovanju ni tudi
LISTEK.
Južna Afrika.
Spisal P. Emanuel Dreveniek.
(Dalje.)
XVI.
Ne daleč od klečevine bil je nek hribček, precej vzvišen, na katerem se je nekaj velikih kosov razbite ladije ustavilo in ker so upali, da bodo tu dobili varno zavetišče in pa sredstev, da si iz ostankov ladije brod stešejo, sklenilo je 40 najpogumnejših mož na deskah tja plavati. Srečno so dospeli tja, pa njih nada jih je goljufala, ker tudi ta hribček je plima skoraj popolnoma pokrivala. V svoje nemalo veselje so našli tam le na pol razbit čolnič in na tem so se podali k tri milje oddaljeni skali, ker so mislili, da je to kos suhe zemlje. To je bila pa le neka druga klečevina, na kateri je ležalo mnogo še rabljivih kosov ladije, zaboji in zavoji z dragocenimi tkaninami, nekaj sodov polnih živil, ter dva zemljevida dotičnih krajev, s pomočjo katerih so upali dospeti v kako portugalsko pristanišče.
Napravili so toraj močen splav, nanj so naložili precej živil in sedaj so imeli le stopiti nanj ter odpluti. Pa videli so, da je splav premajhen, da bi vse nosil, zato je velel kapitan vrv odsekati in hitro
odriniti z onimi, ki so bili na splavu, ne meneč se za zaostale. Ti, videč gotovo smrt pred seboj, zagnali so velik krik ter se vrgli v morje, da bi priplavali do splava. Pa le nekaterim izurjenim plavalcem se je to posrečilo, drugi pa so našli v valovih hladni grob. Med tistimi, ki so na pečini zaostali in ki niso imeli upanja na rešitev, bil je tudi kapitanov sin. Dasi je brod imel tri jambore in so jadra naredili iz svile, katere morje ni požrlo, so se vendar le počasi dalje pomikali, kmalu je pošel živež in tudi voda ter nastala je taka beda. da so nekateri sami poskočili v morje, da se rešijo na-daljnih muk.
Na večer dvanajstega dne ugledali so obrežje ter so po noči stopili na suho, ne meneč se za nevarnosti, v katere so se sedaj podali. Najprej so poiskali pitne vode in ko jo je kapitan našel v neki jami, so rešeni, ki so bili sila oslabljeni, lezli tja po vseh štirih ter se napili mlakuže, na kar so prav trdo zaspali. Ko se zjutraj zbude, vidijo okoli sebe vse polno črnuhov. Z rokami pokazali so jim, da so lačni in žejni, na kar so jim divjaki prinesli nekaj divjih jabolk ter sveže vode. To uslugo pa so morali prav drago plačati, kajti divjaki se niso zadovoljili s klobuki, katere so jim dali, ampak vzeli so jim s silo vse, kar so imeli, tudi obleko. Le neki usmiljen starček, katerega je njih beda ganila, pogostil jih je v svoji koči z napol surovim bobom
ter poslal jednega svojih v Luabo, da naznani ta-mošnjemu poveljniku, da so Portugalci tu. Med tem pa so se ti morali od koče do koče preberačiti, dokler ni prišla zaželena pomoč. Kako so bili veseli, da so našli v Luabi tudi svoje sopotnike, ki so med tem prišli semkaj.
XVII.
Poglejmo, kaj 80 storili oni, katere so zapustili njih trdosrčni tovariši v taki stiski. — Aloardo Melo, vojak, rojen v Indiji iz imenitne španske ro-dovine, trudil se je sedaj iz ostalih delov ladije napraviti kak brod, da se poda iz gotove smrtne nevarnosti v manj gotovo.
To delo bilo je silno mučno, ker ne le to, da so morali do prsij stati v vodi ter se ustavljati valovom , ampak držati so morali tudi ladijne ostanke, iz katerih so hoteli narediti brod, da jih voda ne odnese. Tudi po noči niso mirovali niti jeden trenotek in tako je bil brod že tretji dan gotov. Zaradi večje varnosti zvezali so ga na šestih krajih z vrvmi, po dnu so položili doge od sodov in deske, luknje so zamašili s cunjami in srajcami, špranj«! so zamazali s sirom, pa 8e vender pil je brod toliko vode, da so jo morali vedno ven metati. Ob jednein so delali manjši oddelki splave, da bi na njih sledili čolnu, ker to naj bi bil 6krpani brod. mnogo ljudij pa je izgubilo ves pogum in mirno so
. 7m
oglasil pri nekdanjem nemškem mogočnjaku knezu Bismareku. V raznovrstnih premišljevanjih so prišli do tega zaključka, da je vzrok temu ravno Bis-inarckova politika glede neutralne pogodbe. Stari lisjak se je baje vsled tega raztogotil in obelodanil one tajnosti, ki so obstojale mej Nemčijo in Rusijo. — „Reichsanzeiger" poskuša sicer ovreči jednake trditve, a se mu ne more posrečiti. Bismarck meni, da mu je sedanja vlada kriva te velike sramote.
Orijentalsko vprašanje v francoski zbornici. Zadnja interpelacija v francoski poslanski zbornici ni obrodila zaželenega sadu. 2e interpe-lantje sami so nastopili z nekakim strahom, govorili so zelo premišljeno in so se kar največ ogibali vsega, kar bi bilo v zvezi z Rusijo. Zmerneji poslanci so zadeli v tem oziru na pravo struno, ker so na vsa usta povedali, da je ravno turška vlada tisti hujskač, ki provzroča krvave nemire mej turškimi prebivalci. Jedini socijalistični poslanec Jaurès je igral vlogo opozicijonalca in ostro kritizoval rusko politiko v orijentu. Vsega tega pa ni storil iz kakega prepričanja, marveč ker nekdo mora ugovarjati. Da te vrste možem ni veliko za resno delo, to so pokazali povodom carjevega obiska v Parizu. Komunisti in republikanci so skoro na rokah nosili ruskega samodržca in skoro da ni pretirana slika nekega lista, ki dokazuje, da so imeli dan po carjevem odhodu vse velike glave obrabljene hlače na kolenih. Zunanji minister Hanotaux se je sicer s početka vjemal s konservativnimi zastopniki, le da je izjavil, da so tudi Armenci krivi raznih nemirov, povedal pa ni, kako pot nameravajo nastopiti velevlasti v boju proti Turčiji. Minister je rekel samo, da se vrši mej vele-vlastmi posvetovanje v tem oziru in da bode Francija izpolnila svoje dolžnosti verskega protektorata, želi pa poleg vsega tega, da se ohrani evropski mir in da se Turčiji ne pripeti nič žalega. In s to izjavo se je zadovoljilo nad 400 poslancev ! Minister je s svojim govorom zadovoljil zbornično veČino, ob jednem se pa tudi ni zameril — najbližnjim prijateljem francoske in tudi turške vlade, namreč Rothschildom in sodrugom.
Mac Kinley. V Zjedinjenih državah je že nekaj mesecev divjala volivna borba za novega predsednika. V torek je bilo izvoljenih 447 volivnih mož, ki bodo dne 2. decembra v glavnih mestih posameznih držav volili predsednika. Kakor trdijo zadnja poročila, ima republikanski kandidat, Mac Kinley, že zagotovljeno izvolitev, ker je njegova stranka pridobila 812 elektorjev, dočim jih ima kandidat demokratske stranke Bryan le 135. Izvolitev bode proglašena še le dne 13. februvarija prihodnjega leta. Volitev novega predsednika Zjedinjenih držav v Severni Ameriki zanimlje tudi Evropo celo danes, ko se je ublažilo ostro nasprotje med republikansko in demokratsko stranko, med severom in jugom, federalizmom in centralizmom. Pol<tična vprašanja torej niso bila bojna glasila, temveč je-dino le iinančao vprašanje. Pristaši zlate veljave so proglasili kandidatom Mac Kinleya, ki naglaša kot zagovornik „American Protective Association" ono
čakali na klečevini svojega konca. Ko je bilo vse zgotovljeno, podajo se štirje splavi in čoin zaupajoč na božjo pomoč na morje. Melo je mene (tako še vedno pripoveduje pripovedovalec) in tri moje sore-dovnike vzel v čoln, druga dva jezuita in dva do-minikanca pa sta bila na največjem splavu, ki se je trdno držal čolna. Ostali trije brodovi zginili so nam že naslednji dan iz očij in ničesar več nismo o njih slišali. Sest mož, ki so sedeč na jambori jadrali za nami, je pred našimi očmi požrlo morje. Tudi preobloženi čoln bi se bil kmalu potopil, da nismo pri raznih klečevinah ostali in na suho postavili več ljudij, katere je bil poveljnik zato odločil. Obupnost teh nesrečnežev bila je srce trgajoč prizor ; skočili so v morje, da bi plavajoč zopet dosegli čoln, pa s silo smo jih morali odvračati in po brezuspešnem prizadevanju so utonili. Občudovali smo ravnanje nekega mladeniča, ki je silno prosil, naj ga mesto njegovega brata postavimo na suho, češ, da zamore s svojo ročnostjo obilno družino bolje preživeti, kakor on. Ker ga pa niso poslušali, velel je svojemu bratu, naj se ne da ostrašiti. Ta pa, iz-boren plavalec, plaval je šest ur za č"Inom, ko se je pa utrujen z roko prijel za čoln, grosili so mu, da mu bodo roko odsekali. On pa je prijel za meč, in dasi si je skoro roko prerezal, ga ni preje izpustil, dokler ga ganjeni po toliki stanovitnosti niso vsprejeli v čoln.	(Dalje sledi.)
pretirano načelo, da naj se ameriška tržišča z visokimi carinami zapro evropskim proizvodom ter Amerika s kitajskim zidom opaše proti Evropi. Nasprotno je kandidat demokratske stranke Bryan, kot pristaš bimetalizma, zlate in sreberne veljave, pričel boj proti kapitalu, denarnim baronom ameriškim in angleškim. — V svojih govori je držal v roki „zlati križ", na katerega hočejo po njegovi trditvi veliki kapitalisti pribiti delavske stanove. — Toda tudi demokratska stranka, dasi pravičnejša tujcem in raznim veroizpovedanjem, je preperela in razdvojena. Dokaz temu, da je vplivni demokrat bivši državni tajnik Whitney delal za izvolitev Mac Kinleya. Iz tega je razvidno, da je na obeh straneh velika zmota, češ, da je denar sveta vladar, ne pa pošteno delo. Približno sodbo si ustvarimo, ako uva-žujemo, da so Kinleyevi pristaši denarni baroni, že-leznični, parniški, petrolejski, tovarniški in drugi kralji; Bryanovo stranko tvorijo zemljiški posestniki južnih in zapadnih držav in ogromno število delavcev. Republikanci so delali z denarjem in umetnim zvišanjem cen žitu, demokratje so vzbujali socijalno-demokratske nazore proti republikancem, ki imajo v rokah kapital. Pomenljivo za Evropo je tudi, da republikanska stranka podpira vstajo na Kubi, ker hoče ta rodovitni otok s časom priklopiti Zjedinje-nim državam. Sicer pa si je težko narediti nepristransko sodbo o ameriških razmerah. Gotovo je, da bode Bryan s svojimi pristaši nadaljeval boj za proletarijat proti kapitalistom in raznim monopolom, boj množic proti posameznim skupinam. Mac Kinley bode vstopil v belo hišo v Vašingtonu, možje, ki so obogateli ob žuljih ljudstva, ostanejo štiri leta na krmilu, sicer pa drevesa ne rasto v nebesa, in praktični Američani si bodo vredili svoje razmere tudi proti Kinl«yu.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
b)	C. kr. deželna vlada je poslala zbornici nastopni na mestni magistrat ljubljanski naslovljeni dopis : Deželna vlada zavrača ulogo A. L. krovca z opeko in škrlji v Ljubljani, v kolikor se z isto pritožuje proti tamuradno izvršivši oprostitvi po imenovanem neopravičenega izvrševanja krovskih del obdolženih tesarjev F. P. in J. Z. in to vsled po-maukljivih dokazov. Glede druge vsebine vloge razsodi deželna vlada po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na podlagi § 36 obrtnega reda, da spada kritje streh z opeko in deščicami na Kranjskem v upravičenostni obseg tesarskega obrta. Na Kranjskem smejo torej upravičeni tesarji taka kritja izvrševati brez posebnega sposobnostnega dokazila. Niso pa opravičeni izvrševati kritij s škrlji. Na Kranjskem so namreč ta dela od nekdaj izvrševali tudi tesarji in nikdar še ni nikomur na um prišlo, da bi bil od teb zahteval še posebno spo-sobnostno dokazilo, ker ona dela itak zna vsak izu-čen tesar. Vrh tega je sedaj na Kranjskem le jeden upravičen krovec in ni torej misliti, da bi ta mogel izvršiti vsa dotična naročila.
c)	Od c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Trstu je došel nastopni dopis: Z ozirom na cenjeni dopis z dne 26. aprila 1895, štev. 695, usoja se c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo uljudno naznaniti, da se vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 5. julija t. 1. št. 22.193, ustanovitev s pošto zvezane telegrafske postaje v Železnikih tekoče leto ne more dovoliti iz proračunskih razlogov. Ustanovitev tega urada se pa namerava za leto 1897, v kateri namen c. kr. ravnateljstvo ne bo opustilo pred začetkom prihodnje stavbene dobe vnovič poročati in predlog staviti o predmetu na zgoraj omenjeno visoko osrednje mesto.
d)	Na prošnjo občinskega predstojništva v Brez-niči pol. okr. radovljiški priporočala je zbornica pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnateljstvu v Trstu ustanovitev poštnega in telegrafskega urada v 2e-rovnici.
e)	Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu priporočala je zbornica prošnjo tvrdke Luckmann & Bamberg v Ljubljani za dobivanje davka prostega bencina.
f)	Zbornica je priporočala pri c. kr. finančnem ravnateljstvu prošnjo mesarja Franca Mauriča iz Postojne za dobivanje denaturovane morske soli po znižani ceni.
g)	Na c. kr. okr. glavarstvo v Litiji in mestni magistrat ljubljanski je zbornica poročala v zmislu zakona z dne 16. januvarja 1895, drž. zak. št. 26 o prošnji tvrdke Lebinger & Bergman v Litiji, ozi-
roma o prošnji Ign. Zargija v Ljubljani za dovolitev razprodaje.
h)	Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Jak. Gartnerja iz Krope za spregled redne doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho izvrševanja žrebljarskega obrta kot namestnik svoje matere.
i)	Prošnjo slikarja Iv. Pintarja v Novem mestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho zajednega izvrševanja pleskarskega obrta je zbornica v smislu § 14 odst. 4 obrtnega reda priporočala pri c. kr. deželni vladi, ker je prosilec dokazal, da je že 11 let izvrševal ta obrt.
j) Prošnje peka J. R. na B. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za slaščičarski obrt zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da bi se bil kedaj učil tega obrta ali pri njem za pomočnika delal.
k) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi v smislu ministerskega ukaza z dne 16. sept. 1883 št. 26701, prošnjo Jak. Praprotnika iz Krope za spregled doprinesbe učnega spričevala za žreb-ljarski obrt, ker je prositelj dokazal, da je bil že 18 let za pomočnika pri tem obrtu.
1) Prošnje urarja A. R. v Novem mestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho zajednega izvrševanja zlatarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati, ker zavzema stališče, da zlatarski obrt ni soroden urarskemu obrtu, sicer pa prositelj ni dokazal, da je zmožen zlatarski obrt samostojno izvrševati.	(Daije sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. novembra.
(Kedo se je blamiral ?) Včerajšnji članek s tem naslovom je neumljiv, ker se je po korektorjevi pomoti vrinil brezpotreben „Narodov" citat, ki je istega smisla kot naš, izpustil pa citat, za kateri se je šlo, namreč te-le „Narodove" besede, navedene kot geslo odgovoru članka „Pons asinorum" : „Kar se je mej kristijanskimi narodi storilo za prosveto, svobodo, blagostanje in umetnost, vse sejestorilo zopervoljo k 1 e r i k a 1 i z m a". — Za ta stavek v tem smislu smo mi trdili, da ga ni napisal Mac. Kedor nima tega stavka pred očmi, ne more umevati naših izvajanj. Za ta „Narodov" motto smo rekli, da ga je „Narod" ponaredil in to je s tem tudi dokazano. „Narod" naj je torej v prihodnje z očitanjem falzi-fikatov bolj previden, sicer krene najbolj sebe po nosu.
(„Narodov" socijolog) je slabe volje. Silno ga je zbodel naš članek: „Krščanski socijalizem in na-prednjaki". Posebno ga v oči bode luč, s katero smo razsvetlili njegov, temeljito učenost kažoči stavek, da se je krščanski socijalizem porodil šele pred nekaj leti na Dunaju. Na vse mogoče načine hoče eskamotovati ta, sebi sedaj sila neprijetni stavek. Toda, ne posreči se mu to, saj stoji črno na belem v „Slov. Narodu" v uvodnem članku z dne 27. okt. 1896. Mi smo, dobro vedoči, kaj nas še vse čaka, že precej v torek povedali, da pričakujemo še več jednakih izrekov od „Narodovega" člankarja. Nismo se motili! — Ko je zagledal v našem članku ime Ketteler, koj si je mislil mož, da je najbrže ta oče krščanskemu socijalizmu. Zatorej pravi o njem porogljivo, da je svoje ideje dobival od Lassalla. Bodi možu povedano sledeče: Prvič iskati nam je izvora krščanskemu socijalizmu daleč za Kettelerjevo dobo, v evangelijskih naukih, na katerih temelji nepremakljivo ; drugič je Ketteler, vednostno naobražen mož, ako je hotel uspešno braniti katoliško resnico, moral poznati in upoštevati vso tedanjo socijalno literaturo, torej tudi Lassalla. Z isto pravico, s katero „Narodov" mož očita Kettelerju, da ni izviren, dalo bi se očitati n. pr. socijalno-demokratičnim pisateljem, da niso izvirni, marveč da uporabljajo ideje Tomaža Mora, ki je svojo kri prelil za katoliško vero. Potem pa, Lassallov sistem, ako se pri njem sploh more govoriti o sistemu, in pa krščanstvo I Prepad, ki loči ta povse nejednaka svetova, zamore premostiti samo „Narodovega" Člankarja — bistroumnost. — Absurdnost druge „Narodove" trditve, da se je krščanski socijalizem na Dunaju razvil iz Schonererjevega protisemitizma, in da Vo-gelsang, katerega „Narod", ker je bil prepričan katoličan, seveda trpeti ne more, s svojimi spisi na razvoj kršč. socijalizma ni dovolj uplival, mora biti jasna takoj vsakemu, če prav bere samo „Slovenski Narod". Ta list namreč sam poroča, da so pri rav-
nokar vršečih se deželnozborskih volitvah krščanski socijalisti sijajno premagali Scbönererja in njegove. Lueger, Scheicher, Liechtenstein, Gesßmann pa se vedno s ponosom sami imenujejo Vogeleangove učence 1
—	„Narodu" pač velja, kar je duhovit kršč. scc. zapel svojedobno dunajskim liberalcem:
Fort mit Euren hohlen Phrasen!
Von der Logik weggeblasen
Flieht der Nebel der Extasen!
(V frančiškanski cerkvi) bedo prihodnjo nedeljo 8. t. m. prevzvišeni knez in škof posvetili veliki altar in onega v lavretanski kapeli. Začetek slovesnosti bo ob '/t8- Najprej bo posvečevanje al-tarjev, potem pontifikalna sv. maša, po maši prene-šenje sv. R. Telesa iz kapele bv. frančiška po cerkvi v novi tabernakelj velicega altarja, Te Deum lau-damus in blagoslov. Popoldne ob treh pridiga in litanije.
(Slovensko gledališče.) Razmere v našem gledališču so take, da je težko mogoče kdaj znižati običajno vstopnino, zakaj čim bi se to zgodilo, nastal bi deficit, kateremu se pa mora gledališko vodstvo na vsak način ogniti, saj je deficit jedina in največja nemarnost obstanku slovenskega gledališča.
—	Vodstvo pa se tudi zaveda dolžnosti, katero ima naše gledališče kot naroden zavod in da ponudi kolikor moč širšim slojem priliko, seznaniti se s krasnim izvirnim delom, z opero, katera ima vsa svojstva, da upliva na občinstvo, kakor samo resnični umotvori vplivajo, zato je za sobotno predstavo Foersterjeve opere „Gorenjski slavček" določilo znatno znižane cene in zajedno začetek predstavi določilo na 8. uro zvečer. Želeti bi bilo, da se posreči ta prvi poskus prirejati predstave s toliko znižanimi cenami, da se samo dnevni troški pokrijejo, prijatelji slovenskega gledališča in vsi tisti, katerim je na tem, da bi tudi masa prebivalstva postala deležna plemenitega umetniškega užitka, naj pa skrbe, da bo gledališče v soboto kolikor mogoče dobro obiskano.
(Monsig. Jeranova dijaška miza.) Za mesec oktober je bilo plačati za hrano v dijaški kuhinji 222 gld. 50 kr., za hrano po stanovanjih 30 gld., za stanovanje 29 gld., za šolske potrebe 21 gld. 40 kr., skupaj 802 gld. 90 kr. — Podpiranih je bilo ta mesec 145 dijakov. — Bolj jasno, nego vsaka prošnja govori številke, kako potrebna je Jeranova dijaška miza vsestranske podpore. Hudo bi bilo sedaj na zimo podpiranim dijakom odtezati podporo za hrano, zato v ime Boga prav lepo prosim blage dobrotnike, naj se vzlasti v zimskem času, ko slabo oblečeni, s hrano le za silo oskrbljeni dijaki veliko revščine pretrpe, spominjajo dijaške mize. Ljubljanske mladinoljube bi vzlasti prosil, naj bi v ta namen darovali kako ponošeno obleko, obutalo itd., kar bi vzlasti sedaj na zimo za dijake dobro došlo. — Vse take darove podpisani hvaležno vsprejema.
V Ljubljani, 6. novembra 1896.
A. Kal an.
(Iz Škofje Loke.) Danes zjutraj izročili smo tukaj materi zemlji telesne ostanke moža poštenjaka, Jerneja Stanonika s Suhe. Ranjki je bil oče izven domovine znanega vseučiliščnega profesorja v Gradcu, dr. Frančiška Stanonik, ki je zadnje počitnice preživel na svojem domu pri preljubljenem očetu-starčku. Mislil si gotovo ni, da očeta vidi zadnjikrat ; ali 80 let in nekaj mesecev starega in v kratki bolezni dvakrat previdenega ugrabila ga mu je neizprosna smrt in preselila v boljši svet. Po njem žaluje preč. gospod profesor, njega sestra, nuna-mati Brigita v tukajšnjem samostanu, rajnega druga soproga in trije nedorasli otroci. Domača vas in vsi, ki so blagega moža poznali, mu kličejo: Lahka ti zemlja! Počivaj v miru!
(Iz Višnje Gore) 5. novembra. Novembrova burja je začela kakor drugod tako tudi pri nas prav občutljivo hladiti ozračje. Zato menda skrbi ljudje, da bi bili na gorkem. Hvala Bogu, drv pri nas ne manjka, prav letos jih obilo pošiljamo beli Ljubljani. Srečen tedaj tisti, ki se more greti pri zakurjeni peči, pomilovati pa moramo vsakega, ki zaradi kateregakoli vzroka trpi mraz. Prav zato se mi smili del naše šolske mladine, ki mora (ne vem, Če po pravici) v šoli trpeti mraz. Kako to? Pri nas nimamo šolskega poslopja. Dva razreda naše triraz-redne šole sta nastanjena v mestni hiši, jeden, in
sicer prvi razred, pa gostuje v neki zasebni hiši iu je obdan spodaj, zgoraj in od straui cd trgovskih skladišč ali kali, ki so v isti hiši. Iu v tem razn-du vlada po zimi grozovit mrai. Pred poukom maksimum 4° C., opoldan maksimum 8° C. (kaj pravijo postavna določili glede toplote v šolskih sobah ?) Lahko si tedaj napravimo žalostno sliko zmrzlih otrok v tem razredu. Na obrazu, na rokah se jim bere, kako revčke zebe, in kašelj — iu tem naj učitelj podaje duševne hrane! Mnogokrat so se slišale že o tej stvari pritožbe pri nas in če sem prav poučen, je g. okr. šolski nadzornik naročil, da se preskrbi pripravnejša soba. Kje je vzrok, da se dose-daj še nič ni storilo, nočem preiskovati. Dotični si mislijo: laissez faire ... Da ne poreče kdo: Grajati je lahko, pomagati pa težko; kje dobiti pripravnih sob, — zato še to-le: Par minut od mesta je velik grad kneza Auersperg, ima krasne sobe, pa stoji prizen. Vem, da bi ne bilo knezu zoper voljo, da bi se oddala kaka soba za šolske namene. Toliko za sedaj. Teh vrstic nisem pisal iz slabega namena, ampak z željo, da bi bila naša šola tudi po zimi dobrodelna naprava in ne neusmiljena natezalnica.
M I a d i n o 1 j u b.
(Volitev občinskega predstojništva.) Pri volitvi občinskega predstojništva v Lescah na Gorenjskem bili so izvoljeni za župana A. Meršol, za občinske svetovalce pa Janez Jalen, Luka Grilc, Janez Legat in Fran Dežman.
(Taaffe redivivns.) Poroča se nam : Dne 4. t. m. se je vršila volitev odbora občina Št. Vid pri Zatičini. čujte! V prvem razredu so klicali tudi pokojnega grofa Taaffeja, kot častnega občana pri volitvi. Hudobni jeziki zatrjujejo, da se že dvanajst let voli po istem zapisniku.
(Izzad sv. Jošta pri Kranjn,) 30. oktobra. To je bilo grajenja in lovenja, tekanja in drvenja, to skrbi in strahu pri nalivih zadnjih dni. Zakaj pomislite, besniški potok, ki je sicer neznaten in miren ter nam s svojimi daleč na okolu dobro pozna-timi postrvami jako dobrotljiv, je pretekle dni, ko sta Uranos in Posejdon burkala med seboj, kaj na-rastel, da je zapustil svojo strugo ter preplavil travnike povsod, kjer je mogel, in rogovilil tako, da so mlinarji noč in dan stali na straži, da jim ni pobral vsega premičnega in nepremičnega blaga v deročo Savo, ki je tudi za poldrugi seženj nad nor-malom tekla. Ako bi bil nad nami v teh dneh svoj srd razlil še šepavi Hefajst s svojimi trivoglatimi vilami, gorje bi nam bilo potem, zakaj ločeni smo bili od sveta štiri dni. Nihče bi nam ne bil mogel priskočiti ua pomoč, kajti Sava je tekla v Rakovci na dveh krajih visoko nad cesto tako, da ni nobeden mogel z vozom ne k nam in tudi ne od nas kam drugam. Podvizov sin iz Stražišča je bil pa toliko predrzen, da je hotel priti z vozom do Ra-kovce skozi vodo, a žalostno, skupil jo je. Konj in voz sta obvisela na vrbi v vodi ob cesti. Konj je utonil, škode je menda 200 gld., on sam je pa komaj odnesel pete, ker je še o pravem času skočil raz voz. Ravno ta dan je pa Sava tu mimo nesla še drugega mrtvega konja. Najhujše za našo stran, posebno za mlinarja v Rakovci, je bilo, da Sava ni pustila našega potoka v se. Potok je zastajal in mlinarju spravil vse pod vodo in tudi mnogo škodoval. Živino in vse so morali spraviti na višje, varnejše kraje. Se celo rakovški most se je te nenavadne grozne povodnji tako prestrašil, da je skoro za dve pedi zlezel v zemljo. Zares, brez šale, strah in groza nas je bilo vseh te prikazni. In ako pogledamo zdaj še našo cesto, groza, to je razdejana. Ze preje, ko se je je besniški gospod župan še usmiljeval in jo tli-kal, ni bila vredna imena „cesta", tem manj še zdaj. Ako se je sploh mislilo kedaj na popravo te ceste, se mora zdaj na vsak način skrbeti za temeljito in popolno prenovljenje. In to bi bilo tudi že skrajni čas, zakaj že leta 1894 je bila vsprejeta med okrajne ceste, a še danes se načelnik cestnega odbora ne gaue, da bi pričel z delom kljub temu, da je že večkrat obljubil. Kaj smo mi Besničani res tako zavrženo in od vseh pozabljeno ljudstvo, da nismo vredni nobene milosti in dobrote? Toliko lesa se zvozi v Kranj, oglja in drugih rečij, pa še poštene ceste ne zaslužimo ! V Kranju pred mostom je sicer na novi deski, pritrjeni na novi pobarvan količek, tako-le zapisano: „Okrajna cesta v Besnico
Bezirksstrasse nach Fessnitz", toda ako pa preiščemo to cesto, zdi se nam, da je ta napis pravcata ironija, ker v resnici je le poljska razdejana kolovoz-niča, polna blata in luž, za kakoršne še žabe na marajo. Da uvidimo potrebo poštene ceste, oglejmo si sedanjo nekoliko bližje. Precej pri kranjskem mostu se zavije na desno ob Savi. S prva se zdi, da bo že še, je jako vabljivo pripravna. Komaj pa se zaviješ na Gorenjo Savo, spoznaš, da si prevaran. Precej pri železnici prideš v razdrapan viseč graben in ako se ozreš dalje, čaka te dolga vrsta luž in blata tako, da se nehoté oziraš okrog, kje bi bil kak zavarovalni birô, da si pri njem zagotoviš življeuje! Kdor ne veruje, naj pogleda, da se prepriča! Ko si po mnogem trudu in potenju izkobacal črez dalje časa vun iz poljskega blata ter se ogledal, ali imaš še črevlje na nogah ali ne, prideš po razbitem klanjčku na nekoliko vzvišen prostor, in veselo se oddahneš rekoč : „Hvala Bogu, tu se pa že hodi !" Ali prehodivši za dva streljaja poti, obhajajo te zopet skrbi in groza in strah. Smo namreč na mestu, ki mu mi pravimo „kovôrat" (kolovrat). In kakošna je cesta (?) v tem kraju? Popra-šajmo Majdičeva konja iz Kranja, ki sta med nebom in zemljo viseč študirala, ali bodeta še kateri-krat oves zobala doma ali ne. Poprašajmo Jurco-vega volička iz Zgornje Besnice, kako mu je bilo pri srcu, ko je tuhtal nad prepadom, ali bode še kedaj videl Besnico ali ne. Poprašajmo Stularjevega žrebeta iz Spodnje Besnice, kaj je mislil, da je na dnu prepada, kamor se je prekopicnil, še razgetal? Vsi ti in pa še drugi deseteri jednaki slučaji nam bodo pričali, da velik čudež je, srečno tu mimo priti še celo po dnevu, kaj pa še le v nočni tmini, še posebno, ako se je treba srečati. Pa hitimo dalje od tod črez mlakuže in ovinke, črez klanjČke in grabne, da se oddahnemo v Rakovcu pri polički vina potem, ko smo pri dveh rampah morali čakati, da je gospod „lukamatija" srečno odpihal, naprej vozeč jedenkrat ljudi, drugič pa blago.	(Konec slédi.)
(Ogenj ) V Hlevnem vrhu, pol. okraj Logatec, pogorela je hiša posestnika Janeza Mlinarja. Vzrok ognja je neznan, zlasti ker gospodinja Ana Mlinar trdi, da se ob času, ko je ogenj nastal, v hiši ni kurilo. Škode je do 700 gld., zavarovalnina pa znaša 800 gld.
(Aretovanje.) Mestna policija je aretovala Lu-dovika Jereba in Karola Vola, pisarja v neki tu-kajšni odvetniški pisarni, ker sta ua sumu, da sta
s črnilom ogrdila spomenik Anastazija Grüna.
*
* *
(Promocija ) Na graškem vseučilišču je bil dné 31. oktobra g. Janko Majciger promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
(S Pilštanja.) Dne 26. oktobra umrl je na Pil-štanju na Štajerskem vpok. duhovnik č. g. Jakob Črnec še le v 32. letu in v 5. letu duhovništva. — Bolehal je že v bogoslovju, a pozneje je precej okreval. Letos se mu je bolezen shujšala in pretrgala mu mlado življenje. Rajnki bil je blag značaj, dobrega srca in njegovi šolski tovariši so imeli ž njim marsikatero nedolžno šalo. — Živel je silno skromno in si prihranil lepo svoto denarja, katere je sporočil v dobrodelne namene — za misijone in jedno tretjino ubogim svoje rojstne fare Prihove pri Konjicah. Pokopan je bil 28. oktobra. Bog mu daj večni mir in pokoj 1
(Na Vranskem) je bila dne 3. novembra volitev okrajnega zastopa. Načelnikom je bil izvoljen č. gospod Fr. Zdolšek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru, namestnikom gospod Janez Apat, posestnik ravno-tam ; v odbor gospodje : Josip Pauer iz Brasiovč, E. Lauterbach s Polzele, A. Plaskan iz Brasiovč, Fr. Kolšek s Polzele, M. Rak in V. DerČa z Go-milskega.
(Štajerski mošt.) Na Zavrču so nekateri prodajali letošnji mošt po 25 kr. liter, pri Sv. Petru
niže Maribora po 18'6 do 23 kr.
*
* *
(Velikovška „Narodna šola") šteje že 87 učence? (fantov in deklic.) Bilo bi jih še več, da bi jih mogli le tudi že zdaj sprejeti. — Dodatno poročilo o slavnosti povodom otvoritve naj omenjamo, da je poslalo tudi dunajsko kat. • akad. društvo „Danica" brzojavni pozdrav, ki se glasi: „Narodni šoli, bodoči sredini in zaslombi sv. vere ter razvitka Slo-
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
▼ kurznem listu
zaznamovanih
Wien,
I. Bezirk,
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera »ä^«
vencev na Koroškem, kliče „Danica* : vivat, crescat, iloreat!
Društva.
(Vabilo k v e s e 1 i c i), katero priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v Skofji Loki v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. v svojih prostorih. Vspored: 1. Jak. Aljaž : „Občutki". 2. Ant. Nedved : „Srce, sirota", samospev za tenor, poje gosp. J. Uranič. 3. M. Hubad : „Venček narodnih pesmij". 4. Govor dr. A. Ušeničnika. 5. F. S. Vilhar: „Slovenec in Hrvat". 6. Ig. Hladnik: „Lahko noč". 7. Zamujeni vlak. Saloigra v petih dejanjih. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za ude 10, za neude 20 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 6. novembra. Budgetni odsek je rešil v včerajšni večerni seji proračun za poljedelsko ministerstvo. Minister grofLedebur je pojasnil v svojem govoru celo vrsto zadev. Nato se je vršila razprava o naučnem mi-nisterstvu. Minister baron Gautsch je izjavil, da se bo vlada po možnosti ozirala na izražene želje ter da so priprave za izkopavanja starin v orijentu v polnem teku. O tem bode vlada v nekaj mesecih obelodanila zelo zanimive stvari.
Dunaj, 6. novembra. V budgetnem odseku je poslanec dr. Gregorčič omenjal potrebe za vravnavo voda v vipavski in soški dolini, povdarjal slabe zdravstvene razmere v Idriji in našteval zahteve Slovencev glede ljudskega šolstva. Posl. Robič je s priznanjem omenjal, da se je v proračunu poskrbelo za imenovanje tretjega deželnega šolskega nadzornika za Štajersko, dasi bi bilo imenovanje drugega nadzornika za ljudske šole potrebnejše. Gosp. poslanec je nadalje priporočal zgradbo posebnega učiteljišča v Mariboru. — Konečno je naglašal, da so zadnja imenovanja na Koroškem glede ljudskega šolstva v Slovencih obudila veliko nezadovoljnost.
Dunaj, 6. novembra. (Državni zbor.) Na dnevnem redu je nujni predlog posl. Pa-caka glede uravnave jezikovnega vprašanja na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Pacak obširno utemeljuje nujnost predloga. Minister-ski predsednik Badeni izjavi se nastopno:
Glede na nujni predlog poslanca Pacaka, koji je na dnevnem redu, opozarjam naj-preje na opetovane svoje izjave in pojasnila, tičoča se narodnega in jezikovnega vprašanja v obče. Kar se pa tiče specijelno češke kraljevine, obljubila je vlada, priznavajoč ravno-pravnost in istovrednost obeh narodnostij, izpolnitev opravičenih, s splošnimi državnimi interesi združljivih zahtev na polju justice in uprave pod tistimi pogoji, katere sem že v proračunskem odseku omenil. Od tedaj se ni ničesar zgodilo, kar bi dalo vladi povod glede jezikovnega vprašanja spremeniti svoje nazore. — Zato vlada zopet povdarja, da ima namen, napraviti narodni mir, vravnati vzlasti jezikovno vprašanje. Da pa bo ta mir trajnejši, mora vlada čuvati, da se varujejo povsod narodne koristi, katere vlada želi po možnosti spravljati v soglasje. V tem smislu bo vlada delovala, a se izjavlja proti temu, da bi se prenagljeno, odvisno le od trenot-nih slučajnostij ta zadeva reševala. Zbornica naj vladi pri izvrševanju teh z dobrohotno nepristranostjo napolnjenih namenov stališča ne obtežuje. (Pohvala.) — Poslanec Schar-schinidt začne govoriti.
Dunaj, 6. novembra. Danes se vrše ožje volitve v prvem in drugem okraju. Vdeležba je od obeh stranij velikanska. V prvem okraju so se združili liberalci in nova soci-jalno politična, tudi liberalna stranka, zato imajo antisemitski kandidati težko stališče. V drugem okraju je upanje, da zmagajo antisemitje.
Zader, 6. novembra. Pri volitvi prvega razreda za mestni svet v Makarski je zmagala nacijonalna stranka z 38 glasovi.
Meran, 6. novembra. Viljem, vojvoda virtemberški, je po noči umrl, zadet od srčne kapi.
Budimpešta, 0. novembra. „Buda-pester Oorr." poroča, da se je finančni minister Lukacs včeraj dolgo časa posvetoval z ministrom Bilinskijem o vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu, vendar meritorno posvetovanje se prične še le danes.
Atene, 6. novembra. Včeraj se je otvo-rilo izredno zasedanje poslanske zbornice.
Carigrad, 6. novembra. Veliko vznemirjenje, katero so provzročile razne vesti o
izvanrednih dogodkih, traje še nadalje. V Stambulu so zaprli veliko število prodajalnic.
London, 6. novembra. „Times" poroča iz New-Yorka: Mac Kinlcy je zmagal v 24 državah z 277, Bryan pa v 18 državah s 132 glasovi. Vspeh volitve v državah Kansas, Missouri in Nord-Karolina je še neznan.
New-Tork, 6. novembra. Popolni izkazi o volitvi v nekaterih državah še niso na razpolago, vendar ima sedaj Mac Kinley 273 glasov zagotovljenih. Bryan je dobil dosedaj 157 glasov.
SKs» «lalbotne
bolebave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega ušinka je
ieleznato via* lekarja Plecolija v Ljubljani (Dmtajaka eeeta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4'50. (122 50—37) 2
Umrli so:
4.	novembra. Ivan Ropret, delavec, 35 let, Pred konjušnico 9, jetika.
5.	novembra. Marija Gantar, pleskarjeva hči, 41/« leta, Kravja dolina 10, otrpnenje vsled krča.
V hiralnici: 5. novembra. Jernej Jerko, zidar, 53 let, vsled raka.
Meteorologično poročilo.
a dt a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«■3 . «Sa i-1 S" * >
5	9. zvečer	748 0	58	sr. svzh.	oblačno	
6	7. zjutraj 2. popol.	747'7 745 3	5 0 7-3	sr. svzh. sr. jjvzb.	oblačno	0-0
malom
Srednja včerajšnja temperatura 5 9°, za 0 2° pod nor-
Organist in cerkovnik,
kateri je že 7 let s'užil kot taki, iiče nove službe.
Dovršil je tudi orgljarsko službo v Ljubljani.
Več povd upravništvo „Slovenca" 732 3 -1
jrod^a materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu V Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accctto,
654 62-39	zidarski mojster.
Katol. Bukvama v Ljubljani priporoča:
Enchiridion Liturgieum in usum Cleri-corum et Sacerdotum in sacris functionibus. Collegit Jos. Erker. Cena 1 gld. 50 kr.
Koledar katol. tiskovnega društva
za 1897, lepo vezan, s svinčnikom, priporočen zlasti gg. katehetom zaradi „Imenika učencev in učenk". Cena neudom 1 gld. 20 kr.
Koverte s firmo
in
vizitniee
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Velika 50 krajcarska loterija y Inoraostu. |	! Žrebanje j jutri!
684 17-16 filavisf AabiM ^	
—■ lua z 7c AAA kron ? pM M z odbitkom. Srečke a AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.	
Št. 32.260.
Razglas.
714 3-3
Podpisani magistrat daje na znanje, da se bodo v lanskem potresu postavljene
mestne lesene barake
stoječe na prostoru pred „Narodnim domom", na Rimski cesti, na Cojzovi cesti, v Cerkvenih ulicah, za klavnico in ob Gruberjevi cesti, na Poljanskem trgu, na Sv. Petra nasipu, pred cerkvijo Srca Jezusovega in na Ledini
dne 9. in 10. novembra letos
od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure pfpoldne v zgoraj navedeni vrsti na lioi mesta potom javne dražbe za gotovo plačilo pod pogojem prodale, da se takoj odstranijo.
To se daie na znanje z dostavkom, da se bodo do prvega dneva dražbe sprejemale tudi pismene ponudbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 19. oktobra 1896.
Dunajska borz a.
Dn6 6. novembra.
Skupni drtavni dolg v notah.....101 gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avitrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%. 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4>.......121	,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogeiake bančne delnice, 600 gld, .	937	.
Kreditne delnice, 160 gld............365	,
London vista...........119	,
NemSki dr*, bankovci za 100 m.nem. dri.velj.	58	.
20 mark............11	,
20 frankov (napoleondor)............9	,
italijanski bankovci ........44	.
C. kr. cekini......................5	„
kr.
26 15 35 10 75 20
76	.
75	.
75	.
75	. 52 V
45	„
68	.,
Dne 5. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 18(50, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 , ,
4% kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket i/ Prijoritetne obveznice driavne železnice . .
, južne itileznice 3% , „	, južne železnice 6% .
,	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld. 90		kr.
154 ,	65	
193 ,	—	*
99 .	10	
137 ,	—	
129 .	75	
108	—	«
112 .	—	n
99 .	25	
99 .	35	
222 .	25	
172 ,	—	
127 .	75	
99 .	50	*
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	.
Avstrijskega rudečega križa ¡srečke, 10 gld.	17	„	70	,
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	—	.
Salmove srečke, 40 gld........70	„	—	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......71	„	25	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	.
Ljubljanske srečke..................22	,	75	.
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gid.	154	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3380	.	—	.
Akcije triaSkaga Lloyda, 500 gld. ...	423	.	—	.
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	100	,	50	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	64	,	—	.
Montanska družba avstr. plan..........82	,	70	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	,	—	,
Papirnih rubljev 100 ................127	„	50	„
Nakup ln prodaja ~£fi
vsakovrstnih driavnih papirjev, «ročk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanj« najmanjšega dobitki Kilantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„,t. e m c u si"
Wollzaile it. 10 Dunaj, iariahilfarstraiie 74 B.
AST PoJaanlla~£tt vvsen gospodarskih in finančnih stvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipokultol|tklh vrednostnih papirjev in veaM »viti za dosego kolikor je mogoče visooega ioro«ovanja pri popoini varnosti af naloženih glavnic.