-J-Lineški škof umrl. V soboto 29. t. m. so nemški katoličani avatrijski zgubili avojega najboljšega škofa. Umrl je namreč v Linci na gornjem Avatrijskern prealavni škof Franc Jožef Rudigier. Ilanjki porodil ae je v Predarlakera 1. 1811. V mešnika posvečen 1. 1835 bil je zaporedom bogoalovni profesor v Briksnu na Tirolskem, c. kr. dvorni kaplan in vodja višjega duliovnega zavoda pri av. Avguštinu na Dunaji, prošt v Innicbu na Tirolskem, kanonik v Briksnu in 1. I8ij2 škof v Linci. Meaeca oktobra t. 1. ae je svitli ceaar vozil po novej Arlskej železnici. Ugledavši rojatni kraj Rudigierjev reče: ,,ta je veleizvrsten škof'. In ko je pretečeni meaec škof nevarno zbolel, pretrcsla je ta novica vkatoličane po celej Avstriji in tudi drugod. Se liberalci ao ae zanimali za njegovo bolezen. Uzrok temii je, ker je Rudigier bil najpogumnejši škof in prvoboritelj zoper brezverni liberalizem in freimaureratvo. Bog mu je naklonil redko srečo, da je še gledal zmago svojo. L. 1854 položil je 8. dec. temeljni kamen za brezmadežuej Devici Mariji poa\7cčeno stolno cerkvo, ki bode dozidana pripadala najkraanejnejšim hišam božjim. Njegovo bogoalovno učilišče se odlikuje mimo mnogili v Avatriji, profeaorji so akoro sami izvrstni piaatelji. Zapuati duhovačino uzorno izgojeno. Ustanovil je katoliško tiskarno. kder izliajajo konaervativni listi prav po ceni. Ko so 1. 1868 tzaeeli nemški liberalci v deželnem in državnem zboru boj zoper av. katoliško Cerkvo in njene pravice, boj zoper kračansko izgojo mladine, boj zoper kriatijanski zakon, poprijel se je Lineški škof te borbe s čudovito pogumnoatjo. Nepreneboma je katoličane avaril, poučeval v pridgah, paatirakih liatib, uovinah. kirčno je govoril zoper nje v deželnem sboru in na shodih katoliškega političnega društva. Valed tega ai je nakopal ard in jezo liberalcev. Bil je tožeu, na več tednov v zapor obaojen, a od cesarja pomiloščen; vzeli pa ao mu grajščini Glinek in G-arsten. Toda vklonili ga niso. Delal je neumorno naprej. Katoliško društvo je kmalu štelo 30.000 udov. L. 1879. propadnejo liberalci pri volitvah v državni zbor in letoa tudi v deželnem zboru, vkljub razaajanju ,,bauernvereina". Škof je zmagal in. dobil tudi grajščini nazaj. Napoaled bodi še omenjeno, kako je škof Rudigier precej apoznal nevarnoat prajzovakega šulvereina ter ga obaodil in zavrgel. Sploli pa gre njemu hvala in zasluga, da v gornjej Avstriji ni tistega pruaačkega veleizdajstva, ki se drugod na sramoto malomarnega prebivalatva tako predrzno šopiri. Res, škof Rudigier bil je ,,veeleizvraten škof". Blag in hvaležen mu apomin!