160. šfet/HKo. i/ LjuDiioni, v torett 11 julijo 19Z3. Leto LUI. Izhafn vsa':; dan napaid ie, \zvz&mžk aedei e u pramiise. Iftfterati : do i ne:?* v-s. 1 ij, -> i 10—I - . > rst a 1 I.) 5» večji inserat« petit vrstu 2 D; notice, poslan.*, izjave, reklane, jvaktici peti; vrsta -> i); poroke, zaroke velikost IS vrsi 39 D; že.iituo iwnib: bese i t 75 >. Popust te pri ntrofilih od ii objav napre.. — in'serstni davek »osebe. Vprašanjem glede inseratov r.ai se urilo ua:tika za od >o uniHvaišt«o ,,siov. Naroda* in „Nsrociaa tis-iarai' inaflova ulica št. 5, pritlično. — Tel sfrj n št. 304. Ur^dbištvj ..Slo j. zaradi1' Snaiiovi olica št. 5, I. nadstropje Tclaon ste7. 34. Dojise sprejema le poit?tsaae in. zadostna frankovane. "4ar Rokopisa* se »a vraća. Posamezna šteirilfca: v Jugoslaviji vse dni po Din V— m inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Din 1-25 Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod*4 velja : i v 1 JN Ljubljani pO pošti V inozemstvo !_> mesecev Dii i 144- 1 Dm 144' in 264-— t) • • 72 — 132-- * • 36 — 66*— 1 - • • • - 12 — 12*- 22"_ Vi i mof obilnem pu\ išan ju sc ium da jša iiHttK'ittua •:•>.•! .Iv' .1 ti. Nov] nar ».i ii ki na; pošljejo v prvič u .Tročniu > ( 1 W^F~ 1 • 1 l M.: ..l/.ll n. S a skuša /valiti vso odgovornost na vlado, češ, ona unče zvišati nameščencem plače, ona vodi svoje uradništvo v pogubo. Ako bi bila mizerija inteligence samo pri nas. bi bila ta trditev morda upravičena. Toda poglejmo, kako je drugod. Češkoslovaška je vzor moderne demokratične države, njena vlada je sestavljena večinoma i/ levih strank, njene gospodarske reforme se polagoma približujejo temeljnim zahtevam socialističnega programa in vendar tudi njeni inteligenci prede slaba, Bolgarija je imela do zadnjega časa zemljoradniško vlado, ki / našimi radikali ni nič v sorodu, pa je tudi tam inteligenca /birala prostovoljne prispevke za svoje gladu-joče rodbine. Beda nemškega uradni-štva je prišla Že V pregovor. Avstrijski uslužbenci neprestano groze vladi s stavko in y Varšavi lahko srečate kolikor hočete inteligentnih Pobakov, ki SO obesili svoj prvotni poklic na klin in se pečajo z dobičkanosnim ročnim delom ali pa trgovino. Kdor bi se hotel izseliti v Ameriko in ni sposoben za naporno ročno delo ali pa ni .strokovnjak na tem ali onem znanstvenem polju, je obsojen na siromašno životarenje. Tako bi lahko našteli še več držav, kier ni srbske radikalije . niti klerikalnega avtonomizma. pa vendar inteligentni sloji žive v velikem pomanjkanju. Odkod ta nemoralni pojav? Odgovornost nosi V tem slučaju deloma svetovna vojna, največ pa hiperprodukcija inteligence. Dočim si ročni proletarijat v vseh državah pomaga na ta način, da se ^ta- Fr. 2. Nekoliko važnih podatkov. Životopise je težko pisati, posebno Če se nič ne ve ali premalo. Odkod naj vzame dotični gospod, koliko parov imam nogavic in kadar mi teče iz nosa kri. iz katere mi teče nosnice? Pa bi dotični gospod napisal životopis in potem bi ga napadali, da je površen in bi bil dotični gospod lahko čisto nedolžen. Mislim, da je stvar kulturnih delavcev, da se sami o pravem času pobrigajo zase in dajo javnosti potrebnih podatkov na razpolago. Opozoril bi prizadete kulturne delavce zlasti na sanje. Tretjino življenja človek prebije v spanju in sanjah, kulturni delavec rajši več nego tretjino, pa vendar ne vemo. kaj se je sanjalo Prešernu in očetu Bleivveistt in Kumer-deju Blažu. Nimam v mislih tistih razbrzdanih sanj brez pameti in vsega: »mlin kača smrt« in »luža luč pijana baba«. Te sanje so iz želodca, spremljajo prebavo pa dokler ni v životopisih mesta za prebavo, ga tudi ne zaslužijo sanje iz prebave. Ampak ima vsak človek v sanjah tudi stalen repertoar in so te stalne sanje značilne za človeka, namreč za človeka, kakršen živi v sanjah, kajti je človek čez dan drugačen in je v sanjah zopet drugačen, to pa je jako zanimivo za širše kroge in životopis. Upam, da ne govorim preveč učeno, ne bi rad segal v področje gospodov na vseučilišču. Če vzamemo mene, jaz sem star človek, siv sem in dva mi manjkata zoba in ne verjamem, da mi bota zrasla druga. In sem sploh opazil, da me zadnji čas gospod ravnatelj pogrebnega zavoda bolj prijazno gleda, kakor brivci pozorneje pozdravljajo človeka, kadar ga sreča vajo neobritega in mislijo na zaslužek. Pa zato nič zamere! Skratka, človek sem star. V sanjah pa sem mlad. Tako nekako 25 do 30 štejem let. Ali ni čudno, da se v sanjah ne staram? Radoveden sem. ali bom v sanjah večno ostal mlad in ali bom sploh kdaj umrl v sanjah. Nič se ne ve! In potem so sanje, ki se mi sanjajo zmeraj iste in so te same deloma prijetne, deloma so neprijetne. Jako rad kupujem v sanjah stare knjige, to napako imam tudi kadar bdim in me zaradi nje gledajo doma po strani, boje se, da jim ne bom zanesel mrčesa, toda je to predsodek, ki ga naše slovstvo ne zasluži. Pa je značilno in je v skladu z mojo mladostjo, ki jo uživam v sanjah, da v sanjah kupujem knjige na Krakovskem nasipu, kjer so še pred kakimi 25 do 30 leti stale jagnedi in so tam ob semanjih dneh prodajali starino noter do mostu čez Gradaščico. Ali pa jih kupujem na Dunaju, kakor sem jih kupo- val v dijaških letih. In so knjige večidel stare čarovniške knjige s prečudnimi podobami. Drugo, kar se mi vedno sanja prijetnega, je to. da pobiram s tal denar, in so to sami bakreni krajcarji in srebrne desetice, kakršne smo imeli v mojih mlajših letih. Moja mladost v sanjah je jako dosledna v vseh podrobnostih. Novci so pohojeni v tla in jih moram s prsti luščiti iz .strjenega blata in je denar pobirati s tal jako prijeten občutek za človeka, ki je vse dni vajen si ga služiti s težkimi žulji v možganih in na peresnikti. Neprijetne sanje se mi pa ponavljajo te-le: Prvič, da mi je gospod direktor Peter Lajoš dolžan 10 goldinarjev. Seveda v sanjah gospod direktor ni direktor, ampak je še vseučiliščnik in sva oba mlada. Pa bodi preudarjeno, da je imenovani gospod jako dostojen gospod in mi ni bil in mi ni in mi ne bo nikdar nič dolžan, rajši jaz njemu, in če bi mi bil dolžan, ne bi bilo povoda za žalost ampak bi bilo onih 10 goldinarjev jako varno pri njem naloženih, ker ima hišo. za hišo njivico in pri ljudeh kredit. Vso čast mu! Ne vem. čemu se mi tako rado sanja o tem dolgu in čemu sem ob teh sanjah pobit. Resnično, resnično je res, veliko je stvari pod milim nebom, ki jih omejena Človeška pamet ne razume. Potem me rade preganjajo sanje, da sem spisal šaljivo igro s petjem in jo izročil slovenskemu gledališču, da bi jo uprizorilo. Pa je ne uprizore in nisem zaradi tega prav nič žalosten, pač pa me boli, ker mi ne vrnejo rokopisa, in so ga izgubili. Pa to gledališče ni sedanje gledališče, nego ono. kakršno je bilo pred toliko in toliko leti, in mi seveda niso izgubili rokopisa, kajti jim nisem nobenega izročil, komaj da vem. kaj je to rokopis. In imam ob teh gledaliških težavah največ posla z ranjkim Verovškom in nisem z njim prav nič zadovoljen: kar mu naročim, vse obljubi in vse sproti pozabi. Sploh imam v sanjah čisto drugačno druščino, večinoma so že pri Sv. Krištofu in pri Sv. Križu in mi v sanjah tudi še gospodari moja ranjka majka. Najhujše se mi zde sanje, da imam potrt dežnik. Lahko rečem, bolj me boli srce za dežnikom kakor za onim rokopisom, ki sem ga omenil prej. Pa je z dežnikom reč resnično taka. da imam celo dva, enega v Ljubljani, enega v Zagrebu, in sta oba cela. Seveda, posebno fina nista in ko sem kupoval drugega, so rekli že v naprej, da ga ne bodo vzeli v popravilo, takega pofelja da ugledna njihova trgovina načelno ne popravlja. To so vesele in žalostne strani mojega življenja v sanjah in moram sedaj le Še povedati, kakšen poklic imam v sanjah in s čem se preživljam. Letam po zraku. Kar sedem z iztegnjenimi nogami V zrak, kakor bi sedel na tla. sedeč pa zletim občinstvu čez glavo Letim tudi preko streh in dreves in sem jako zadovoljen s seboj in leteč preudanam, koliko bom pobral vstopnine od čudečih se gledalcev. Drugega poklica nimam in mi ga, hvala Boga! tudi ni treba, mi popolnoma zadošča ta. Takšne so moje stalne sanic in če povzamem vse povedano, sem v sanjah človek v mlajših letih in v jako ugodnih imovinskih razmerah. Vira bogatih dohodkov sta mi umetnost letanja po zraku brez pripomočkov in pobiranje starih novcev s tal. da imam denar na ložen doma v dvomljivih posojilih, deloma v potrtih dežnikih. Blagostanje me pa ne ovira, da ne bi gojil narodopisnega znanstva in pisal nevprizorje-nih in v rokopisu izgubljenih šaloiger. Zdi se mi. vsekako je stvar zanimiva. Čudna pa je tudi in če bolj natanko premišljujem, ne morem se iznebiti dvomov, ali sem ta človek v sanjah jaz ali nisem jaz. V rodu sva si, ker imava isto majko. Lahko pa bi bil človek v sanjah moj mlajši brat, ki ga nisem nikdar imel in ga nimam. Čisto jasna ni ta stvar. Če bi se naknadno pojasnila, bom že poročal in sicer pismeno. Ustno se ne izplača, je stvar preneumna. Če se pa napise in potem natisne, pa še izgleda po nečem. Stran 2. »SLOV CM S K l N A K u Lit dne 17. junija i»*o. štev. 160 novsko organizira, kot razred politično udejstvuje in potom mezdnega gibanja vsaj do gotove meje zboljša svoj položaj, je inteligenca radi politične di; ferencija povsem pasivna in čaka", kdaj bo kak čudež poskrbel za njene lastne interese. Posledice te razdvojenosti inteligence ne morejo izostati. Moderna zakonodaja in socijalna politika je v mnogih ozirih znatno dvignila ročno delavstvo iz prejšnjega mizerne-ga stanja, o inteligenci pa se večinoma molči, menda zato, ker je sedaj sploh moderno tarnati o bedi ljudskih mas in pozabljati pri tem, da baš inteligenca največ trpi. Toda vse to je omejeno na časovne in krajevne razmere. Trenotno nobena vlada in nobena stranka ne more radikalno sanirati bolezni, ki ima svoj izvor daleč v preteklosti in je sedaj tako občutna samo zato, ker je svetovna vojna povzročila splošno gospodarsko krizo. Pa tudi brez nje bi bila inteligenca prej ali slej občutila vso težo borbe za eksistenco, kajti naše šole so preveč teoretične, mladini nudijo premalo znanja za praktično življenje in ne upošte- vajo dejstva, da bomo kot mal narod končno prisiljeni pomišljati tudi v tem oziru o ekspanzivnosti na zunaj, o izseljevanju inteligence v one države, kjer je še primanjkuje. Zlasti pa smo zakrivili usodno napako s tem, da smo imeli in imamo še danes premalo strokovnih šol, kajti edino to polje še preostaja, kjer se lahko duševno delo z uspehom udejstvuje. S pametno gospodarsko politiko, s štedenjem narodnega imetja, s pospeševanjem zunanje trgovine, pobijanjem neutemeljene draginje in verižništva, z enakomernim progresivnim obdavčenjem pridobitnih krogov in drugimi ukrepi bo mogoče sicer nekoliko olajšati življenje inteligentnih slojev, ne pa popolnoma premagati sedanje krize. To bo storil šele normalni razvoj gospodarskega življenja, kadar bo delo nadomestilo vse to, kar je požrla vojna in še tedaj bo to vprašanje problematično, ako takoj ne pomislimo o temeljiti reformi vsega našega šolstva. Življenje je nam dalo bogate izkušnje, ki jih moramo vsestransko presoditi in izkoristiti. Telefonska in brzoiauna poročila Velika eksplozija municije v Kragujevcu. Eksplozija 150 kg težkih mors mestu. — Človeških žrtev ni. eksplozije še — Beograd, 16. julija (lzv.) Snoči je nastalo v Beogradu veliko vznemirjenje med meščanstvom, ko je dospela prva vest o veliki eksploziji municije v pirotehničnih zavodih in tovarni za municijo v Kragujevcu. Po prvih poročilih je bila ta eksplozija še grozovitejša in obsežnejša, kakor pa ona v Bltolju lanskega leta. V Kragujevcu je obstojala že pred vojno glavna tovarna za municijo, sedaj po vojni so tovarno moderno preuredili in jo znatno razširili s skladišči in delavnicami. Po uradnih poročilih ni bilo pri tej eksploziji nobenih človeških žrtev. — Kragujevac, 15. julija (lzv.) Danes ob 3.10 je nastala v pirotehničnem zavodu velika in strahovita eksplozija municije. V mestu je nastala velika panika. Prebivalstvo je bežalo iz hiš v nasprotno smer od tovarne. V mestu so skoraj pri vseh hišah popokale šipe. — Kragujevac, 15. julija (lzv.) Okoli 15.30 je eksplozija dosegla vrhunec. Detonacija je bila silna. Več granat je padlo v mesto. Ena granata je padla pred kavarno >Srbska kruna« v sredini mesta. Povzročila je materijalno škodo. Žrtev ni bilo. Eksplozija je začela ponehavati okoli 18. zvečer. Prebivalstvo, ki je zapustilo svoje domove, se je zvečer pomirilo ter se začelo vračati v svoj stan. Detonacija je bila naj-silnejša, ko se ob 3.10 eksplodirale tri morske mine. Ta detonacija je povzročila v mestu pravi potres. Eksplozija je bila tako močna, da so liudje smatrali, da se zemlja trese in stare priče velikega potresa leta 1893. pravijo, da je bilo slično kot tedaj. Več skladišč v municijski tovarni je porušenih. Gost dim je zakril obzorje nad mestom. Bili so pravi oblaki dima. Kosci granat so frčali po zraku in padali na razna mesta. K sreči ni bil nikdo težko ali smrtno ranjen. Več hiš v bližini skladišč jn pirotehničnega zavoda je bilo porušenih. Po zraku je letelo tudi kamenje. — Kragujevac, 15. julija (lzv.) Sedaj ob 18. smatrajo, da so začele eksplozije končno ponehavati. Škoda je velika, uničene je mnogo municije, 3 skladišča so od eksplozije popolnoma porušena, drugi kompleksi pirotehničnih zavodov posebno delavnice in stroji so ostali popolnoma nepoškodovani. Mesto eksplozije so na daleč naokrog obkolili močni oddelki orožništva in vojaštva, ki je pričelo takoj z energično rešilno akcijo. Veliko število granat je padlo v mesto na raznih krajih. Na vogalu Moravske in kih min. — Velika panika v — Materijalna škoda — Vzrok ni pojasnjen. Dunavske ulice je padla velika granata. K sreči ni nobenega poškodovala in je tam le eksplodirala. Ena granata je priletela skozi odprto okno v stanovanje trgovca Mile Mi-troviča na glavni ulici. Napravila je samo materijalno škodo. Večjo škodo pa je napravila granata, ki je padla v kavarno Central v Glavni ulici. .Ta je poškodovala poslopje in kavarno. Ena granata je padla na betonski most vodeč preko Ledenice. Ta granata je most preluknjala ter se potem zapičila v strugo reke. Od granatnega kosca je bil težko ranjen gasilec Ljuba Grčič. Več oseb je bilo lahko ranjenih. — Kragujevac, 15. julija (lzv.) Sedaj ob zvečer vlada v mestu popolen mir. Prebivalstvo se je pomirilo in se je vrnilo v svoje domove. Eksplozije so popolnoma prenehale. Čuiejo se sempatja le kratke slabe detonacije. URADNO POROČILO O EKSPLOZIJI. — Beograd, 16. julija (lzv.) Ministrstvo notranjih del je izdalo včeraj ob 19. glede katastrofalne eksplozicije v Kragujevcu tole uradno poročilo: Eksplozije v Kragujevcu so pričele točno ob 3.10 popoldne. Povzročene so bile na ta način, da je eksplodirala demontirana municija, ki je bila postavljena v veliki šupi, stoječi preko pota ob pirotehničnem zavodu. V tej šupj so bile shranjene tudi tri morske mine, težke 150 kg, ki so eksplodirale in povzročile prvo silno detonacijo iako, da so popokala okna na hišah. Porušene so tri velike šupe. Človeških žrtev ni, lahko ranjene so 3—4 osebe. Dva kosca eksplodirani h min sla priletela v delavnico pirotehničnega zavoda. Na tem mestu je nastal požar, ki je bil takoj udušen, tako da ni velike škode. Ob 6. (18.) so eksplozije ponehale. Prebivalstvo se je pomirilo in odšlo v svoje hiše. Veliki župan je s pomočjo svojih organov in vojaštva izdal odredbe za varnost stvanovanj blizu mesta eksplozije in to, da se ne vrše tatvine, ker so stanovalci zapustili v prvem strahu svoje stanovanje. Na licu mesta je takoj odšla komisija, da preišče vzrok eksplozij. Dosedaj rezultat preiskave še ni znan. — Beograd. 16. julija (lzv.) Ponoči je takoj odpotovala v Kragujevac posebna komisija, sestoječa iz strokovnjakov vojnega ministrstva in delegatov ministrstva notranjih del. VOLILNA REFORMA SPREJETA V ITALIJANSKI ZBORNICI — Rim, 15. julija. (Izv.) Pozno v noč je zbornica sprejela v načelu predlog vlade glede volilne reforme. Mnogoštevilni govorniki so govorili »za« in »proti«. Slovenski poslanec dr. VVilfan je v imenu slovenske narodne manjšine odločno protestiral proti raznarodovalni politiki Italije v 'Julijski Benečiji. Ministrski predsednik Mussolini je koncem debate napovedal, 'da v kratkem poda zbornici obširen ekspoze o mednarodni situaciji in o ruhrskem vprašanju. — Rim, 15. julija. (Izv.) Na današnji seji rimske zbornice je med splošno napetostjo in v zelo kategoričnem tonu izjavil ministrski predsednik Mussolini, da je vlada neizprosna glede volilne reforme, neizprosna v načelnih točkah, pripravljena pa je v tehničnem oziru podati gotovim strankam olajšave in koncesije. Vlada zahteva od zbornice zaupnico. Vlada ima pa tudi 'dolžnost odločno in jasno brez fraz izjaviti, Ha odvisi njena usoda od izida glasovanja. (Veliko začudenje.) Nujno potrebno pa je, 'da se vzpostavi pravilno razmerje med parlamentom in prebivalstvom. Med obema faktorjema mora vladati soglasno podpiranje. Kakršno bo glasovanje, tako bo prineslo jutri najvažnejšo odločitev. (Veliko vznemirjenje v zbornici.) Ministrski predsednik' je končno v svojem govoru apeliral na zbornico, da naj poslanci povprašajo svoje srce in naj točno glasujejo Po svoji vesti. Mussolini j u so za njegove odločne besede čestitali vsi ministri. Desnica mu le prirejala ovacije vzklikajoč: »2ivel Mussolini.« Po končanem govoru je bil odrejen odmor. Posamni klubi so se sestali na posvetovanje glede glasovanja. Parlamentarni klub italijanske ljudske stranke je sprejel predlog, da glasuje za zaupnico, to je za prvi del dnevnega reda in z 41 proti 39 glasovom pa je bil odklon]en predlog, 'da klub glasuje za vol. zakon. Posl. Gaspari je nato v zbornici prečital sklep kluba italijanske ljudske stranke izjavljajoč, da klub glasuje proti predlogu, da zbornica preide v specijalno debato o volilnem zakonu. Zvečer ob 21.30 se je pričelo poimensko glasovanje. Zbornica je najpreje glasovala o prvem delu 'dnevnega reda, da se vladi izreče zaupnica in nato je sledilo glasovanje o drugem delu, da se preide v specijalno razpravo volilnega zakona. Glasovanje se je vršilo poimensko. Za zaupnico vladi Je glasovalo 333 poslancev, proti pa 140 poslancev, 7 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Za specijalno debato o volilnem za" k onu je glasovalo 235, proti pa 139, 77 poslancev se je glasovanja vzdržalo, med temi gotovi del klerikalcev in pa demokratov. Ob 23. ponoči je bila seja zaključena. PREISKAVA PROTI ATENTATORJU RAJIĆU ZAKLJUČENA. _ Beograd, 16. julija. (Izv.) Preiskovalni sodnik je zaključil kazensko preiskavo proti atentantorju na ministrskega predsednika Rajiću. Obtožba bo proti njemu dvignjena na podlagi paragrafa 1. (I. točka 7. zakona za zaščito države). Rajič bo ob« tožen dalje tudi radi prestopka zakona o. nošenju orožja. Določilo zakona določa za atentat na predstavnika vlade smrtno kazen, v gotovih olajšalnih okolnostih pa 20-letno ječo. Ptujski dogodki pred narodno skupščino. — Beograd, 15. julija (Izv.) Na včerajšnji sobotni seji narodne skupščine je pričet-kom načelne razprave o zakonu glede ustrojstva vojske in mornarice odgovarjal minister notranjih zadev na interpelacijo nemškega poslanca Hansa Moserja radi znanih dogodkov v Ptuju, povodom katerih je bil napaden tudi nemški poslanec Franc Schauer. Notranji minister je med drugim izjavil. Nemci so v Ptuju priredili zabavo. Od strani omladine se je pričela akcija, da se ta zabava prepreči. Nemci so se obrnili na okrajnega glavarja, da jih v tem oziru zaščiti. G. dr. Vodopivec je storil vse, da se je zabava vršila. Ko se je zabava končala, je padlo kamenje na nekatere udeležnike. Pri tej priliki je bil s kamnom udarjem na glavo posl. Schauer. Odredil sem najstrožjo preiskavo, tekom katere se ni moglo ugotoviti, kdo je vrgel kamen. To ve tudi g. poslanec Moser, ki ie bil pri zabavi prisoten. Nekateri ugledni nacijonalisti so bili kaznovani z zaporom 14, 10 in 5 dni od str^," ni politične oblasti. Vsa preiskava je sedaj izročena sodišču, kateremu je bil izročen celokupni zbrani materijal. Sodišče stori vse potrebno, da se izsledi stvarni krivec ter se po zakonu kaznuje. Glede druge zadeve, da je povodom demonstracii na železniški postaji pljunil iavni stražnik na Jo-hana Saxa, je notranif minister ugotovil na podlagi izvedene preiskave, da je v splošnem metežu res nekdo pljunil na omenjenega Saxa in da tega ni storil obdolženi stražnik. Pri tej priliki *e notranji minister končno izjavil, da ie vedno in vselej skrbel za to, da se napram vsakemu državljanu lojalno postopa in da se varujejo njegove državljanske pravice. Nemški poslanec Hans Moser je izjavil, da je z odgovorom notranjega ministra popolnoma zadovoljen in to toliko bolj, ker je minister vse odredil, da se izslede krivci. Teh pa se do danes še ni moglo izslediti. Po poslančevem mnenju pa so bile odredbe za mirno vršitev nemške prireditve v Društvenem domu nezadostne. Politična oblast bi morala skrbeti za večjo orožniško asistenco in v skrajnem slučaju tudi za asistenco vojaštva. Pred društvenim domom in na železnici so ščitili Nemce samo triie stražniki. Posl. Moser se dalje vzel na znanje ministrovo izjavo, da nemška stranka ni izzivala. Od nemške strani ni bilo provo-kacij (Minister Vuiičič: »To je točno!«) Provokacij niti ni bilo. ko so se razhajali izpred doma. niti na železniški postaji. Posl. Moser je dalie pripomnil, da je bila v kratkem času po teh dogodkih vržena v pisarno mariborskega odvetnika dr. Orosla bomba, ki je poškodovala pisarno. Radi tega napada je pozval posl. Moser vlado, da pozove odgovorne člane nacionalistične organizacije »Oriune« na odgovornost. Zahteval je tudi, da oblasti uvedejo preiskavo pri vseh onih članih »Oriune«, ki nosijo orožie, čerav ga ne smejo, ker še niso 30 let stari. ŽELEZNIŠKA SLUŽBENA PRAGMATIKA IN ZAKON O SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJU!. — Beograd. 16. julija (Izv.) Vlada deluje z vso odločnostjo na to, da se pred pričetkom parlamentarnih počitnic sprejmeta poleg vojaškega in uradniškega zakona tudi še dva druga nujna zakona in sicer 1.) zakon o službeni pragma ti k i za železniške uradnike in uslužbence in 2.) zakon o srednješolskih profesorjih. V ministrstvu saobračaja je bil prvi zakon že davno izdelan ter je sedaj predložen sekciji zakonodajnega odbora v razpravo. Minister prosvete Marko Trifunovič odločno vstraja pri zahtevi, da se zakon o srednješolskih profesorjih čimpreje reši in sprejme od narodne skupščine, ker je dal zastopnikom srednješolskih profesorjev besedo in obljubo, 23, sestavljen med odposlanei NRS. za>topiki hrvatskega in slovenskega na ruda in JMO v Zagrebu, v prostrih kluba HRSS. Navzoči: Za NRS g. Marko Gjuričic, predsednik posl. kluba NRS; dr. Vojislav Janič, tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS g. Stjepan Radie, predsednik HRSS: dr. Vladko Maček, podpredsednik HRSS; dr. Stjepan Košutič, tajnik HRSS. Za SLS gg. dr. Janko Breje, narodni poslanee; Fran Smodej. glavni urednik »Slovenca«. Za JMO gg. dr. Mehmed Spono, predsednik JMO: dr. Halibeg Hrasnica, predsednik klu* ba JMO; Hamzalija Ajanovie. narodni po* slanec in urednik »Pravde«. Za Bunjevce g. Blaško Rajič, narodni poslanee. \ daljšem opetovanem razgovoru in pretresanju današnjega političnega in par* lametarncga položaja so se gori navedeni zastopniki sporazumeli v te m -1 e: Predpogoji sporazuma med gori Bave* denimi zastopniki so i/prememba režima in administracije v Hrvatski, Sloveniji in Bosni. NRS mora z dejanjem dokazati, da ne misli niti enega vprašanja za ureditev med« sebojnih odnošajev rešiti s silo. Za Hrvatsko je treba storiti: 1. Sklicati vse občinske svete, da i/vo* lijo svoje načelnike in uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah. 2. Izvršiti amnestijo vseh političnih in vojnopolitičnih obsojencev. 3. Nakupljeni živež za ljudstvo v Dal* maciji, Bosni in Hercegovini prepeljati na določena mesta za pomoč pasivnim krajem. 4. Izvršiti ukinjenje vseh avstrijskih cesarskih patentov. Nihče se ne more ud; slej po teh patentih soditi. 3. Popolnoma vzpostaviti zakon o imo* vinskih občinah in brez odlašanja izročiti njihovo premoženje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih funkcionarjev. 0. Imenovanje namestnika in velikega župana se izvrši v sporazumu z vodstvom HRSS. t. Žandarmerija nima v nobenem slu; čaju izvrševati nikakega upravnega, financ* nega ali sodnega uradovanja samostojno, ampak edinole kot asistenca posameznih pristojnih uradnikov. Za Vojvodino, v kolikor so v njej enake nedopustnosti. se izvrše iste izpremembe na bolje. Posebno se morajo z vseh važnih sluz* benih mest odstraniti vsi vsiljeni mažaroni. Za Slovenijo velja isto, kar za Hrvat* sko, posebno pa se 1. vzpostavi pokrajinski namestnik t sporazumu s SLS; 2. razpuste in prepovedo vse teroristič* ne organizacije, posebno pa Orjuna: 3. Izmenjajo v sporazumu s SLS vsi neobjektivni šefi pokrajinske uprava v Slo* veniji; 4. odobre potrebni krediti za vseuči* lišče in šole, ki niso predvideni v prora* čunu, pač pa v zakonu. Za Bosno in Hercegovino: 1. Na vsa važnejša upravna mesta se nastavijo sposobnejši in objektivnejši urad* niki s potrebnimi kvalifikacijami, ki bodo vpoštevali potrebe in razpoloženje celo* kupnega ljudstva, posebno pa sc sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel neprijateljsko stališče) zamenja z boljšim in nepristranejšim. 2. Razmeščanje uradnikov se vrši po stvarni potrebi, ne pa iz strankarskih raz* logov, in izvrši sc poprava premeščenj in odpuščen j, ki so sc zadnje leto vsled takih razlogov izvedla. 3. Vsem samoupravnim telesom (obči* nam, trgovski zbornici itd.) sc vrne samo* uprava in v to svrho takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane selske občine, v neorganiziranih vaseh pa se potom voli* tev postavijo vaški načelniki. 4. Gospodarske ustanove v Bosni in Hercegovini sorazmerno enako podpirata tako vlada kakor Narodna banka ter se jm ne dela ovir v njihovem razvoju, kakor se je to godilo doslej. 5. Povrne sc odvzeto orožje, na katero so imeli lastniki orožne liste; odstavljeni vaški načelniki se vrnejo na svoja mesta. 6. Vaškemu prebivalstvu v stradajočih in pasivnih krajih se pomaga s hrano in semenom, ki naj se ne deli po verski ali strankarski pripadnosti, jnarveč po potrebi in pomanjkanju. 7. Razdelitev občinskih pašnikov se ustavi, odvzeti pašniki se vrnejo občinam, a razdelitev državnega sveta, ki občinam ni potreben, se vrši po stvarni potrebi. 8. Krediti za osnovne šole in vzdrževa* nje cesta ter za izenačenje doklad musli* manskim duhovnikom z onimi drugih vero* izpovedi so sorazmerno zvišajo. Končno se mora brezpogojno ustaviti započeta parcelarija kakor Hrvatske tako Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Zastopniki HRSS, SLS in JMO bodo v parlamentu s svojim ravnanjem omogo* čili NRS izvolitev skupščinskega predsed* nika in sestavo radikalne homogene vlade. Ravno tako bodo gornji zastopniki orno* gočili tudi verifikacijo vseh mandatov v verifikacijskem odboru in arodni supščini. V svrho definitivnega sporazuma se pogajanja nadaljujejo. Po prečitanju zaključeno in podpisano: M. Gjuričić s. r.T dr. Voj. Janie s. r., Stje* pan Radič s. r., predsednik HRSS, dr. Vlad* ko Maček s. r., dr. Stjepan Košutić s. r„ dr. Janko Brejc s. r., Fr. Smodej s. r., dr. M. Spaho s. r.f dr. Hrasnica s. r., H. Aljanovič s. r. — Elektrizaclla Češkoslovaške. Ministrstvo javnih del je začelo te dni obsežno statistično akcijo z namenom (pospešiti definitivne priprave za sistematično elektri-zacijo češkosL republike. Tiskane razpre-delbe se pošiljajo vsem elektrar. in ministrstvo energično zbira vse potrebne podatke. Rezultati te akcije bodo izdani v ipo-sebni knjigi udruženja elektrar en. Ministrstvu javnih del pomaga tudi železniško ministrstvo. Stev. 160. ♦SLOVENSKI NAROD« dne 17. julija 1923. stran. 3. Gospodarstvo. Občni zbor Jadranske banke Trst. V soboto, 14. t. m. predpoldne se je vršil občni zbor Jadranske banke v Trstu, ki je odločal o nadaljni usodi tega že od leta 1905 obstoječega bančnega zavoda. Kakor znano, je Jadranska banka Trst obstojala kat taka do prevrata. Z razsulom avstro-ogrske monarhije se je tudi delokrog Jadranske banke razdelil teritorijalno na tri države, na Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Ustanovitev Jadranske banke d. d. Beograd za ozemlje Jugoslavije se je izvršila na ta način, da se je delničarjem Jadranske banke Trst dodelila na vsako njihovo delnico po ena delnica nove Jadranske banke Beograd po emisijskem tečaju, s čemur so delničarji Jadranske banke Trst postali tudi zakoniti lastniki premoženja Jadranske banke Beograd. Tako so bili delničarji stare Jadranske banke Trst vzlic prehoda pretežne večine njenega premoženja v novi jugoslovenski zavod, obvarovani vsake škode, kar je tem bolj upoštevanja vredno, ker je na sobotnem občnem zboru Jadranske banke Trst bilo ugotovljeno, da so tudi v prejšnjih letih bile podružnice zavoda za teritoriju današnje Jugoslavije aktivnejše, nego one na ozemlju današnje Italije. Jadranska banka Trst je obdržala v Italiji podružnice v Zadru in Opatiji, v Avstriji pa na Dunaju, glede katerih se je bilo prilagoditi novi mednarodni situaciji. Zato je posle dunajske podružnice Jadranske banke Trst prevzela pred kratkim ustanovljena Adriatische Bank VVien z osnovno glavnico nom. 500 milijonov avstr. kron, ki se pa vplača z 12 in pol milijard avstr. kron. Tukaj je uspelo pretežni vpliv osigurati jugoslo-venskim delničarjem. Jadransko banko Trst je prejšnje ravnateljstvo predstavljalo kot visoko aktivno in izkazovalo fiktivne dobičke. Jako neugoden položaj zavoda, ugotovljen od sedanjega ravnateljstva, je povzročila v prvi vrsti malomarnost prejšnjega ravnateljstva pri vodstvu poslov. Italijansko finančno ministrstvo je naložilo zavodu vrhu tega še plačilo 9,600.000 lir vsled brezglave provedbe izmenjave kron v lire s strani prejšnjega vodstva banke. Dognalo se je, da je bil izgubljen dvakratni iznos tedanje delniške glavnice. Tu treba konstatirati, da izvirajo te izgube izključno le iz poslovanja med vojno in v letih 1918 do 1921, ko je vodilo posle banke še staro ravnateljstvo. Od nastopa novega ravnateljstva ni Jadranska banka Trst vršila več nikakih pasivnih bančnih poslov, ampak se je ves trud osredočil na mirno likvidacijo dosedanjega neugodnega položaja, ki je plod neveščega poslovanja starega ravnateljstva. Novemu ravnateljstvu je letos uspelo, da se je gornje plačilo odpisalo in da je vrhu tega iz naslova izmenjave morala italijanska vlada plačati Jadranski banki Trst še 13 milijonov lir. S tem je bila dosežena delna sanacija Jadranske banke Trst. Seveda pa še davno položaj zavoda ni bil tak, da bi bila uprava pri neizbegljivi nacionalizaciji mogla na novo vstopajoči italijanski skupini diktirati pogoje. Stališče so upravi oteževali napadi »mladinske« demokratske klike, ki je sistematično izpodkopavala zaupanje v zavod, skušala preprečiti z najrazličnejšimi intrigami ugodno rešitev vprašanja zamenjave in ki je na ta način našim narodnim nasprotnikom igrala naravnost v roke. Višek tega izdajalskega početja pomenja lanskoletna denuncijacija Jadranske banke pri tržaških italijanskih oblastih, aranžirana iz Jugoslavije. Vsa ta gonja, uprizorjena in vstrajno podpihovana iz Jugoslavije, je zavodu in s tem tudi našim narodnim interesom neizmerno škodovala. Če bi te gonje ne bilo. bi bila uprava vzlic danemu položaju še mnogo izdatneje napram novi italijanski grupi mogla zastopati interese dosedanjih delničarjey tržaškega zavoda. Vzlic vsemu temu pa je sedanjemu ravnateljstvu uspelo, izposlovati tak — Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani razpisuje za 27. julija ti. ofertno dražbo za oddajo kleparskih, krovskih in pleskarskih del v tobačni tovarni v prora-čunjenem znesku Din 1SS.OOO. Dražbeni poboji so na razpolago pri gornji direkciji. —K Dobava premoga. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 650.000 kg premoga. Predmet, n? razglas je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava in montiranje ali zidanje peči za pečenje kruha. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 31. julija 1923 javna licitacija glede dobave in montiranja 2 modernih parnih stabilnih peči ali 2 zidanih modernih peči za pečenje kruha. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Nabava kuhinjske posode in orodja. Pomorska vojna akademija v Gružu potrebuje za opremo kuhinje za oficirsko menažo, nadalje za menažo gojencev in moštva, torej za opremo kuhinj, kuhinjsko način nacionalizacije, da je nova emisija delnic Jadranske banke Trst, o koji je sklepal sobotni občni zbor in s katero se sanacija tržaškega zavoda za-vršuje, pridržana dosedanjim starini delničarjem in da le eventualno od njih neoptirane delnice prevzame italijanska skupina. Vpliv jugoslovanskih delničarjev na zavod v Trstu bo torej odvisen od tega, v kaki meri se bodo oni sami poslužili subskribcijske pravice na nove delnice. Tako je sedanje ravnateljstvo Jadranske banke pri reorganizaciji celega zavoda po prevratu, kljub nečuvenim intrigam od izvestne strani, do skrajnih možnosti varovalo nacijonalne interese in koristi prvotnih delničarjev. Jasno je torej, kako podla in prozorna je kleveta, češ, da je nova uprava izročila Jadransko banko Trst v roke fašistom. Novi upravi je celo uspelo, da reši upnikom Jadranske banke Trst njihove terjatve in da po možnosti ublaži stanje, povzročeno vsled lahkomiselnega poslovanja prejšnjega ravnateljstva v medvojni in neposredno povojni dobi. O vseh dogodkih pa bo še. kakor smo poučeni, ravnateljstvo Jadranske banke informiralo jugoslovansko javnost z dokumentaričnim izvestjem. Pri sobotnem rednem občnem zboru Jadranske banke Trst, ki je potekel popolnoma redno in mirno, je bilo ugotovljeno, da so bili akcijski kapital in rezerve od pristojnih oblasti izključeni od konverzije tako. da so. čeprav izraženi v lirah na podstavi svojedobnih naredb vojnih oblasti, v stvari ostali nekonvertirani. To dejstvo je v ostalem popolnoma v skladu z voljo dosedanjih delničarjev Jadranske banke Trst, ki so 1. 1920 sami sklenili na občnem zboru tega zavoda, da se njegov sedež prenese iz Trsta v Zagreb, s čemur so dokumentirali svojo voljo, da ostane akcijski kapital nekonvertiran, da torej ostane nominale delnic 400K. Prenos sedeža se potem radi formalnih težkoč ni mogel izvršiti, vsled česar se je z zavarovanjem koristi delničarjev ustanovila Jadranska Banka Beograd na gori omenjeni način. Nadalje se je na občnem zboru jednoglasno sklenilo, da se stari kapital in rezerve odpišejo in da se reintegrira kapital z izdanjem novih 75.000 komadov delnic po 200 lir nominale za skupni znesek 15,000.000 lir. Rezervira se opcijska pravica dosedanjim starim delničarjem za vsako staro na eno novo, razen tega dobijo stari delničarji gratis po eno delnico Jadranske banke Beograd v nominalnem iznosu 400K (100 Din) za vsako delnico Jadranske banke Trst, katerih nominalna vrednost .ie, v skladu z 1. 1920 na občnem zboru izraženo voljo delničarjev samih, ostala istotako 4U0 K. Delničarji Jadranske banke Trst torej ne izgube ničesar, ampak le niso dosegli dobička v oni meri, kakor so to morda pričakovali. Predlog, da naj se izvoli odbor treh delničarjev, ki bi pregledal poslovanje uprave, je bil odbit z pretežno večino glasov, dočim je predlog bivšega ministra Gjiva Supila zastopajočega izvest-no skupino, da naj se občni zbor odgodi za mesec dni popolnoma propadel, ker je bil odklonjen z vsemi glasovi proti onim predlagatelja. Občni zbor je vzel na znanje poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora in istim podelil absolutorij z 9/10 oddanih glasov. V upravni odbor so bili izvoljeni Giorgio Pitacco, senator in župan Trsta; general Piccione, bivši komandant češkoslovaške legije; odvetnika Emunu-ele Fiano in Cacopardo Crispo; Gio-vanni Host-Venturi; Ćiro Kamenarovič; dr. Voja Marinkovič, bivši minister; dr. Laza Markoviič. minister pravde, dr. Marco Mordo in Giovanni Trombacco. — V nadzorstveni odbor: Gino de La-sinio: Omati conte Vittori in profesor Arrigo Solmi; namestniki: baron Guido Albori. Giorgio Trevesini in Vladimir Teukarević. industrijalec. posodo in orodje ter prosi za oferte. Interesentom so natančnejši seznam posode in orodja ter drugi podatki v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. —g Carina na ječmen. Ekonomski finančni komitet je v seji z dne 22. junija sklenil, da se dosedanja izvozna carina na ječmen iz br. 2 izvozne tarife, zniža od 100 dinarjev na 40 dinarjev za 100 kg. Sklep je stopil v veljavo dne 26. junija t. 1. —g Sejem plemenskih bikov v Rappers. wilu. Zveza vzhodno.švicarskih zadrug priredi tudi letos jeseni in to 11., 12. in 13. septembra sejem plemenskih bikov (Schwi. zerschlag) v Rapperswilu na Zuriškem jezeru. Podrobne informacije o sejmu daje poslovodja zveze Dr. M. Litschner v Se. velen. Kanton St. Gallen. —g Prevozna nasičeno parna lokomo. bila, montirana na posebnem pokritem vozu, tvrdke Hofherr-Schrantz iz leta 1916, osem atm., 10—15 KS delazmožnosti, kompletna s pločevinastim dimnikom in z uradnim certifikatom se proda za Din 37.500.—. Natančnejše informacije daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska ce. sta 22. Pri nakupu imajo prednost obrtne produktivne zadruge. — - Dobava petroleja, olja in bencina za pogon. V pisarni intendantskega odseka oddelka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 4. avgusta t. i. ob i 1. uri dopoldne prva oiertalna licitaciju za dobavo 47K« ton premoga, olja in bencina. Natančnejši podatki s predpisanimi pogoji so v pisarn; trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Politične vesti. — kompromituioea razkritja o Radiju. Ruski žurnalist g. N j e m a n o v . o čigar dopisih \ pariški »Poslednjih Novostih« smo že govorili, poroča na temelju razgovora z Radićem v svojem tretjem pismu, da je Stjepan Radio sklenil s poglavarjem makedonske revolucionarne organizacije, z zloglasnim Todorom Aleksandrovim pismeno pogodbo glede skupne akcije v borbi proii naši državi. To pogodbo ima izpolniti še posebna konvencija, ki se nanaša na slučaj, ako bodo Hrvati prisiljeni, da posežejo po aktivnih revolucionarnih metodah, to ie po ustavi. Da ta trditev ni izmišljotina Niemanova, dokazuje dejstvo, da Njemanovo ugotovitev v vsem obsegu potrjuje glasilo istega Todora Aleksandrova »Nezavisi-ma Makedonija;, pišoč dobesedno: »___ ne je sekret pismenoto s'glašenie meždu glavata na makedonskata revo-lucionnata organizacija Todor Aleksandrov i St. Radič, koeto prjedvižda s'm jest na borba i nova konvencija v siučaj, če Hrvatitje bodat prinuđeni da pribjeguat kom revoljucivnni metodi na dejstvie to je kom v'zstanie.« — Radić je torej sklenil pakt ne samo s Korošcem in Spahom. marveč tudi s Todorom Aleksandrovim! Ali je to znano našim merodajnim krogom? Ako ne, jih mi opozarjamo na to dejstvo. Sicer pa je razviden fakt. da rev izijonisti igrajo pod eno odejo z makedonskimi revolucionarji, že iz tega, da vsa njih glasila zagovarjajo makedonski revolucionarni pokret in se zavzemajo za»avtono-mijo« Makedonije, kakor jo zahteva Todor Aleksandrov. Čitajte »Slovenca«, kako vihti kopje »za avtonomnata Makedonija«! = Odgovor vojnega ministra klerikalcem. V soboto smo objavili daljši ekscerpt govora klerikalnega poslanca Škulia o naši vojski. Ta govor je v narodni skupščini takoj izzval veliko ogorčenje. Vojni minister general Pe-ši,ć pa je na sobotni seji pred zaključkom načelne debate odločno in z jasnimi argumenti odgovarjal na demago-ško in neutemeljeno kritiko klerikalnega poslanca. Odločni govor vojnega ministra je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem. Klerikalci so na ministrova izvajanja popolnoma molčali, kakor miši v luknji. Na sobotni seji so klerikalci doživeli znatno blamažo. Splošno odobravanje je žel minister z izjavo, kako naj Slovenci služijo domovini in da ne more dopustiti, da bi slovenski vojaki služili samo v Sloveniji. Organizacija naše vojske in mornarice ni utilitaristična. Naša vojska zasleduje idealni cilj biti trden zid proti vsem navalom zunanjega in notranjega sovražnika. = Obletnica smrti ruskega carja. Ruski emigrantski krogi slave danes 5 letnico smrti ruskega carja Nikolaja II. in njegove rodbine. 16. julija 1918. leta so boljševiki ubili v Jekaterinbtirgu njega. carico in prestolonaslednika Alekseja. Vse emigrantske organizacije v naši državi se udeleže svečane zadušnice, ki se vrši ob 1.30 popoldne v beogradski saborni cerkvi. = Sprememba v vodsćvu demokratske stranke na Štajerskem? Po poročilih, ki smo jih dobiii z raznih strani iz Maribora, so v lairkajšiinh demo kratskih krogih silno nezadovoljni s svojim voditeljem dr. Krkovcem. Prišlo je med vodilnimi osebami v demo-kratsik stranki do ostrili nesoglasij, baje odstopi dr. Kukwcc že v doglednom času od vodstva, na njegovo mesto pa stopi odvetnik dr. i' r a n L i p o 1 d — Vrhovna vlada ruske federativna z>eze. Po poročilih iz Moskve je bila sestavljena nova vlada sovjetske federacije takle: Predsednik V. J. Ljenin; podprednik; Kamenjev (Rosenfeld), Rlkov, Curjupa. Ču-bar in Ochelašvili. Komisar zunanjih del je Čičerin, vojske Trockij, zunanje trgovine Krasin, železnic Dzerdžinskij (obenem šef črezvičajke), pošt in brzojava Smirnov (bivši šef sibirske vlade), financ Sokolni-kov, državne kontrole Kujbvšev, javnih del Šmidt, prehrane Brjuhanov in vrhovnega narodnogospodarskega sveta I\ykov. Prvi skupni sovjet ljudskih komisarjev RSFSR, ki tvori sedaj samo še del federacije, na ozemlju srednje in severne evropske Rusije, je bil izvoljen v sledečem sestavu: predsednik je zopet Ljenin. namestnika Kamenjev in Curjupa. notranji komisar Be-lobarodov (morilec carske rodbine v Je-katerinburgu), državne kontrole Kisiljov, javnih del Bachutov, prehrane Kalmanović. financ Vladimirov, zemljedelstva Smirnov. justice Kursky. prosvete Smačarsky, zdravstva Semaško, socijalne politike Jakovenko. predsednik sovjeta za narodno gospodarstvo pa je Bogdanov. Tako vidimo, da Ljenin še ne namerava umreti, pač pa je šef dvojne vlade — vrhovnega organa vseh federativnih republik in predsednik prvotnega ta ljudskih komisarjev. Tudi nekateri bolj-ševiški prvaki so dobili po dva komisarska portfelja. Kultura. MEŠTROVIČEVA RAZSTAVA Moje prvo doživetje Ivana Meštroviča. Kje so ti > t i daljni časi. ko smo pred svetovno vojno živeli velike dneve duševnega poglabljanja, strastne priprave za javno delo in pa prelestae slutnje državne samostalnosti lugoslovenov! Daleč so za nami. V njih sredino pa je bilo zabliskalo doživetje tedanjih Meštrovićevih umetniških tvorov kot prorokba neprecenljive vrednosti lastnega ustvarjanja in pripravljanja jugo-siovetiskega kulturnega tipa bodočnosti. — Živo se spominjam dni. ko smo zaznali za evropsko umetniško kritiko, ki nam je odkrila na rimski razstavi svetovne upodabljajoče umetnosti in v srbskem paviljonu duševnega velikana jugoslovtr.skc krvi. To odkritje ie učinkovalo kot najidealuejša posvetitev naših tedanjih političnih aspiracij. S kakim zadi\ljenjem smo čepeli nad besedami in reprodukcijami, k: jih ie prinesla iniinchcnska »Kunst ter gledali posnetke Meštrov icevega Kosovskega hrama, njegove karijatide. njegovega silnega jezdeca Kraljeviča Marka. In kako prokleto smo rabili to svetovno priznano kulturno moč našega jugoslovenskega rodu. da smo vzdr-žavali debate in želje po kulturni in politični samostalnosti, katere smo izrekali in vodili z zastopniki italijanskega in nemškega kulturnega življenja. V notranjosti nam je plapolala posebna ljubezen, ki sc je naslajala na izvirnih obrazih Meštrovićevih kipov, v katerih smo gledali upornost velikega naroda. njegovo telesno samouik-lost. globino trpljenja ter svetost hrepene nia po državni in duševni samostalnosti. To življenjsko in politično filozofijo st) nam posredovala tedanja dela Meštrovičeve umetnosti. S Kosovskim hramom smo to narodnostno simboliko doživeli na način, ki je prekipeval strastnega ihtenja in blaženega hrepenenja po kraljestvu jugoslovenskih idej. Vsaka umetnost pa je neke vrste instrumentarij, s katerim sprožamo v sebi velika čustva, doživetja globokih tajnosti in koprnenj ter objeme sladostrastnega užitja. Naša tedanja duševna sestava je to umetnost pripoznala kot najbolj mogočno sredstvo notranjega opajanja. Brez tega duševnega korelata bi ta umetnost izgledala kot zanimiva zbirka bizarnih kipov in do-mislekov specifično jugoslovenske folklore. Nam pa je predstavljala in užigala mladostno ter prelcstno duševno gibanje jugoslovenskih kulturnih in političnih aspfracij-Z umetnostnokritičnega stališča smo se divili neverjetno dozorelo pogođeni jugoslovenski tipiki obrazov in dejstev, katere je tedaj upodobil Ivan Meštrovič. Velika pa je bila tudi ostala realistična koncepcija njegovih umotvorov, popolna je bila plastičnost, formalnost in živost njegovih del. Iv. Meštrovič ie tedaj utelesil iugosiovensko kulturno in politično čustvovanje revoluci-jonarnega pokolenja pred svetovno vojno, posredoval je zgodovinski iti narodnostni simbolizem Kosovskega verovanja, odkril končno idealno jugoslovensko telesno tipi-ko. osobito v obrazih. V tem zadnjem oziru so mu sledili Babic in drugi. Take ideje ie Meštrovič upodobil v njegovi prvi fazi s formalno in tehnično popolnostjo, ki si je izvojevala priznanje svetovne umetnostne kritike. , Doba religijo/nega premišljevanja. — Spominjam sc tudi žarkega poletnega popoldneva, ko sem v Ženevi spoznal I. 191tr Ivana Meštrovica in iz pogovora razvidel. da ga je minula narodnostno!ilozofična tematika in da premišljuje religijozna doživetja. Že tedaj sem slišal o tem in onem delu te vrste. Danes imamo v Ljubljani priliko .da doživljamo Ivana Meštrovica kot religijoznega premlšljevalca z neko popolnostjo. Skoro da je namreč razstavil prav vse, kar je v zadnjih letih ustvaril na reli-gijoznomotivičnem polju. Izvzet je seveda mavzolej v Cavtatu, ki je poslal samo svojega Angela-varuha, da mu kliče dobrodošlico pri vhodu v razstavo. Duševna analiza teh religijoznih umetnin ni lahka. Posebno za to ne, ker niso dogmatične. temveč izvirni primeri opisne etike. Morebiti bi to trditev najtežje dokazali pri Jezusu, na križu in pa pri številnih materah z deteti. Toda tudi prva. v monumentalni obliki izdelana umetnina nam pripoveduje etično spoznanje Golgote, na katero je bilo razpeto evropsko človeštvo za časa svetovne vojne. Tudi Matere božje bodo imele prejkone značenje, ki jim ga daje pravo-slavje, torej etično, morebiti tudi čustveno in mistično, nikakor pa dogmatično. kakor v katolicizmu. Ostale religijozne umetnine Meštrovičeve pa se odlikujejo z nesporno opisnoetično vsebino. Reliefi. Vzemimo najprvo skupino reli-jefov. Snemanje s križa, Jezus in Saman-tanka, Jezus izganja kupce, Marija med angeli. Skušanje ter najmočnejši iz te skupine Jezus in Magdalena nam predočujejo neko splošno sposobnost Meštrovićevo, namreč njegovo izredno plastičnost ter silo zgoščevanja velikega dogodka na najmanjšo ploskvo. Ti relijefi so kar živi pred tabo, istočasno pa ti očituje razporedba teles in udov zagonetno skladnost ter este-tično ubranost, kakoršno ti more nuditi samo umetnik, ki mu je apartna črta vse, vsebina pa nič. Poleg močne etičnosti ter plastične izvirnosti najdeš na teh obrazih posebnosti, ki so samo Meštrovičeve. Nekate-Ii hočejo videti asirske vplive in pa zidov-ske tipe. To je pomota, ki temelji na zamenjavi tehničnega pripomočka kodrastih las z Meštrovićevo tipiko njegovih obrazov. Za mene je etično in formalno najbolj močan Jezus in Magdalena s kopico človeških obrazov, ki vsak na svoj način preživlja sveti dogodek med Jezusom in Magdaleno. Koliko življenja, ki užiga! Sem spada, ta tudi relijefa mladeniča in deklice, polna izvirno udahnjena nežnosti, nedolžnosti in mladeništva. Veseli in žalostni angeli miče-io s svojimi samorastlimi krili in obrazki, ki so posneti po spavajočih detetih. Tudi prispevek k izvirnosti elementov Meštrovićevih umetnin, On hoče povsod, da je iz* viren: duševno, vsebinsko in pa formalnOi \ obrazih, kretnjah ter načinu postave. Marije in slično. Druga skupina religijoznih Meštrovićevih del tvorijo razstavi je-ne Marije. N. pr. relijef Mati z otrokom, d\ e Mariji z detetom, Marija v busu. Skica za Marijo, Magdalena, dve Picta. S temi dei je hotel Meštrovič očitno na SVOJ način rešiti tradicij on al no vprašanje Marije. Rešil ga je V smislu Marije z detetom in DC kot Madono z ćezuščkom. Toliko glede vsebine, v formalnem oziru uporablja tipično sedečo postavo ler DOdolgaste gia\e. k spominjajo na starokršćansko umetnost. — Nek: skrivnostni mir je v teli Marijah in oznanilo neke božje resnic« v tistih detetih. Slutnja tega ie živa in prodorna. Vsekakor izvirna je rešitev tradicionalnega problm Pltea, ki si jo je Meštro-vič pri\osčU kar z dvema deloma. Odsotna jim ie znana romanska karakteristika. Zate pa kar bleščijo od slovanskega usmiljenja in materinstva. Tretjo skupu.« - teh religijoznih del tvorijo Kristove glave. Vzemimo Kristovo glivo (Ccce homo) s silnim izrazom naravnost do skrajnosti estetiziranega primitivizma, drugo Kristovo glavo, ki doživlja skrajnost trpljenja za sočloveka. Izražena zavest trpljenja za sloveka predstavi!.! ct l glorijolo teh umetnin. Sem spada Glava fa. neza Krstnika. ki oznanja prihod Kristusov Moj vtis je, da stojimo napram religijozni tematiki Meštrovićevi nekoliko nemi in d.. do kraja ne morem« i zapopasti njene vse bine. Formalni momenti so dovrši ni. \ plastičnem oziru nedoseženi, v tipičnem sil monikli. Toda manjka nam eno, kai bi u umetnine mogle užgati do strastne zamaknjenosti in to je religijozna duše v m .s'.. Meštrovič jo ima. Kadar smo religijozni, smo zmedeno mistični in skoro religijozni este-ti. Pa umetnine se spajajo v posebne duševne kroge in pred krov. je treba stopit: s posebnimi duševnimi razpoloženji, da ti porazilo s svojimi skrivnostmi, da I užgejo čustvene temelje tvojega umetnostnega užitja. Današnja doba je preveč sen zualna. mistično in erotično navdihnjena in zatorej preveč prežeta Z odnosnim čust venim trpljenjem. d,i bi ga mogla na prvinah užgati ali pa eelo Izpreobmiti umetnost globokih etičnih opisov in etičnih skrivnosti Toda kljub temu občudujemo elementarno izvirnost [n formalno dovršenost te religijozne umetnosti. Izgleda, da s* je tudi na tem polju Meštrovič izčrpal <^a-kor prej na narodnostnem) iti da Stopa tretjo ta/o Splošno človeških vizij. V tO skupin« stavita glavo deklice s cvetko, deklico, pojoč ob kitari. Ženo s kitaro, Glavo deklice ki moli. Ženske glave. Stutucu. Plesalko Deklici« s kitaro. Bralko, Ženo / vijolino Zdi se ti. da se je Meštrovič zamaknil \ lepote človeških karakterov, ki lih skuša osredotočiti upodobljenih obrazih, M pravimo da je Meštrovič dosegel v njih suvereno moč tipičnega izražanja* ki i podpira dovršeno realistična tehnika. N< morem se otresti vtisa, da SO ti obrazi zn maknjeni vase, da sebe uživajo! Kakšno fi lozofijo ti pripovedujujo te umetnine? Nobene. Pač pa ti omogočajo upogled \ svel tipiziranih človeških obrazov, ki se ti za riieio do dna duše. da si jih ne otreseS d< konca dni. Isti naravnost brc/čustven vtis sem imel. ko sem gledal I. 191S razstav Rodinovih del V Ziinehu. Tudi pri Rt Ju nekai senzitivno linearnih del / ru/košii. lepoto kakor pri Meštroviču Plesalk.. V Laokovn naših dni. Večino del sem pa čutil kakor da se nahajajo izven časa in prosto ra in da ti predstavljajo suhoparno resnico o človeku kot vrhuncu stvarstva. V običajnem življenju vidimo ljudi, človek i nebes Tam pri Rodinu iu pri Meštroviču ga /res neposredno pred sabo. NjegO\ t tipičnost pa ie strašna, pretresajoča. I/ i>is se ti izvije krik: O človek, kie si, kakšen si. k.m si namenjen? Predaleč bi zašel ako hi navedel vse potankosti Meštrovičeve umetnosti, reeini' tehničnem oziru njegovo BPorabo oblek. Prostorno geometrični problemi /ani ne obstojalo. Obvlada vsako po/iuio do popolnosti nainaravnejšega izraza. Cesto k pretkan, primeri dve roki pri lastnem portretu, pri deklicah in ženah z glasbili. Njegovi obrazi, osobito v zadnji f:izi. ne vsebujejo trohice nemira, ali nervoznosti. povsod notranja koncentracija, zdravje, Meštrovič ie kakor vsj veliki umetniki bogat vizionarec tipičnih človeških obrazov, in pester opazovalce etičnih emocij Meštrovič ie neskončno daleč od vsakega erotičnega esteticizrna. pa najsi se podaja • obliki mistične in religijozne sanjavosti. V prvi dobj je ovekovečil zgodovina In sedanjost jugoslovenskega narodnostnega hrepenenja in trpljenja, V drugi ie podal /iv-Ijensko izpoved jugoslovenskega seljaka, k; mu vznika i/ trudapolnega njegovega vsakdanjega dejanja in nehanju ter pojasnjuje resnice pravoslavnega krščanstva. V treli: fazi se obrača k splošnim človečaiiskim problemom v smislu tipizacije človeškil duš in obrazov, V vseh elementih je ta umetnost izvirna ter ie formalno popolna. X>i;< bo ostala velika, četudi se bodo naši notranji bistveni rezonatorji izpremenili in ne bodo več inoj^li pojmiti duševne, prevsern ano-cijonalne Meštrovičeve inspiracije. Toda razpokošie in tipična moč oj Meštrovica upodobljenih vizii bosta ostala večna glasnika njegove umetnosti. Dr. P. m * m — Previden t Masarvk častni doktor ameriške univerze. Univerza v Cedar Ra pids, takozv. »Coe College« je podelila pre ZidedtU češkoslovaške republike Masarv-ku naslov častnega doktorja. Prezidenta ie zastopal pri tej priliki dr. F. Chalkovsk.v. poslanik ČSR v VVashingtonu. Ganljiv je bil prizor, ko je dr. Maggarv predstavi! navzočim sivolasega prijatelja Čehov dr. Burk-haltera, ki je kljub bolezni prišel, da kot predsednik direktorija odlikuje češki narod v osebi prezidenta Masaryka. Starček je izjavil, da je Masarvk s tem, da je sprejel naslov častnega doktorja izkazal univerzi večjo čast, kakor pa univerza njemu. Stran 4 »S L O VENSKI NARODt dne 17. julija 1923. štev. 160. Turneja ljubljanskih uiiteljistnikov. Kakor smo že v nekaterih naših zadnjih številkah poročali se nahaja pevski zbor gojencev tuk. moškega kakor ženskega učiteljišča pod vodstvom njega zborovodje in profesorja glasbe na tem zavodu priljubljenega skladatelja Emila Adamiča na turneji po Bosni in Dalmaciji. O tem nad vse hvalevrednem podvzetju našega učiteljskega naraščaja in odličnega glasbenika Adamiča smo prejeli obsežnejše poročilo, iz katerega povzemamo: Dosti močan pevski zbor 70 po številu mladih a vstrajnih učit. pripravnikov in pripravnic ljubljanskih je po daljši vsled precejšnje vročine tudj dokaj težavni vožnji prispel 1. tm. ob 3. pop. čil in zdrav v Mostar. Namenjen je bil prvotno ustaviti se v Sarajevu, kar pa se mu je vsled velikega števila tam zborujočih profesorjev in Skavtov odsvetovalo, lako je bil zbor primoran iti preko Sarajeva naravnost v Mostar, kjer so ga sprejeli tam. učitelji in narod nad vse prisrčno. Omeniti moramo še, da se nahajajo v spremstvu tudi nekateri profesorji in profesorice zavoda, dalje spremlja ekspedicijo univ. prof. dr. Serko in kot upravnik gosp. poslov znanj strokovnjak na tem polju g. Karol Lasbaher, blagajnik »Glasbene Matice«. Mladj pevci so imeli do Mostarja krasno vreme in se niso mogli dovolj diviti krasni divje romantični dolini reke Neretve. V Mostarju se je zbor nastanil deloma v konviktu »Prosvete« deloma v mohamedan-skem konviktu »Majret«. Po kratkem odpo-čitku so se šli skupno osvežit v poznano iepo mostarsko kopališče, nakar so si ogledali mesto in njega zanimivosti. Mesto samo je južno in so celi vrtovi oljk, cipres, fig itd. kaj prijetno iznenadili našo mladino. Po skupni večerji v hotelu »Neretva« so trudni dijaki legli k počitku. Naslednii dan v ponedeljek 2. tm. je priredil zbor koncert v veliki dvorani hrv. pev. dr. »Hrvoje«, za katerega je vladalo že nekaj dni živahno zanimanje. V nabito polni dvorani je nastopil moški, nato mešani zbor in eksaktno odpel dokaj obsežen program. Uspeh je bil popoln. Mostarčani niso mogli prehvaliti prelepe slovenske pesmi, ki jo je mladina po sodbj tam. muzikalnih krogov pela umetniško dovršeno. Zbor je bil obsut s dežjem svežega cvetja. Drugi dan so peli mladi pevci isti program v hotelu »Neretva« s prav enakim uspehom. Slovenska mladina si je tako na mah pridobila srca Mostarča-nov, ki so zatrjevali, da kaj enakega še niso ćuli. V sredo 4. tm. se je zbor odpeljal z nadvse prijetnimi vtisj proti Si«rajevu, kamor je prispel v četrtek zjutraj. Tu je nadvse Ijubeznjiv sprejem aranžiral tam. »Slovenski klub«. Sarajevski Slovenci — Tomaži so vodili mladino celo dopoldne po mestu in ji razkazali vse zanimivosti. Mesto samo zlasti pa turški del je neznansko ugajal in mladina se nikakor nj mogla loei-tj od oriiemalske čaršije; zvečer je zbor nastopil v > Narodnem pozorištu« s nič manjšim uspehom kot v Mostarju. Adamičeve skladbe žanjejo tritunfe. Zelo ugaja Prelovčev »Doberdob«, Lajovičevi »Pastirčki«. Hubadova »Gor čez izaro« od drugih pa najbolj Mokraničcv »Kozar«. Razna društva so poklonila vrlim pevcem vence, tako Hr. pev. društvo »Trebevič«, krasno liro. srpsko pev dr. »Sloga« prekrasen venec s trakovi. Slov. klub lavoriev venec itd. Naslednji dan je prinesel sarajevski »Jugoslovanski list« izpod peresa muzika strokovnjaka naslednjo oceno ki je vredna, da jo v polnem obsegu priobčimo: Koncert zbora učiteljske šole v Ljubljani. Sinoči se je vršil koncert mešanega in moškega zbora ljubli. učiteljiščnikov. ki pa nima razven svojega čarobnega nimba mladosti absolutno nič dijaškega, ne šolskega. Odlični in poznani slovenski komponist in izvrstni zborovodja Adamič je znal ta mladeniški materijal tako stvoriti in izdelati, da mu je dal individualen in resen značaj, kakršnega imajo redko starejši zborj prj nas. Ti mladi dijaki iz Ljub Ijane bi bili lahko v marsičem učitelji mnogim našim starejšim tu. Program je bil v glavnem slovenski, a zbor je izvajal tudi hrvatske in srpske skladbe, od katerih je treba zlasti povdaritj Mokraničevega »Ko-zaria« podanega v celoti v duhu skladateljevem in karakteriziranega zelo originalno in efektno. Vsekakor je bil zbor v svojem pravem elementu pri izvajanju slovenskih skladb, a tu so bile zopet na prvem mestu Adamičeve, Lajovičevi »Pastirčki« in Hubadova »Gor čez izaro«. Nočemo tu pov-darjati tehnično stran izražanja tega mladega in gibčnega zbora, kakor ono resnost s katero je ta mladi svet znal podati zajedno umetniško hotenje svojega zborovodje in mu dati povsem pravi izraz. Zlasti je tre" ba povdaritj temperamentno odpeto Adamičevo »Pojdem na Hrvatsko« in Devovo -Kosovo svatbo« (tu je pisec mislil gotovo na Adamičevo »Svatbo na poljani«) v strogo držanem ritmu in odlično pogodenem tempu. Čuvši to razpeto mladost naših bratov Slovencev oblilo je našo dušo nekaj svetlega, napolnujoč jo z uteho v teh mrkih časih občega zastrupljenja naših javnih razmer. Tako »Jugoslovanski list«. Po koncertu se je vršil prijateljski sestanek v »Napredku«, kjer so se mladi temeljito podprli za nadaljno pot proti Dalmaciji. V nestrpnem pričakovanju in najboljšem razpoloženju radostno prepevaje se je mladi zbor odpeljal ob K>11. zvečer z vlakom proti Mostarju in od tu čez »Popovo polje« na Gruž. In ko so se proti jutru opazili prvi obrisi našega sinjega toli opevanega morja, zadonela je mogočno iz mladih grl »Buči, buči morje adrijansko«. V Gružu je bil kar najsijajnej-ši sprejem. Narodno ženstvo, zveza učiteljev, »Sokol«, »Orjuna« itd. vse je vzklikalo mladim pevcem umetnikom. Po pozdravnih nagovorih so nastanili ves zbor v krasni novi hotelski zgradbi, g. dirigent Adamič pa je bil gost tam. franč. samostana. V soboto je zbor korporativno napravil izlet v — morje, kjer se je do dobra premočil in osvežil. Zvečer so dali mladi koncert v »Sokolski dvorani«. Kljub hudi vročini je bila dvorana povsem polna. Tudi tu je petje mladih gojencev očaralo. Narodno ženstvo je poklonilo zboru lavoriev venec. Navdušenje poslušalcev kar ni hotelo poleči. Uspeh popoln. V nedeljo je pela na prošnjo frančiška- nov »Mala brača« pri maši, kar je Dubrov-ničanom bilo nad vse povšeči. Za nedeljo popoldan je bil napovedan drugi javen koncert na prostem in to na »Pilama«. Popoldan pa se je nebo na enkrat stemnilo in sv. Peter je odprl menda prav vse zatvornice. Do tu imamo poročilo. Ako se je koncert vršil nimamo še poročila. Iz Dubrovnika odidejo mladi pevci na otok »Lokrum«, od tu pa s parnikom »Petka« v Split, kjer priredijo koncert. Mladi zbor je absolviral do daj šiiri velike koncerte in drži prav krepko. Moralno stanje zbora je izvrstno. Vse gre v najlepšem redu in razpoloženju. Povratek zbora se pričakuje v soboto ali nedeljo. Po brzojavnem poročilu iz Splita se izletniki vrnejo v Ljubljano v nedeljo popoidne čili in zdravi. Otvoritev dveh novih zdravstvenih zavodov v Ljubljani. V ponedeljek, 16. t. m. predpoldne se je izvršila svečana otvoritev dveh novih socijalnohigijenskih zavodov mesta Ljubljane. Tiho in brez velikega javnega odziva se ze zbrala peščica zastopnikov oblasti, zdravniških krogov in karitativnih udruženj, da proslavi otvoritev obeh zavodov. Ne brez razloga je iz otvoritvenih in pozdravnih govorov odmeval notranji ponos nad dovršenim delom. Srčna plemenitost in javno zdravstveno skrbstvo je zopet slavilo veliki praznik. Ko bi se sedanje in bodoče matere ljubljanskega prebivalstva zavedale dobrin, katerih bodo deležne, tedaj bi ne bil otvoritvi prisostvoval ožji. skoro intimen krožek socijalno in karitativno usmerjenih delavcev in delavk, temveč pravi ljudski zbor. Ob ti priliki nasvetujemo gg. šefom novih zavodov, da bi bilo izrednega propagand ističnega pomena, ako v prihodnjih tednih organizirajo poljudne znanstvene obhode svojih zavodov in na ta način razširijo socijalnohigijenič-ne ideje, katerim so se posvetili, tudi v širšo javno zavest. Svečani otvoritvi je v imenu g. ministra za narodno zdravje prisostvoval načelnik dr. Štampar, v imenu pokrajinske uprave g. veliki župan dr. Lukan. ga dr. Tavčarjeva kot predsednica Materinskega in dečjega doma kraljice Marije, v čigar okrilju sta se oba zavoda zgradila ter predala javnosti, za mestno občino ga. dr. Peričeva. za bak-terijologični zavod v Zagrebu njeg-ov šef g. dr. Boričič, dr. Dermastija za Oddelek za socijalno politiko, gdč. štebi-jeva za Odsek za zaščito dece in mladine, dr. Ooršič, dr. Zalokar, dr. Blei-\veis kot šef Okrož. urada za varstvo delavcev, dr. Bezjak za Oddelek za pro-sveto in vere, dr. Poljanec za Višji šolski svet. g. Graselli kot predsednik Slov. rdečega križa, mestni fizik dr. Rus, za »Naše srce« gg. dr. Baltič, nadalje zastopnice Kola jugosl. sester, Društva Atene, Društva slov. učiteljic. Mladine in odbora SliS žena za siročad, Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, Jadranske straže, Kluba Primork itd. Sanitetni šef za Slovenijo dr. Ka-tičič je pozdravil navzoče z naslednjim govorom: Gospe in gospodje! Ce bi se nam posrečilo, da dvignemo razumevanje in čut za higijensko življenje med narodom v istem tempu, v katerem koraka naše prvo ministrstvo narodnega zdravja v ujedinjeni naši nacijonalni državi pri ustvarjanju vseh predpogojev ozir. institutov, kateri naj bodo žarišče za širjenje naukov o zdravju, nadkrilili bi v kratkem času najmodernejše države. Žalibog ves naš trud ne najde dovolj razumevanja, ne samo pri podežel-nem prebivalstvu, nego tudi pri mestnem prebivalstvu, da še celo pri samih zdravnikih ne, kar najbolj dokazuje možnost razširjenja epidemij. G. in g.! Moja usoda, da je ravno meni poverjeno načelovanje zdravstva v Sloveniji v času najživahnejšega dviganja, me napolnjuje s ponosom in ob tej priliki moram izreči v imenu našega ljudstva in vseh prizadetih faktorjev našemu ministrstvu najiskrenejšo zahvalo. V kratkem času še ne enega celega leta so urejeni in oddani svojim svr-ham: dve bakterijološki stanici (v Ljubljani in Celju), bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, ambujatorij za spolne bolezni v Celju, dispanzer za deco in big. zav. v Ljubljani, nabavljena je ena avtokolona za pobijanje nalezljivih bolezni in kmalu se bode oddal javnosti dispanzer za pobijanje tuberkuloze v Celju. Primerjajoč te manifestne uspehe s praznino prejšnjih časov, smemo mirno gledati v bodočnost in od nas samih bode odvisno, da se vse te institucije čim-molj izkoristijo v prid prebivalstva. Po teh pozdravnih besedah je načelnik dr. Štampar v imenu gospoda ministra za narodno zdravje otvoril oba zavoda in ju predal javnosti. V svojem nagovoru je povdaril, da se v ministrstvu za narodno zdravje s posebnim zadovoljstvom zasleduje socijalnozdrav-stveno delovanje slovenskih karitativnih in zdravniških udruženj, ki obetajo, da bo Slovenija kmalu nadoknadila, kar so prejšnji časi na tem polju zamudili. Ministrstvo je tem prizadevanjem izkazalo največje razumevanje ter bo tudi v bodoče tako prispevalo, da se bodo Slovenci čutili v narodni državi kar najbolj zaščiteni. Ga. dr. Tavčarjeva je nato kot predsednica dečjega in materinskega doma kraljice Marije očrtala pot, ki jo je moralo Društvo prehoditi do današnje slavne otvoritve dveh njenih zavodov. Plemenita misel se je rodila na sestanku vseh slov. ženskih društev in o priliki dveh predavanj gdč. Štebijeve in dr. Ambrožiča in je našla v marljivih odbornicah navdušene delavke. Saj je šlo za to, da se državi rešuje nedolžno deco. S pomočjo denarnih korporacij se je nabavila glavnica nad milijon kron. Njih prizadevanja so našla pri zastopnikih zdravstvenih oblasti popolno razumevanje in celo sodelovanje. Na ta način smo dospele do današnje proslave, pri kateri nas navdaja opravičen ponos. Opominja nas pa tudi. da nadaljujemo z dosedanjim delom. Povdarjajoč plemeniti namen zaščite nežnega deškega življenja je predsednica Dečjega in materinskega doma kraljice Marije apelirala na prisotne, da ohranijo društvu tudi v bodoče svojo naklonjenost in pomoč. Iskrene in prisrčnoganjene besede so izzvale burno pritrjevanje. Sledila sta daljša znanstveno zasnovana govora šefov obeh zavodov dr. Ambrožiča in dr. Pirca, katera prinesemo neskra.šana v prihodnjih številkah in ki sta opisala znanstvene temelje obeh zavodov, njih praktično ureditev ter javne namene. Morebiti na nobenem drugem zdravstvenem polju ni moči dru ti zdravniškega poklica človekoljubno ter dobrotvorno moč. kakor pri tistem, ki se je posvetil zaščiti deškega življenja in javni higijeni. Otvoritvena proslava se je zaključila z obhodom in razkazom notranjih naprav zavodov, ki je napravil na prisotne vtis, da ie Ljubljana pridobila institucije, ki bi lahko krasile vsako moderno mesto. Sokoistvo. — Dva nova sokolska doma — v Preserju in v Borovnici. V spoznanju, da ovira sokolsko delo največ nedo-stajanje društvenih telovadnic in da se je v tem oziru čim prej oprostiti milosti raznih krajnih šolskih svetov, so pričela naša sokolska društva resno misliti na zgradbo lastnih domov. V okrožju ljubljanskih žup so se in se še bodo letos otvorili kar štirje novi domovi: v Preserju, v Borovnici, na Igu in v Logatcu. Dne 1. julija je bila otvoritev skromnega pa tamošnjim razmeram za sedaj zadoščajočega doma v Preserju. Opremljen z malim odrom bo vabil Preserje in njegovo okolico h gledališkim predstavam in drugim prireditvam. K otvoritvi so prihitela v ljubljanski župi včlanjena društva. V ognjevitem govoru je načelnik br. F i 1 i p i č izročil dom svojemu namenu. Odgovarjal mu je načelnik br. J e s i h (Šiška). Starešinstvo Saveza sta zastopala br. dr. M u r n i k in br. K a j z e 1 j. Po otvoritvi je bila javna telovadba, ki je vzlic nepripravnemu terenu dobro uspela. V večjem obsegu se je vršila v nedeljo 15. t. m. slovesna otvoritev sokolske-ga doma v Borovnici. To je krasna stavba z lepo veliko telovadnico, ki bo takisto opremljena z odrom. Na borovniški postaji je pričakoval zlasti iz Ljubljane mnogobrojno došle goste Borovniški Sokol, ki po svojem starosti br. M a j a r o n u izrekel pozdravne besede. Savez sta zastopala br starosta dr. R a v n i h a r in br. načelnik dr. Murnik. Razen iz Ljubljane so bili gostej z Vrhnike, iz Logatca, Rakeka Cerknice, Preserja. Na balkonu novega doma je podstarosta br. D r a š 1 e r kot predsednik stavbnega odbora z daljšim govorom idejne vsebine izročil ključe bratu starosti. Starosta JSS br. dr. R a v n i h a r, burne pozdravljen, je 2 lepim nagovorom izrekel čestitke Borovniškemu Sokolu, ki je s svojo ponosito stavbo postavil pravo narodno trdnjavo; na njej naj ponosno zaplapola naš sokolski, ž njim pa naš državni prapor, da bo to znamenje vidno daleč tja proti zapadu prav tja do našega morja... Cim so si gostje ogledali prostore v novem domu, se je vršila pod vodstvom načelnika br. M i k 1 a v i č a prav lepo uspela javna telovadba, ki jej je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo. Julijska krajina. — Vprašanje slovenske gimnazije v Idriji. Na gimnaziji v Idriji, ki je nekako priklopljena tamkajšnji realki, je bilo preteklo šolsko leto 40 dijakov v petih razredih. Idrija ni primeren kraj za gimnazijo, ker je na vse strani preoddaljena. Govorilo se je o premestitvi gimnazije v Ajdovščino in Slovenci so bili pripravljeni za velike žrtve, samo da bi dobili zavod v Ajdovščino. Vlada ni Hotela nič slišati in tako sedaj umira gimnazija v Idriji. S slovenske strani se je predlagala tudi priključitev h gimnaziji v Gorici. Vse brezuspešno — ker vlada hoče uničiti ta slovenski srednješolski zavod! SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA m METODA«! Dnevne vesti. V Ljub tam. dne 16. iulija \ 923. —Prihod kraljevske dvojke na Bled. Po telefonskem poročili iz Beograda odpotu»eu: Nj. Vel. kralj AlcK sander I. in Nj. vel. kraljica Marija dne 20. t. m. na svoj letoviški grad »S«i\ o-bor« na Bledu ter ostaneta tam do avgusta t. 1. Za t-m odpotuje naša kraljevska dvojica i nognito v Pariz, kamor prispe tudi »cmuriski kralj Ferdinand in kraljica Marija. — Povratek naše kraljice v Beograd. Kakor nai \ javljajo iz Beograda, je včeraj 15. t. m. dopoldne prispela Nj. Vel. kraljica Matija iz Bukarešte. Na kolodvoru so kraljico pozdravih kralj Aleksander, člani vlade z ministrskim predsednikom g. l'ašLćem na ćelu, generaliteta in drugi v h oki dostojanstveniki. Kraljevska dvojica se je takoj odpeljala v dvor. Med potjo je prebivalstvo prirejajo kraljici iskrene ovacije. Velika množica se je zbrala pred dvorom na Terazijah. Ktaljica se je za prirejene ovacije zahvalila z balkona. — Lomile so se gore, rodila se je miška! Takozvani »Markov protokol«, ki so ga svoječasno v Zagrebu podpis sali zastopniki rcvizijonističnega bloka in poslanca narodno*radikalne stranke Gjuričič in dr. janjič, je bil dalje časa predmet živahnih političnih razprav. Ker je bil zaupen, in se je o njegovi vsebini čuvala najstrožja tajnost, je njega vsebina nudila široko polje za politična ugibanja in tudi podtikanja. Splošno je vladalo v političnih krogih prepričanje, da so v tem protokolu navedene glavne točke sporazuma, o katerem se je govorilo, da je bil že sklenjen med radikali in revizijonisti. V tem uverenju je javnost vzdrževala predvsem dejstvo, da je Radič opeto= vano grozil z objavo protokola, iz česar se je splošno sklepalo, da vsebuje ta zapisnik določbe, ki lahko celo kom= promitirajo radikalno stranko. Ker so te dni rcvizijonistični listi opetovano poročila, da se je vodstvo revizij oni* stičnega bloka končno odločilo, da ob= javi ominozni protokol, se je splošno pričakovalo, da bo ta objava učinkos vala kot bomba na vso našo javnost. Pa lomile so se gore in rodila se je smešna miška. Protokol je bil včeraj objavljen, povzročil pa ni prav nobene senzacije, marveč samo razočaranje. Ne vsebuje namreč ničesar drugega, kakor nekatere točke, ki so jih formi* rali revizijonisti kot predpogoj za končna pogajanja za sporazum med vlado, odnosno radikalno stranko in revizijonističnim blokom. Najintere? santnejše na celi stvari pa je to, da nima prav nobene točke, ki bi sc dala tolmačiti kot obveza radikalne stranke za izpolnitev one zahteve, ki so jih revizijonistični voditelji nanizali v tem protokolu. Zato je naravnost smešno, ako sedaj revizijonistiška glasila govo* re, da je radikalna stranka njihove voditelje »prevarila in požrla dano be= sedo«. Vsakdo namreč ve, da bi bil takozvani »Markov protokol« veljaven šele, ako bi ga bilo odobrilo in ratifi* eiralo vodstvo radikalne stranke, kar pa se, kakor je znano, ni zgodilo. Za* grebški zapisnik torej ni ničesar dru* gega, kakor kos navadnega papirja, ki ne obvezuje prav nikogar, najmanj pa radikalno stranko, ki ga ni ne odobrila ne ratificirala. Da so revizijonisti ta protokol, ki je vsebinsko popolnoma brezpomemben in brez vsake politične važnosti, sedaj objavili, protokol, iz katerega so preje že mesece kovali svoj politični kapital, kaže na to, da je RadičsKoroščevi skupini že zmanj* kalo vsako drugo orožje proti vladi in radikalom. Posegli so zato po tem orožju, meneč, da bodo ž njim kom* promitirali nasprotno stranko, v res* niči pa so z njegovo objavo škodovali samemu sebi. Vsa javnost sedaj ve, da so jo revizijonisti dosledno grdo varali, ko so v časopisju sistematično širili vest, da vsebuje »Markov proto-kol« določbe in obveznosti kardinalne politične važnosti. Tako prevarana jav* nost se bo v bodoče čuvala verjeti tiradam revizijonističnega bloka in tiska. Na drugi strani pa je objava »Markovega protokola« razvezala radi* kalom roke, da zopet lahko delajo po* litiko po svojem prostem prevdarku, ne oziraje se na nikogar drugega in na ničesar, kakor na dobro pojmovane interese celokupne države. — Včerajšnji dan na Triglavu. Za včeraj je bil napovedan, kakor že znano, italijanski vojaški izlet na Triglav in govorilo se je, da nameravajo Italijani pri tej priliki pritrditi na vrhu Tri glava italijansko državno zastavo. Na to vest, ki je razburila zlasti našo mladino, je pohitelo mnogo planincev in nacijonalistov včeraj na Triglav. Vseh je Dilo okrog 150. Da bi ne prišlo do kih neljubih incidentov, je vlada poslala na Kredarico tudi 15 orožnikov, ki pa niso imeli povoda interv enirati. Naši ljudje so zgodaj zjutraj nasedli vrh Triglava, kolikor ga pripada rani in pritrdili na Aljaževen stolpu državno zastavo. Kasneje so prišli na vrh tudi Italijani, ki so jih spremljali karabinje- ri. Italijanski civilisti so imel (svoboden prehod na naše ozemlje, dočim so italijanski oružniki in vojaki morali ostati onkraj meje. Vsa stvar se je izvršila docela mirno brez vsakega incidenta. — Dr. Matko Trinajstič. odvetnik v Voloskem, je rojen na Krku, ki je po rapallski pogodbi pripadel Jugoslaviji, prebiva pa v onem delu Istre, ki spada sedaj pod Italijo, že nad 35 let. Njegovo opcijsko prošnjo je italijanska oblast odbila. Pri tem se je vpoštevala baje tudi ta okolnost, da je žena dr. Trinaj-stiča predsednica ženskega udruženja v Opatiji. Dr. Trinajstlc je podal proti odklonitvi opcijske prošnje utok na notranje ministrstvo. Dr. Trinajstlc Šteje skoro že 70 let. Italijanski oblastniki radi govore ob vsaki priliki o zbli/atiui med Italijani in JugoslovenL Z napetostjo se pričakuje rešitev dr. Trinai-stjeeve opcijske prošnje s strani italijanskega notranjega ministra. — Polkovnik Vukasovie je bil položen na mrtvaški oder v mrtvašnici garitizijske bolnice. Danes dopoldne ob 1<). je bila v mrtvašnici komisija, ki uredi vse formalnosti glede prevoza v Vrtovin. Pogreb bo najbrže v sredo ali celo v četrtek, čim pride dovoljenje za prevoz preko meje. — Dobili smo ta-le dopis, ki sc nanaša na pokojnika« Bilo je pomladi leta 1884. Igrala {e vojaška godba v Zvezdi. Vsled lepega vremena ie bila takrat polna Zvezda poslušalcev. Pred Kazino, sedanja kavarna Zvezda so ostali častniki ljubljanske ganiizije. Zdai prikorakata dva srbska poročnika iz Selenburgove ulice mimo Kazine v Zvezdo. Bila sta krasna mlada moža. V lepi srbski uniformi francoskega kroja sta vzbujala občno pozornost šetajočega občinstva. Z lepo črno brado, veliko postavo in elegantno uniforma sta imponirala vsem. Ko sta prikorakala mimo častnikov, sta jima salutirala in vsi častniki so jima prijazno odzdravili. Vendar so se ozirali za njima z nekim pomilovalnim posmehom, češ kaj bode ta mala Srbija, ta pritlikavec proti naši velesili Avstro-l Verski. Občinstvo je kmalu opazilo, da sta med seboj govorila slovenski. Ko sta parkrat prehodila glavno promenado »Zvezde«, sta se vrnila zopet mimo Kazine in krenila naravnost v staro Čitalnico, ki se je takrat nahajala pred Kazino, v sedanji Souvanovi liiši. Kmalu po njihovem prihodu je bila či-talniška dvorana polna občanstva. Tu smo zvedeli, da sta to bila goriška rojaka, ki st.i se javila kot prostovoljca bosanskim vsta-šem in potem vstopila v srbsko^ armado. Eden izmed teh dveh se ie pisal Stibiet-Vu-kasovic\ a imena njegovega tovariša nisem poizvedel. Kmalu čez par dni smo Čitali v listih, da sta bila aretirana v Gorici, ker sta bila v srbski vojaški uniformi. Po informaciji srbskega poslaništva jih je avstrijska vlada izpustila, da sta sc zopet vrnila v svojo novo domovino Srbijo. Pozneje ga nisem nikoli več videl. A mati zemlja slovenska mati je tudj od njega zahtevala svoj tribut. Toda Tvoj duh, dragi Janko, bode vedno živel. F. (i. — Prošnja! Ob Triglavskem jezeru, kjer stoji planinska koča, so med svetovno vojno ustrelili Avstrijci dva ruska vjetnika, preje pa so jih prisilili, da sta si sama izkopala svoj lastni grob. Zakrivila nista ničesar drugega, kakor da sta hotela uteči, ker sta umirala od gladu. Ta grob se nahaja tik ob jezeru. Na grobu je primitiven lesen križ, na gomili pa so posamni slovenski turisti zasadili nekaj planinskih rož. Kateri slovenski kamnosek bi bil tako blag in požrtvovalen, da bi daroval skromno ploščo s primernim napisom, da bi se jo pritrdilo na ta grob v večen spomin avstrijsko - nemškega barbarstva? Kdo bi hotel prispevati v svrbo, da bi se ta plošča prenesla in položila na grob teh dveh brezimnih ruskih mučenikov? Vsa sporočila in morebitne prispevke spie-jema uredništvo »Slov. Naroda«, Rasto P ti s t o s 1 e m š e k. — Celjske vesti. — Dva nova zvona dobi v leseni cerkev sv. Jožefa nad Celjem. — Zgodnje hruške, marelice in breskve so v Celju prodajajo po 80 K kilogram. — Huda vročina je zadnje dni vladala pri nas. Celjani se ob takih dnevih pridno hladijo v bistrih savinskih valovih, kateri so za naše mesto prava dobrota. — Falska elektrika. Vod za tok falske elektrike bo kmalu dogotovljen do Trbovelj, tako da bo v jeseni že na razpolago električen tok. Kakor čujemo, pa naše mesto tega toka najbrže ne bo deležno, ker je ialska elektrarna stavila nesprejemljive zahteve. Treba pa bo vsekakor pričeti se resno baviti s tem vprašanjem, ker mestna elektrarna vedno večjim zahtevani mesta in okolice posebno v zimskem času ne more več ustrezati. — Smrtni slučaji v mesecu juniju. V mestu so umrle 3. v javni bolnici 19, v Invalidskem domu 1 ter v vojaški bolnici 2 osebi. — Vinotočev »pod vejo« je v celjski okolici vedno več. Vinogradniki hočejo do jeseni razprodati staro vino, da bodo imeli na razpolago posodo za novo letino, katera lepo obeta. Vino se prodaja od 28 — 40 kron liter in je ponekod dobre kakovosti. — N adreso železniške uprave. Snočnji izletniški vlak z Gorenjskega je bil silno prenapolnjen. Ze iz Bohinja je vozov primanjkovalo. Zato si je železniška uprava pomagala z živinskimi vagoni, ki pa menda niso za transport ljudi, zlasti ako niso opremljeni s klopmi. Dasi se turisti in izletniki večinoma vozijo v III. razredu, je bil za III. razred na razpolago samo 1 vagon, vsi drugi pa so bili živinski ali II. in I, razreda. Da se ljudje, ki so plačali listke III. razreda, nečejo voziti v živinskih vozovih, ker v teh ni preskrbljeno niti za najprimitivneiše udobnosti, se razume samo ob sebi. Ako ti štev. 160 SLOVENSKI N A K O D« dne 17. julija 1923. Stran b ne dobe mesta v edinem vozu III. razreda, se jim ne more šteti v zlo, ako si iščejo prostora tam. kjer je, to je v vozovih II. in tudi I. razreda. To bi morala železniška uprava upoštevati in poučiti posamne gospode sprevodnike, da računajo z danimi razmerami in ne pode občinstva iz vozov II. in I. razreda, ako jim ne morejo istočasno preskrbeti prostora v vagonih onega razreda, za katerega so potniki plačali svoje listke. Ako bi se to zgodilo, bi železniška uprava vsaj odstranila povod za nepotrebne burne prizore, ki se pri takih prilikah redno dogajajo zlasti na Jesenicah, pa tudi po drugih postaiali, prizori, ki prav po nepotrebnem razburjajo potujoče občinstvo, obenem pa tudi škodujejo ugledu železniške uprave obenem pa tudi njenim organom. Vemo, da v tem pogledu ne zadene toliko krivda železniške uprave v Ljubljani, kakor predvsem ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu, ki notorično prav po pastorski postopa napram potujočimu občinstvu v Sloveniji. — Mestni dekliški internat »Mladika-. Mestni magistrat objavlja: Vsa vprašanja in priglasitve, tičoče se mestnega dekliškega internata »Mladike«, ki je last mestne* občine, je naslavljati od sedaj naprej direktno na mestni magistrat ljubljanski, ki bo dajal v tem oziru potrebna pojasnila in po-^amnike obveščal, če bo mogoče začetkom letošnjega leta internat sploh otvoriti. — Občni zbor gasilske zveze za Slovenijo. Včeraj ob pol 11. uri se je vršila v dvorani Mestnega doma glavna skupščina gasilske zveze za Slovenijo. Na zborovanju so bila častno zastopana skoraj vsa gasilna društva Slovenije. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. Franjo Barle, ki je uvodoma svojega govora pozdravil navzoče delegate. Na dnevnem redu so bila nato razna aktuelna vprašanja, tičeča se zlasti gasilskih potrebščin. Vnela se je mestoma živahna debata glede malenkostnih podpor, ki jih prejemajo gasilna društva. Nadalje se je zavzelo ostro stališče proti davku vpeljanemu na društvene gasilske prireditve, kakor tudi proti carini, ki jo je treba plačati za neobhodno potrebo gasilsko orodje in opravo. Tudi glede znižanja železniške vožnje namerava društvo ukreniti potrebne korake. K zaključku debate ie bil sprejet predlog, da društvo ustanovi lastno gasilsko zavarovalnico in so bili v njen odbor izvoljeni sledeči: Miloša Milinkovls (Ljubljana), Jožef Arhar (Vižmarje, Avgust Jeločnik (Šent Vid), F. Sajovic (Kranj) Josip Turk (Litiblianea). Franc Dežman (Trbovlje), Franc Pristovšek (Žalec). Nato je bil obč. zbor zaključen. Na trgu Sv. Jakoba se je vršila pop. gasil, vaja, ki ie dobro izpadla. Za tem so odšla društva korporativno k »Levu«, kjer se je vršila društvena veselica. — V Radovljici se ustanovi za ves politični okraj na občnem zboru v nedeljo dne 29. julija 1923 ob 11. dopoldne v restavraciji »Kunstelj« — »Udruženje državnih nameščencev in upokojencev« s sekcijami na Bledu, Jesenicah, Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. Sleherni državni nameščenec ter upokojenec in udove po teh iz našega političnega okraja je v lastno korist dolžan in to ne glede na čin in izobrazbo in ne glede na kategorijo, v kateri službuje, prijaviti osebno ali pismeno (tudi v skupnih listah) svoj pristop podpisanemu pripravljalnemu odboru ali pa začasnim poverjenikom in sicer za Bled gospodu naduč. Gradniku, za Boh. Bistrico gospodu nadučitelju Silvestru, za Jesenice gospodu ravnatelju meščanske šole Magerlu in za Kranjsko goro gospodu nadučitelju Fleretu. kateri gospodje dajejo tudi tozadevna pojasnila in osnutek pravil na vpogled. Tovariši Gorenjci! Na lastni koži občutite splošno bedo državnih nameščencev, katero pa mi Gorenjci še temboli občutimo vsled ozke in malo rodovitne in toraj glede prehrane visoko pasivne gorenjske doline in pa vsled letoviškega značaja našega okraja, vsled česar je v našem okraju draginja neprimerno večja, kakor v Zagrebu, Ljubljani. Mariboru, Celju ter po drugih mestih, ter smo primorani uvažati vse najpotrebnejše življenjske potrebščine iz večjih mest, pa vendar smo vedno neupravičeno zapostavljeni za temi, ki imajo vrhu tega še srednje in deloma visoke šole, na katere državni nameščenec z dežele vsled nizke plače in visoke draginje niti enega otroka več pošiljati ne more. — Ako hočete rešiti sebe in ^voio deco počasnega hiranja vsled gladu in popolne propasti, prijavite takoj svoj pristop, ker le v slogi je moč. Priporoča se tudi drugim mestom, da ustanove lokalna udruženja na sedežih okrajnih glavarstev, da bo vsak državni nameščenec tudi lokalno organiziran in ne samo po kategorijah. Za pripravljalni odbor: Josip Turk, okrajni šolski nadzornik, Franc Čebulj, davčni nad-upravitelj. — Javna stenografična tekma na Chri- stofovem učnem zavodu za stenografijo in strojepisje v Ljubljani se je vršila v petek, 'dne 13. t. m. ob 9. uri zjutraj ob obilni udeležbi občinstva. Tekmo je vodila 'državno izprašana učiteljica stenografije, gospa Iv. profesor Robida, in se je je udeležilo 45 go-jenk in gojencev. Prva pri telcmi je bila gdč. K u k m a n Stanka, druga gdčv, B e 1 i-har Ana, obe iz Ljubljane, tretja gdč. Vr-tačnik Marija iz Št. Lamberta pri Zagorju, četrta gdč. K r e s a 1 Ema in peta gdč. J are Ana, obe iz Ljublianc. — Ugoden uspeh javnega tekmovanja kaže na smotrenost pouka in izredno gojitev stenografije na Christofovem zavodu in je razveseljiv pojav na polju stenografičnega napredka. — Smrtna kosa. V Blagovici je umrla 10. tm. ga. Tilka Cerar, roj. Modic, soproga posestnika in lesnega trgovca g. Ernesta Cerarja. Pogreb se je vršil 12. tm. na po- kopališče v Blagovici. Ob grobu ji je zapel moravski pevski zbor ganljive žalostinlde. Pokojna gospa je bila daleč naokrog znana in povsodi visoko spoštovana. Blag ji spomin. — V Ljubljani v Trnovem je umrla ga. Marija Kovačič roj. Debevec, vdova po višjem knjigovodju. Pogreb bo v torek 17. tm. ob 16. iz Trnovske ulice št. 23 na poko" pališče k Sv. Križu. Blag ji spomin. — Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da ukine od torka 17. t. m. promet od Krškega do Križaj a in obratno, tako da se bo vršil obrat le od Novega mesta do Križaj a in obratno po sledečem voznem redu: Odhod od Križaja ob 7.30, dohod v Novo mesto po 9. uri; odhod iz Novega mesta ob 15.40, prihod h Križaju ob 17.30. — Uradniške nadloge. Nočem govoriti o tem, da ni nič preskrbljeno za zboljšanje nadvse neugodnega gmotnega položaja uradništva v dvanajstinah za julij avgust in september in le prav malo v proračun za leto 1923-24, marveč dotakniti se hočem le dveh točk, da se vidi kako skrbi državna uprava za svoje uslužbence tudi takrat, kadar ni prizadeta njena blagajna. 1.) Potne pristoj ine so že od 1. 1920 enake. Kilometrina znaša za vse uradnike 10 K za kilometer in dnevnica ako traja uradni posel vsaj 12 ur po uradniškem čino 80—140 kron, tako da dobi n. pr. uradnik 9. razreda, ako gre v 18 km oddaljeni kraj na komisijo za voz, za dnevnico in delo borih 440 K, dočim samo voz stane 800—1000 K-Posledica je, da morajo razni uradniki romati peš tje in nazaj, ako ne ulove spotoma kak voz. Predstavljajte si slabo zimsko vreme. Vse to pač ni na čast državni upravi. Uradniške organizacije so prosile že ponovno osrednjo vlado, da zviša potne pristojbine vsaj kadar plačujejo komisijske stroške zasebniki. Zaman! 2.) Vladni komisarji raznih denarnih zavodov večinoma še danes nimajo izplačanega zadevnega honorarja za I. in II. četrtletje ti. Dotični znesek, plačan skupno z državnimi pristojbinami, se je namreč pomotoma tudi zara-čunil kot državni dohodek. Naj se odpo-more i v eni i v drugi točki čimpreje. Uradnik. — Avtomobilska poštna zveza Novo-masto-Krško se baje s 15. tm. zopet opusti, češ da ne krije stroškov. Potem bodo zopet obljudeni kraji v Krški dolini, kakor St. Jernej, Kostanjevica itd. ostali navezani na trikratno pošto v tednu. Nam se zdi, da je glavni vzrok pri poštni upravi, ki je sicer znala zviševati poštne pristojbine za 50—100 krat, toda vožnjo bi menda še vedno rada imela po predvojnih cenah. Na omenjeni progi pa je bil tudi osebni promet v poštnih avtomobilih precej Izdaten, manjka le strožja kontrola ali pa so uslužbenci preslabo plačani. — O plačanih brzojavnih odgovoril, ki niso naslovljeni na tisti brzojavni urad, Kjer je bila predana prvotna brzojavka. Zadevno točko brzojavne družbe je ministrstvo takole pojasnilo: Pošiljatelj brzojavke s plačanim odgovorom more zahtevati, da se mu odgovor polije v tisti kraj, ki ga je on označil s tem, da je zapisal pred naslov, In sicer med znak R P (ali odgovor plačan) in naslov brzojavke trne brzojavnega urada, kam naj se naslovi odgovor. To Ime se Šteje in taksira za toliko besed. Iz koliko besed Je sestavljeno. Na pr.: Pošiljatelj, ki preda brzojavko s plačanim odgovorom v Ljubljani za Maribor, želi, naj bo odgovor naslovile« v Celje. Naslov mora takole napraviti: R P 10 (ali »Odgovor plačan 10«) — Celje — Milan Stankovlč. trgovec Marlborc To pomeni, da naslovnik brzojavke MIlan Stankovič, trgovec v Mariboru, lehko naslovi odgovor v Celje. Ne sme se mu pa zavrniti brzojavni odgovor, ako ga naslov! v krai kjer Je bila predana brzojavka s plačanim odgovorom, t. J. v LJubljano. Ako med naslovom In posebno označbo »R P« nI napisan kraj, kamor nal bo odgovor naslovljen, se sme odgovor nasloviti samo na ono brzojavno postajo, kjer Je bila prvotna brzojavka s plačanim odgovorom (predana. — Razširjenje novosadske aerodrom-ske postaje. Ministrstvo vojne i mornarice je odobrilo kredit v znesku 685.000 Din za razširjenje aerodromske postaje v Novem Sadu. — Razpis trafik. Uradni list št. 64 pri-obeuje objavo malih prodajalnic tobaka, ki so v rokah nezaščitenih trafikantov in ki je o njih sklenila komisija za pregled trafik, sestavljena po zakonu o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov, kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev, da se odpovedo v korist vojnim žrtvam. Razpisanih je skupaj 1071 trafik in sicer 529 v okrožju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani, 542 pa v okrožju finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru. Interesente na to objavo opozarjamo. — Lovci pozor! V sredo. 18. tm. ob 8. zvečer se vrši naš širši sestanek v salonu »pri Levu«, Gosposvetska cesta. Zadeva važna! Cimvečjo udeležbo želi pripravljalni odbor »Sploš. lov. društva«. — Vrhunec fine mehanike pisalnega stroja »STOEVVER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. I. — Zahtevajte po vseh restavracijah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrd-ke Gjuro Valjak, Grajska klet, Maribor. — Kino Tivoli. Svetovna učinkovitosti Veleženijalno filmsko delo, sinfonija groze »Nosferatus«. v 5 delih, ki je doživelo svetovni uspeh, se predvaja od danes do srede 18. t. m. »Nosferatus« ej prvorazredna učinkovitost ter spada med remek-dela filmske umetnosti. V resni uri. Med tem, ko se mi veselo zabavamo in ko lahkomišljeno tratimo svoje sile v pretiranem medsebojnem boju, pa dela naš nasprotnik tam preko sistematično in v sklenjeni enotnosti vseh pripravlja smrt našemu življu. In njegovo delo žanje uspehe. Ze je skoraj udušeno naše šolstvo, že je prognana inteligenca, že je posvečeno nasilje, kot zakonitost, da je zlomljena že pri marsikaterem odporna sila. Toda še vedno raste pritisk, še vedno se veča nasilje in vedno bolj učinkovito udarja naš narod. Zlasti sedaj, ko je pritisk posegel na gospodarsko polje. Splošna brezposelnost, nezmožnost odprodaje pridelkov, peza davkov, odvzemanje koncesij našim, podreditev Gorice Vidmu, vse to uvaja revščino v Primorju, da mora zapuščati naš kmet rodno zemljo, da jo z mrzlično nemirnostjo ponuja v odprodajo, ker vrednost zemlje pada, silno in stalno. S tem se pričenja najkatastrofalnejši proces in skoraj se bo pričela odigravati pred našimi očmi presunljiva tragedija — ko umira zdrav in krepak narod, ker je zapuščen od lastnih bratov in ker ga ubija krivica. Ali je tako ohromel naš ponos, da bomo samo neme priče tragedije? Ali je tako izumrla v nas plemenitost, da bomo v nemoralni otopelosti gledali, kako umira pred našimi očmi — brat? Ali pa bo vendar vstala v nas zavest, da ne bo preje blagoslovljena naša svoboda, dokler se ne oddolžimo onim, ki so jo nam dali in sicer s tem, da vsaj brate obvarujemo smrti, če jim že ne moremo doti svobode. Ura je resna ko še nikoli. Vsi moramo na plan, ali pa smo sokri-vi pogubljenja, ki pride nad naše brate. Ni izgovora in opravičila za nikogar, ker ni ga med nami, ki ne bi mogel pomagati po svojih močeh. Zaradi blagra trpečih tam preko zmanjšajmo svoje prepire, bodimo strpljivi in postanimo zidarji, da bo naša državna zgradba močna. Že s tem smo pomagali bratom, ker sila naše države bo izžarevala tudi njim pomoč. Kdo ie, ki bi ne mogel v tem oziru pomagati? Delajmo in varčujmo. en dan v letu ne zapravljajmo, zaradi bratov storimo to! V direktnem razmerju z našim blagostanjem je blagostanje podjarmljenih. V svojem srcu pa nikdar ne pozabimo onih, ki trpe zaradi nas, ki so žrtvovani zavoljo nas. Iz srca pa bo prišla misel o življenju in samo od sebe ustvarjala čudeže, da bo vsled naše pomoči vzdržal naš narod tam preko. Ni ga med nami, ki bi ne mogel tega storiti, sramota nad vse one, ki bi zanemarili to svojo prvo dolžnost. Dvojna sramota pa onim, ki jim je dala usoda obilico zemeljskih dobrot in ki ne pomagajo tudi gmotno, pa čeprav bi mogli. Ni naš človek tisti, ki je bogatin, ki pa je pozabil na brate v sili. Dar za trpeče bo blagoslovil njegovo bogastvo, pozabi j e-nje na brate pa ga bo proklelo. Taka je postava pravice. Bratje! Vso krivico, vsa nasilja so vzdržali naši bratje iz zvestobe do nas, toda revščine, ki povzroča lakoto, ne vzdrži nihče. Ko se šele pričenja lakota, je pomoč še lahka, kasnejše je draga in tudi — prepozna. Ali ta priprosta dejstva res ne morejo vzdramiti vsakogar, vsaj toliko, da poreče: Ne pljunem na svojo čast, temveč grem z onimi, ki delajo za brate v nesreči in zato vstopam v »Jugoslovensko Matico»! Društvene vesti. — Društva jugoslovenskih akademikov v Ptuju II. redni občni zbor se vrši v četrtek dne 19. julija t. 1. ob 10. dopoldne v salonu gostilne Zupančič. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. — Društvo Slov. Rdeči Križ. v Ljubljani je dalje prejelo povodom praznovanja društvenega dne »Crvenega Krsta« in sicer: od gospodične M. Grošelj e ve kot 'dohodek po Podmladku Rdečega Križa v Dramskem gledališču dne 5. junija prirejene predstave 750 Din. in od uprave ljubljanskih gledališč kot prispevek treh gledaliških predstav 'dne 6., 9. in 10. junija letos 1366 Din. Prisrčna hvala vsem. ki so k tem izdatnim darilom prispevali. — Izredni občni zbor »Bratstva« v Mostah. Ker se je pri zadnji objavi kakor tudi pri vabilih napravilo to pogreško, da se ni objavil dnevni red, sklicuje odbor »Bratstva« v Mostah nov izredni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek 23. tm. točno ob 20. zvečer v društv. lok. »Enakosti« v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1.) Razpust društva: 2.) Sklepnje, komu naj pripada društveno premoženje: 3.) Volitev likvidacijskega odbora. Vsi člani naj se izr. obč. zbora sigurno in točno udeleže. Odbor. — Gasilska župa Žalska sklicuje redni občni zbor na nedeljo 29. julija ti. ob ^9. v Roblekovi dvorani v Žalcu z dnevnim redom prvotne okrožnice ter poziva vsa učlanjena društva, da odpošljejo svoje delegate. Isti dan popoldne obhaja v sosednih Gotovljah prost, gasil, društvo svojo dvajsetletnico. Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda"! Turistika in sport. 71 DOMAĆE TEKME. — Split, 15. julija (Izv.) Hajduk : Slovan 4 : 1. Slovan je igral z rezervo in je imel težko stališče, ker ni navajen igrati na peščenem terenu. PRVAK KONTINENTA A. C. SPARTA V ZAGREBU. Prvi dan: Sparta (Praga) : Gradjanski *:0 (0:0). Gradjanski je prvi dan nerealnf podlegel. Tekom prvega polčasa je bil Sparti enak protivnik ter predvedel izredno lepo igro. En goal je padel iz off-sidea. Drugi dan: Sparta : Gradjanski 3:1 (2:0). Od našega posebnega poročevalca. Uvodoma našega poročila moramo takoj omenti, da tudi ta rezultat ne odgovarja igri, ker je bil drugi goal povsem nepravilen. Levo krilo Sparte je namreč centriralo že izven autove črte, nakar je Koželuh zabil drugi goal. Tekma sama le nudila zanimiv in prvovrsten sport. Že dolgo pred začetkom igre so se začele zbirati na ličnem igrišču Concordije ogromne mase naroda, ki so napolnile tribuno in stojišča do zadnjega kotička. Pred igriščem samim jc vladal velikanski promet. Avtomobili, izvoščki, ekvipaže itd. so drveli sem in tja. Zagrebčani imajo pač smisel za sport. Točno ob 18. sta prišli na igrišče obe moštvi, burno pozdravljeni. Naj-preje Gradjanski v svoji tradicijonalni modro črni dresi, zatem Sparta v belo-rdečih nacijonalnih dresah. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Sparta: Hochmann, Hover-Paulin, Kolenaty-Kada-Cerveny, Stepan-Vlček-Koželuh-Dvoraček- Hajne. Gradjanski: Vrdjuka, Šifer-Verderber. Vragovič -Rupec - Gotz, Pavlekovič - Mantler - Per-ška - Pasinek - Babic. Tekma je počela v ostrem, sem in tja valujočem tempu, brez izrazite premoči ene ali druge stranke. Po izraziti in lepi kombinaciji je padel nekako četrt ure po začetku igre prvi goal po Dvofačku, malo kasneje drugi po Koželuhu. Gradjanski ne postane deprimiran, temveč rispostira več napadov, ki se pa ob trdi obrambi Sparte razbij ejo. V krilski vrsti briljira Kada. Polčas 2:0 za goste. Tekom pričetka drugega polčasa uvede Gradjanski ostre napade, pri čemui je eden njegovih napadalcev zrušen na tla pred kazenskim prostorom. Diktirani pen-altv Vragovič neubranljivo pošlje v kot 2:1. Tribuna se strese od silnega aplavza in groma. Kmalu na to krasna kombinacija Sparte. Od Šiferja preslabo pariran udarec na goal. pošlje desno krilo neubranljivo v mrežo. 3:1. Kmalu na to odžvižga sodnik konec. Sparta se je odlikovala z briljantno tehniko, efektno kombinacijo in taktičnimi sposobnostmi. Pred goalom so napadalci v streljanju odpovedali. Gradjanski je predvedel dobro in krasno igro ter se je zlasti odlikovala krilska vrsta z Rupecem, ki je z neumornim elanom podpiral fonvard. — Perška je bil dobro krit. Pasinek pa je polomil dve sigurni šansi. Vrdjuka ni imel prilike, da se izkaže, vsi trije goali pa so bili neubranljivi. Njegov vis-a-vis Hochman pa je v elegantnem stilu ubranil več nevarnih šutov. Srednji krilec Sparte Kada je s svojo briljantno igro zadivil gledalce. Tudi oba partnerja sta bila na višku. Hojer je branil bravurozno, pri Gradianskem je bil Verderber boljši od Šiferja. Sodnik ni bil dorasel težki nalogi. Razgled po slovanskem svetu. — Češki študentje v Sofiji. V torek je prispela iz Prage v Sofijo skupina čeških turistov, članov dijaške sekcije pri praškem turistovskem klubu. Sprejem na kolodvoru je bil zelo svečan. Goste so pričakovali zastopniki turistovskih in drugih organizacij ter mestni češkoslovaški Sokoli. Vlak so pozdravili z burnimi »ura« in »Na zdar« klici ter češko narodno himo, ki jo je igral gvardejski orkester. Nato se je razvila po mestu inpozantna povorka. Z vojaško godbo in prepevanjem slovanskih pesem so spremila domača društva Čehe na odrejena stanovanja. V sredo se je vršil njim na čast banket v »Slavjanski Besedi«. Prvotno je hotelo odpotovati iz Prage 60 študentov, toda Rajko Daskalov, ki je vodil poslaniške posle tudi po prevratu, jim ni hotel dati vizuma, češ, da Je v Bolgariji meščanska vojna. Tako se je njih število znižalo do 38. Novi poslanik v Pragi prot. Mihalčev je vidiral njihove potne liste, toda predno so se odpeljali, so izletniki dobili iz Beograda brzojavko, da se v Bolgariji preliva kri in razgraja meščanska vojna. V brzojavki se je Cehom kategorično odsvetovalo, naj ne potujejo v Bolgarijo. Ne glede na te srbske laži (?) pa je večina odpotovala in se nahaja 'danes v Bolgariji. Takoj prvi dan so se lahko prepričali, da je pri nas mnogo bolj mirno in varno, kakor n. pr. v Srbiji. — Bolgarski listi porabijo pač vsako priliko, da pokaže! o svojo »miroljubnost« napram naši 'državi. — življenje v sodobni Moskvi. Kdor pride v Moskvo sedaj, je lahko srečen, če sploh najde kako pribežališče, kjer si odpočije. Naval tujcev v mesto je dan za dnem večji. Vsi novodošli se morajo prijaviti v vojaškem uradu, ki revidira in izdaja potniške liste. Ta urad je oddelek bivše centralne črezvičajke, sedaj državne politične uprave. Stanovanjska kriza v Moskvi je neznosna. V hotelih je težko dobiti prenočišče. Soba stane mesečno okrog 6 milijard ali 120 dolarjev. Že pred vojno je ime. la Moskva nekako azijatsko lice, sedaj pa, ko je prestolica Rusije, predstavlja mesto, kjer se zbirajo pripadniki vseh številnih plemen in narodov. Med njimi je zlasti mnogo Azijcev, tako da je Moskva postala po revoluciji središte Azije. Tu se zbirajo najrazličnejši stanovi iz indijo. Angore, Afganistana, Daljnega vzhoda in mohame. danci iz Amerik.« in Afrike. V mestu je vedno polno beračev, pohabljencev, slepcev in siromašne dece, ki z monotonim glasom prosi mimoidoče, naj se je usmili in ji da miloščine. Včasih se vidi čudne prizore. Berač kleči in se pripomba z slavo do tal. Nasprotnih pojavov ne manjka. Veliko mestno gledališče je vedno polno. Navadno r^esto v parterju stane 1 in pol dolarja. Pri večjih opernih predstavah stane loža 80 dolarjev. Kljub tem visokim cenam pa je vedno razprodano, kar priča, da j*.* v Moskvi mnogo novih bogatašev. — Cehoslovaki pri slavnosti na Koso-vem polju. Vidovdanske svečanosti na Ko-sovem polju se jc udeležila tudi posebna deputacija češkoslovaškega naroda na čelu s škofom Gorazdom Pavlikom iz Olomuca. Med potjo po Srbiji je bila delegacija predmet navdušenih ovacij. Na beosradskem kolodvoru je sprejelo goste žensko udruženje kneginje Ljubice in številno občinstvo. V Skoplju je pozdravil čehoslovake gen. Pešič kot zastopnik kralja, mitropolit Varnava. veliki župan Vildovie, iupaii mesta in deputacija Sokola. Na Kosovo polje so sc odpeljali gostje z vojaškimi avto* mobili. Obred posvećenja novega lirama v Štipu so opravili škofje Dositej iz Niša, Mihajlo iz Prizrena in Gorazd. Navzoči so bili general Pešič, Terzič in Ristič, češkoslovaški generalni konzul dr. Lcšer. ruski poslanik Strandman. veliki župan koso v. sek pokrajine Sučkovič in mnogobrojno občinstvo iz vseh krajev naše države. Vojne sirote iz Kamenice so pripravile češkoslovaškim gostom prijetno presenečenje. Poklonili so namreč novemu hramu krasen trak z napisom ^Češkoslovaškim junakom, ki so padli za vsobodo svojega in jugoslo-venskega naroda skupno z našimi očeti, poklanjajo vojne sirote«. Po končani svečanosti se jc vršil skupni obed, potem pa so se odpeljali gostje v starodavni samostan Gračanice, potem pa v Skopi j e k škofu Varnovi. Tu jc vodja deputacije Gorazd obiskal 21 pešpolk. ki se imenuje »češkoslovaških Iz Skoplja so odpotovali v Niš in nazaj v Beograd, kjer jih je pogostil mitropolit Dimitrij. Tu jih je pozdravila med drugimi tudi pisateljica J. La/arevičeva in soproga ministrskega predsednika Pašiča. — Državni jezik na Slovaškem. Z uva_ janjem slovaškega jezika na slovaških državnih in javnih uradih gre le polagoma naprej, ker ni kvalificiranih slovaških uradnikov, in pa zaradi opozicije madžarsko . nemških zastopnikov v javnih in občinskih upravah. Bratislavska občina se je po velikem samozatajevanju odločila, da bo odslovila iz svojih služb 63 mestnih uradnikov, kateri se v petih letih niso naučili slovaškega jezika ter kratko in malo izjavili, da se ga tudi učili ne bodo. Zaradi odslovitve se je razvnel v občinskem s\etu hud boj, ker so se postavili na stran cdslovljenili uradnikov Madžari. Nemci, komunisti in nemški socijalni demokrat je. še vse bolj predrzni so Madžari v Podkar-patski Rusiji, posebno v obmejni pokrajini. V Bercgsazu na pr. je nemogoče dogovoriti se v uradih v slovaškem jeziku, zakaj uradništvo. tudi stroko/no, ki ga je jako malo in dvomljive kvalitete, vobčo ne obvlada državnega jezika. Slovaki in čohi delujejo složno in vztrajno, da bi premagali te ovire, ali njih trud se razbije ob premišljeni malomarnosti madžarskega uradništva. Borzna poročila. — Zagreb, 16. julija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.35, 16.40, Pariz 5.50, 5.55, Berlin 0.04, 0.041, Dunaj 0.1,3225, 0.133, Praga 2.84, 2.85, New-vork 94.25, 94.75, Budimpešta 1.06, 1.10, Valute: dolar 93.—, 93.50. — Curih, 16. julija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.25, Berlin 0.0055, Amsterdam 225.50, Newyork 5.73, London 26.35, Pariz 33.80, Milan 24.65, Praga 17.20, Budimpešta 0.065, Bukarešta 3.—, Varšava 0.0048, Dunaj 0.0081Vi, av. žig. krone 0.0081 Vi, Sofija 5.20, Poizvedbe. — Zatekel se je včeraj zvečer lovski pes (frmač) rujav, z belo prsno progo po imenu Ris v okolišu Kolezije. Na ovratniku: Setina Jarše. Odda naj se Rimska cesta 5 II Križaj. — Našli so se 4 blagajniški ključi. Dobe se pri tvrdki Transbalkaniji, Cojzova cesta 1. I. — Izgubila se je v nedeljo zvečer od Lattermannovega drevoreda do Starega tr-\i črna baržunasta torbica (pompandura) z robcem, ključem in molek. Poštenega naj. ditelja se prosi naj isto odda v trafiki, Lat-termannov drevored. — Izgubila se je včeraj dopoldne okoli 11 ure križasta ženska bluza iz Šiške do Ljubljane. Pošten najditelj naj jo odda pro ti nagradi na pošti v Šiški. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Zbirajte znamke za Jugoslovensko Matico"! Prodajalce in VODILNE MOČI ZA PRO* DAJALNO, le dobre in zanes* ljive, IŠČE Manufaktura »Her* me s«, d. z o. z., Ljubljana, Šolski drevored 8. 7253 Stanovanska hiša, nova, na lepem prostoru blizu kolodvora na Dolenjskem, SE PRODA vsled neznosnih raz* mer. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7317 PRODA SE posestvo s pekarno poleg železniške postaje, na najprometnejšem kraju v Sa* vinski dolini. — Poizve se pri* Karel Pečovnik, Šoštanj. 7240 »Prva Jugoslovanska tovarna igralnih kart, d. z om. zavezo* v Ljubljani, Igriška ulica št. 6. išče STENOTIPISTKO, veščo slovenske, hrvatske in nemške stenografije. 7331 Kupini stroj za izdelovanje cementne opeke. Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 7326 Šivilja za novo in popravilo starega perda SE PRIPOROČA ZA NA DOM. — Ponudbe pod »Novo in staro/7329«. Rebraste cevi (Rippenrohre) za ureditev su* silnice lesa na paro, SE KU* PIJO. Ponudbe na: Al. Kane, Mengeš. 7320 stran 6. „SLOVENSKI NAROD44 dne 17. juija 1922. Stev. 160, Gostilničarji pozor! i Stanovanje PRODAM dobro ohranjeno SESA L KO ZA PIVO. — Niu slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7332 Ugodna prilika! MOTORNO KOLO »MotosaJ coch«, 1 % HP, lahko in v do* I brem stanju, z novo pneuma= j tiko, SE PRODA samo za 3500 dinarjev. — Ogleda se pri Ke= j blušek. Hrenova ulica 17. 7319 I sredini mesta SE ZAMENJA ZA STANOVANJE V ŠIŠKI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7323 Prtmarij dr. Josip Stoje ne ordinira do srede - avgusta 1.1. - 7310 Elektrik-strojnik, I Več železnih oken zanesljiva, samostojna moč, iz* urjen tudi v strojnem ključav* ničarstvu, IŠČE SLUŽBO. — Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Slov. Naroda« v Cclju. 7309 treslo. 40000 blejskih razglednic v osmih vrstah barvaste (kromosvetlotisk) po najnižji ceni prodajata Braća Bralić, Virovitica. 1 vagon CRESLA. I vagon HRASTOVIH PLOHOV in NEKOLIKO ČRNEGA GA* BRA ZA PALCE PRODA F. Tome, Goričane, p. Med; \'ode. 7321 Slovenska agencija, Sarajevo Kralja Petra ulica 54 Naj! ulantnejše posredovanje v pj odaji vseh industrijskih, trgovskih tehničnih strokah. Najpovoljnejši uspeh zajamčen. Korespondenca v vseh jezikih Evrr.pe. Bančne garancije na razpolago. imajo izvanredno priliko, urediti svoja skladišča oziroma filijalke v Sarajevu. Strokovne moči in lokali na razpolago. Informacije daje Slovenska agencija, Sarajevo, Kralja Petra ulica 54. Hladilni stroj (Kuhlmaschine), nov, kom* pleten, Amoniak ; kompres* sor se v Mariboru ugodno proda. — Pojasnila daje: Oglasni zavod Fran lToršič, Maribor. 7322 Tražimo na veliko otpatke konoplje, kudelje, lana. vune, stare kosti, rogove, staro željezo, bakar i aluminij. — Pi? smene ponude uz naznaku vrste, količine i cijene poslati na naslov: »Omia«, tehničko* komercijalna poslovnica Miletić i Drugovi, Beograd, Ulica Bana Strahinića 30. 7312 v velikosti 250 X 150 NAPROs DAJ. — Ključavničarstvo J os. Vi'eibl. Slomškova ul. 14. 7247 Mesta učenke V KAKI TRGOVINI IŠČE DEKLICA poštenih staršev. — Naslov pove uprava »Sloven? skcLja Naroda«. 7249 Sprejmem Z Krepita vajenca od 15 let naprej za mizars'vo v Ljubi ian = . Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Takoj 7293' Proda se popolnoma nov kompleten samo-var na plin na 2 ognja ter 2 krasni podobi v okvirju po nizki ceni. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Samovar 7150. mMfliE Stanovanje, obstoječe vsaj iz treh sob s pri; tiklinami. IŠČEM A' NOVI HIŠI. — N'ajemnina postranska stvar. — Naslov pri: H. Priv; šek, Ljubljana, Miklošičeva ce= sta 18 L desno. 7208 Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je najina dobra sestra, oziroma teta in svakinja, gospa vdova po višjem knjigovodji danes po dolgotrajni bolezni, previđena s sv. zakramenti, ob 2. zjutraj preselila v večnost. Pogreb predrage raj niče bo v torek ob 4. iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 23, na pokopališče k Sv. Križu. 1 i V Ljubljani, dne 16. julija 1923. ija Lebar iti Debevec, sestri — r rani a Lebar in Helena Repovš roj in ostalo sorodstvo. Prodajo se HRASTOVI HLODI ca. 40 do 50 m3 od 30 cm debe* line naprej, franko vogon po« staja pri Celju: 10% od 25 cm debeline naprej. — Dolžina od 2.80 metra naprej. Točna do= bava. — Ogledati pri: Vinko Auguštin. Sv. Jurij ob Južni železnici pri Celju. ' 7307 CEMENT, OPEKA in PREMOG, vsaka množina PO ZNIŽA* NIH CENAH NA RAZPO LAGO pri H. Petrič. Ljub? liana. Dunajska cesta št. 33 (skladišče »Balkan«. Telefon interurban 366. 6320 Enonadstropna hiša na prometnem kraju V MARI* BOgU NAPRODAJ. V hiši se nahajajo trgovski lokali, gostil* na, klet in 4 stanovanja: pro= storno dvorišče. Kupec se lah* ko takoj vseli, ker se lastnik izseli. Cena 375.000 Din ali 98 tisoč lir. Istotam se prodasfa v mariborski okolici se nahaja; joča dva vinograda, eden za 75 tisoč, drugi za 50 tisoč dinarjev. — Ponudbe je poslati pod »Hi* ša 1000 7308« na upravo »Slov. Naroda«. Stavbeni tehnik samostojna moč se takoj sprejme pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO, Tabor 2. 7302 mehanična delavnica (popra vljalnica) L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6-1. Sokolski kroj, skoro nov. Si ve uprava se: PO UGODNI (}>vi- i ■i.r:\ ir / i u t.K.Nk CKLSNJE (dobre so Slov. Nar.«. Proda se AUTO „Kome t" Proda se malo rabljen anto znamke „Itala" ali zamenja ?a mali tovorn« auTo. Vprašati pod .Auto Itala 7281* na upravo Slov. Naroda. 7281 Mišji tifus-bacili so najboljše sredstvo za po; končavanje hišnih miši. podgan in poljskih miši. Dobivajo sc v lekarni F. KL* RALT, Gosposvctska Cesta, v Ljubljani, 713S je najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha. — Otročje lahko delo in minimaU na poraba — Dobi se v vseh boljših trgovinah. — Glavna zaloga Aleks. \\"isiak. Ljubi ja; na, Gosposvetska cesta. 721°- Odvetnika dr. Viktor Moro III vm HUšerieva ulica 5. Popravljam in oglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. POZOR! 5307 Originalna Polhova dvokclesa z dobro pnenmatiko po Din 1900. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih m različnih otroških vozičkov po ceni na prodaj. .TRIBUNA" F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. CENI PRODA, — Naslov po* 7257 tudi divje drobnice) in BO* - ROVNICE več i o množino. MALINI! (več vagonov). — ' Ponudbe / navedbo najnižjih »tUKUm, novega tipa. z elek* cen, postavljeno franko oddaj« meno razsvetljavo, pogonom, pa postaja v lastni posodi ali rezervno pneumatiko in kom* brc/ nje na- nletnim orodjem. Auto je v SREČKO POTNIK, tvornica dobrem stanju in stane 50.000 dinarjev. — Naslov pove Ppra* tOV, Ljubljana, Metelkova ulica va »Slov. Nar«,da«. 7177 6975 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ «□□□□□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ C=>BCDaCDlCDlCDaCDaCDiOiC31CZDiOBCDiC31Cr U Cena ugodna! Cena ugodna! in dr. Albin Suyer naznanjata da sta otvorila skupno odvetniško pisarno v Ljubljani na Gosposvetski cesti 2 (Palača Evropa.). Trinadstropna hiša V GRADCU SE PRODA. — Ista se tudi zamenja s kako drugo hišo v Ljubljani ali Za; grehu. Celju, ali Mariboru. — Naslov pri: H. Privšck, Ljub« Ijana, Miklošičeva cesta št. 18. 7209 Kruta smrt še ne prizanaša, ugrabila mi je danes mojo ljubljeno ženo, svakinjo in teto Tilko Cerar roj. Modic soprogo posestnika in lesnega trgovca Po dolgi mučni bolezni jo je vsemogočni previđeno s svetotajstvi poklical k sebi 10. t. m. ob dveh popoldne. Pogreb se je vršil 12. t. m. ob 10. na pokopališče v Blagovici. Globoko žalujoči Ernest, soprog. — Miro, Janez, Marija, Draga, Nusa, otroci. Zahvala, Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki so mi tako iskreno stali v teh težkih dneh na strani in v tako obilnem številu spremili mojo nepozabno ženo STANOVANJE obstoječe iz 2 sob, kuhinje, predsobe in pritlkline, ter nekoliko vrta v novi hi*i pod Tivoli je as. oddam dot čne m u ki mi posod' od 60.000 do 70.000 D m ali mi za nekaj let naprej plača. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Začasno stanovanje 7.287«. Zemljišče za malo stanovanjsko kolonijo, solnčna lega, na periferiji me; sta Maribora, v obsegu 3 do 6 oralov IŠČE »Mojmir«. Kredit; na in stavbna zadruga v Mari; boru. 723° k zadnjemu počitku. Prav topla hvala moravškamu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem darovalcem lepih vencev. Ponovno vsem, ki so mi lajšali gorje — plačaj Bog! V BLAGOVICI, dne 13. julija 1923 Ernest Cerar, soprog. samostojen delavec vešč vseh pisarniških del, posebno občevanja s strankami, želi stalno mesto. Ponudbe z navedbo plače na upr. Slov. Naroda pod Neutrudljiv. Gospod v večletno prakso, zmožen slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi, išče primerne službe. Sprejme tudi mesto skladiščnika, poslovodje ali kaj podobnega. Ponudbe z navedbo plače pod Dobra moč" na upr. Slov. Naroda. Kapital NALOŽIŠ NAJBOLJE ZA ZGRADBO MLINA. — Vod* na moč, malo prvovrstno po; sestvo, nova hiša z gospodar; skim poslopjem, blizu mesta in kolodvora na Dolenjskem NA PRODAJ PO NIZKI CENI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7148 Velika trgovska hiša kjer se nahajajo dobroidoča gostilna, trgovina in parna pekarna v industrijskem mestu v Sloveniji se proda. Ozira se samo na kapitalistične reflektante. Naslov se izve pri uprav, tega lista. 7277 ? Pristni, naravni I ■ s sladkorjem vkuhan * j po 21 dinarje? za 1 kg s • nudi lekarna j* ! dr. G. P;ccoli - Ljubljana j I Dunajska cesta ■ Najugodnejša prilika za nakup drv! Vsled pomanjkanja prostora ODDAJAM PO ZNATNO ZIŽANI CENI DRVA trda in mehka (odrezki od žage in parketov) v vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavijo drva tudi na dom. — Ivan Ši; ška. tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana. Metelkova ulU ca 4. Telefon št. 244. 6093 Kitnim hrastove plohe 50 mm debele. 3 m dolge, para* lclno rezane, od 24 do 34 cm široke BOROVE in SMREKOVE DESKE, I. vrstne in suhe, rez specijalna in se ista ponuds niku naznani pismeno. BIKO? VE PLOHE, nežajmane. I, in II vrste, S5. 90, 95, 100 mm. od 2 do 4 m dolžine in 24 do 50 cm širine, vsakih ca. 4 m3. Bl'KO* VO OGLJE, suho in brez pra= hu. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Stalna kupčija 7213« do 20. t. m. z navedbo cen in množine. Što treba svaki trgovac ? Terminologija trg. znanosti priručnik za svagdanju uporabu svakom trgovcu, industrijalcu, a naročito svim bankovnim zavodima. — Cijena Din 100. Pouzečem šalje Privredna knjižara, Zagreb Pešćenica VI, tor. 9 g Knjižare dobivaju veliki popust! o o 0 0 0 0 ■ 0 ■ 0 0 Naročite pergament št. 2 in pol, 3 in pol in maščobni papin dokler traja zaloga. Razpošilja na veliko in malo pisarniške in šolske potrebščine ter vse papirnate okraske za slaščičarne, restavracije in zdravilišča trgovina JOSIP OMERZA, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 6, I. nadstr, v hiši lekarne Dr. Piccoli. OaOIOiOB030IOIOBOIOE06 0SO? o o ■ o ■ o o ■ o o ■ o o o CD E. broj 10.749. 7:20-1 (Nabavka mesa.) Na dan 24. jula tekuće godine u 11 časova prije podne održat će se kod intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani druga usmena javna licitacija za isporuko mesa garnizonu Ljubljanskom za vreme od 1. augusta do kraja septembra ove godine po propisanim uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani. Kaucija 5% polaže se na dan licitacije na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani po cl. 88 zakona o državnom računovodstvu. Iz kancelarije intendanture Drav. div. oblasti n Ljubljani, 11. iula 1923. godine. umu in UNITED AMERIllIi LIIES IH L Filijalka Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. G. DRAšKOVIĆ Zagreb, ,,B" cesta pri državnem kolodvoru. PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bu ć Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričević. — Bitoli: Gjorjjje J. Diinitri-jevič & Komp., Bulev«*rd Kralja Aleksandra 187. - Vel. beekerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Pet'a 4. P otnike do Hamburga spremila družbeni uradnki i ■ ! m en et t\ o i Proda se prvovrstni hotel s kavarno, gostilno in mesnico po ugodni ceni. Popolnoma moderno urejene sobe za tujce, kompletna strojna hladilnica z električnim pogonom, posebni oddelki za pivo, meso, izdelovanje umetnega ledu, velika gospodarska poslopja, v zelo prometnem trgu severne Slovenije. Vselitev mogoča takoj ali po dogovoru. Takoj potreben kapital Din 750.000—, ostanek po ugodnih pogojih. Pismene ponudbe pod „Dober kup", na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. : ■ : 5 lira 0662 ^714 37 68 31 IM 953152 D$-C 0954 UU