št, tj Cena Mi i.- Iznaja vsak dao popoldne izvzemal oadelje id praznika- —-vrat A uid 2. do 100 vrat a Din 250 od 100 do 300 vrat * Dtn S. većji vrata utn Popust po dogovoru, inaerainJ davek posebej — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. aa Inozemstvo Din 25.— BjDJMftsJ »Slovenski Narode UKSDIfMTVO m UPftAVTCttTVO UUBUANa, Kamfljeva eDea tter. S Telefon: tl-22. H-K 81-25 ta 31-26 Podruinleo: MARIBOR, Orajakl trg at. 7 — NOVO MESTO, Ljuoijanska cesta, telefon at. 26 — CKLJB. celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon at- 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ ^PAf>ay\ Slomškov trg & — Postna hranilnica v LJubljani AL 10351 Senzacionalna razkritja romanske policile t Preprečen državni udar Železne garde Na pravoslavni praznik bogojavljenja aa ta turo Železne garde, ld bi uvedla v voditelja teroristov vali ubiti kralja in Slane — Seda] vlade ter proglasiti dik-so prijeli tudi glavnega BUKAREŠTA, 28. jan. e. Po službenih vesteh je bil včeraj aretiran profesor Horija Siba, ki ga smatrajo za vodjo teroristov Železne garde. Horija Siba je sodeloval s poročnikom Dimitrescom, s katerim je sestavil naravnost peklenski načrt, ki naj bi bil izveden na dan bogojavl jenje. Če ne bi bilo slučajne eksplozije 4. januarja, ki je porušila teroristično delavnico in opozorila policijo na priprave teroristov, bi teroristi na dan bogojavljenja s plamenicami in bombami ter ročnimi granatami, ki so jih imeli pripravljenih nad 1500, izvedli svoj peklenski načrt. Službeno poročilo ugotavlja, da so hoteli teroristi na dan bogojavljenja, ko bi šli kralj, člani vlade in drugi odličniki v sprevodu od trga Calea Victoria proti Tampanici, napasti sprevod s plamenicami, bombami in granatami, tako da bi hkrati izvršili atentat na najvišje čmitelje v državi. Takoj nato bi teroristi poskušali zavze-ti vsa važna javna poslopja in proglasiti diktaturo Železne garde. Vsa romunska javnost je silno razburjena zaradi teh odkritij in prebivalstvo je hvaležno policiji, da se jI je pra-vočasn oposrečilo odkriti ta peklenski načrt in z enim samim udarcem paralizirati celokupno akcijo te teroristične J skupine, ki je le ostala v državi po smrti Codreana. V službenih bogih poudarjajo, da gre sa osamljen poskus teroristov. Naglasa jo, da so namreč vsi bivši legionarski vodje, ki so v tem pokretu popre je zavzemali važne položaje in so bili voditelji gibanja, podali izjavo, a katero se odrekajo vsaki akciji, obenem pa so pristopili k sedanjemu režimu, trdno odločeni, da bodo v bodoče delali samo v korist naroda in države. Poskus uporabe bomb in celega arsenala orožja za ubijanje ljudi namreč nazorno kaže, da to pot ne gre za kako ideološko akcijo, temveč za patološki primer. Policija nadaljuje z vso vnemo preiskavo. Mislijo, da se bo to pot oblastem posrečilo, da iztrebijo še zadnje ostanke Železne garde. V začetku prihodnjega tedna se prične v Kljužu proces proti teroristom, ki so napravili atentat na rektorja Stefanesca Goanga. Mislijo, da bodo vsi krivci obsojeni na smrt. V ostalem je bilo sklenjeno, da se uporabi smrtna kazen ne samo proti atentatorjem, temveč tudi napram vsem sodelavcem poročnika Dimitresca, ki je bil v zvezi s profesorjem Vasilom Gri-peseom in ki je spreejmal denar in navodila od profesorja Horija Sibe. Italijanske grožnje Franciji Ofuciozni komentar o stališču Italije do Francije MIlan. 27 januarja. AA Revija »Rela-ziom Internazionali« prinaša članek o francoskem stališču napram zmagi generala Franca Španska meščanska vojna se približuje koncu ter je zdaj stopilo v prvo vrsto drugo vprašanje, vprašanje kompenzacije za francoske interese Pariški »Temps« je v svojem članku z dne 24. januarja zahteval, naj Francija zahteva po zmagi generala Franca gotove garancije na račun nacionalne Španije. Na ta način lansira francoska vlada vesti o aspi racij ah na otok Minor-cq in na španski Maroko. Te vesti se že ilje časa širijo v gotovem delu tiska icoska vlada na ta način sama razmlš-|a o možnosti spremembe sedanjega sta-|ja v Sredozemskem morju. Taki nameni Jl^nco^ke vlade pomenijo izzivanje ter tevolake Politiene tendence mogle izzvati P* v vojno kakor pa jo preprečiti. Debata o lwianji politiki v francoskem parlamen-tuTfe bila zelo značilna, ker se je gibala v Istem smislu. Francoski zunanji minister BcTinet je zavzel dvoumno stališče ter ni ho:el govoriti o »kompenzacijah in garancijah«, ki jih istočasno zahteva organ zunanjega ministra. Ce se vzame v ozlr, da je Francija odgovorila odločno z »ne«, ko je Italija postavila svoje zahteve, potem je treba naglasiti, da je Francija v toku zadnjih dni še bolj naglasila svoje negativno stališče. Ako Francija ostane še nadalje pri svoji dosedanji politiki, potem se lahko zgodi, da bo špansko vprašanje In vprašanje italijanskih zahtev zahtevalo Istočasno akcijo. Ob tej priliki bi se reševali tudi razni drugi evropski problemi, k! še vedno niso rešeni. Francoska vlada mora računati s tem, da bi ves italijanski narod prijel za orožje, ako bi Francija po-skuš?1a razširiti svojo oblast na teritorije, ki niso njeni. Odkar je na č?lu italijanskega naroda zmagovalec in tvorec nje- ne veličine Benitto Mussolini, je italijanski narod odločnejši kakor kdajkoli prej v obrambi svojih pravic, ki jih bo branil z vsemi sredstvi. Demonstracije v Rimu Rim, 28. jan. e. Zaradi padca Barcelone so imeli včeraj dijaki v Rimu prosto in tudi na univerzi ni bilo predavanj. Zaradi tega se je zbralo več sto dijakov in hotelo pred francosko poslaništvo ter francoski institut, da demonstrirajo proti Franciji. Oblasti so pa hitro poslale na ulico vojaštvo In policijo. Dvesto karabin jer jev je zaprlo v»=eh šest ulic, ki vodijo na trg Far-nese, kjer je francosko poslaništvo. Neprestano vzklikajoč proti Franciji so dijaki nato krenili v notranjost mesta in demonstrirali proti trgovcem, ki niso razobesili zastav, in proti lastnikom trgovin, ki niso Italijani. Važna seja francoske vlade PARIZ, 28. jan. e. Danes bo seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji bodo sklepali o vprašanjih zunanje politike v zvezi s padcem Barcelone, glede vpoklica italijanskih rezervistov in zadnjih protifranco-skih demonstracij v Italiji. Seji pripisujejo posebno važnost ker smatrajo zunanjepolitični položaj v vseh političnih krogih za izredno resen. Več tujih listov je prineslo vest, da je francosko vojno ministrstvo pozvalo na vojaške vaje gotovo število rezervistov. Uradni krogi to vest kategorično demantirajo. Po potresu kuga in lakota Strahotna razdejanja v čilu — že okrog 30.000 mrtvih — Škoda gre v milijarde španske vojne še ne bo konec Republikanci se ne mislijo vdati in hočejo braniti Madrid do zadnjega VALENCIJA, 28. jan. AA. General Mia-ja je izjavil dopisniku Havasa, da Madrid ni pesimističen zaradi dogodkov v Kataloniji. Prestolnica je pripravljena tudi danes enako kakor leta 1936 braniti vsako ped zemlje. Morala ljudstva je zelo visoka Republikanski Španiji ostane Še nadalje Široko polje borbe. General Časa, namestnik poveljnika republikanskih čet na madridskem bojišča pa je Izjavil, »da bo španska vojna trajala toliko časa, dokler se prava Španija ne vr-n*» Spancem«. Francovei nroi*iraio dalje BURGOS. 28. jan- AA. Uradno poročilo poveljstva nacionalnih čet pravi .da so nacionalne čete napredovale 22 km severno od Barcelone ter zasedle važno mesto Ma-taro Na centralnem bojišču so nacionalne čete zasedle važno prometno križišče Ar-tez. Problem beguncev Pariz, 28. jan. e. Zunanji minister Bon-net je včeraj sprejel ruskega veleposlanika Suriča, takoj za njim pa španskega poslanica Blasca Martineza. S španskim poslanikom je razpravljal glede sprejema španskih beguncev na francosko ozemlje. Francija bo skrbela za begunce, kar je sprejela tudi vsa skupščina z odobravanjem na znanje. V Franciji pričakujejo te dni prihod najmanj 100.000 beguncev iz Španije. Francoske oblasti so ukrenile vse potrebno za hitro namestitev in prebrano teh beguncev. Pričakujejo, da bo glavni del beguncev prišel po cesti preko Andore, ki pa je močno zasnežena. Ponekod je sneg visok poldrugi meter Iz francoskih obmejnih krajev so poslali de- lavce, da očistijo cesto, da bodo nesrečneži lahko prišli čez Pireneje. Begunce bodo razmestili v treh okrožjih južne Francije. Zunanje ministrstvo je izdalo naslednje I poročilo: Zunanji minister Bonnet je spre-I jel španskega poslanika, ki mu je razložil, j da je imela španska vlada sejo v zvezi z j vprašanjem določitve nevtralnega pasu v j Španiji ob francoski meji, kamor naj bi I s« namestilo okrog 150.000 beguncev, žen, otrok in starcev, in je prišel do zaključka, da je nemogoče ustvariti tak pas. Poslanik španske republike je predlagal Bonnetu, naj begunce iz republikanske Španije razmestijo v južni Franciji, ali pa naj jih prepeljejo v južno Afriko. Bonnet je odgovoril španskemu poslaniku, da bo glede na Človekoljubnost tega predloga predlagal ministrskemu svetu, naj reši zadevo v tem smislu. General Franco pa je sploh odklonil vsak predlog glede določitve nevtralne cone Santiago de Chile, 28. jan. e. Položaj v področju, ki je bilo prizadeto po potresu, je vedno bolj resen in nevaren za one, ki so preživeli katastrofo. Pomanjkanje živil je namreč vedno bolj občutno, poleg tega pa so že izbruhnile nevarne epidemije, ker leže mrliči po ulicah in se trupla v vročini razkrajajo. Prebivalstvo prosi v svojem obupu po radiu za pomoč, zlasti, da mu naglo pošljejo kemikalije za razkuževanje vode. Včeraj je bilo ustreljenih več ljudi, ki so hoteli ropati in krasti. Po zadnjih vesteh je katastrofa zahtevala 20.000 do 30.000 smrtnih žrtev, med temi jih je samo v Chillanu 10.000. Usoda več tisoč ljudi je povsem neznana. Oblasti so mobilizirale vojsko, zlasti pionirske in tehnične oddelke, ki so neumorno na delu, vendar gre reševalna akcija in pokopavanje mrličev, ki so večinoma pod razvalinami, počasi izpod rok. V nekaterih mestih, ki so bila po potresu najhujše prizadeta, leže mrliči kar po ulicah, j Po vesteh posebnega dopisnika United I Press je ponekod škoda tako ogromna, da ' je ni mogoče preceniti. Oškodovana je seveda tudi lastnina tujih podanikov. Nem-i ška, francoska in angleška letala nepre-| stano krožijo nad potresnim ozemljem in { skušajo nuditi prebivalstvu pomoč. Iz i ^antiaga je krenilo na pot več tisoč avto j mobilov z živili in raznimi potrebščina-; mi, vendar pa skoraj ne morejo naprej, : ker so pota razdejana, porušeni pa tudi , vsi mostovi. Sodijo, da znaša samo v Concepcionu škoda nad 300 milijonov pe-j zet. Ogroženo prebivalstvo bo evakuirano. Smernice notranje in zunanje politike Turčije ostanejo nespremenjene Izjava novega ministrskega predsednika — Soglasna zaupnica narodne skupščine Carigrad, 28. jan. e. Novi predsednik turške vlade Refik Saidam je sprejel domače in tuje novinarje, ki jim je dal daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril: V turški politiki ne bo nobenih sprememb. Vse delo se bo nadaljevalo, kakor je bilo doslej. Razne vesti o uvedbi stare pisave, verskega pouka v šolah, odstranitvi žensk iz pisarn, so popolnoma izmišljene. Mada ne bo ukinila ne socialne svobode, ne ženskih pravic. Prav tako bo tudi smer zunanje politike ostala ne-izpremenjena. Včeraj popoldne se je nova vlada predstavila narodni skupščini. Po govoru predsednika vlade, ki je pojasnil glavne smernice programa vlade, je bilo glasovanje, pri katerem je skupščina soglasno izrazila vladi zaupnico. Sodijo, da je bila včeraj zadnja seja skupščine, ki bo zdaj najbrže razpuščena in bodo v kratkem nove volitve, najbrž že v februarju ali pa v začetku marca. Spremembe v angleški vladi London, 28. januarja. AA. Reuter: Reu-ter izve, da bo predsednik vlade Cham-berlain verjetno že danes izvršil rekonstrukcijo svoje vlade. Smatrajo, da bo ministrstvo za dominione poverjeno siru Tho-masu Inskipu. za ministra za koordinacijo državne obrambe pa bo imenovan lord Catfield, bivši mornariški minister. Paul Morand prispel ' v 28. jan. e. Včeraj je prispel v Beograd sloviti francoski književnik Paul Morand, ki bo predsedoval podunavski komisiji, katere sedež je sedaj v Beogradu. Roparski napad na vlak v Nemčiji Pri Deosauu so hoten izropati poštni vlak Berlin, 28. jan. g. Pri Dessauu je bil davi ob 4. izvršen drzen roparski napad na sta tik ob cesti-hon zxečslu0,čžxnd rbjl2p vlak. Na mestu, kjer vodi železniška proga tik ob cesti, je čakal neki avtomobil, ki je nato spremljal vlak. Iz avtomobila so streljali na vlak in hudo ranili strojevodjo m vlakovodjo ter enega sprevodnika Ko je kurjač vlak ustavil, so roparji vdr li v poštni voz in prebrskali vse j pošiljke. Iskali so denar, ki sa pa k ni bilo, ker je bila večja pošiljka denarja poslana v Haale s prejšnjim vlakom. Roparji so oči vidno hoteli priti do te pošiljke. Ko so videli, da bodo ostali praznih rok, so zmetali vso pošto iz vlaka in nato pobegnili z avtomobilom. Dogodek je izzval veliko razburjenje in vse kaže, da je že nekaj časa sem na delu dobro organizirana gangstrska družna, ki ima najbrže Prost prehod nemške vojske preko ČSR London, 28. jan. e. V Angliji je zbudila največjo senzacijo vest, da sta Nemčija in Češkoslovaška podpisali sporazum, na podlagi katerega lahko nemške vojaške čete prekoračijo Češkoslovaško kadarkoli ne da bi zaprosile za prehodno dovoljenje češkoslovaške oblasti- Zaposlitev italijanskih delavcev v Nemčiji Berlin, 28. jan. br. Tu je bil v torek podpisan dogovor, po katerem bo Nemčija, zaposlila letos 37.000 italijanskih poljskih delavcev, ki bodo nameščeni po raznih delih Nemčije in na kmetijah. Ameriška letala za Francijo in Anglijo Pariz, 28. jan. h. »Pariš Midi« poroda iz New Torka, da se vodijo med Francijo in Zedinjenimi državami pogajanja sa nabavo 600 vojnih letal. Prva pošiljka 12* letal je že v dela in bo poslana v Francijo sredi februarja. Prav tako se vodijo pogajanja tudi med Ameriko in Anglijo glede dobave 5tf vojnih letat Sorzna poročila. Onih, 28. januarja, Beograd 10, Pariz 11.7035, London 20.7125, NewYork 443.125 Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 238.12, Berlin 17742, Praga 15.15, Varšava poCtticut ot%o%nl(k Glasilo nadškofa dr. šarlča o hatolišhth strankah Na drugem mesfu poročamo o sporu med zagrebško klerikalno »Hrvatsko stražom in sarajevskim »Katoličkim tjednikom* radi članka, ki ga je le-ta obja\,il8. t. m. o katoliških strankah. V boljše razumevanje tega spora naj tu navedemo bistvene odstavke iz dotičnega članka, ki je dal po\*od za konflikt med zagrebškim in sarajevskim katoliškim organom. »Katolički tjednik« je napisal: »\Tobena politična stranka se ne sme identificirati * cerkinjo in se predstavljati kot poklicana branilka in predsta\mica čerk\*enih in katoliških interesov. Prav tako se ne sme nobena politična stranka ponašati s katoliškim imenom, ker ni med politiko in cerkvijo nobene po\'ezanosti. Cerkev ni bila osnovana za to, da bi ure/eva-la pozemel jske stvari, mon'cč je bila usta-novljena za to, da rešuje duše To naj bi imeli stalno in vsikdar pred očmi duhoimi-ki-potitiki... Katoliške stranke spadajo danes že v preteklost. Ziemo jih savno Se v Belgiji, Švici, na Holandskem in na Slovaškem kot nesodobnost ni pojav. Posnemati hočejo bivši nemški katoliški centrum, ki pa je tudi že propadel. Take stranke niso nikdar in nikjer dosegle kakih posebnih uspehov za cerkev in za katoliško stvar, ker niso bite dalekovidne in ustvarjajoče. Zato gledamo z veliko skepso na slovaške ministre monsignore in na njihov totalitarni režim... Nikdar ne rodi vmešavanje cerkvenih krogov v politiko nobenega blagoslovljenega sadu ne za cerkev, ne ra narod. Cerkev in politika ne smta biti pod enim kro\*om, ker sta to dva povsem različna s\'etovu. Vem mora biti nad politiko, ker sicer škoduje sebi in politiki* Rusi ali Ukrajinci? V novosadskem dnevniku »Dan* je napisal inž. Milivoj Matic članek »Ukrajinci v Vojvodini«. V njem se zavzema za to. da bi odslej imeno\'ali v Vojvodini naseljene Maloruse. ki so se priselili iz Podkar-patske Rusije, ki je bila pred tedni preime-no\>ana v Podkarpatsko Ukrajino — Ukrajince. Proti Matičeiim predlogom je v istem lisiu z vso od loč nosi jo nastopil znani novinar in bivši narodni poslanec Dimitrij* Klicin. V svojem članku, v katerem pobija Matiče\ra izvajanja, dokazuje, da Ukrajinci kot narod sploh ne obstojajo. Matoru-ski prebivalci vzhodne Galicije in Podkar-patske Rusije so sebe vedno imenovati Ruse in svoj jezik ruščino. Rusine, Rut ene in kasneje Ukrajince je umetno ustvarila Avstrija, V petdesetih letih preteklega stoletja je na ukaz cesarja Franca Jožefa minister grof Stadion poklical k sebi na Dunaj \oditelje galiških Rusov in zahteval od njih. da se v bodoče ne imenujejo več Ruse, marveč samo Rusine ali Rutene, če$ da bo sicer vlada proti njim postopata z vso strogostjo. Tako je nastala »rusinska* ali »rutenska« narodnost. Toda pojma »Rusin* in »rusinski« sta še preveč spominjata na »Rus« in »ruski«j zato so na Dunaju kmalu iznašli novo narodnost mesto rusinske — ukrajinsko in novo »rusinsko« domovino — Ukrajino. Narod, ki mu je Avstrija hotela vsiliti tudi mesto cirilice latinico, ni hotel ničesar slišati ne o »rusinstvu«, ne o »ukrajinstvu«. pač pa se Ji je posrečilo pridobiti za svoje načrte armado podkupljive inteligence, ki je za Judeževe groše prevzela propagando za ukrajinstvo. KUcin zaključuje svoj članek: »Posebnega ukrajinskega jezika ni, nego samo maforusko narečje ruskega jezika. Zato so prebivalci Južne Rusije (ruske Ukrajine), vzhodne Galicije (sedaj v sestavu Poljske), Bukovine (sedaj v sestavu Rumunije) in Podkar-patske Rusije po svoji natodnosti samo Rusi, a ne Ukrajinci, pa naj so pravoslavne ali grškokatoliške vere. Ukrajinsko ime Je samo pokrajinskega pomena, kakor je krajinsko v Srbiji, krajišniško v Bosni (in kranjsko v Sloveniji, dostavljamo ml), a ni in ne more biti obeležje posebne narodno-sii, odvojeno od ruskega imena. Zato ni treba* da bi mi vsiljevali našim tako zvanim »Rusinom« ukrajinsko imet Siromak Ivan Cankar Sarajevski »Katolički tjednik« poroča iz Sibinja: »Na Treh kraljev dan 5. t. nru so priredili neki studenti iz Slavonskega Broda in okolice tako zvani kult urno-prosvetni večer v Sibinju. Pri tej priliki so uprizorili igrokaz »Hlapec Jernej in njegova pravica« znanega socialističnega slovenskega pisca Ivana Cankarja, potem recitacijo v zboru »Klasje«, recitacijo izrekov pok. dr, Ante Radića in neke pesmi. S formalne strani je bil program dobro izveden in izvežban, toda radi svoje socialno-revotu-cionarne in brezbožniSke tendence ga nikakor ni mogoče priporočati ne a katoliško-verskega, ne s hrvatsko-narodnega stališča. Pri izvedbi so sodelovati tudi neki bivši dijaki brodske gimnazije, znani radi levičarske propagande, in nekateri Žid je. Vem prireditev, dati so Jo reklamirati kot čisto hrvatsko-prosvetno, je vendarle bile od začetka do konca izvedene v marksističnem duhu... Ne moremo dovoliti, de bi ee pod plaščem hrvatstva Urile beeeboiniake kmneemične: fcfs&u.« »BCOTVlflf I IttKOtit, 23 Danes premiera največjega in najdražjega filma seiije in aadaa)oati KINO MATICA - TEL. 21-14 ____t t% 16», 1)9» tal al« url, ▼ nedeljo ob 10.30 uri in ob 15t 17*» 1*. in 21. uri ▼ rtJtjI MIh. Kerteaa. V glavnih vlogah ERROL FLyNN in OUVIA DE HAVILLAND tn drugI filmski zvesdniki. Nastopi 8000 statistov. Grandiozno filmsko delo v naravnih barvah. »ROBTN HOODc je film, Id je navdušil vse narode sveta, polnil vse kinematografe in tudi Ljubljana bo od danes dalje govorila samo o fltanu »ROB1N HOODc — Preskrbite si v predprodajl, reaervirane dvignite vsaj pol ure pred predstavo! Izgradimo in izpopolni naš tramvaj! Kaj bo treba le storiti, da dobi Ljubljana dobro cestne železnice Ljubljana, 28. januarja V mdnjih letih je naše mesto tudi v pogledu izgraditve omrežja cestne železnice napravilo velik korak naprej. Obnovili so staro progo, zgradili na nji deloma dvojni tir, gradili nove proge in tako približali mnoga predmestja centru mesta. Z nabavo 15 novih motornih voz v Brodu in s predelavo 13 motornih voz, kupljenih v Opatiji, so izpopolnili tudi vozovni park, ki je bil že nesodoben in zastarel. Skoda le. da so pri opatijskih vozovih preveč štediil in niso predelali tudi motorjev, ki ne odgovarjajo napetosti našega toka. Upajmo pa, da bodo ta nedostatek na sicer lepo in okusno prenovljenih in povečanih vozovih do zime še odpravili. Toda mesto se razvija hitreje od gradnje novih prog. odnosno zamudilo se je marsikaj že v prvih povojnih letih, pa predstavlja današnje omrežje Se vedrio le ogrodje bodočega celotnega omrežja, kakršno bi potrebovala Ljubljana v prihodnjih 5 letih, ako pojoe razvoj mesta v sedanjem tempu naprej. Toda tudi nekatere sedanje proge potrebujejo še izpopolnitve, da bodo povsem ustrezale zahtevam hitrega prometa. Tudi vodstvo se tega menda zaveda in namerava n. pr. na TržaSki cesti podaljša« dvojni tir. Oglejmo si najprej glavne nedostatke, ki o njih često čitamo v Časopisnih pritožbah. Eden glavnih je — prepočasna vožnja odnosno dolgo čakanje na nekaterih postajah. Resnici na ljubo je treba poudariti, da je glavni vzrok čakanja n. pr. na Šišenski progi železniški prehod, kjer so često po več minut zaprte zapornice. Vendar ni to edini vzrok, so tudi še drugi, ki jih more odstraniti vodstvo. Eden med temi je neenaka brzina poedinih voz, drugi odredba, da mora tudi zamujeni voz še do Gradišča, tretji pa manjkajoči dvojni tir vsaj od Uniona do remize. Na Tržaški cesti bodo, kakor sem že omenil, skušali nedostatek odpraviti s podaljšanjem dvojnega tira. V letošnji zimi se je tudi dogodilo, da so bili često vozovi prenatrpani, vendar je proti temu bilo vodstvo zaradi pomanjkanja voz često brez moči. Treba bo torej misliti na zgraditev vsaj 10 novih motornih in 10 novih velikih priklopnih voz. Smatram da je stare vozove potreba postopno sploh vzeti iz prometa In da bi njih predelava v priklopne vozove nikakor ne ustrezala, ker so majhni, težki, obrabljeni in že povsem razmajani. TemeljitejŠa predelava pa bi tudi mnogo stala, a bi bil končen efekt le zopet: star voz. Da odpravi tudi še zamude in prenatrpan ost voz je uprava uvedla 6 minutno vožnjo v št. Vid, kar je treba pozdraviti. Do prihodnje zime pa je vsekakor v interesu rentabilnosti te proge in vsaj delne udobnosti za potujoče občinstvo uvesti na tej progi ob urah gostejšega prometa priklopne vozove, kar je ceneje kot obratovati z dvema motornima vozovoma hkrati. V št. Vidu bi kazalo podaljšati r>rogo do Prosv. doma in tam zgraditi pentljo z rezervnim tirom za Po pretepu na Trati škofja Loka, 27. januarja Preiskovalne oblasti je stalo mnogo truda, da razčistijo podrobnosti usodnega pretepa na Trati. Kakor smo poročali, so orožniki takoj naslednjega dne odvedli v zapore loškega sodišča in deloma v občin« ake zapore sedem mladeničev, ki so bili osumljeni, da so sodelovali pri tepežu in da SO Z nožem smrtno nevarno oklali narednika Mila Radoviča. Že spočetka sta se zdela najbolj nevarna Lovrenc G. s Papirnice in Andrej s Trate. Ne zaman. Kajti Lovrenc, kakor Andrej sta priznala, da sta se udeležila tepeža, in tudi Radovi-čeve in poškodbe nekega drugega narednika, ki ga je oplazilo po glavi poleno, sta prevzela na svoja ramena. Are ti ranca so odvedli včeraj popoldne v Ljubljano, kjer bo izrečena sodba. Kot korpus delikti so nosili s seboj tudi v papir zavito poleno. Ostalih pet fantov so izpustili. Za malega človeka delujoče društvo Litija, 27. januarja Med najmlajšimi društvi je pri nas društvo malih živali, ki deluje po večini aa malega človeka: kmeta, obrtnika, delavca in uradnika. Lani v začetku je bilo komaj 40 članov, odkar je prevzel predsedstvo agfmi g. Ignacij Kifner pa Je naraslo Število članov ne> 130. Večino članov je pritegnil v društvo sam predsednik, ki mu pravijo zdaj naši člani »rojaki oče«. Nadi rejci imajo na Glavnem trgu na ogra£ Pregljevega, vrta tudi Oglasno desko. V nedeljo 22. t. m. se je vrSil ob 15. uri v litijski ljudski soli. kjer je pravcati dom va*h naših marljivih društev, redni letni občni zbor. Za uvod je predaval g. Ing Greif iz Ljubljane o reji kokoši Podal je mnogo strokovnih navodil za umno in praktično rejo kokoši. Poslušalci so toplo nagradili odličnega predavatelja za gtroikovna izvajanja Nato se je pričel redni letni oJbčni zbor, ki ga Jo vodil predsednik g. Kifner. Zbo-rn sjd prisostvovali kot zastopnik banske oprave g. ing. Gre«?, ter predstavnik rejcev malih Hvatt, glavni tajni* odstavitev priklopnih voz čez dan. Nadalje naj bi proga št. 1 zopet tekla do Viča, kjer naj se proga za nekaj deset metrov podaljša in tudi tam zgradi enaka pentlja, kakršna je pri Sv. Križu. Sedanja proga št. 4 pa naj bi tekla do Mirja; podaljša naj se proga iz Gradišča do konca Goru-pove ulice na Mir je in s tem tudi Trnovo približa mestu. Gre tu le za kakšnih 400— 500 m proge. Kaj naj bi gradili v prihodnjih letih? Treba bo vsekakor napraviti načrt za dokon čn o izgraditev naše cestne železnice, nakar bi izgrajeno omrežje lahko zopet za* doščalo za kakšnih 10 do 15 let. Kot prva nujnost se pojavlja potreba podaljšanja mosčanske proge zaenkrat vsaj do Kar-meličank. Do vojne bolnice naj bi se zgradilo po možnosti drugi tir in vozovi proge št. 4 naj bi vozili potem do vojne bolnice, oni proge St. 2 pa do karmeliftank, od koder naj bi se, čim bi se našla sredstva in pokazala potreba, podaljšala proga do mestne meje t. j. do odcepa ceste na Fužine od Zaloške ceste. Dolenjska proga bo se tekom pomladi tudi na Starem in Mestnem trgu obnovljena. Tja bo potem treba dati v promet večje vozove, ki naj bi vozili do Krekovega trga. To bi bil torej gradbeni načrt za leti 1939-1940. V letih 1941-1942 pa mora potem končno priti na vrsto tudi izgraditev proge na Jezico, podaljšanje proge na Poljanski cesti vsaj do klavnice in zgraditev nekaj 100 metrov proge po Fti-gnerjevi ulici, da se ustvari s tem spojem potem zveza Rakovnik—Mestni trg—Glavni kol. ali pa ustvari resnična ožja krožna proga, ki naj razbremeni glavne dovajalne proge in jih poveže med seboj. Potrebno bo seveda tudi v prihodnjih letih izdelovati še vsako leto po nekaj novih modernih motorn'h in priklopnih voz. Ako se bodo že izdelovali novi vozovi, naj se prouče najnovejše iznajdbe, naj se pri njih uvede večja brzina naj se jim montirajo tudi zavore na zračni pritisk. Morda bi ne bilo napak, ako bi si konstrukterji naših novih voz ogledali nove tipe motornih voz v Trstu, Pragi, Milanu in drugod. Tudi voznik bi moral biti povsem lečen od občinstva, da more nemoten paziti na cesto in progo, škoda je, da so staro remizo prodali, ker bo sedanja (t. j. nova) kmalu premajhna in bo treba prizidav d« čim bi bili obe dve remizi — stara nekoliko predelana — za vrsto let zsiloščali. To bi bili torej glavni problemi v našem tramvajskem prometu, ki še čakajo nujne lešitve. Seveda druga — senčna stran — je vprašanje razpoložljivih sredstev za izvedbo omenjenesra. doka i obširnega investicijskega programa. Toda tudi ta se *co-do dala najti ker bi šele povsem izgrajena mreža prog, ki bi potem zadoščala in ustrezala za daljše razdobie, v katerem bi ne bilo novih večjih Investicij, bila res rentabilna in bi omogočala rednei^r odp'ače-vanje mves4V?4sHh posojil. Janez Pohnrc šol. uprav. g. Alfonz Inkret a Senkovega turna, ki je tudi urednik zvezinega glasila 5-Rejec malih živali«. Centralo je zastopal tudi g. černe iz Ljubljane. Poročila društvenih funkcionarjev so dokazala, da je litijsko društvo živahno delovalo. Velik uspeh je dosegla vrtna veselica pri članu g. Golku Vidoviču na Grbinu. Cisti dohodek je omogočil marsikatero društveno a_kcii~> Med Članstvo je bilo razdeljenih brezplačno 7 sanskih koz. V rejske namene so o?krben ćudi plemenskega kozla samske pasme ć'ani so prejeli tudi veliko število vatflnih jajc in raznih malih živali Večina je dobila naročene živali 50<"o cere je kakor je Inevna cena ostanek pa se je kril iz društvene blagajne. Obširno poročilo o delovanju Zveze te podal tajnik g Inkret Pohvalil je letovanje litijskega društva, ki ima člane po vsem Zasavju. Naše društvo je stavil za zgled marskateri edinici v zvezi. Sledile so volitve Za predsednika je bil izvoljen dosedanji r-rejski oče« g. Ignacij Kifner, za tajnika g. Drnovšek Bogomil, za blagajnika g Elsrer Alfred, v odbor pa še več drugih priznanih rejcev "n rejk. Pred zaključkom so razvili zborovalei delovni načrt za letošnje poslovno leto. Posebno živahno je bil potrjen sklep. da bodo priredili v poletju veliko raz3tavo malih živali. težko verjetno, ker se do danes še ni »glasil pri naši hiši ne z enim, ne z drugim vprašanjem. Ko je bila Ana 6. t m. v njegovi družbi v kinu. jo je brat France naslednji dan strogo posvaril in ji odločno prepovedal prijateljstvo ž njim. Da bi ji vsiljeval bogatega posestnika iz okolice, ni ros. Ko je v soboto 7. januarja okrog ene popoldne sla Ana na delo, jo jo brat vprašal, če pride zvečer domov, in mu je sestra pritrdila. Tistega dne bi bila morala ostati v službi od dveh popoldne do desetih zvečer, a je delala samo do šestih, potem se je pa poslovila od prijateljic in zapustila tovarno. Na sebi je imela temnomoder plašč, rjave športne čevlje in belo, nazaj zavezano ruto. Ana je srednje, močne postave, temne polti, črnih las, črnih oči in ima v ustih zlat zob. Kdor bi o njej kaj vedel ali bi jo našel, naj sporoči to proti nagradi 400 din na naslov: Hribernik Marija, Zapoge 23 p. Smlednik. Obsodba v litoponski aSeri Dva obtoženca sta bila obsojena, trije pa oproščeni Celje, 28. januarja Danes točno ob pol 12. je predsednik senata dr. Dolničar v nabito polni dvorani razglasil sodbo v litoponski aferi Sodišče je spoznalo Evgeoa Miloseviča krivim, da si je prisvojil v Kemični tovarni in pražarni v Celju načrte za litoponske peci, Karla Jezernika pa krivim, da je načrte preriaal. MiloševiČ je bil obsojen po § 314. k. z. na 3 mesece zapora, na izgubo častnih pravic za eno leto in na 1000 din povprečni ne. Jezernik Kari pa na 3000 din globe, v pri- meru neizterljivosti pa na teden dni zapora in na 2000 din povprečni ne. Oba obtoženca morata plačati tudi vsak eno Četrtino kazenskih stroškov procesa. Metalno akcionarstko društvo v Celju kot zasebni udeleženec se zavrne na pot civilne pravde. Obtoženci Franc Medic, inž. Mirko Pi-bernik in Kare! DcteLa so bili oproščeni. \r6i obtoženci pa so oproščeni zasebne obtožbe. Metalno akcionarsko društvo v Ce-fj —c Novi preračun mesta Celja Mestni svet celjski je v petek zvečer Uravnaval in sprejel proračun mestne občine za teto 1939-40. Redni proračun predvideva 17 819.183 din izdatkov in sicer 3.228 037 din osebnih in 14.n81.14n din matei i»ln;h lei 17.819.183 din zdatkuv in je za 1,283 4 .4 din vičji nego občinski proračun za leto i£K>8-39 Občinska doklada v visini 0 ostane neizpr^menjena Izredni. piOiačun sklada 7 a regulacijo mesta Celja preJ~n-leva 101 .C0O din izda kov in ravno toliko dohodkov tO 80 000 din več nego v letošnjem proračunu. Sklad za regulacijo Savinie. Ložnice :n pritokov predvidoma sr,i soo din izdatkov in ravno toliko dohodkov .to je 149.S00 din več nego v letošnjem ptoračunu NadaJje *e v izrednem proračunu predvidenih še 1.078 150 iin izdatkov in ravno toliko dohodkov, to je 419.550 din manj nego v letošnjem proia^unu. Tu so predvideni naalednji iz-<.la ki: za nabavo škropilnega avtomobila 250 C0O din za tlakovanje Vodnikove i lice 2C0.1KJ0 din za centralno kurjavo v meščanski šoli* 140.000 din, za popravilo poslopij v mestnem zavetišču v Medicini oO.OOO din. za popravilo občinske hiše v Gosposki ulici 70.000 din. za gradnjo javnega stranišča v Gaber ju 40.000 din. za centralno kurjavo \ gledališču 7O.OOO din in za gradnjo drugega nadstropja na obeh dvoriščnih traktih meščanske šole 200.000 din. Kot dohodek je predviden izkupiček iz prodaje nepremičnin v znesku 1,078.450 din. V novem proračunskem letu bo občina ukinila užitnino na mast in soljeno slanino ter trošarino na sadjevec na novo pa bo uvedla uvozino na vse kolesne dele v znesku 0^50 din za kg ter na vsa eterična in dišeča olja v znesku 2 din za kg. Vse blago za sreski cestni odbor v Celju bo oproščeno uvoznlne. Postavka za čiščenje cest, trgov in uhe je v novem proračunu zvišana od 25.000 na 40.000 din. — Gradnja drugega glnmaziJSKega poslopja v Celja. Banska uprava je izdata odločbo, da bo dravska banovina zgradila poslopje za IL državno gimnazijo v Celju, mestna občina celjska pa mora dati na razpolago primerno stavbisce. Občina je izbrala kot najprimernejše stavbisce za novo gimnazijo prostor ob Trubarjevi is Malgajevi ulici poleg realne gimnazije Stavbisce meri okrog 10.000 kv. metrov ter Je last gg. Danijela m inž. Viljema Rakuscha majhen del pa je last ge. Hale Kaiserjeve. Odbor za gradnjo nove gimnazije bo definitivno resu amdevo glede nakupa stavbišča in iznesel svoj predlog mestnemu svetu. Barska uprava je pristala na izbiro tega stavbidča. —c Nove smušKe proge bo urodila mestna občina na prošnjo SPD v Oelju na severnem pobočju Tovsta. —c Podaljšanje eleKtričnega voda* Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod na Dobrovo do hiš štirih posestnikov. Ti posestniki pa bodo morali brezplačno preskrbeti dovoljenje za postavitev drogov za električni vod in prispevati k stroškom napeljave . —c Fasade Mestnega gledališča občina letos ne bo obnovila, ker še čaka, ah bo OUZD zgradil svoje poslopje za gledališčem ah pa bo ta prostor drugače uporabljen. —c Športni prostor za treninge bo uredila občina poleg prostora za športni stadion za hribom sv. Jožefa. Prostor bo dolg 80 in širok 60 m. Pri tem delu bo občina zaposlila brezposelne. Stroški bodo znašali okr>g 80.000 din. Ta prostor za treninge je namenjen predvsem 3K Jugoslaviji, ki je izgubila svoje športno igrišče pri Sp Lanovžu. _c Važen informativen sestanek DO priredilo dobrodelno društvo grafičnega delavstva v Ljubljani v nedeljo 29. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Glede na pravilnik, ki je bil objavljen 21 t. m. v »Službenem listu« in je že stopil v veljavo ter v živo zadeva vse humanitarne ustanove, bodo poročal- predstavnik) človekoljubnih ustanov iz Ljubljane o položaju in ukrepih, ki so bili izvedeli, da se omenjeni usodni pravilnik izpremeni. Na sestanek opozarjamo vse humanitarne ustanove in človekoljubna dmStva. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 30 t. m ob 20. bo predaval v risalnici meščanske 5oIe prof dr. Pavel Strmsek 0 -Selskih uspeluh in neuspehih«. Na to aktualno in zanimivo predavanje opozarjamo zlasti starše in vzgojitelje. _c Novo moš*o načeinlstvo SoKoIstega đrestva celja-matice je sestaljeno takole: načelnik ]e br Konrad Grilec, I, p:>dnačetnik b: Gala, n. podnačelnik br. Koncil ja Vsi oodelki vadijo po nespremenjenem urniku. —c l"mrla je v četrtek v Kovinarski ulici 6 v Gabcrju 731etna zasebnica Ana Fijavževa. —c Z vprašanjem novega plajUn^egO donja pod Tovstom. ki stoj že leta V surovem stanju in še vedno ni izročen svojemu pravemu namenu, se bo bavii mestni svet na prihodnji seji, ki bo meseca februarja. —c Razširitev KrekoVe ceste prt Narodnem domu. Mestna občina ho v kratkem podrla staro mitnico nasproti Narodnega doma na Krekovi cesti. Ker je ta izredno prometna državna cesta na ovinku pri stari mitnici zelo ozka, namerava občina zaradi razširitve ceste kupiti še sosedni dve hišici in Ju delno podreti Pogajanja za nakup obeh hišic so v teku. Razširitev ceste je v tem delu nujno potrebna. —c Nočno leKarniš**o službo ima od sobote 28. t. m. do vštetega petka 3. februarja kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Iz Maribora — 80 - letnico rojstva obhaja te dni g. Franc Podreka, daleč naokoli znani trgovec ;n gostilničar, ki je bil več let župan v Volčah na Goriškem. Vrlemu narodnjaku kličemo: Se par »križeve. — Šahovske novice. V nedeljo 29. t m. bo v Mariboru tretje kolo tekmovanja za prvenstvo Slovenske Šahovske zveze in sicer bosta dopoldne v kavarni Central pomerila svoje moči Mariborski Šahovski klub in SK železničar H. popoldne pa v dvorani tribune na stadionu ob TržaeTd cesti UJN2B in SK Železničar L — Na petkov svinjski sejem v Maribora dne 27. januarja je bilo pripeljanih 09 svinj. Povprečne prodajne osne: 5—6 tednov stare od 80—100 din sa komad. 7—0 tednov 110—130 din, 3—* mesece 380—340, 5—7 mesecev 300—450, 8—10 mesecev 490—500, 1 leto stare 780—1.010 din. Mesne cene 6.50—9 oziroma 9—11.50 din aa kg. Prodanih Je bilo 36 rilcev. — Koncert v proslavo sv. Save. Snoči je bil koncert v proslavo sv Save, ki je popolnoma napolnil Sokolski dom Koncerta so se udeležili tudi komandant mesta general Stanojlovič, mestni župan dr. Juvan in mnogi drugi odlični predstavniki javnosti. Spored je bil zelo pester in je obsegal pevske, orkestralne in solistične točke, ki so bile vse nagrajene z aplavzom. (ffreiegnica KOLEDAR DANES: Sobota, 28. januarja katoličani: Prik. Neže, Peter Nol. JUTRI: Nedelja, 29. januarja katoličani: PrančiSek S. DANAŠNJE PRIREDITVE KTNO MATICA: Robn Hood KINO UNION: Roxy ali 3 : 1 za ljubezen! KINO SLOGA: Sebastopol KINO MOSTE: San Francisko in Beli volk KINO ŠIŠKA: Elephant Boy REPREZENTANČNI PLES SLUŠATELJEV TEHNIČNE FAKULTETE ob 20.30 na Taboru ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE komedija >PečDobri vojak Svejk« ob 15.15, »Peč« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljaj od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7/1, telefon st. 36-41. S$pod sita Oni dan smo se na tem mestu spomniti gospoda ravnatelja nekega ljubljanskega denarnega zavoda in smo s prave strani osvetlili njegovo postopanje s podrejenim uradni Stihom. Gospod ravnatelj se jc* Čutil prizadetega, njegovi oprode so kazali obilo ponarejenega ogorčenja, ostalo dfobje pa je z zadoSčenjem vzelo na zna\i/e umestno kritiko postopanja *vojega starješine, j« Tako bi bilo vse v redu, saj t Jyjj prišel na svoj račun, drugega nanf?'"ČžJf itak nismo imeli. Toda gospod ravna\*„>?r, strašansko rohnel, napovedoval našem^ / 2 silovit popravek in sklical prijateljsf ^sestanek uradništva. ki naj bi odobril . besedilo popravka. Vse se je zgodilo po\ želji gospoda ravnatelja, kajti mol je t .vrsten strateg in je po posameznih oddeikth urada tako spretno porazmestil svoje sorodnike, da mu slednji igraje izposlujejo zaželene zaupnice. Šlo je kakor po maslu: sestanek uradništva se je imenitno posrečil, zaupnica je bila odglasovana soglasno — gospod ravnatelj bi bil rad videl onega, ki bi se bil predrznil glasovati proti njlt hal —, le popravek ni zdrsnil po tem maslu, marveč je šel po vodi. Zato ge nismo mogli objaviti, kar je škoda, ker bi bila e tem širši javnosti odkrita osebnost gospoda, ki je često predmet krtačenja v naši rubriki. Gospod ravnatelj si je moral »zaupnico« zatakniti za klobuk^ pričujoči sestavek pa naj si zatakne za ogledalo v ono zbirko, kjer ima že nekoliko naših ljubeznivih priznanj. O prihodnjem »prijateljskem« sestanku gospoda ravnatelja z urad-ništvom in o dne\mem redu konference bomo po dolžnosti vestnih kronistov točno poročali* Snežne razmere Poročilo Tujskoproraetnth zvez v LJubljani in Maribora, SPD in JZSS I dne 28. I. 1939 Kranjska gora-Vršič 1523 m: —6, sončno, 120 cm snega, priič; Bohinj »Zlatorog« 530 m: —2, delno oblačno, 20 cm snega, prSič; Dom na Kom ni 1520 m: —6, sončno, 60 cm prsiča, 140 cm podlage; Dom na Vogla 1540 m: —5, sončno, 60 cm prsiča, 130 cm podlage; Zelenica 1534 m: —4, sončno, 80 cm prsiča, 120 cm snega; Koča pod Storilcem: —4, sončno, 15 cm prsiča, 50 cm podlage; Dom na Kofcafa 1500 m: —6, sončno, 20 cm prsiča, 80 cm podlage; Dom na Krvavcu 1700 m: —4, sončno, 130 cm snega, priič; Velika planina 1558 m: —4, sončno, 80 cm snega, prsič; Jezersko 890 m: —5, sončno, 30 cm snega, priič; Radovljica: —3, sončno, 10 cm snega; Polževo 630 m: —2, sončno, 8 cm snega, priič; Knreiček 833 m: —3, sončno, 15 cm snega, priič; Senjorjev dem 1528 m: —7, oblačno, 15 cm prsiča, 65 cm podlage; Koča na 8mrekovco 1377 m: —4, delno oblačno, 90 cm snega, priič; Sv. Lovrenc na Pohorja 483 m: 2, delno oblačno, 15 cm snega; Koča na Peska 1382 m: —3, delno oblačno, 120 cm snega; Peca 1654 m: —4, sončno, 15 cm prsiča, 60 cm podlage; Rimski vrelec 580 m: —3, sončno, 20 cm snega, priič. 87. L 1888 Menlna planina 1508 m: —5, oblačno, 80 cm snega, priič; Celjska koča 700 m: —2, 10 cm snega, osr4h nJonj - ■ - ... mm*m. mmi nsmoiH ***** m O socialni vzgoji mladine Zanimivo predavanje prof. Venžeslava čopiča aa tečaju Splošnega ženskega _1 _ Ljubljana, 28. januarja številnim materam, ki se teden za tednom rade odzivajo Splošnemu ženskemu društvu na obisk materinskega tečaja, ki ga prireja v ženski realni gimnaziji, je snoci predaval prof. Venceslav Čopič o socialni vzgoji mladine. V uvodu je predavatelj poslušalkam pojasnil v kratkih, besedah pojem, kaj se pravi: biti socialen. Da je socialen, pravimo navadno tistemu človeku, ki veliko daruje za siromake. Toda žal bi bili po taksni razlagi nesocialni vsi tisti, ki nimajo ničesar, da bi komu darovali. Zato gmotna sredstva, s katerimi kdo razpolaga, ne morejo biti merilo socialnosti, še zlasti ne, ker ne vemo vedno, kako je kdo do denarja prišel. Ali ni morda izkoriščal delavca, odiral ljudi s posojili, sleparil pri kupčiji? Pa tudi če je pošteno zaslužil, ne vemo kako se vede doma do žene in otrok, do sorodnikov, poslov, najemnikov in drugih, kako se vede v družini, na cesti, v tramvaju, vlaku ali kjerkoli. Le o tistem smemo reči da socialno čuti, kdor priznava vrednost sočloveka ne glede na njegov poklic, delo, položaj, starost ali premoženje, ki ljubi v svojem bližnjem človeka ali vsaj svojemu bližnjemu ne škoduje, če mu že ne more ali ne misli pomagati. In to v vseh življenjskih prilikah, pri delu, na poti, v gmotni ali duševni stiski. Taki ljudje so redki. Redki so umirjeni ljubeznivi starčki ali starke, iz katerih diha ljubezen in lije blagoslov. Toda sleherni dan srečujemo na svoji poti ljudi, ki iščejo boleče mesto v srcu svojega bližnjega, da ga prav na tem mestu zbodejo. Odkod to? Prostora je za vse dovolj, toda premalo je socialnega čuta do bližnjega.. Posebno za nas Slovence je značilno, da zmoremo mnogo socialnega čuta — toda za tisto, kar nam je daleč: recimo za Afriko in potrebe črncev. Izogibamo pa se neposredni, vsakdanji bedi: 6e se zlomi človek poleg nas in pade. gremo mimo. Kvečjemu pokaže- mo svojo radovednost. Zakaj tako? Predavatelj pravi, da je to boj za življenje, za obstanek, za uvel javi jen je. Morda je pri nas nekoliko bolj poudarjen ta boj. ker —>o bili dolga stoletja sužnji, ki nasproti nadrejenemu krivimo hrbte,'da se toliko bolj znesemo nad podrejenimi. Bratenje v očeh teh je greh. Ker nimajo osebne avtoritete, jo hoeejo uveljaviti a silo. V teh primanjkuje čuta za vrednost sočloveka, socialnega čuta Ker pa Živimo v družbi, ker amo drug* na drugega tako navezani, da drug brez drugega ne moremo živeti, zato moramo človeka vzgojiti za življenje v družbi. A to ni enostavno. Nagoni za boj človeka proti človeku so jac-ji kakor tisti nagoni, ki nas združujejo. Predavatelj je na tem mestu razčlenil otrokove razvojne dobe in ocrtal. kakšnega se v teh posameznih dobah otrok kaze. Pojasnil je tudi otrokovo dojemljivost za vzgojne vplive v raznih dobah. Kako torej v otroku, ki spočetka pozna samo sebe In svoje pravice, razvijamo čut socialnosti? Vzgoja, včlenitev v družbo, je potrebna že od prvega dne. Vedeti pa moramo, da moremo otroka vzgajati šele preko tega. kar smo mu dolžni, ker šele tedaj bo mogel začeti opažati in razumevati, bo mogel spoznati, kaj je on nam in drugim dolžan. Predvsem mu je treba do vsega, kar ga obdaja, do stvari, rastlin in ljudi, ki zaživijo v nje? ovi notranjosti, privzgojiti spoštovanje in lepo ravnanje z njimi. V splošnem se pri današnji mladini kaže zelo malo lep odnos do narave, selo malo usmiljenja do človeka ali živali. Učimo otroka spoštovati in ceniti vse brez razlike: med ljudmi pa posebno tiste, ki stoje na lestvici navzdol, saj tisti na lestvici navzgor ga bodo itak k temu ob pravem času prisilili. Eno pa ne smemo pozabiti: kolikor bomo znali v otroku samem spoštovati človeka, toliko se bo on ob tem vadi! spoštovanja do drugih. Delo prostovoljnih gasilcev v Ljubljani Harmonično sodelovanje s poklicnimi gasilci kale blagodejne posledice Ljubljana, 28. januarja V prostorih v Mestnem domu je bil snoci 69. redni letni občni zbor Postovoljne gasilske čete Ljubljana - mesto ob veliki udeležbi članstva. Zbor je otvoril predsednik g. Leopold Zupančič, ki se je uvodoma spominjal Nj. Vel. kralja Petra II in visokega pokrovitelja gasilstva Nj.Vis. kraljeviča Tomislava ter vsega vzvišenega kraljevskega doma. Nato je posebej pozdravil navzočnega predsednika gasilskega odbora g. inšpektorja Franca Šaleharja, g. inž. Načeta Perka in komisarja g. dr. Fre-liha za mestno občino, zahvaljujoč se jim za trud v prospeh gasilstva. Zahvalil se je rudi četni upravi in članstvu za požrtvovalno in nesebično delo. Predsednik je polastil spomin med letom umrlega dolgoletnega gasilskega kura ta, častnega člana dr. Mihaela Opeke, kumice prapora Franje Tavčarjeve, gostilničar k e Alojzije Gor-jupove in pekovskega mojstra Antona Do-linarja. Čestital je bivšemu dolgoletnemu poveljniku čete tov. štruklju, ki mu je skupščina poklonila častno diplomo in ga izvolila za častnega člana. V preteklem letu je imel odbor poleg drugega nalogo izpopolniti gasilno orodje. Med letom je bila tudi predelana in poveča ^na shramba vozov in preurejena spalnica nočne straže, za kar gre hvala mestnemu poglavarstvu. Prostovoljna gasilska četa prehaja v 70-letnico obstoja, kar ji daje pobudo za še intenzivnejše delo in razmah. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo poveljnika g. Stanka Pristovška, ki našteva požare v mestu in okolici, pri katerih je požrtvovalno sodelovala četa prostovoljnih gasilcev. Pri gašenju vseh požarov je mogel poveljnik ugotoviti harmonično sodelovanje s poklicnimi gasilci; posledica tega so bili uspešni nastopi. Članstvo je vedno pokazalo izredno disciplino in izurjenost. Zlasti pa je treba pudariti, da so odhajali oddelki najkasneje v petih minutah po vsakokratnem alarmu na poža- rišče, kar je glede na sedanji zastareli način alarmiranja, zelo ugoden čas. K tej hitrosti pa je pripomogla predvsem stalna nočna straža in pa dejstvo, da se nekateri zavedni člani ves prosti čas mude v prostorih čete. Iz poročila tajnika g. Franca Baharja je razvidno, da je naklonila lani banska uprava četi še dodatno podporo v znesku 1000 din, mestno poglavarstvo pa 5000 din. Odzvale so se tudi razne zasebne tvrdke. ki so podprle četo z manjšimi darovi. V januarju letos je vodstvo čete objavilo v časopisju poziv za sprejem mladeničev v četni naraščaj in je bil odziv dokaj velik. S srebrnim križcem za požrtvovalno udej-stvovanje na gasilskem polju so bili odlikovani: predsednik Leopold Zupančič, pod-poveljnik Stergar Jakob in oddelčni vodja. Miroslav Cerar, s kongresno kolajno pa Alojzij Šinkovec. Uprava je lani tudi izpolnila formularje za oprostitev članstva vojaške službe. Uprava čete je lani priredila običajno božićnico, združeno z obdarovanjem otrok članov čete. Obdarovanih je bilo 79 otrok z obleko in jestvinami. Blagajnik g. Vidmar je poročal o dohodkih in izdatkih ter omenjal podpornike za bož;črtico, ki so darovali: 3 po 300, 5 po 200, 5 po 100, 74 po 50 in 94 po din 20. četa se je trudila, da bi pridobilo čim več podpornih članov, ki jih je sedaj že 168, kar pa je premalo. Za nadzorni odbor je poročal g. Franc Breskvar. ki je predlagal odboru priznanje in razrešnico. kar je b;lo sprejeto soglasno. O delu samaritanskega odbora je poročal načelnik mestni fizik g. dr. Mavrici j Rus. Odsek, ki štej« 27 članov, je imel med letom skupaj 21 vaj in predavanj. Sledil je še razgovor o pristopu članstva k samopomoči, nakar je predsednik zaključil občni zbor s pozivom k Še požrtvovalne jšemu delu v četi in na gasilskem polju vobče, zlasti sedaj pred 70 letnim jubilejem čete in pred gasilskim kongresom, ki bo v Ljubljani v bližnji bodočnosti. Na pomoč! Zagorsko občinsko gospodarstvo v števili Dohodki so bili sicer lani nekoliko manjii kakor bi rali biti po proračunu, vendar je bilo pa ravnotežje Zagorje, 28. januarja. Te dni je v občinski pisarni razgrnjen obračun, ki nam v zgovornih številkah predočuje izdatke in dohodke preteklega poslovnega leta naše občine. Prinašamo izvleček najvažnejših postavk. Faktični dohodki so v letu 1937/38. znašali 1,211.643.49 din ter so za 175.605.01 din manjši kot proračunana vsota, ker pa se je trosilo vedno samo v skladu z dohodki, je s tem bilo kritje doseženo. Med dohodki so na prvem mestu občinske do-klade v znesku 438.381 din (—12.532 din), trošarina na električni tok 307.733 din (4- 7.733 din) trošarina na alkoholne pijače 222.488 din (+ 34.493), davek na potrošnjo industrijskih predmetov 100.000 din (— 50.000) in vodarina 48.097 din 1902 din). Izdatki so kaj raznovrstni ter nekatere postavke prav občutno obremenjujejo vse gospodarstvo. Velika občina je s preko-masacijo nekaterih sosednjih občin morala prevzeti tudi dolgove, tako za izla-ško šolo, pa tudi število šol, za katere mora skrbeti povsem ali delno, je narast-lo od šest na deset, tu je pa še stari dolg za vodovod in razne obveznosti šolam iz prejšnjih let. Ugodnejše poslednje leto vzbuja upanje, da se bodo tudi ti dolgovi v bodoče lažje in hitreje izplačali saj je na primer dolg šolskih obveznosti iz prejšnjih let padel od predlanskega leta v znesku 329.309 din na letošnjih samo 85.946 din kar je skoro 400 odstotkov. Občina mora skrbeti za sledeče šole: šola Zagorje je prejela 30.600 din, šola v Toplicah 26.570, meščanska v Toplicah 53.625, k temu še primanjkljaj iz prejšnjega leta 17.104, za šolo na Izlakah je šlo največ in sicer 103.018, Znojile 2100, Sv. Planina 3650, Trbovlje-Vode 8600, Cemse-nik 1500, Trbovlje 5000, obrtna šola V To-pttcah 90.000 dinarjav. Sem spada ie iz- datek za šolsko kuhinjo 12.000 din nakar smemo reči, da vodi uprava dpvolj računa v postavki šolstvo, dobro četrtino vseh izdatkov. Ker pa je banovina prevzela nekatere tehtne obveznosti z občinskih ram bodo tu postavke, čim bodo odplačani dolgovi izdatno nižje. Samo malo manjši so bili izdatki za socialno skrbstvo pod naslovom ubožni sklad v višini 201737 din (—13.262 din). To je že samo po sebi nad 25 odstotkov ter menda Zagorje s tem odstotkom prednjači. Je pa odstotek še večji če uračunamo semkaj še razna javna dela kjer so prvenstveno udeleženi brezposelni Prognoza za bodoče ni posebno vzpodbudljlva ker se po nekih posebnih zakonih bremena za ta sklad množe. N en a dejan o so namreč padli in bodo v bodoče najbrž v še večji meri občini v skrb nekateri starejši reducirani družinski očetje Bili so v času največje krize leta 1933. reducirani, danes pa, ko rudnik sprejema nove moči, kot starejši in torej bolj izrabljeni ne pridejo več v poštev, ker so na razpolago mlade moči, katerih pa ni treba plačati posebno visoko. Sicer pa o tem socialnem pojavu, ki je pravo nezasluženo zlo za našega starejšega rudarja, kedaj drugič in se za danes omejimo zgolj na ugotovitev tega dejstva. Med izdatki so še sledeče važnejše postavke: odplačilo dolga 102.000 din, za občinske ceste 60.262 din (+ 10.262), kanalizacija 23.481 din (+ 3401), podpore brezposelnim (D 46.429 din in še revnim otrokom 4000 din. Javna razsvetljava 41.537 din (+ 11.537) pri čemer je treba naglasiti, da imamo v občini tri tarife za tok in sicer Zagorje za kilovat 3.25 Ko-tredež 3.75 din, Loke in Izlake pa 6 din. Za kmetijstvo in živinorejo 4720 din. za narodno zdravje 10.020 din. Ubožni sklad je prejel 206.036 din ter prav toliko se Je porabOo m 141440 dinarjev. Od kot ugodno k čemer so v največji pripomogle rnjšašam prilike, ki so oi_ čile večjo zaposlitev In i tem tudi zvišanje nekaterih važnih proračunskih postavk kar se je fTraralo kot upravičeno. Šolske obveznosti za stanarino je pcevzs-la banovina kar vse je omogočilo precejšnje zmanjšanja občinskih dolgov. Črnogledost torej ni več na mestu, potrebna pa je gotova previdnost za bližnjo bodoč- Delo trboveljskih Kolaslc Trbovlje, 27. januarja Tiho, toda tembolj marljivo deluje tukajšnje Kolo jogoslovenskih sester. V tej organizaciji vladata red in disciplina, ki bi bila lahko vzor marsikateri strokovni in stanovski organizaciji. Društvo šteje v naši dolini preko 700 članic in je razdeljeno po okrožjih, ki jih vodijo zaupnice. Le tako je mogoče, da se včasih zbere na zborovanjih brez vsake večje reklame ali vabil skoraj vse članstvo, ki je vabljeno ustni eno potom svojih zaupnic. Zato pa je tudi delovanje tega društva izredno uspešno in koristno. Članice se ga oklepajo, ker ga vodijo sestre z brezprimerno Ijubez- «*j© ki so pomoči potrebne, vzgojo m izobrazbo mladin« m članic to pospeševanje družabnosti med našim •tvom. Kolo v Trbovljah je doslej v tem pravca ie mnogo storilo. Vsako leto prireja neštete tečaje, na katerih se poučujejo članice v vsakovrstnih gospodinjskih dolih, od kuhanja in pranja, do krpanja, šivanja in kvačkanja ter vezenja. Nešteto pa je bilo tudi ie koristnih predavanj, pri katerih črpajo članice ma nikako koristno znanje, glede katerega so bne doslej bodisi v dvomih, ali pa so bile v takih zadevah sploh nepoučene. Članice pa se vzgajajo tudi v domoljubju in rudi v tem pogledu je trboveljsko Kok? storilo pri vsaki priliki svojo dolžnost, zlasti pa lani, ko so potovale z drugimi sestrami na Oplenac in se poklonile spominu blagopokojnoga Ttteske-ga kralja Aleksandra I Zediniteija. Tudi v letošnjem letu bo tukajšnje Kolo jugoslovanskih sester priredilo poleg raznih tečajev se več koristnih predavanj. Prvo tako predavanje bo v ponedeljek 30. t. m. ob 4. popoldne v društvenih prostorih v (J kruti. Predavala bo zdravnica ga. dr Lunačkova o temi »Doba »polnega dozorevanja«, kar bo zlasti važno za matere, ki morajo biti pravilno poučene glede vzgoje svojih dozore vaj oči h otrok. Temu bodo sledila še druga predavanja v okviru poljudno-izobra-ževalnega tečaja, ki ga je Kolo juijosloven-skih sester v Trbovljah »vedlo /a *voje članice. Proč s tujimi krajevninti imeni! Zakaj Gorenjci sami odločilo nasprotujejo preimeno vanju Kranjske gore v Slovensko Sibirijo Jesenice, 27. januarja V našem dnevnem časopisju se že delj časa razvija živahna polemika. ' katero je sprožil pisatelj g. Rudolf Badjura, ki hoče našemu gorenjskemu kotu vsiliti ime Slovenska Sibirija. Ob priliki izleta gorenjskih smučarjev v Kranjsko goro, je SPD izdalo ličen prospekt s sliko na prvi stran' in napisom: Kranjska gora — Slovenska Sibirija in to v treh jezikih. Ta pro«pekt je med gorenjskimi športniki in turističnimi krogi povzročil precej hudo Kri, ker ima na predlog' ali Zeljo nekoga napis ^Slovenska Sibirija«. Proti tej samovoljni oznaki nade skrajna in najlepše jugoslovanske pokrajine so v dnevnih listih že ugovarjali domaćini, ki jim ne more biti vseeno, pod kakšnimi imeni se skrivajo lepe gorenjske vasi in gorski vrhovi in tudi izobraženci iz Ljubljane in od drugod, ki so kot dobri poznavalci krajevnih razmer odločno proti temu, da bi ta lepa planinska pokrajina dobila vs'ljeno bne Slovenska Sibirija. Proti tej oznaki navajamo nekaj stvarnih razlogov in ti so: 1) Naziv Slovenska Sibirija je za to gorsko pokrajino neprimeren in se bolj nepotreben. 2) Ts naziv bi povzročil v domačem in mednarodnem poštnem in uiristiCnem prometu veliko in nepotrebno zmedo. 3) Ker ta planinska pokrajina nima ničesar stičnega in sorodnega s Sibirijo. 4) Ker so vasi: Kranjska gora, Podko ren in Rateče ie znane po vsem slovanskem jugu in daleč preko državnih mej in ker je Planica zaradi svoje romantike in ogromne skakalnice že dosegla evropski sloves, ki bi ga Slovenska Sibirija samo za temnila. 5) Končno smo proti nazivu »Slovenska Sibirija« zato, ker imamo za vse ozemlje od Jesenic navzgor do državne meje že najlepše in najbolj primerno ime, ki ga je narava sama dala in to ime je: Gornja Savska dolina Slovenija je izrazito pokrajinska dežela. Skoraj vse doline in gorske soteske so označene po rekah in potokih, ki izvirajo in tečejo po njih. 6e imamo Selško dolino. Poljansko dolino, Kokrtko dolino, Savinjsko dolino in Zgornjo soško dolino, zakaj bi ne obdržala naša. dolina ime po reki Savi, Id je glavna in najdaljša reka v državi. Prosimo uredništva naših listov, da se dosedanjega, starega in lepega naziva te nase lepe doVne dosledno drže ter naziv »Slovenska Sibirija« vedno črtajo, ker ni z našimi kraji in žitjem v nobeni zvezL Gorenjci Valentin Vodnikova proslava v Zg. Šiški Kakor Prešernovo, moramo odkupiti tudi Vodnikovo rojstno hišo Ljubljana, 28. januarja Tam pod šišenskim hribom — po domače na Jami je tvorila Gal le tova graščina in nekaj kmetskih posestnikov samostojno vasico Zgornjo Šiško. Med te premožne va-ščane jc spadala v 18. stoletju tudi Žiber-tova domačija, na kateri sta gospodarila oče Jože in mati Jera, rojena Pancc z Viča. Iz teh dveh pravih kranjskih korenin je pognala en dan po svečnici i 1758 nova koreninica — edini sin Valentin, po domače »Balant«. Od tedaj je minilo 181 let. Dan po aveč-nici (tako je namreč Vodnikova mati označila takratnemu somaštru Kolencu dan sinovega rojstva) bi moral biti v zgodovin! Slovencev nekoliko bolj spominsko razgiban, če pomislimo na zasluge, katere je doprinesel v veliki meri ta dan rojeni prvi pomembnejši slovenski mož — tudi za naše svobodo. Da ni bilo do 160 let po rojstvu Valentina Vodnika večjega zanimanja za ta datum, kakor tudi za datume vseh ostalih naSh mož — bi bik> opravičljivo le radi na«e germanske pod jarmi jenosti. Sedaj, ko smo plemensko svobodni, bi se pa že morali nekoliko bolj pobrigati za tovrstne kulturne zadeve. Med naše kulturne težke brige se je spustil pred par leti g. župnik Fr. Sel. Fmžgar in za počel akcijo odkupi tve Prešernove rojstne hiše. Podobno nalogo si je nadelo tudi narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški, ustanovljeno kmalu po osvoboditvi od kulturno uvidevnA zgornje-šišen&kih možakarjev. Kakor največji nas pesnik Prešeren, ima tudi Valentin Vodnik v Ljubljani postavljen dostojen spomenik. Prešernova rojstna hiša je z velikimi križi in težavami odkupljena in jc postala občinska last Vrbe oa Gorenjskem. Caka nas sedaj podobna skrb z odkupom Vodnikove rojstne hiše v Zg. Šiški. Ohranitev prostorov in preureditev v nekak Vodnikov muzej njegove rojstne hiše spada med slovenske kulturne zadeve prve vrste. Ce bi bil danes Vodnik še živ, bi ne bil več Šiškar. ampak Ljubljančan, odkar je bila izvršena priključitev k mestu. Zato ni dolžnost samo Siska*jev, da se pozanimajo za odkup njegove rojstne hiše, ampak je to zadeva vseh Ljubljančanov in sploh vseh Slovencev. Narodna dolžnost vseh izobražencev je, da z vso silo podpremo akcijo, ki s! jo je nadelo društvo Vodnik v Zgornji Šiški in pomagamo k čim prejšnjemu uresničenju te zamisli. Nekoliko čudno zveni na uho dejstvo, da že od vsega početka društvenega delovanja in tudi danes pri zamisli odkup i t ve rojstne hiše ni v društvu nikake pomembne osebnosti ali kulturnega sodobnika. Le preprosti možje in ženske so uvideli potrebo, da mora biti Zibertova domačija odkupljena in ohranjena kot dragocen zgodovinski spomenik prvega slovenskega pesnika in pisatelja. Le malenkostno, bodisi moralno ali gmotno, naj bi prispeval vsak Slovenec te ve-lezashjžnega »Balaota«, pa bi lažje šjo. Društvo pogreša pri tej zamisli sodelovanja vplivnih in zlasti kulturno pomembnih mož* katerih udejstvovanje je nujno potrebno. Zato prosimo vso slovensko jav-naj sporoči svoja tozadevna mnenja to na naslov »Narodno prosvetno društvo Vodnike Zg. Šiška. Istočasno prosimo vse šole, najsi bo ob priliki izletov v Ljubljano, da si ogledajo tudi Vodnikovo rojstno hišo. Ce se učenci n. pr. na velesajmu sukajo po cele ure okrog vrtiljakov, bi upravičeno želeli, da bi si poleg tega ogledali tudi komaj četrt ure od velesejma oddaljeno Vodnikovo rojstno hišo z vdelano spominsko ploščo in znamenito kamenito mizo, ki jc na prostem pod spominsko ploščo. Zamisel odkupitve Vodnikove rojstne hiše ima društvo »Vodnik« na programu žs od vsega početka. Sredstva, ki so se do-sedaj natekla po večini potom prosvetnih prireditev, so pa preskromna, kljub neizmerni požrtvovalnosti društvenega vodstva in vsega članstva. To tudi is razloga, ker vzdržuje društvo moški m mladinski pevski zbor, knjižnico — vse to v čast ki •spomin na Siškarja Valentina Vodnika. Med društvene prireditve spada tudi vsakoletna proslava rojstnega dne Valentina Vodnika, ki se bo tudi letos vršila na svetnico 2. IL t L t društvenih prostorih pri Kameniti mizi v Zg. SiakL Na programu je petje moškega in mladinskega zbora, razna deklamacije ter več posameznih prizorov is Vodnikovega življenja. Dopoldne ob 9. bo v Kosezah darovana sv. masa, pri kateri bo psi društveni mešani zbor. Na grobu jubilanta — v gaju za-aružnih — pri Sv. Krištofu bo društvo položilo ob 11. dopoldne venec In zapelo nekaj pesmic v spomin Pozivamo ponovno vso slovensko javnost, slasti še višje kulturne sloje ter jih prosimo, naj se udeleže počastitve spomina m naj pričnejo društvu pomagati razvozlati težak vesel, ki bi moral biti že zdavnaj nm* vogle«. Ples Jadranske straže Ljubljana, 28. januarja Letošnja reprezentančna prireditev ljubljanske Jadranske straže obeta prekositi s številnimi narodnimi' nošami vse dosedanje. Pričakuje se, da bodo zastopane še v večjem številu kakor doslej vse slovanske narodne noše, razen jugoslovanskih tudi češke, slovaške, bolgarske itd. Za najlepše noše je namenjenih več nagrad, tako da bo odlikovanih večje število noš. Prvo nagrado bo dobila kraljica Jadrana. Postani In osta nI«laa riiki! Dan k v narodnih no>ah se opozarjajo, da zahtevajo pri blagajni številke, in da nosijo te številke vidno. Občinstvo naj na pUu*ovnicc napiše razločno številko uoše-za katero glasuje in odda glasovnice v za to določeni nabiralnik. Zbirališče narodnih nos pred sprevodom jc v dvorani 1. nadstropja pred pol deveto um, Prosi se točnosti. Po oficietnem /;i:i;mivem sporedu, pr: katerem se brxio izvajali pod vodstvom plesnega mojstra Jenka Jadransko kolo in češka beseda, bodo plesalcem na razpolago glavna in strunske J\«>rane z dvema odličnima godbama, da b narodni plesni prišli do svoje popolne izrazitosti. Raznoterost sporeda, odlična p!e>na glasba m pro storna ple«>i>ču bodo zadovoljevali tako plesalce kakor ostalo ohsiinsivo. Kako bi razbremenili bolnico ? Ljubljana, 28. januarja Kdor j-o bil kdaj v naši spi oš n i bolnici ve, kakšna stiska je tam za prostor. Po dva bolnika na eni postelji, na nosilih, na vozičkih itd., povsod leže ponoči ubogi bolniki. Bolniki z dežele pripovedujejo, da bi se raje zatekli v kako bHžnjo banovinsko bolnico, da so jih pa zdravniki sami napotili v ljubljansko bolnico. Tu torej greše tudi zdravniki, ki omalovažujejo drage bolnice deieli. Kako temu odporno či? Banska uprava naj izda odlok na vse banovinske zdravnike po deželi, naj pošiljajo bolnike po možnosti v bližnje bolniške zavode in šele potem, če uvidijo, da dotični zavod ne odgovarja in ne more ločiti bolnika z uspehom, naj ga oddajo v kak večji zavod ali naravnost v ljubljansko bolnico. Banska uprava naj pa tudi poskrbi, da as banovinske bolnice v provinci opremijo s dobrimi aparati, instrumentarijem in medikamenti. Poleg tega naj se nastavijo v bolnicah v Celju in Mariboru in pa še kje drugje dobri strokovnjaki in specialisti, ki bodo zdravili z uspehom ter si pridobili sloves. Takih zdravnikov specialistov je v Ljubljani dovolj, le nastaviti jih je treba! Enako je tudi z različnimi zdravniškim* blagajnami. Zdravniki bolniških blageja preradi pošiljajo bolnike naravnost v bolnico, čeprav bi se dal često bolnik pridržati doma in zdraviti v domači oskrbi Živilski trg Ljubljana, 28. januarja Gospodinje so v tej zimi zadovoljne z lepo izbiro na trgu. Nekoliko slabše je bil trg založen o božiču in novem letu, ko js bilo občutno mrzlo, medtem ko je zdaj naložen izredno dobro. Danes je bilo še več blaga, ker so bile ceste lepše. Tudi to vpliva na trg; ko »o blatne ceste, je nekoliko manj blaga. Trgovci z zelenjavo na debelo so nenavadno dobro založeni s cvetačo in solato iz Dalmacije. Da bi jo razpečali, preden bi začela gniti, jo prodajajo prodajalcem po doslej najnižjih cenah, tako da je cvetača v prodaji na drobno po 3 do 4 din kg, solata pa od 4 din navzgor. Tega blaga js zdaj izredno mnogo na trgu, cele grmada na stojnicah in ob njih. Značilno je. da je zdaj tudi domača zelenjava cenejša kakor je bila med mrazom čeprav bi človek pričakoval, da je bilo še več jesenskih pridelkov ter da »o jih doslej že večino razprodali. Toda med mrazom mnoge kmetice niso prodajale zelja ker so se bale, da bi jim med dovozom oa trg ali na trgu pomrznilo, in ker so so trga izogibale zaradi mraza tudi gospodinje. Ker »e je zjasnilo, nekateri napovedujejo, da se vrača zima ter da se bodo živila na trgu zaradi mraza zopet kmalu «nstJ>"> podražila. Vendar se nam ni treba več bati tako ostrega mraza, kakršen je pritiskal o božiču, pa tudi večje podražitve zelenjave ne, ker bo dovolj uvoženih pridelkov iz južnih pokrajin. Iz Trbovelj — sneg je ponoči pobelil globoko v dolino okoliške planine, čez dan pa se je zopet umaknil proti vrhovom. Naši smučarji letos nimajo sreče s svojimi tekmami, ki so jih hoteli prirediti prihodnji na* delji, a je sedaj zopet vse padlo v vodo. Organizatorji tekem ie 14 dni razstavlja* jo številne diplome za zmagovalca pri tekmah v izložbenih oknih gostilne Ber> ger, a snega ni! Treba bo tekme po vsej priliki preložiti letos na april, — če ns bo prej snega — Volilne imenike popravlja tukajšnja občina, zato se naj prijavijo vat U mislijo, da v sedanjih imenikih niso vpisani zlasti pa oni moški, ki so konec lanska« ga leta postali 21 lat stari in oni. ki M» vajo vsaj 1 leto stalno v ♦"*™j*»J« r»t tur »SLOVENSKI HAIROIK 23 DANES PREMIER A! ROXY in m %il za ljubezen Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30 dop. (po mitanfh cenah? ter ob 15., 17., 19. In 21. uri! Parni o ljubezni tn sportu* opereta, j» vseh večjih evropskih ope-odrih, Je končno haVhtna tudi kot film. In to v najrazkoenejai Inscenaciji ter odlični za-SOdbl In retlji Kino Union, tet. 22-tl Odlična zasedba: ROZ8I BABSONT, Hortense Raky, Hans Holt, Ttbor Halmav, Fritz Irnhof, Oskar Denes, operetne zvezde In balerine dunajskih In azz*Bzpsj|i mrkih operetnih odrov ter slavni nogometaši kakor Sin dela r m Toldy Revolucija v Rusiji, tragedija milijonov In milijonov, prvikrat Istinito prikazana v ftirnu pretresljivih gfjfj a CTADAf Kamila Horn — Theodor Looa, dogodkov in grozot 9£Oil91UrUL VVerner Hlnz. — Režija: Kari Anton. Glasba: Peter Krender, kompozitor »Mazurke«. — Zunanji posnetki tega zanimivega filma so snemani v solnčni Dalmaciji, v Splitu Rezervirajte st vstopnice._KINO SLOGA, tet 27-30 DNEVNE VESTI — Sklepi Stalne delegacije lesnega gospodarstva. Poročali smo že, da je imela Stalna delegacija lesnega gospodarstva Jugoslavije v četrtek v Zagrebu plenarno sejo, na kateri je soglasno ugotovila, da nade lesno gospodarstvo stalno nazaduje in da so nujno potrebni taki ukrepi merodaj-nih oblasti, ki bi to nazadovanje vsaj izstavili. Nujni ukrepi so tem potrebnejši, ker gleda naše lesne gospodarstvo z veliko skrbjo v bližnjo bodočnost. Izkoriščanje določenih kontinentov za izvoz lesa v Nemčijo zadeva ob največje ovire. Potrebna je izpopolnitev tehnične organizacije kliringa. Lesno gospodarstvo v bodoče po pravici pričakuje, da sklepi, ki tanglrajo njegove Življenjske interese ne bodo več storjeni, ne da bi bili predstavniki lesnega gospodarstva vprašani za mnenje. Stalna delegacija ugotavlja, da razen nje, njenih včlanjenih organizacij ni zakonitih predstavnikov lesne industrije. Z veseljem je sprejela delegacija na znanje, da je odgođen načrt monopolizacije uvoza lesa v Italijo in izraža upanje, da bo ta načrt sploh opuščen. Nobenega dvoma ni, da bi sistem monopolizacije uvoza lesa v Italijo škodoval izvozu našega lesa. Stalna delegacija je ponovno ugotovila neobhodno potrebo povečanja in pospeševanja vseh vrst lesa v neklirmSke države !n smatra, da ni možnosti povečanja tega izvoza, dokler se izvoznikom ne zagotovi polna protivrednost iavozniških deviz. V ta namen je treba v prvi vrsti opustiti obveznost prodaje 25% po nižjem tečaju. — Selitev zagrebškega PZ iz Ljubljane v Zagreb. Ker zagrebški Pokojninski zavod še nima lastnih prostorov, bo začasno posloval v JurišiČevi ulici št. 1. Vse njegovo poslovanje bo v kratkem preneseno iz Ljubljane v Zagreb. V začetku pr;hodnjega tedna odpotuje poverjenik zagrebškega PZ dr. Lujo Novak v Ljubljano, da pripravi vse potrebno za prenos. Razpisan je natečaj za 30 uradnikov zagrebškega PZ in uprava je prejela nad 1200 prošenj. Doslej je vodil posle zagrebškega ljubljanski Pokojninski zavod. — Iz banovinske *iužbe. Imenovani so za banovinskega sekundarnega zdravnika pri javni bolnici v Sk>venjgradcu banovinski uradniški pripravnik pri lati bolnici dr. Jože Slapar, aa banovinskoga uradniškega pripravnika pri banski upravi diplomirani pravnik Ivan Vodopija, in za banovinskega služitelja pri banovinski podkovski šoli v Ljubljani Stanislav Su-šteršiC; sprejeta je ostavka, ki jo je podala na banovinsko službo banovinska zvaničnica pri banski upravi Ivana Martin jak; v višjo skupino so pomaknjeni zdravnik združene zdravstvene občine Krško dr. Jurij Murgelj, sekundarni zdravnik pri sptoani bolnici v Mariboru dr. Marjan Rozman in banovinski sliizitelj pri kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu Leopold Pipan; premeščen je banovinski kmetijski svetnik ing*. Franc Kot-lovsek iz Polje, kjer je vodil posle upravnika kmetijske šole h kmetijskemu oddelku banske uprave. — Opozarjamo na današnji oglas > dražbe ni oklic« Glavne bratovske skladnire v Ljubljani. — Smuka tudi na Dolenjskem. PO dolenjskih hribih je zapadlo toliko snega, da bo jutri smuka dobra tudi na Dolenjskem zlasti še, ker je pritisnil mraz. Na Dolenjskem zadostuje že tenka plast snega za smuko, ker so sesnožeti brez skal. Smučarjem se torej obeta jutri zopet veselo rajanje na solncu in svežem zraku, — Ustanovitelj futurizma v Beograda. Včeraj je prispel v Beograd znani italijanski pesnik in ustanovitelj futurizma Marinetti. V Beogradu bo predaval o bistvu futurističnega pokreta in o moderni italijanski poeziji in sicer v okviru razstave italijanske knjige. Futurizem v Italiji proslavi letos SOletnico. — V Planici idealna smuka. Iz Planice nam poročajo, da je nastopilo izredno lepo solnčno vreme in ker je zapadlo okrog 30 cm svežega pršiča na podlago, da Je zdaj pol metra snega, je seveda smuka idealna. Za jutri se torej obeta lepa smučarska nedelja, ki naj jo smučarji Izkoristijo. Kakor vsako leto, tako tudi letos »amo od 23. januarja do 11. februarja □a vse uaše blago, kljub našim znano nizkim cenam. Pri nas je vsak komad vidno označen s ceno in od te cene dobite ogromen popust! IVAR OBLEKE: Oglejte si sedanje cene v naših izložbah! veliki popust ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POSTE — Prva seja statističnega sveta. Pri splošni državni statistiki v notranjem ministrstvu je bil nedavno ustanovljen statistični svet kot posvetovalni, organ te ustanove. Sejo je vodil notranji minister Milan Ačimović, ki je v svojem govoru naglasa!, da ustanova statističnega sveta ni nova v zgodovini naše statistike, ker so bile podobne ustanove tudi v predvojni Srbiji in Hrvatski. Naloga novega sveta je omogočiti čim tesnejše stike med splošno državno statistiko in poedinimi centralnimi uradi v vprašanj:h statističnega značaja in tako omogočiti enotno statistično proučevanje. VELIKI ŽELEZNICARSKI PLES »SLOGE« dne 11. FEBRUARJA t. 1. NA TABORU ! Igrajo tri godbe ! • Banovinski turistični svet (zbor) ima svoje m. redno zasedanje v ponedeljek, 6. februarja t. 1. v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani na Bleiweisovi cesti, s pričetkom ob 10 dopoldne. Dnevni red je naslednji: otvoritev zasedanja; poslovno poročilo in načrt dela pri pospeševanju turizma; računski zaključek; tujsko-promet5 na propaganda (zaključki predhodnega referata na lanskem zasedanju); prometni nedostatki in turizem; ceste in turizem; industrijsko onesnaževanje rek: samostojni predlogi; slučajnosti. Pristop na zasedanje imajo člani banovinskega turističnega sveta in povabljeni gosti. Samo še danes ob 20. uri, In jutri ob 14.30, 17.80 in 20.30 uri dva velefilma: Jeanette Mac Donald »SAN FRANCISCO« in »BELI VOLK« KINO MOSTE _ Snežne razmere v planinah so se v zadnjih dnevih izdatno zboljšale. V noči od četrtka na petek je v planinah snežilo ter Je zapadlo od 20 do 30 cm suhega snega, pršiča. Tako imamo sedaj na Komni 150 cm pršiča, na Vršiču okrog Erjavčeve koče 80 cm na Veliki Planini 60 cm, na Krvavcu 120 cm, povsod pršič. Zapihal je sjever, ki je po dolgem boju premagal tuftnjaka, ki se je hotel letos že januarja mostim vtihotapiti v naše planine. Planin-Ci-smučarji, pohitite zdaj v zimske planine, ki vabijo na svoja prostrana smučišča. — Obeta se nam lepo vreme. Medtem ko •fe hfi včeraj barometer najnižji v tej rimi, se Je ponoči začel naglo dvigati in o polnoči ae Je zjasnilo. Davi je znašala temperatura v mestu —1°, zunaj mesta je pa {Bo aa nekaj stopinj hladneje. Kljub ne |MJUmsii zadovoljivim vremenskim napove, jfitm kase, da se bo lepo vreme držalo in % se nam lepa nedelja. Na Gorenjskem prišli na svoj račun tudi smučarji, — Iz »Službenega lista. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 8. z dne 28. t. m. objavlja pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki agrarne reforme in agrarno reformnih poslov v resoru ministrstva za kmetijstvo, avtentično tolmačenje odst. 4. ČL 44. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, konvencijo o odškodnini za poklicne bolezni — ratifikacija Iraka, konvencijo za izenačenje nekaterih predpisov glede mednarodnega prometa v zraku — pristop Adena in razne objave iz »Službenih novine. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V jHfflJ, tel. 41-79._ Film izredno napete ln zanimive vsebine Elephant Boy V gl. vlogi: Sabo, 12 letni deček! Eksotičen film, sneman 2 leti v indijskih džunglah! Predstave: danes ob %9. uri, jutri ob 3., 5., 7. ln 9., v ponedeljek ob %9. Prihodnji spored: Za Vas, — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino sporoča svojim članom, da bo redni letni občni zbor dne 5. februar ja 1939 ob 2. uri popoldne v spodnjih prostorih hotela »Metropole nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani' z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 31/n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo dedoma oblačno, spremenljivo to hladnejše vreme. Včeraj Je deževalo in snežilo v LJubljani, po drugih krajih pa samo deževalo. Najvišja temperatura Je znašala v Kumfboru 17» v Dubrovniku 14, v Splitu 13, v Zagrebu in Sarajevu 10, na Visu 9, v Beogradu in na Rabu 8, v LJubljani 6, v Mariboru 4.5. Davi Je kazal barometer v LJubljani 755.2, temperatura Je snajsai —1.0, na aerodromu —3.7. — žen&ka vodila vloniipKo tolpo. Sarajevska potteja je že dva meseca zasledovala nevarno vlomilsko toapo. Končno je ugotovila, da jo vodi neka ženska. Kmalu potem je policija polomila vse vlomilce 6 moških in dve ženski, ki so priznan 20 vlomov. — Strašen vinar na morja. Včeraj ponoči je divjal na vsem Primorju močan ciklon, ki je prihrumei od Jugozapada Med vmarjem Je močno deževalo. Val parnOd so imeli zamudo, nekateri pa spoti niso mogli iž pHatanHft. — KOetm lasfcsjnftK. Včeraj zjutraj Je neki lUstni deček ▼ Zagrebu nspaoW s samokresom v roki postno uradnico Miro Vernic. Pomeril Je na njo s samokresom m Ji zagrozil, da jo bo ustrett, če mu ne da denarja. Vend&eva ga Js pa ozmerjala s smrkavcem in mu V čas da is Js s tem zadovoljil in FuUdJa ga Je kmalu asa h rt lin in aretirala. Izgovarjal se je, da je bil lačen in da Je čltal v romanu kako v Ameriki tolovaji napadajo ljudi. Poskusil je tudi on pa ss mu napad ni posrečil. — Silna esapiszija * Bjelovara. Včeraj dopoldne je nastala v tovarni koles Otona Brajerja v Bjelovaru sOna eksplozija, ki se Je aOsaSa po vsem mestu. Po sosednih hišah Je nastala panika. Tovarno je tako ptrufflo da precej časa ne ho mogla obratovati Človeških žrtev k sreči ni bilo. To Je že tretja eksplozija v tej tovarni hi stanovalci bttžnjfli hiš so seveda ogorčeni. — Velika poneverba v zagrebškem rudarskem glavarstvo. V rudarskem glavarstvu v Zagrebu so odkrili veliko poneverbo. Režiser glavarstva Zdravko Taler je pone-veril nad 1,000.000 državnega denarja. Po-neverjeni denar je investiral v trgovino z ribami. Ustanovil Je ribarsko književno zadrugo in tudi v to podjetje je investiral nekaj denarja. — ženo je ubil. ker ga je hotela zapustiti. Pred letom dni je bila prodana lepa G jula 501etnemu posestniku iz Kosovske Mitrovice AHtu Dja«yviću jbr 5.000 din in staro ldjuse. To je bila ie tretja Iljazo- viceva žena. Dve sta mu bili namreč ušli in s tretjo si je hotel nekoliko csla-diti življenje. Mlada žena se je pa kmalu zagledala v sosedovega sina in navezala z njim ljubavno razmerje. Mož je to opazil in je trdo prijel ženo, ki je pa pobegnila od nJega. Ker se ni hotela vrniti k nJemu, Jo Je ubil. ttKurentova vesela noć44 na Tabora dne 18. februarja 1989 Vsako leto nove dekoracije. Rezervirajte si ta večer za prijetno zabavo! Iz Ljubljane —1J Kipar Lojze Dollnar bo Izklesal spomenik kralja mučeniku. S noči Je bila v Jakopičevem paviljonu seja širšega odbora za postavitev spomenika viteškemu kra lju Aleksandru I. Zedinitelju, na kateri so bili skoraj soglasno odobreni predlogi žirije, o katerih Je temeljito razpravljal že ožji odbor. V razpisu je bilo določenih 10 odkupov osnutkov. Prvi trije po 20.000, 15.000 in 10.000, nadaljnih sedem pa po 5 tisoč din. Nagrade znašajo 80.000 din. Prvo nagrado Je dobil osnutek akadem. kiparja Tineta Kosa in inž. ar h. Mira Kosa iz Ljubljane pod geslom »Epos«. drugo nagrado osnutek akadem. kiparja Lojzeta Dolinarja pod geslom »Naš kralj« in tretjo nagrado tudi osnutek kiparja Dolinarja pod geslom »Viteški«. Nagrade po 5000 so dobili osnutki akad. kiparja Fran. ca Smerduja in Staneta Dermelja iz Ljub,, ljane, akadem. kiparja Borisa Kalina iz Ljubljane, akadem. kiparja Vanja Radav-ša iz Zagreba, akadem. kiparja Petra Lobode iz Ljubljane, akadem. kiparja Zdenka Kalina, Karla Putricha in inž. Kugliča iz Ljubljane, akadem. kiparja inž. Pranja Oota in prof. Omera Mujadžiča iz Zagreba in akadem. kiparja Mirkoviča iz Splita. Odbor ja prejel tudi predlog žirije, da se poveri izdelava spomenika kiparju Lojzetu Dolinarju po drugo nagrajenem osnut ku »HsJi kralj«. —1 j Načrti bencinskega kartela. Trgov« d s tekočim gorivom v Ljubljani se zdaj bore proti nameram bencinskega kartela, Id namerava povečati število bencinskih črpalk. Na posebni anketi na magistratu je bilo že ugotovljeno, da Js v LJubljani že dovolj bencinskih Črpalk. Na vseh 15 ljubljanskih črpalkah je prodano na dan le po 4.500 litrov bencina ter znaša brutto zaslužek komaj 900 din. Ce razdelimo to vsoto na 15 prodajalcev, odpade na enega le 60 din na dan, ali na mesec 1.800 din. Kartel hoče povečati Število črpalk zato, da bi prodajalci zaslužili se manj ter končno opustili prodajo bencina. Tako bi prešla tudi nadrobna prodaja bencina povsem v roke kartela. —1 j Davčne karte. Službodajalci, ki zaposlujejo hišno služabnistvo (služkinje, stalne postrežnice i. dr.) al morajo nabaviti po določilih člena 95 zakona o neposr. davkih davčne karte najkasneje do 31. januarja 1939 ozir. če niso imeli prej hišnega shižabntštva v roku 15 dni po sprejemu v službo. Po 31. januarju in tekom leta se bo vršila stroga kontrola, proti vsem, ki ne bodo pravočasno nabavili davčnih kart, se bo moralo uvesti kazensko postopanje po čl. 95 zak. o neposr. davkih in se Jih bo kaznovalo s petkrat, nim zneskom davčne karte. Davčna karta stane 52 dan, prispevek za banovinski bednostni sklad, ki se plača istočasno, pa znaša din 25. Davčne karte se dobe le pri dajvčni upravi, Vodnikov trg 5-IL soba št. 9. —lj Severnim borcem naklonjenemu občinstvu! Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani priredi .4. februarja svoj I. legijonarski ples v dvorani Delavske zbornice, cigar čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Vsa pri« reditev bo Izzvenela v smislu devize: Pri nas pa kar po domače. Prireditev je izpopolnjena z vsakovrstnimi šaljivimi prizori in originalnimi domisleki, za pijačo in jedačo Je obilno preskrbljeno. Ne bodite v Skrbeli za obleko, kakšna Je, ni važno, samo, da bo veselo! plesa željne nožice bo razgibal s svojim jazzom harmonikarski prvak gospod Podobnikar. Pridite, Legija Vas pričakuje in ne bo Vam žal! 33-n — Predavanje Prirodoslovnoga društva. V torek 31. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. prof. Miroslav Adlesič o »Sodobnih problemih akustike«. Predavatelj bo podal oris razvoja merilnih metod različnih komponent tonov, zvokov, glasov. Sumov itd. potrebo po intenzivnejšem študiju teh pojavov sta zlasti postavila v ospredje zvočni film in brezžični prenos besede in glasbe; okrog tega ae Js nanizala cela kopica novih akustičnih problemov. Kaj zanimive so novejše raziskave glasbenih instrumentov, med njimi posebno gosli (rešitev problema Stradrva* rijevih gosli), klavirja in drugih. Drugi del teh problemov tvorijo raziskave o akustiki prostorov in pobijanja ropota ter šumov. Poglavje zase tvorijo ultrazvočni valovi, ki Jih do neke mere smemo imenovati smrtne žarke. Med raznimi eksperimenti bodo zelo lepi poskusi analize tona glasbenih vilic in raznih zvokov z električnimi metodami. Predavanje, ki bo na poljubno znanstveni višini, bodo ilustrirali številni diapozitivi. Začetek ob 18.15. —U Obrtniško društvo v LJubljani priredi dne 31. januarja 1939. t. j. v torek ob 20. url v salonu restavracije »Štrukelj«, Dalmatinova ulica, informativno predavanje o starostnem zavarovanju obrtnikov. Ker je predavanje življenjske važnosti in bi morala o njem biti poučena vsak obrtnik ta obrtnica, vabi odbor k čimštevil5 nejši udeležbi —lj Premiera filma Robin Hood danes v kinu Matici. Le na vsakih par let je mogoče ustvariti tako mogočno filmsko delo in je izdelava filma trajala nad eno leto, stroški so znašali nad 2 milijona dolarjev tako, da se upravičeno lahko trdi, da je dosedanji najdražji film v zgodovini ki nematografije. Glavni junak »Robin Hood« (Errol Flynn) je osebnost, katera navdušuje vse narode sveta. Robin Hood je simbol herojstva, simbol pravičnega boritelja za svobodo svojega naroda. Robin Hood je gotovo največje filmsko delo, katero predstavlja po svoji idealni zamisli, po svoji grandiozni inscenaciji, po svojih igralcih in po režiji višek filmske umet nosti. Film je izdelan v naravnih barvah. Nastopi 5000 statistov, partnerica Errola Flvnna je lepotica Olivia de Havilland. Re. zija Mih. Kerteza jamči za vse. V Londonu in Parizu so predvajali film »Robin Hood« nepretrgoma skozi mesece ln mesece, v Londonu celo pod pokroviteljstvom Nj. kr. Visočanstva vojvoda Kentskega. Beograd je imel film Robin Hood na sporedu cel mesec, nekaj dni v treh kinematografih naenkrat, tudi Zagreb je navdušil film, da se je tedne in tedne govorilo samo o tem filmu. Ker je tudi v Ljubljani veliko zani* manje, prosi uprava kina Matice, da si vstopnice nabavite že v predprodaji. -379 —lj Paul Abrahamova opereta »Roxy« v filmu. »Roxy in njeno nepremagljivo moštvo« je opereta, ki je šla svojo zmagovito pot po vsem svetu. Vsi, ki ljubijo lahko melodijozno šlagersko muziko, jazz in prijetno razvedrilo, so sprejeli to Abrahamovo opereto z odprtimi rokami in tudi na našem operetnem odru v Ljubljani tvori letos »Roxy« Izredno privlačnost sezone. Ni čuda, da si je operetno delo osvojil tudi zvočni film. Seveda je zasedba posameznih vlog in inscenacija, režija, razkošnost opre me, balet in muzikalična stran v filmu odlično in prvovrstno izvedena; zato smo prepričani, da Je uprava kina Uniona ravnala popolnoma prav, da nam je baš za predpustnl čas dala v kra t koč as je ln zabavo opereto »Roxy«, pri kateri se bodo ljudje dobro zabavali, od srca nasmejali in obenem primerjali kakšne večje možnosti ima pri inscenaciji operet film od gledališča. Rozsi Barsonv, Hortense Raky, simpatični Hans Holt, komiki Fritz Imhoff, Ti bor Halmay in Oscar Denes, nadalje znameniti nogometaši Sindelar in Toldy, skratka vse zvezde dunajskih in budimpeštanskih operetnih odrov so se v filmu »Roxy« potrudili, da bo to Abrahamovo delo tudi v filmu ugajalo in da bo »Roxy« s svojim »nepremagljivim moštvom« ostala res »nepremagljiva«. Kino Union vabi občinstvo, da pohiti z ogledom filma kolikor le mogoče, ker hiti s svojim programom. -382 —lj Kam pa L februarja? Na maške-rado v Šiško! V sokolskem domu je res tako domaČe in družabno, da vsi že težko pričakujejo letošnje maškerade. Pomnožen vojaški orkester, krasna dekoracija, bar, ples v mali in veliki dvorani. Vse to Vam jamči kako prijetno se boste zabavali. Volilo se bo tudi kraljico nageljčkov, katera dobi krasno darilo vrtnarja br. Ceha. Zato vsi 1. februarja v sokolski dom na maškerado. 32-n —lj Mleko po 2.25 din liter. Na sestanku v Kmetijski zbornici dne 26. t. m. se je na posredovanje Kmetijske zbornice dosegel sporazum pri določitvi cen mleka V Ljubljani med zastopniki vseh dobaviteljev mleka, ki so sklenili, upoštevajoč težak položaj malega konsumenta, da bodo prodajne cene mleka povsod enotne in sicer za liter din 2.25. Kmetovalci se sicer dobro zavedajo, da te cene niso v skladu s produkcijskimi stroški, vendar so pristali na te cene, dokler se ne zboljša polo. žaj malega konsumenta. Opozarjajo se tas ko producenti kot konsumentip naj vzamejo te cene kot končnoveljavne! Iz Kmetijske zbornice. —lj »Križarka Sebastopol« v kinu Slogi. Krvavi dnevi ruske revolucije so bili že večkrat v filmu, toda še nikoli niso bili prikazani tako realistično in z vso krutostjo kakor v filmu »Sebastopol«, ki se predvaja te dni v kinu Slogi. Menda ravno radi teh napetih prizorov divje revolucije je bil film prvotno od naše cenzure prepovedan za celo državo in Je bila šele pred kratkim na ponovne intervencije ta pre5 poved ukinjena. Vsi, ki si bodo danes in jutri v Slogi ogledaU film >Sebastopol«, bodo v vsakem pogledu zadovoljni. Zanimivo je, da so bili zunanji posnetki za ta film izdelani v naši državi. s384 — Akademska skupina SPD priredi v torek dne 31. januarja t. 1. v elektro predavalnici na Tehniki v Aškerčevi ulici pre davanje tovariša Zalokarja: O planinah našega Primorja. Začetek točno ob 18. uri. Vstopnine ni. Vsi akademiki, osobito člani akademske skupine SpD so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo navedenega predavanja. u— železniška filmska predavanja Ju* tri v nedeljo bo od 10. do 12. dopoldne v kinu »Slogi« filmsko predavanje, predva* ja se: Modernizacija prometne službe, dogodki iz železničarske službe, prevoz prekooceanske pošte, varenje tračnic, Martinova peč ter tujskoprometni film. — V petek 3. februarja pa od 18. do 19. v kinu »Slogi«. Predvaja se: železničarske zadruge, urejevanje prometa v luki Hamburg, tujskoprometni film. Vabimo železničarje, da se zanimivih predavanj udeleže. Oblastni odbor TJJN2B, Ljubljana. —lj Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske je posvečen skladatelju Antonu Lajovicu, ki je v minulem mesecu proslavil svojo 60?letnico. Na tem koncertu bodo Izvajali izključno le slavljenčeve skladbe: Viktorija Heybalova, Josip Go-stič, Matični zbor, orkester Narodnega gledališča pomnožen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Uvodno besedo o slavljencu bo govoril prof. Marijan Lipovšek, ki tudi sicer sodeluje kot spremljevalec solistov. Natančen spored javimo v prihodnjih dneh, vstopnice bodo od ponedeljka dalje v knjigami Glasbene Matice. —lj Društvo nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani priredi v sredo dne 1. februarja t. 1. v dvorani hotela »Metropol« na Masa rykavi c. dobrodelno prireditev s plesom. Začetek ob 20. uri. Igra godba jazz. Obleka promenadna. Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Za blagohotno naklonjenost ln obilen obisk se priporoča odbor. —lj Lutkovni oder Sokola I na Taboru, ponovi jutri, v nedeljo 29. t. m. ob pol 16. uri krasno igro »Jurček pilot« ali »Jurček na Japonskem«. Zelo zanimiva igra je preteklo nedeljo napolnila dvorano. Je globoko mišljena in zanimiva. Pred prodaja vstopnic is to tam od 11. do 12. Do 12. lahko tudi telefonično. Igra »Jurčkov orkester«. 34-n —lj šentjakobčani uprizore danes in jutri v nedeljo ob 20.15 izvrstno in zabavno komedijo češkega dramatika Emila Vacheka »Peč«. Dejanje se vrši v Ukrajini za časa svetovne vojne. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, Pugljeva, Novak, Pe_ trak in Plevel j. V nedeljo popoldne ob 15.15 pa se uprizori prvič kot popoldan, ska predstava >Dobri vojak Svejk«. Kupite vstopnice Že v naprej v predprodaji, ki bo v soboto in nedeljo od 10. do 12., 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. Slepar« ki je obiral knjižne družbe Franc Miraik je star ide 34 let, pa ga že dolže hudih grehov Ljubljana, 28. jan. Po pravnem izrazoslovju je tudi slepar-stvo obrt, in sicer ko slepar obira ljudi »obrtoma«. Eden takšnih, precej spretnih »obrtnikov« je Fr. Mimik, ki se je že zelo zgodaj »osamosvojil«, saj je star šele 24 let, a ga že dolže hudih grehov. Speljal je na led več založb. Oglasil se je v Mariborski tiskarni, Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, pri Naši založbi, Cankarjevi družbi in Mohorjevi družbi ter se jim predstavil bodisi pod pravim ali lažnim imenom; ponudil se jim je za akvizi-terja. eKr je budil zaupanje z lepim nastopom, so mu povsod zaupali nabiranje naročnikov za knjige ter mu izročili naročilnice. Mirnik je bil res podjeten akviziter, da so ga bile vesele vse založbe. Predlagal je številne izpolnjene naročilnice in v v knjigarnah so s polno paro odpošiljali knjige mnogim naročnikom ter se veselili, da je med nami toliko ljubiteljev knjig. Toda veselje je bilo kmalu skaljeno. »Naročniki« so se otepali lepih knjig, češ da jih niso naročili. Tako se je izkazalo, da so bile naročilnice ponarejene. Mirnik je pa tudi v resnici nabiral naročnike, ne le ponarejal podpise »naročnikov«. Za letošnjo izdajo Cankarjeve družbe je pobiral od naročnikov naročnino po 20 din, toda denarja ni poslal družbi. Ker pa že ni poslal denarja, je sklepal, da družba ne potrebuje tudi naročilnic. Doslej še ni ugotovljeno koliko je nabral in za koliko obral založbe in knjižne družbe. S tem pa še nismo izčrpali vse Mirnikove aktivnosti. Obdolžen je, »da je vršil prevare obrtoma«, in sicer tako, da se je pred stavljal zaupljivim kuharicam in gospodinjam kot zastopnik in pooblaščenec Krekove gospodinjske šole v Ljubljani ter nabiral učenke za gospodinjske in kuharske tečaje. Nastopal je samozavestno, saj se je lahko izkazal z lažnim pooblastilom io- le, če bi mu kdo ne hotel verjeti, da je v resnici pooblaščen nabirati učenke. Toda tudi obiral jih je. Sprejemal je na račun pristopnine po nekaj kovačev. Možato jim je potrdil prejem denarja ter pritisnil na potrdilo štampiljko Krekove gospodinjske Šole. Stampiljka je bila seveda ponarejena Gospodinje, ki so že delale lepe načrte kako bodo možem postregle, ko bodo absolvirale kuharski tečaj, so zaman čakale na začetek pouka. Zavod sploh ni prirejal takšnih tečajev. Da so Mimiku žrtve še tem bolj nasedale, jim je obljubljal še razne ugodnosti, če se bodo vpisale kot učenke, predvsem, da bodo prejemale brezplačno neki gospodinjski list. Povrh vsega tega je Mirnik izvabljal še od kuharic in gospodinj kuharske knjige, češ, da jm bo preskrbel dovezavo najnovejših receptov. Knjige je nekoliko očistil ter po potrebi prevezal, nakar jih je prodal. Težko je reči, koliko je njegovih žrtev. Oblasti tega doslej še niso mogle ugotoviti. V interesu preiskave in oškodovancev je, da se javijo vsi osleparjenci, če se še doslej niso, orožniškim postajam ali preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani, oddelek VIII. Težka nesreča Maribor, 28. Januarja Dopoldne se Je pripetila v tovarni »Kovina« na Teznem težka nesreča. Pri stružnici Je bH zaposlen 26letni strojnik Franc Pauko iz Gorice pri Pragerskam. Ko je bila stružnica v pogonu, se je nenadno utrgal Jermen, M ga je zgrabil s tako sHo, da ga Je treščilo ob tla, kjer je obležal s prebito lobanjo, poleg tega mu Je ožgato tudi obe roki. Nezavestnega in nevarno poškodovanega so reševalci takoj prepeljan v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Njegovo stanja Je zelo resno, Sto*. 23 Vprašanje alkoholizma pri Slovencih Ali je v vinorodnih krajih alkohol kriv . Ljubljana, 28. januarja Najprej se moramo zavarovati pred očitki ter sumom, da hočemo nasprotovati za. tiranju alkoholikoma Ln organiziranemu bos Ju Pr9^ Pijančevanju; treba je samo opozoriti, da je alkoholizem socialno vprašanje ter da pijančevanja, odnosno samega pitja alkoholnih pijač — zmernega ali nezmernega — ne bomo mogli nikdar odpraviti s samo vzgojo, pridigarstvom ter etičnimi argumenti, pisec tega članka je sam abstinent, kar ga nedvomno upravičuje, da se oglasi v razpravi, ki se je začela nedavno, in ki je posebno aktualna zdaj, ko je bila ustanovljena Liga proti alkoholizmu, v razpravi, ki se zdi, da bo zašla na stranpot, kar bi dobri stvari samo škodovalo. Liga proti alkoholizmu namerava osloniti svoje delovanje na znanstveno osnovo, za_ to pa smemo tudi upati, da ne bo ponav5 ljala napak svojih predhodnic; ena glavnih napak dosedanjih treznostnih gibanj pri nas se mi zdi, da so gledali v alkoholizmu samem vzrok zla, medtem ko je alkoholizem prav za prav posledica socialnega zla in gospodarske strukture naše zemlje. Zato je treba zavrniti trditve, da je v vinorodnih krajih vzrok vsega zla alkohol, ker je pitje alkoholnih pijač ln pijančevanje v resnici le posledica posebnih socialnih razmer kot glavnega vzroka vsega hudega. Ugotovitve, da je največja splošna umrljivost v vinorodnih krajih; da umrje tam največ novorojenčkov; da se tam tudi rodi Sd% nezakonskih otrok; da je tam največja umrljivost za jetiko; da je največ umorov in ubojev zopet v vinorodnih krajih — so lahko točne, v kar ne dvomimo. Toda vprašati se moramo predvsem, zakaj so ljudje prav v vinorodnih krajih pod ta? ko škodljivimi vplivi pitja alkoholnih pijač, zakaj pijejo prav tam toliko. Zdi se, da se po tem nihče ne vpraša, ker je pač kakor na dlani: češ, ljudje imajo pač tam toliko pijače, da se vtapljajo v nji. In morda še misli: samo odvaditi jih je treba pijančevanja, pa bo vse v redu. Takšen abstinentski mesianizem je obsojen že vnaprej v neuspeh. Boj proti alkoholizmu, znanstveno podprt, se bo moral razviti na drugem torišču, ne zgolj v predavalnicah in zborovanjih ter sejah. Bojevniki bodo morali poseči še po drugačnem orožju. Ob tej priliki naj opozorim le na J. Kerenči-čevo študijo o zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah. V nji lahko marsikdo najde ugovor, zakaj je prav v vinorodnih krajih toliko zla. Na Kerenčičevo razpravo se bomo povrnili ob drugi priliki, ker zasluži, da posebej opozorimo nanjo širšo javnost kot na primer, kako je treba proučevati temeljito in stvarno splošne socialne razmere. Kaj zvemo iz Kerenčičeve študije ? Pred, vsem nas preseneti izredna gostota prebivalstva v Jeruzalemskih goricah, da odpade na prebivalca le 0.83 ha zemlje, še manj kakor v Halozah (od 0.84 do 1.55 ha) dalje, da je le 56.63% rodne zemlje last domačinov, ki nimajo niti tretjine vinogradov (30.49%) in da skoraj v polovici (49.08SI) vseh hiš v Jeruzalemskih goricah bivajo viničarji. Domačini obdelujejo zemljo gospodarjem, ki žive v mestih in celo v inozemstvu. Otroci stradajo kruha in mleka. Domačini, ki ao pa lastniki zemlje, imajo po večini le male vinograde, 0.5 ha obsega. Kdor vsega tega ne ve, ne more tudi razumeti, da so alkoholne pijače v vinorodnih krajih ljudem kruh, odnosno surogat kruha. Težaki, dninarji, ki delajo v gosposkih vinogradih po 10, 12 ali velo več ur na dan. se >hranijoc v glavnem a sla« bo pijačo, ki jo da gospodar dninarjem »da bolje delajo«. Nekateri dninarji so tako srečni, da si lahko še prineso s seboj na delo kos suhega kruha. Nekateri hodijo obedovat domov, jedo pa navadno le solato ali krompirjevo juho. Viničarji poletne mesece ne utegnejo kuhati in opoldne pogosto ne jedo drugega k^kor suh kruh. Odrasli se ne morejo ukvarjati z otroki in mati pogosto vtakne dojenčku v usta v žganju ali vinu namočen kos kruha ali v cunjo zavit košček sladkorja ter ga pusti dolge ure samega. Otroci pijejo na-mestu mleka jabolčnico. Nobena kmetijska stroka ne zahteva toliko dela ln razen tega še tako napornega kakor vinogradništvo. Pri silno pomanjkljivi hrani bi ljudje brez pijače ne mogli vzdržati pri delu. Pijača je pa tudi že del dninarjeve mezde, ko Je zaposlen v gosposkem vinogradu. Toda pijača je tudi kruh malim posestnikom. Dobro vino se* veda ne; dobra vina so po večini pridelana v gosposkih vinogradih, kjer je omogočeno racionalno obdelovanje, pa sortiranje vina. Mali vinogradniki svojega vinskega pridelka ne morejo tako lahko prodati, že zato, ker vinski kupci iz drugih pokrajin navadno ne kupujejo manjših količin vina in ker se obračajo na uglednejše vinogradnike. Neprodano pijačo ljudje popijejo včasih v obupu v pravem pomenu besede. Na vse to bi morda kdo pripomnil: Pa bi naj opustili vinogradništvo in se lotili kakšne druge kmetijske stroke! — Ta nasvet je skoraj prav toliko vreden, kakor če bi svetovali na primer Notranjcem ali Gorenjcem, naj opuste gozdarstvo in se lotijo kakšne druge stroke. Ali naj ljudje kratkomalo iztrebijo trte? Vinogradi imajo pač svojo vrednost že po tem, koli. ko naporov in stroškov zahtevajo, preden začno roditi. Razen tega je vinograd ma, lemu posestniku edino upanje kot vir dohodkov; če nisem letos nič prodal, se tolaži vinogradnik, bom morda prihodnje leto. Sploh pa, s čim bi naj nadomestili vinograde? In kdo bi naj tvegal taksne poizkuse? Veliki vinogradniki ne eksperimentirajo, zadovoljni so z vinogradi. Domačini seveda niso zadovoljni, zlasti še, ker iz Jeruzalemskih goric odteka leto za letom dve tretjini donosa vinogradov, a nedomačini so še lastniki gozdov, travnikov, njiv___ Med ugotovitve o vmorodnih krajih je treba torej še prišteti, da je tam doma revščina, kjer rase vino; da alkohol ni ne* posredni vzrok vsega zla v vmorodnih krajih; da papirnati in zgolj Ideološki boj proti alkoholizmu ne more Imeti nobenega vpliva na splošne socialne razmere v vinorodnih krajih. 3. »Zbornik 39« in nase tri kulture Poseben pojav v našem kulturnem življenju, ki zasluži oceno sam po sebi Ljubljana, 28. januarja 2e pred tedni smo opozorili v članku o vprašanju našega kulturnega življenja ter njegovega razvoja glede na razlike med tremi glavninu nacionalnimi kulturnimi smermi na potrebo tesnejšega in smo-trenejšega sodelovanja kulturnih delavcev iz vse države ter da bo do tega kulturnega zbližanja moralo priti prej ali slej. Na to se po vračamo že zdaj, ker je medtem izšel .Zbornik 39«. revija, ki bo izhajala štirikrat na leto in ki bo priobče-vala pesmi, eseje, novele itd. ne le v slovenščini, temveč tudi v srbohi^-aščini, odnosno v ijekavščini in eka^Tščini. To je poseben pojav v našem kulturnem življenju, ki zasluži oceno sam na sebi. Prva številka je poizkus, ki skriva kdove koliko naporov, da je sploh prišlo do uresničenja zamisli. čeprav ustanovitve ^Zbornika« ne moremo primerjati z začetkom literarne revije, kakršnih je bilo pri nas ustanovljenih in pokopanih že toliko, se vendar tudi ob tej priliki bude kočljiva vprašanja kakor n. pr.. ali morda ne gre za nezdrav konkurenčni pojav. Nedvomno je na samem slovenskem knjižnem trgu dovolj Uterarnih revij. Če že ne celo preveč, saj so baje nekatere revije izhajale ali morda še izhajajo zgolj iz prestižnih razlogov skupin, ki jih izdajajo. Konzumenti duhovnih dobrin so pri nas že preobdavčeni s samim prostovoljnim kulturnim davkom. Revnejše plasti prebivalstva z uradništvom kot najmočnejšim odjemalcem revij, časopisja. knjig in glavnim podpornikom kulturnega življenja (društvene članarine, obiskovanje gledališča, razstav, koncertov itd.) ne zmorejo večjih obremenitev, da govorimo z jezikom, ki je zdaj najbolj v rabi, ko tožimo tako pogosto nad stiskami ljudi. >Zbornik« je začel izhajati v Ljubljani, zato se pač vsiljujejo taksna razmišljanja, saj je ustanovitev revije pri nas v najtesnejši zvezi ne le s kulturnimi, temveč tudi z navadnimi gospodarskimi vprašanji. Gre pa tudi za vprašanje nacionalne ekonomične izrabe sil pri kulUirnih prizadevanjih, kar je pri tako malem narodu posebno pomembno. Toda v podrobnosti vseh teh vprašanj se ne spuščamo, dotaknili smo se jih le, ker jih ni mogoče prezreti ob takšni priliki. Lahko pa ugotovimo, da ustanovitev >; Zbor nika 39« ne pomeni konkurenčnega dejanja zaradi tega, ker bodo posamezne številke izhajale kot zaključene knjige ter torej ne bodo imele značaja revije. Upoštevati je pa treba zlasti, da bo »Zbornik« lahko iskal Čitatelje prav tako med Hrvati in Srbi kakor pri nas ter da njegov obstoj torej ni odvisen le od slovenskih čitateljev. »Zbornik« bo pa tudi izhajal le štirikrat na leto ter bodo revije lahko konkurirale z njim. ker izhajajo najmanj v desetih številkah na leto. Menda ta naloga, kulturno zbližan je Slovencev. Hrvatov in Srbov, že sama upravičuje obstoj »Zbornika«. Ustanovitelji na-glašajo. da že vnaprej odklanjajo vsako klikarstvo ter da žele nuditi pregled našega kulturnega ustvarjanja na široki osnovi. To prati se pravi: perilo zaupati dobremu Scrtichfoverru terpentinovem milu. Š Schichtovim terpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni in ostane dolgo časa kot novo. SCHICHTOVO TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče belo! se bo še izkazalo in ne dotikamo se vprašanja, po kakšnem kriteriju izbirajo sodelavce. Prvi zvezek je pa v resnici vsebinsko bogat m tudi sodelavcev je zelo lepo število, o »g 40. Zvezek ima posebno vrednost že adl številnih publikacij. Med slikarji odnosno grafiki so zastopani Slovenci po 4 umetnikih, med pesniki, pisatelji ln esejisti je pa 11 Slovencev. Ravnotežje med sodelavci treh nacionalnih kultur bo najbrž težko ohraniti vselej dovolj zadovoljivo, že zdaj se bodo najbrž ekavci čutili nekoliko zapostavljene, zlasti še. ker so vsi sestavki tiskani v latinici. Zanimivi sta dve makedonski pesmi. Hrvati so zastopani dobro po Matu Lovraku, svojem najboljšem mladinskem pisatelju, po Josipu Pavičiču in V. Kukal ju, ki sta prispevala novele. Mnogo je razprav, ki so jih prispevali Vasa Stajic, univerzitetni prof. dr. D. Nedeljkovič, dr. V. Bunič, dr. Lj. Živko-vič, dr. M. Popovič. M. Rajkovič in izmed Slovencev Ivo Grahor. Stanko Janež ln Ivan Bratko. Pesmi so prispevali Tone Se-liškar, Branko Rudolf, Miran J are in Ruža L. Petelinova slovenske, V. Ilič dve v ma-kedonščini. Čina Cote dve v ekavščini in eno hrvatsko hrvatski kmečki pesnik Ivan čače. Med slovenskimi novelisti je zastopan tudi Loj z Kraigher, ki se doslej ni delj časa oglašal, razen njega so prispevali še novele naslednji Slovenci: Milan Kajč, Ivan Potrč. Jože Kranjc in Tone Se-liškar. Urednik je Tone Seliškar, ki je prejšnje čase urejeval tudi »Ljubljanski zvon«. Ob žalostnem kulturnem dogodku Naša dolgoletna sodelavka Angela Vode je pred leti objavila knjigo »Zena v sedanji družbi«, lani je izšla njena druga tovrstna knjiga »Spol in usoda« I. del, ob letošnjem novem letu pa »Spol in usoda« II. del. Avtorica, ki si je z neštetimi članki, predavanji in plemenitimi osebnimi uslugami zaslužila ime naše prve delavke na smotrno začrtanem socialnem, književnem in narodnem področju, je imela pri pisanju omenjenih knjig edini namen, da pokaže naši ženi in vsej javnosti resnični položaj, v katerem živi žena po nujnosti svojega spola, gospodarskih razmer, socialne uredbe in miselnosti našega Časa. Te knjige pomenijo važen donesek naši socialni literaturi, pa tudi važen kažipot za razvoj našega občega življenjskega pojmovanja v smislu višje, socialno in moralno poudarjene duše vnos ti. Tako razume Angelo Vodetovo slovenska žena, tako jo razume tudi javnost, ki je sprejela vse tri knjige s priznanjem, žene pa tudi s hvaležnostjo. Toda ob izidu II. dela »Spola in usode« se je zgodilo, da je slovenski list objavil nekaj ne samo ogabnih, ampak tudi iz skrajnega nerazumevanja izvirajočih besed. Tole je bilo čitati v tedniku, ki se imenuje «»Slovenski delavec«: »Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol in usoda«. Angela Vo-detova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je oči vidno stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor vsaka cunja, ki je slehernemu rada Tehnika v medicini Kranj, 27. januarja Ljudska univerza v Kranju ima v svojem programu vedno nekaj medicinskih predavanj, med katerimi so prav gotovo najbolj privlačna ona, ki jih leto za letom prireja g. dr. Neubauer sef-zdravnik z Golnika. G. dr. Neubauer se vedno potrudi, da prikaže na najbolj poljuden način občinstvu zanimivosti iz medicine, pa naj bi bili to zadnji izumi na polju zdravstva ali načini zdravljenja tuberkuloze aH pa pomen tuberkuloze s socialnega gledišča. Vedno pa je svoja izvajanja tolmačil še z diapozitivi, s slikami ali pa celo pokazal originalno roentgensko cev in druge tehnične pripomočke današnjega zdravnika. Tako je tudi zadnji četrtek predaval g. dr. Neubauer o tehniki v medicini in postregel poslušalcem s filmom, ki prikazuje energijo sončnih žarkov. G. predavatelj je v uvodu govoril o najstarejših pripomočkih, ki so jih zdravniki uporabljali do zadnjih desetletij, ko je tehnika začela zmagovito pot in si utrla tudi v medicini svoje značilno mesto. Danes si je mogoče ogledati z optičnimi pripomočki za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nazori še ne pljune ne. Stran pogleda in mirno gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela Širi v svoji brošuri »Spol in usoda«, od daleč smrde.« Slovenska sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« je h gornjim vrstam poslala vsem našim dnevnikom in tednikom izjavo, ki je pa izvestni listi niso objavili. »Slovenec« je prinesel namesto omenjene izjave celo nadaljnji izpad na avtorico. Izjava se je glasila: »Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornost in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko, tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka.« Jugoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, najmočnejša predstavnica slovenske organizirane ženske javnosti, se pridružuje protestu Zveze akademsko izobraženih žen ter z zgražanjem obsoja osebni napad na go. Angelo Vodetovo v »Slovenskem delavcu«, ki mora žaliti vsakega poštenega človeka ter v žalostni luči kaže slovensko kulturno raven. — Jngoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino. — Mira Engelman, predsednica, Pavla Hočevar, načelnica komisije za tisk. dno mehurja, torej dno notranjih organov. . Seveda pa je za to treba prakse, ne smemo misliti, da bi eventualna obolela mesta v želodcu ali mehurju lahko opazoval laik. Ne, treba je imeti veliko prakso, da more zdravnik ločiti, kako in kaj je v notranjosti organa. G. predavatelj je omenjal Še razne elektrotehnične pridobitve, ki so povzročile v medicini prave preobrate. Roent-gentski aparati, razni obseval nj aparati itd. niso zadnji med njimi. Pa tudi kemiki so prispevali po svoje medicini. Narkotična sredstva, zdravljenje raka z radijem in razne injekcije so prinesle veliko koriti zdrav stvu. Ob sklepu je g. predavatelj omenil ogromen pomen tehnike za medicino. Za današnjega zdravnika je vedno bolj nujno, da se bavi s tehničnimi pripomočki, toda bog ne daj, je dejal g. predavatelj, da bi bil zdravnik samo tehnik, predvsem mora biti zdravnik. Pri vsej tehniki mora tudi moderen zdravnik paziti na duševno stran bolnika, kajti vsa tehnika ne bo rešila bolnika, če ne bo ta zaupal zdravniku in če zdravnik ne bo poznal ljubezni in se zavedal odgovornosti in visokosti svojega poklica. Po predavanju je bil predvajan krasen film »Energija sončnih žarkov«. Film je prikazoval zdravljenje v prejšnjih časih, ki je bilo zavito v tajnost m je bujno cvetelo šušmarstvo. Današnji čas se močno razlikuje od teh starih metod in film je prav lepo prikazal moderne laboratorije in ogromne tvornice, kjer se izdelujejo sodobna zdravila po predhodnih preizkusih zdravnikov-znanstvenikov. Obilen obisk predavanja je dokazal, kako znan in cenjen je g. predavatelj. Odboru Ljudske univerze izrekamo željo vseh poslušalcev, da bi kaj kmalu predvajal film »Roentgen in film«, ki tja je g. dr. Neubauer toplo priporočal. Iz ŠkcfV Luke — V prezgodnji gr«b. v okornostih, ki morajo vzbuditi z nesrečno prizadeto rodbino sočuvstvovanje, je izdihnila v soboto 411etna I. S. Družinica, ki je brez očeta, spada po svojem domovinstvu v žiri. živeli so nekaj časa v Franciji, kjer je delal oče v rudniku, zadnja leta pa so se naselili pri nas. Ne da bi bili njeni otroci ali okolica slutili kako je z gospodinjo, je morala ta prestati težke notranje boje. Namestu, da bi bila stopila pogumno na pot življenja, je omagala pod težo predsodkov ali nepoznavanja nevarnosti, ki se je vanjo podala. V pretekli petek ni mogla več vstati in v soboto, preden ji je mogel nuditi zdravnik pomoč, je reva umrla. Pod sumom, da gre za nasilno odpravo, je bila odrejena obdukcija, ki je bila v nedeljo popoldne v rnrtvašnlci na škofjeloškem pokopališču. Slabokrvnost in pa izkrvavitve so predvsem povzročile, da so otroci, štirje, med njimi najstarejši Že 19 let star, izgubili svojo mamico, ki 30 jo zagrebli v ponedeljek dopoldne v prezgodnji grob. — Sama se je prišla zapret. Helena S. je prav za prav brez stalnega bivališča. Oblasti so povpraševale po njej zaradi tatvine. Sostanovalki Doroteji L. je bik) namreč pokradenega nekaj perila, obleke ln odeja in sedaj raziskujejo, v koliko je zapletena Helena v to tatvino. Po vseh vidikih Helena brez krivde ni, ker jo je prijavi zaradi sličnega prestopka tudi njen mož. To je seveda drugo poglavje, ki ga bosta morala rešiti zakonca sama med seboj. Resnica pa kljub temu ostane, da je Helena pobrala svojemu možu obleko, jo nesla v ljubljansko zastavljalnico in dobila tam za njo nekaj čez 200 din. Obleka pa je bila še pravočasno zaplenjena, ln celo listek od zastavljalnice so še dobili pri Heleni. Helena ni plašljiva. Ko je slišala, da jo iščejo, se je oglasila kar sama pri čuvarjih postave, čas: tukaj sem, kaj hočete. In so hoteii! Ni bilo drugače morala je v zapor. Za njenih 37 let gotovo narodna, zadeva. — Konj ubil kravo. Na dokaj nenavaden način so prišli pri Starmanovih na Trati ob kravo. Ponoči se je bil od vezal konj in pričel potem v temi tavati po hlevu. Pri tem se je spodtaknil ob ležečo kravo in padel na njo tako nesrečno, da so jo morali zaklati. — Za vremensko hišico ln meteorološko postajo. Iz vrat škofjeloških planincev je izšla v zadnjem času pobuda po postavitvi vremenske hišice in ustanovitvi meteorološke postaje na Ljubniku. Ker planince po njih agilnosti poznamo, lahko rečemo, da bo do tega prišlo. Ustanovitev meteorološke postaje niti ne bi bila združena s prevelikimi stroški, več dela bo dala vremenska hišica, pa ne zaradi postavitve, ampak zaradi stroškov, ki bi znašali okrog 10.000 din Ako pa z druge strani pomishmo na prednosti ki bi jih nudila hišica izletnikom, športnikom in ljubiteljem prirode sploh, potem je jasno da odtehta hišica stroške. O tem se bo govorilo tudi na občnem zboru SPD. — Ko*t»njl padajo. V okviru preureditve Grabna so pričeli podirati kostanje. Ivan Potrpinko: Iščem uredbo ' Artemij Fjodorović Ustrelov, glavni urednik »Službenih izvesti j« je še enkrat pregledal svojo miznico in našel vse v najlepšem redu. Na levi strani je ležala zadnja izdaja dnevnika »No-voje Vremja«, na desna pa se je košatil bogat in okusen pred j uznik. Ves zadovoljen je Ustrelov parkrat posrnrkal in začel »uradovati«. V tem nekdo potrka. Urednik se prestraši, hlastno porine predal v mizo in zarenči: »prosto!« Ze je hotel nahruliti neljubega motika, ko se mu naenkrat zjasni obraz. — Ivan Ivanović! Je li mogoče, ti tukaj v Peterburgu? Tak, daj no, da te poljubim, golobček! Odloži vendar, sedi in pripoveduj, kako kaj tebi m tvoji dnižini! Ivan Ivanović Kobilevskij, zdrav ded z dežele, je bil po vsej priliki zelo razburjen. Venomer si je otiral tolsti obraz in se kar ni mc^"1 umiriti. — Tfu — je končno zasopihal — pošteno sem se spotil, preden sem te nadel No, da te le vidim čilega in do- bre volje. Tudi pri nas doma je vse I zdravo, hvala bogu. Prišel sem pa v ■ Peterburg v zadevi, ki se ti bo zdela čudna ali celo smešna, zame je pa zelo resna in kar je glavno, edino ti bi mi mogel pomagati. Naj ti v kratkem povem, za kaj gre.. Odkar so vpoko-jili starega dobrega gubernatorja, tebe pa premestili v Peterburg, se mi je vse narobe obrnilo. Nemara se še spominjaš rodbine Vlastelina Stosvinjeviča. On nekdaj nas ti ljudje že smrtno črtijo. In ravno tja se je moral priženiti novi gubernator! Lahko si misliš, kako je bilo potem. Cez noč sem postal ruajzanikrnejši trgovec v Rusiji. Novi gubernator me je kaznoval zdaj po tem. zdai po onem zakonu. Nikoli se mi še sanjalo ni kaj o teh zakonih in tudi drugim trgovcem ne; samo vame so letele strele. Naveličan večnih glob. se: 1 izročil trgovino sinu, češ, bodi se ti z bikom; imaš trše roge. Sam sem si i^govorm kot, nekaj rub-ljev za priboljšek in se popolnoma posvetil lovu. Vse dneve sem kolovra-Ul Okoli ia lovil, kar mi je prišlo pod roke. Najraje pa žabe! Saj poznaš one I božanske kračice is ribnjaka priKanf- manovem mostu. Noter na Francosko so jih izvažali včasih. Jaz pa sem sd dejal: kar je MečehJačarjern všeč, bodi prav tudi ruskemu želodcu in sem jih raje sam hrust al, kračice namreč. Živel sem, povem ti, kot v malem Mohamedovem raju. Kar me oni dan pokliče gubernator k sebi in ugani, čemu? Vprašal me je kar tako na lepem, dali res lovim žabe in če imam dovoljenje za to. Vsa kri mi je pritisnila v obraz! Hudobija tega človeka je presegala že vse meje. Zato sem odgovoril res malo razdraženo: — Ekscelenca, da lovim žabe, ne potrebujem nobenega dovoljenja. — Tedaj pa skoči gubernator kvišku in me pogleda kot hudič iz vrča. — Kako si dejal, ne potrebuješ dovoljenja? Jaz ti že pokažem. Kakšen patriot pa si, da Se tako važne uredbe ne poznaš, kot one o lovu žab! Deest moljev boš plačal globe in gorje ti, če se mi še kdaj drzneš loviti žabe brez dovoljenja. Odkuril sem jo kakor polit pes. Lahko si misliš, kako mi je bilo pri srcu. 2abic ne bi smel loviti in tako kmalu bodo spet godne. Oblezel sem vse zna- ne mi uradnike od najvišjega do naj- j nižjega ,pa nihče ni poznal te uredbe. Stikali so po raznih naredbenikih in tudi niso ničesar našli. Nato sem poskusil s prošnjo, naj bi mi dovolili loviti žabe. Gubernator pa me je zavrnil, češ da prošnja ni pravilno vložena. Končno mi je svetoval sin, naj bi tebi pisal. No, jaz sem si mislit kaj ti bom pisaril, mar se sam popeljem k tebi; hitreje bom opravil in še enkrat si ogledam Peterburg na stara leta. Evo me in zdaj sem tu, da mi pomagaš, Artemij Fjodorović! Ustrelov je pokroviteljsko potr epi j al prijatelja po rami rekoč: — Ce ni hujšega, tisto tvojo žabjo uredbo bomo že kako iztaknili. Potrpi malo tu, grem pogledat, kaj je na stvari. Urednika pa do%o ni bilo nazaj. Končno se je le vrnil slabe volje. — Vražja reč, — se je počehljal po glavi, — tudi mi smo uredbo zaman iskali. Moj prvi pisar Praskulin se nekam spominja, da je podobna uredba res izšla, ne ve pa, kdaj je to bilo in katero ministrstvo jo je izdalo. Zdaj jo bo treba metodično iskati nekako tako. kakor novo kemično pr- vino ali še neodkrito zemljo. Ne pomaga nič. Ostati boš moral nekaj dni v Peterburgu, kar mi je ravno všeč. Bova vsaj malo pokrokala. Kaj me tako začudeno gledaš? Moram ti vendar kaj povedati o naših birokratih. Vidiš, Ivan Ivanović, pri nas izide vsako leto par sto ukazov, uredb, pravilnikov in kaj jaz vem, česa Še vsega Človek bi mislil, da smo najbolj urejena država na svetu, pa je ravno narobe. Narod se meni za vse te neštete zakone kot za mušje iztrebke poleti. Pa tudi od uradnikov jih je dosti, fci si neradi belijo glave s preučevanjem zakonov. Delajo po svojem občutku kakor mislijo, da je prav in je to še najpametneje. So pa tudi uradniki, ki upoštevajo zakone .seveda ne vseh,— ker je to sploh nemogoče — ampak samo gotove, kakor jim gre to v račun. Posebno nekatere gubernije se ponašajo s .takimi uradmki. Ti so ali sadisti, ki jim je kar prirojeno, da gnjavijo narod s paragrafi, ali pa so korupcionisti, ki dobro vedo, da se da v kalnem imenitno ribariti. Ljudstvo kot rečeno — ne čita zakonov in tudi če bi jih črtalo, bi jih ne razumelo. »SLOVENSKI NARODc, 8tev. 23 100 let angleškega čaja Ta pomembni jubilej so Angleži 10. t. m. pm fmrld svečano proslavili V drugem tednu januarja je proslavila Anglija jubilej čaja, brez katerega si Anglež skoraj ne more misliti življenja, čaj je pravemu Angležu tako neobhodno potreben kakor zrak, morje in vae to, kar Je v zvezi z njegovim pojmovanjem civilizacije in znaki človeškega dostojanstva. 10. januarja je minilo 100 let, odkar je bil tako rekoč rojen angleški čaj. Anglija je bila menda prva evropska država, ki je jela uvažati Čaj. Prvotno ga je seveda uvažala iz Kitajske in sicer kot začimbo za slanino, da je imela boljši okus. čaj je torej nadomestoval Angležem prvotno našo papriko. Kmalu so se pa Angleži naučili čajne listke kuhati in piti čaj. Leta 1833 je potekla pogodba s Kitajsko glede uvoza čaja. Nastala je možnost in celo resna nevarnost, da bodo angleškim ladjam zaprta kitajska, in japonska pristanišča. Trgovci s čajem so bili obupani. Kako bo Velika Britanija obvladala svetovna morja, če se Angleži ne bodo mogli krepiti s čajem? V tem kočljivem položaju je ustanovil lord Cavendish Bentinck, generalni guverner Bengalijo. odbor za proučevanje možnosti pridelovanja čaja v Indiji. Bili so dobri razlogi za. domnevo, da se je v davnih Časih prideloval fin čaj v Indiji in da je šele odtod prišel na Kitajsko. Posledica prizadevanja in dela tega odbora je bila. da so se džungle spremenile v čajne plantaže. 10. januarja 1S38 je prišla v Min. cig Lane v Londonu prva pošiljka indij- skega čaja 8 zabojev po 350 funtov. Kupil ga je kapitan Pidding za 21 šilingov funt assam suchonga in za 34 Šilingov funt assam pekoe. Takrat se je smatralo to za splošno koristno delo, za manifesta., cijo patriotizma bolj, nego za trgovsko kupčijo. Toda to je bil začetek angleške čajne industrije, ki se je v 50 letih razvila tako, da je izvažala Indija več čaja kakor Kitajska, v 100 letih pa tako, da obvladujeta cevlonski in indijski čaj ves svetovni trg z letno produkcijo nad 800 milijonov funtov. Angleži so torej po pravici svečano proslavili lOOletnico svojega čaja. 10. januarja so izročili kralju zlato škatlico z mešanico najplemenitejših vrst Čaja, kar jih rase na ozemlju angleškega imperija, potem so nesli trije sloni po najprometnejših Uli* cah Londona iz pristanišča sv. Katarine v Mincing Lane v londonski City 36 zabojev angleškega Čaja, ki so ga prodali na javni dražbi v korist dobrodelnih organizacij, ustanovljenih po trgovcih s čajem. Dražbo je vodil londonski lord major v svojem slavnostnem oblačilu. Potem so pa razstavili v Mincing Lane srebrno škatlico z enako mešanico čaja, kakor jo je dobil v dar kralj. Ta čaj v srebrni škatlici jo bil sicer razstavljen, toda ostal bo v nji 100 let; škatlico bodo smeli odpreti šele 10. januarja 2039. Zvečer so se pa zaključile svečanosti z veliko slavnostno recepcijo. Tovarna za izdelovanje jajc Godba vpliva na kure tako, da raje zobljejo in neso jajca Ne gre sicer za izdelovanje smtetičnih jajc, vendar pa zasluzi perutninska farma Mapiewoodu pri Youngstownu v severo-ameriški državi Ohio zaradi svoje stopnje racionalizacije naziv tovarne za izdelovanje jajc. Ta farma je najmodernejše podjetje te vrste in jajca so tam malone mehanični prcizvodi. Maplewoodske kure neso svoja jajca ob spremljevanju godbe in če smemo verjeti lastniku farme Henrvju Gallieu so kure s tem zelo zadovoljne. Seveda jim ni vseeno kaj jim igrajo. Navdušene so za klasično glasbo. Jazz jim ni po volji, pač pa raje in hitreje neso jajca, če poslušajo orgle. Povsod smo namestili ojačevalce, pripoveduje Gallieu, da oddajamo glasbene točke, ki jih kure rade poslušajo. Pri nas ni dvorišča, kjer bi se kure valjale v prahu ter kratile čas z razkopa-vanjem. V vsem podjetju imamo I4urni delavnik pozimi in poleti. Kadar kura spi ne znese jajca. Zato smo dan podaljšali kar se je dalo, ne da bi kuram to kaj Škodilo na zdravju. Ob petih zjutraj povsod zagore luči in ob sedmih zvečer zopet ugasnejo. V tem času gledamo nato, da zneeo kure čim več jajc. Samo petelini smejo prosto hoditi okrog. Kure so saprte v kurnikih, kjer imajo tekočo tn vedno svežo vodo ter dovolj pdče. Tam poslušajo iz ojačevalcev orgije, da raje aobljejo in neso jajca. čim znese kura jajce se samo zakotali te kurnika in pade v nabiralni košek. S padcem požene napravo, ki točno zaznamuje kdaj je kura jajce znesla. Tekoči gumijasti trak odnese jajce na kraj, kjer se Jajca sortirajo in spravljajo v zaboje. Tako se stalno kontrolira koliko jajc znese kura in kakšna so. Oe pade koristnost kure pod minimum, jo prodajo za juho. Gallieu lahko to zahteva od kur, ker jim nudi vse, kar je v njegovih močeh, da jim olajša njihovo nalogo. Razen vzpodbujajoče godbe, so obsevane z višinskim so In e e m in dobivajo potrebne vitamine z ribjim oljem primešaziim piči, ki se pripravlja točno po veterinarskih predpisih. Kolesarstvo v Angliji V zadnjih letih se je kolesarstvo v Angliji silno razvilo. Popularnost kolesa in število kolesarjev jc v Angliji mnogo večje kakor v Italiji in Franciji. V razmerju do števila prebivalcev je Anglija po kolesarstvu takoj za Dansko, Holandsko in Belgijo. Angleški kolesarji niso še nikoli zmagali na svetovnih dirkah, pač so pa dosegli že mnogo rekordov na tekmah, kjer je šlo za daljavo in vztrajnost. Pot od enega konca Anglije do drugega, je bila že neštetokrat prevožena t novih časovnih rekordih. Zadnja številka »Cvclings« pnobčuje pregled najboljših angleških kolesarjev. Nekateri med njimi so dosegli naravnost presenetljive uspehe. Tako je prevozil Byker Dike lani 10.267 milj. Od leta 1933. samo 10 dni ni sedel na kolesu, ko je bil bolan. G. F. Digby iz Bacupa je prevozil na leto »samo« 7272 milj, zato pa kolesari že polnih 35 let. J. Greenhall iz Birminghama, tovarniški vozač Dunlop Rubber Companv je prevozil v 12 letih v službi podjetja 300 rJsoč maj. od te* v lete 1936 30234 raOj (1 milja — 1604 m), lani pa 25315 milj. Rs tudi ionske no zaostajajo. F. Uren je pui»osito lani 14462 milj, od tega na tekmah in rekordnih vožnjah 1005 milj, na treningu pa 7000 milj. S. R. Plovmta iz Britoo Ferry ima petletno hosrico. e karto-i© se skupaj vozita na kolesu. Lani sta prevozila 2063 milj. Enonogi L. Morris je prevozil lani 1252 milj. P. A. Batstooe iz Ted-dingtona jo star ie 60 let, pa je prevozil lani s kolesom 6051 milj. Med počitnicami je ufevoaH v 8 dneh in pol 530 milj. Živi Eden najnevarnejših poglavarjev palestinskih teroristov Abu Ali, s pravim imenom Mustafa es Šerif Jasairv, se je moral oni dan zagovarjati pred vojnim sodiščem zaradi organiziranega upora in umorov. Obsojen je bil na smrt. Abu Ali je sprejel sodbo smeje in ironično je pripomnil: To je itak brez pomena. Tajni policiji človek niti z leseno nogo ne uide. Abu Ali, ki so ga uporniki nazivali »živi arzenal«, je imel res leseno nogo. Ranjen je bil v prejšnji revoluciji v Palestini in nogo so mu morali odrezati. Potem je pa postal tem nevarnejši terorist. Kot pohabljenec je vedno lahko ušel policiji, v votli leseni nogi je pa prenašal dinamit, strelivo ind celo majhne bombe. Bil je francoski državljan iz Sirije. Star je bil 35 let in že nad dve leti je bil zaupnik glavnega kolovodje upornikov Abdula Razeka. Terorističnim četam je prenašal njegova povelja in osebno je vodil več na povelje izvršenih usmrtitev bogatih Arabcev, ki niso hoteli plačevat iprispevkov uporniškemu vodstvu. Usmrtil je tudi več arabskih zaupnikov palestinske policije. Na drugi strani je pa rešil več teroristov, tako da je v protezo skril njihove samokrese. Policija potem ni mogla osumljenega in skoraj zasačenega terorista obtožiti umora, ker pri njem n: našla orožja. Slednjič je pa policija našla Abu Alijeve zapiske o . delovanju teroristov, pripravljene za Ab- i uula Razeka. Cim boty proti vzhodu, tem več izvodov svetega pisma se proda. Na Ki tajsko m Je bilo prodanih lani 3,031.000 izvidov, v Aziji in Vzhodni Indiji pa 6,500.000. Lani je izšel prevod sv. pisma v 12 novih jezikih, od teh 8 v afriških in 1 v azijskem. Društvo je izdalo doslej sveto pismo v 723 jezikih. Chamberlainov Nova zemlja v območju severnega tečaja Odkril jo je znani ameriški milijonar in polarni raz« iskovalec Lincoln Ellsworth Ameriški milijonar in polarni raziskovalec Ltncoln Ellsvv-orth. ki je krenil s svojo ladjo >Wyatt Earp lani 29. oktobra proti Oiderbvjevi zemlji v Antarktidi je po radiu sporočil, da se je njegova ekspedicija lotila dela. Na krovu motorne ladje sta dve ladji. Ekspedicija ima zalogo živil za tri mesece. Za Ellsworthom je drugi vodja ekspedicije avstralski raziskovalec sir Hubert Wilkms. Njegova naloga je izdelati načrt za postavite v meteoroloških postaj, važnih za točno napovedovanje vremena. Ellsvvorth je sporočil, da je njegova ekspedicija dovršila zemljevid Antarktide, obsegajoč 80.000 kvadratnih milj zemlje, ki jo še ni videlo Človeško oko. Kakor drugi raziskovalci pred njim je tudi on označil novo zemljo z zastavo svoje domovine in jo s tem proglasil za sestavni del Zedinje-nm držav. Ellsvvorth ELLavvorth ee je dvignil z letalom v zalivu na neraziskanem vzhodnem delu antarktične celine med Zemljo Mac Robe risana in Zemljo kraljice Mary. Trajalo je pet ur, preden se je ladja prebila do kraja, s katerega je mogel startati. Bila je dramatična borba, ladja se je prebijala skozi večni led, ki bi jo mogel vsak hip streti, če bi se bila le ena ledena gora prevrnila, kar se pogosto zgodi. Obenem se je morala ekspedicija izogibati nevarnim pečinam, štrlečim le nekaj centimetrov iz morja, in vidnim samo z glavnega jambora. Slednjič so srečno pripluli do ledene plošče, kjer bi moglo letalo startati. Tedaj je pa zapihal močan \Tzhodni veter, ki se je kmalu razvil v vinar in ladjo je vrglo proti ledu- Kmalu so se pojavile okrog nje ledene gore in ekspedicija je morala hitro kreniti nazaj, če se je hotela umakniti. Na varnem so bili šele ko so prispeli v zaliv, kjer so jih ščitile pred viharjem skalnate stene z ledeno bariero. Tam se je lahko ladja zasidrala. Za start letala je bilo pa tako malo prostora, da je mogel vzeti Ellsvvorth seboj le toliko pogonskih snovi, kolikor jih je nujno rabil za kratek polet. Poleg tega so pa morali čakati do popoldne, predno se je lahko letalo dvignilo. Šele popoldne je vihar ponehal. Izkrcali so letalo in pognali motor. Od gorovja na obali z grebeni in vrhovi prostimi snega, so se dvigale gore v višino nad 3.000 m. Ellsvvorth je letel proti jugu po 79° stopinji vzhodne dolžine približno do 74.30° južne širine. Letel je približno v višini 4000 m in pod seboj je videl planoto. Nebo je bilo jasno m videlo se je zelo dobro. Nove zemlje je videl na obeh straneh približno 150 milj ali 240 km. Ko je preletel gorski greben blizu obale ni videl več gora, niti snega proste zemlje. če bi bil odkril gore, bi bdi napravil zanimivejše fotografske posnetke. Sicer je pa geološko in zemljepisno zanimivo tudi odkritje, da v teh krajih ni gora. Sodeč po znakih na obali domneva Ellsvvorth, da je v zemlji, ki jo je preletel, mnogo rudnin. Pred dobrim tednom je ameriški raziskovalec Lincoln Ellsvvorth brezžično sporočil' da je raziskal s pomočjo letala okrog 80.000 zračnih milj antarktične celine, ki je še ni videlo človeško oko, ker je Antarktkia. čeprav je v glavnih potezah znan njen obseg, na zemljevidu še vedno označena z belo liso. Ekspedicije na južni tečaj so zarisale na njej samo ozek koridor, kajti vsi raziskovalci so hodili v isti smeri. Obala je znana malo bolj po opazovanju kito-lovcev ali ekspedici- ki so prišle do nje bolj slučajno. Ellsworth je vrgel kot rečeno na zemljo, ki jo je preletel, ameriško zastavo in uveljavil tako pravice Amerike do nove zemlje. Amerika je torej nepričakovano dobila pas zemlje med Mac Robcrtsovo in Zemljo kraljice Mary. To je zelo oddaljena in nedostopna posest, pokrita s snegom, iz katerega mole samo pečine gorske bariere na obali. Vendar pa ni ta zemlja brez vrednosti. O tem priča zanimanje drugih držav, ki hočejo imeti kos zemlje v Antarktidi Amerika je imela tam že prej svojo zemljiško posest, Avstralija si je tudi nedavno pridobila svoje pravice, Nova Zelandija zahteva tam svojo zemljo in nedavno se je oglasila z enako zahtevo še Norveška. Norveška vlada je uradno obvestila vse vlade, da je 14. januarja anektirala v Antarktidi del obale od meje Falklandskih otokov do meje avstralskega antarktičnega ozemlja na vzhodu ter z ozemljem na obali in pripadajočim morskim pasom, ki velja povsod za oblast teritorialnih vod. To so Zemlja kraljice Maud, Zemlja princese Ravenhild in Zemlja prestolonaslednice Marte. To oblast so raziskale in zarisale na zemljevid norveške ekspedicije 1. 1929. Norveška je obljubila Angliji, da ne bo iztegovala roke po ozemlju, ki je pod protektoratom angleške vlade. Podobne izjave je dala tudi drugim vladam, ki imajo v Antarktidi svoje posestne interese. Zagotovila jih je tudi. da noče izločiti drugih držav od pomorskih pasov, nad katerimi bo izvrševala protektorat, pa tudi kito-lovcein ne bo delala ovir. Hoče pa zagotoviti nekatere ugodnosti svojim kitolovcem s tem. da jim ustanovi pomožna skladišča in zavetišča. S tem jim bo seveda olajšala konkurenco, ki postaja od leta do leta težja. Kiti in velika mineralna bogastva so tisto, kar daje nekaterim državam vzpodbudo, da se potegujejo za Zemljo v Antarktidi. Kaiicr vsak Anglež ima tudi Chamber-lain svojega konjička, ki'mu je udanbolj neg»> politiki. To je zanimanje za metulje. Ko mu je bilo 21 let, ga je poslal oče na SVOJe plantaže na Bahamsko otoke in tam se je jel z?rimati za metulje. Najbrž malo kdo ve, da je vrsta metuljev, ki jih je odkril sedanji angleški ministrski predsednik in ki se imenujejo po njem >Te-rias Chamberlainii«. Na lovu "^a metulji se je seznanil Chamberlain s Charlesom Rotschildom, znanim bogatašem ter zbiralcem žuželk in metuljev. Z njim je organiziral dolga potovanja in love za neznanimi žuželkami in metulji. X 4 M Jm Razen tega se zanima Chamberlain tudi za ptice. Pogosto vstane že ofb petih zjutraj, da lahko posluša žvrgolenje drobnih krilateev. Najbolj mu Je všefi žvrgolenje penice čraoglavke. O njem pravi, da je mnogo lepše od filavčkovega žvrgo-lenja Sveto pismo se sin na vzj 11'J I Angleško in inozemsko svetopisemsko društvo je objavilo nedavno svoje delovanje v lanskem letu. Društvo je razpe-čak> 11,318-675 izvodov sv. pisma. Predlanskim jih je razpečalo 11,343.94&. V Evropi je prodalo v lanskem upravnem letu več izvodov sv. pisma kakor predlanskim v naslednjih državah: v Angliji, Estonski, Finski. Rumuniji, Italiji, Jugoslaviji, Grčiji, češkoslovaški, Latviji, Portugalski in Poljak, manj pa v Španiji, PlrancLji. Nemčiji, Belgiji, Turčiji, Madžarski, Bolgariji in Švici Mussolini in angleščina Pri razgovorih angleškega ministrskega predsednika z nemškim državnim kance-larjem v razburljivih trenutkih v septembru lanskega leta je bil Chamberlain, ki se ej kakor veČina Angležev vedno zanašal na samozveličanje svoje materinščine, prisiljen sporazumevati se neprestano samo s pomočjo tolmača. V Berchtesgadenu, Go-desbergu in Munchenu je bil tolmač zaupnik Wilhelmstrasse, vsem režimom, kar jih je imela Nemčija v zadnjih 30 letih, zvesto služeči dr. Schmidt. Sporazumevanje potom tolmača, pa naj bo še tako spreten, je pa vedno težavne j še od neposrednega razgovora Zato je mel Chamberlain zdaj v Rimu lažje stališče, kajti Mussolini se je dobro naučil angleščine. Zato se mora zahvaliti bratu sedanjeg aangleškega ministrskega predsednika že pokojnemu siru Austenu Chamberlainu. Ko je bil Chamberlain član Baldwinove vlade in je hotel začeti neposredna pogajanja z italijanskim ministrskim predsednikom, so mu v Rimu namignili, naj pogajanja za pol leta preloži. Italijanski poslanik v Londonu je angleškemu ministru sporočil, da je Mussolini izjavil, da se bo dotlej dovolj naučil angleščine, da se bo lahko pogajal brez tolmača. In kar je bil Austenu Chamberlainu obljubil je Mussolini tudi storil. 7r se je lahko Neville Chamberlain zdaj neposredno pogajal z Mussolinljem o možnosti poglobitve angleško-italijanskih stikov. OTROCI — No, otroci kaj se pa fcjrate? — vpraša mati — Cerkev se gremo. — odgovori Janezek. — No, to je pa fepo od vas. Toda ▼ cerkvi se ne sme govoriti. — To -vemo, nama. toda mi smo na prsnici CIVILIZACIJA MED DIVJAKI Vodja znanstvene ekspedicije stopi k poglavarju divjakov. — Prihajam k vam z zapada. Pošilja me Veliki Beli kralj — ga ogovori. — Cm j te — odgovori poglavar — ali ste že kaj zboljšali te radijske programe? Teh vesti ni več mogoče poslušati. Zato je navezano na uradnike. Ti mu sestavljajo prošnje, pritožbe, napovedi ter podobne stvari in znajo mojstrsko žonglirati s paragrafi To jim nese; nekateri so si že sezidali prav razkošne dvorce. Z zakoni je pač tako pri nas. Za nekatere so kakor gumilastika, ki jo lahko raztegneš zdaj v ta, zdaj zopet v oni kot za druge pa so kakor trnjev grm, kamor primes, se zbodeš. Nekega imenitnega gospoda, ki pravijo, da se je odlikoval na Sipki, pa je pokradel za milijon rubljev zaupanega na denarja, je sodišče oprostilo, češ da tisti, ki ga je ovadil, ni bil za to •opravičen. Hlapca, ki je izmaknili gospodarju kos jermena, so pa zaprli med razbojnike. Nikjer se beseda zakon tolikokrat po nemarnem ne imenuje kakor pri nas, Ce boš pa zahteval pravico, ki ti gre po božjih in Človeških postavah, ae ti utegne zgoditi ,da bi te ineU za nihilista. Vprašal bos, odkod toliko zakonodaje Osrednji uradi ao natrpani z birokrati, ki pod milim ..,_____ nimajo početi drugega, kakor da goje hemoroide in da si nabirajo službena leta. Pa ti od samega dolgočasja počepne zdaj ta zdaj oni liki ku- ra in zleze zakon ali vsaj ponižno uredbico. Ce ima zvezo z žurnalisti, zažene velik kokodajs v javnosti, kakor da je rešil matuško Rusijo pogibe-li. Površni in bedasti, kakor so naši birokrati, seveda ne morejo ustvariti nič popolnega. Zato tiste svoje zakone venomer popravljajo, kakor zanikam krojač slabo narejeno suknjo. Nazadnje je podoben katle zakon bera-3ri halji, krpa pri krpi, da se že več ne pozna prvotni kroj. Naša zakonodaja šteje le malo zakonov, ki bi bul kaj vredni, pa ie ti se niso nikoli izvajali, če so se čutili prizadeti korup-ciooisti ali žlahtna aristokratska gospoda. Sicer je pa večini zakonov itak namenjena usoda pozabljenih grobov. Cez čas so ie tukaj, pa se nihče več zanje ne zmeni Takle pozabljen grob je tudi tvoja žabja uredba. Gubernator si jo je bil slučajno zapomnil, ker se mu je zdela kuriozna in je sedaj ves srečen, da ti more ž njo ponagajati. Pa bodi le brez skrbi »našli jo bomo in če vse pretaknemo! Načelnik je pozvonil in dal poklicati pripravnika Tartarina. Vstopilo je mlado, drobno člerveče lokavega pogleda. — Vidiš, Tartaiinče, — ga je nagovoril urednik — ta-le gospod bi rad tisto uredbo, ki smo jo preje iskali. Tvoja naloga bo, da jo najdeš. Dam ti tri dni dopusta; vzemi zadnja dva letnika »Službenih izvesti j« domov in ju lepo preglej, list za listom. Začni z januarjem in nakar ne preskakuj. Ce boš marljiv in kmalu izsledil uredbo, bom ob prvi priliki predlagal zate lepo nagrado, pa tudi tale gospod ne bo umazan. — Dvajset rubljev dobiš od mene, če mi kmattu najdeš uredbo, — je turobno pripomnil Kobalevskij. — Ali si čul, Tartarin? Se bogat postaneš. Pojdi zdaj in potrudi se. Ustrelov se je obrnil potem k svojemu prijatelju rekoč: — To je zaenkrat vse, kar sem mogel storiti zate, Ivan Ivanovič. Rad bi odšel takoj s teboj, pa moram na žalost rešiti še važen uradni spas, ki ga imam tamle v miznicL Svetoval bi ti, da obeduješ pri »Črnogorskem knezu«, kjer sem aboniran že odkar sem tu. Nadejam se, da boš tudi ti prav zadovoljen. Počakaj me tam po obedu, poti bom radevoije na Ko se je Ustrelov drugi dan vračal iz pisarne domov, mu na pragu zastavi pot — Tartarin. — No, pripravnice, — zakliče veselo urednik, kaj bo dobrega? Pa vendar že nisi našel uredbe? — Se več, gospod urednik, je odvrnil Tartarin, prinesel sem jo kar s seboj . — Ej, dečko, ti si pa res rojen pod srečno zvezdo; gotovo je uredba iz prve polovice lanskega leta! — Nikakor ne, gospod načelnik, uredba je že tri leta stara in je izšla avgusta meseca. — Da bi te strela, kako pa si jo mogel tako hitro izslediti? Namesto odgovora je pripravnik pomolil Ustrelovu kos časopisa hi pokazal na rdeče obrobljen oefies: ISCEM UREDBO o lovu Žab. Kdor mi jo preskrbi, prejme 10 rubljev nagrade. Ponudbe: Nikolajevska 25-111 druga vrata levo. Urednik je bistro pogledal priprav- — No, in? — Ni še pol ure tega, ko mi je prinesel uredbo vpokojeni uradnik poljedelskega ministrstva Stjepan Andrej ević Bimbolinski. Dejal je, da je uredbo sam sestavil in še dane« ni malo ponosen nanjo. Glasi se pa pravilno: Uredba o zaščiti žabjih jajc in o pogojih ,pod katerimi se smejo loviti in eksport ir a ti žabe. Uredba je vnesena v kazalo in sicer pod značko: »Zaščita 4, zato je nismo mogli najti« Ustrelov je narahlo prijel pripravnika za ušesa: — Prevejanec vseh prevejancev! Tebe bo še visoko zaneslo! Na min istrski stolec aH! pa na — vislice. Vidiš, pa sem bil le v zmoti Menil sem. da pozna to uredbo samo še en človek v Rusiji, pa sta jo poznala kar dva. Ampak, da mi je moral baš pripravnik pokazati, kako se pri nas na hitro roko najdejo pozabljene uredbe! Tisoč let te že uničujejo notranje zmede, ko-ruptni in bedasti birokrati, pa te še ni konec. Sveta Rusija ,ti boš večno živela! m**. 23 HKtovmvBKi wx*ev* m Kaj je z zazidavo nunskega vrta? Nova velika pridobitev za LJubljano — le Ljubljana, 28. januarja Parcelacija in /-azidava nunskega vrta. kakor Ljubljančani imenujejo veliko zemljišče med urJulmskim samostanom in cerkvijo. Nunsko ulico in Muzejskim trgom, ni postala aktualna šele letos. Ze delj časa se vlečejo pogajanja, o katerih javnost sploh ni bila poučena in ki so se zdaj skrivnostna, zaradi prodaje ter delnega odstopa zemljišča vzdolž Muzejskega trga, da bi lahko podaljšali Subičevo ulico do Kongresnega trga. Ob podaljšani ulici je prejšnja leta nameravala zidati banska uprava uradno poslopje, ki bi bilo priključeno na staro poslopje banovinske hranilnice. Na drugi strani ulice pa baje nameravajo zd-dati ursulinke moderno Šolsko poslopje. Toda pogajanja so se zavlekla prav zaradi načrtov uršulink. Po predpisih bi moralo biti šolsko poslopje umaknjeno 10 m od ceste, kar pa ne gre v račun uršulinkam. ker se jim zdi škoda zemljišča. Baje eo pogajanja zdaj nadaljevala še teko daleč, da je v glavnem prišlo do sporazuma med mestno občino in samostanom ter da je parcelacija nunskega vrti ob projektiranem podaljšku Subičeve ulice že sklenjena stvar. To pomeni, da bo v glavnem parcel Iran ves vrt, kolikor ga prihaja v poste v za zazidavo, in da bo §ubičeva ulica podaljšana do Kongresnega trga, kjer bodo rudi podrli nadstropno hišo, ki na oga-lu Selenburgove ulice izstopa v cesto. Se bolj dozorela je pa zazidava nunskega vrta ob povsem novi, projektirani urici, ki bo držala ob sedanjem zaključku Subičeve ulice od Muzejskega trga vzporedno z Blcdweisovo cesto do Nunske ulice. Na oglu Nunske ulice in Bleiwersove ceste stoji malo pritlično poslopje, takoj za njim pa nunski zid, podoben srednjeveškemu obramnemu zidov ju, zožuje Nunsko Ta «esi je hamm hišo, lep prostor je pa ša ob sami UmmM siioi ter med Zafjsn&corlmi hišami ki Moja ob Bleiwašsoft eesti, ki projektirano Na oglu Subičeve in novo nttca, U Muzejsko, pa le stoji titeaoV Mam, Za xaa*da*o as torej nudi v JuSoosahodnem trtfcofu Buaake* vrta. Ta triko* je kupU Pokojninski sa-Tod sa naiDeščenoe ▼ Ljubljani še boi poleti. Zemljišče jo bilo parceHrano jeseni, zdaj so pa t sUtboem oddelku PZ zaceli Pripeavijati naorts sa nove stanov aajskt Zemljišče ja laiitljsnn na 5 parcel, tako da bo na njen stalo 5 velikih stanovao jskih hi*, dva ogeioi, dva ob Musejaki (novi) in ena ob Nanosi uhci Parcele merijo 3145 kv m, 2110 m ms pa odpade oa oeste, na delno rajUrjenje Nunske ulioe in na Muzejsko oHco, ki bo dolga priblifno 120 m. Na sredi bo razširjena v doli ini 60 m na 20 m Mrtoe, tako da bo nastal manjši trg. Nove hiše bodo zavzemale ob Muzejski ulici v dolžino okrog 80 m, ob Nunski pa 66 m. Nasprotne stran nove ulice ni parcelirana, a • tem še ni rečeno, da ne bodo prej sli alej stale na obeh straneh ceste hiše, zlasti se, ker bodo zasedene tudi parcele ob podaljšani Subičevi ulicu Zemljišče, ki g* je kupil PZ, je le majhen del vekkega ▼rta, ki je bil tako dolgo neizrabljen ter je oviral razvoj mesta v središču. Po tem odkupu je le vedno okrog 20.000 k ved. m ▼rta. Vse nove hise Pokojninskega zaivooa bodo samo stanovanjske, brez lokalov. Vse bodo petnadstropne, torej najvišje v bližnji okolici. V njih bodo dvo-, tri- in štiri-eobna stanovanja. Podrobno jih zdaj Se ne moremo opisati, ker načrti še niso gotovi Zanesljivo je, da bo PZ začel zidati ie pomladi, najbrž maja, ko bodo gotovi m odobreni nacrti. Ni pa še povsem zanesljivo, ali bodo ie vse nove hiše letos uporabne. Stavbni stroški bodo znašali okrog 10 milijonov din. kar že samo pove dovolj, da gre v resnici za velika dela. Zato bo pa tudi finančna stran najbrž delala težave, ker mora PZ po novih predpisih nalagati mnogo več denarja v državne papirje. Če se jim bo posrečilo rešiti zadovoljivo gmotno stran stavbne akcije, bodo nove stanovanjske hiše že jeseni služile svojemu namenu, sicer pa bodo morali delo končati v etapah. Načrte izdeluje stavbni oddelek PZ pod vodstvo ing. arh. Subica, ki je v novejšem času projektiral vse za vodove hise (n. pr. na Jesenicah, v Kranju in Celju). 22 letni ropar obsojen Na podlagi raznih indicev se je veliki kazenski senat prepričal, da je Ludvik Hacin zagrešil razbojriištvo Ljubljana, 28. januarja Lani v oktobru je vasčatne na Mlakah pri Komendi v trdi noči prebudilo iz spanja obupno klicanje na pomoč. Posestnica Marija Ravnikarjeva je bila okrog 2. ponoči napadena. Dva mlada roparja sta skozi okno zlezla v Ravnikar j evo hišo, napadla ženo, ji zagrozila, da jo bosta ubila, če ta-koj ne da denarja, Ravnikarjeva je bila sama s svojim tri tedne starim otročičem. njen mož je ravno tisto noč peljal lonce na sejem. Da bi rešila sebe in otroka je roparjema dala ves denar, ki ga je imela doma. Bilo je 600 din, bankovec za 500 din in bankovec za 100 din. Med sosedi, ki so na vpitje nepadenke prihiteli k Ravnikarje vim, je bil tudi 22 let stari Ludvik Hacin. Eden izmed sosedov je videl, ko je hitel Ravnikarjevim na pomoč, da je Ludvik prišel po stranski poti do Ravnikarje-vih. Kar nenadoma se je znašel pri hiši, v kateri je bil izvršen roparski napad. Razumljivo je, da so prestrašeno napa-denko sosedje takoj vprašali, kako se je zgodilo in kakšna sta bila napadalca, Marija Ravnikarjeva je pripovedovala, da sta se roparja pojavila ob postelji, ko je v sobi še gorela petrolejka. Zaradi otroka je Ravnikarjeva pustila luč prižgano Eden izmed roparjev je stal pri vratih ▼ ozadju, drugi pa je planil.k postelji in ugasnil htč. Poloiil je dlan na cilinder in v hipu je bila v sobi tema. Takoj nato je začel Ravnd-karjevo daviti 2ena se je branila, kolikor je mogla in prosila, naj ji pri zanesejo, ker ima otroka. Ropar ji je mirno odgovoril, da je ne bo ubil. če mu takoj izroči ves denar. Med soseda, ki jim je tako pripovedovala, je torej bil tudi mladi Ludvik Hacin, sin posestnika z Mlake. Mirno je poslušal zgodbo o roparskem napadu, zga- nil se je šele, ko je Ravnikarjeva začeta opisovati roparja, ki ji je grozil s smrtjo. Povedala je, da je imel nazaj počesane lase, rjavo obleko, hlače spodaj pripete kakor kolesarja, posvetil je z električno svetilko, govoril je domače narečje, bil je po stasu srednje visok in vitek. Ludvik Hacin je na te besede pripomnil: Potem je bil pa tak kakor jaz. Potem sem pa jaz ropar. Ravnikarjeva ga je pogledala m odgovorila: Lahko, da si bil ti, čisto ti je bil podoben. Po opisu napadene žene je bil ropar v resnici do podrobnosti podoben Ludviku Hacinu. Orožniki so ga takoj aretirali in uvedli preiskavo ter nabrali toliko indicev, ki so Ludvika obremenjevali, da je državni tožilec spravil Ludvika na zatožno klop pod obtožbo, da jc izvršil roparski napad na Marijo Ravnikarjevo Včeraj je bila pred velikom kazenskim senatom glavna razprava proti Ludviku Kacinu. Predsednik senata je bil a o. s. Ivan Kralj, prisedniki pa sodniki okrožnega sodišča gg. Ivan Bre-lih, Julij Felaher. Rajko Lederhas in Jože Kokalj. Ludvik Hacin je odločno zanikel krivdo. Trdil je, da je tisto noč spal pri svojem dekletu. Prebudilo ga je vpitje, zato je šel pogledat, kaj se jc zgodilo. Ravnikarjeva je povedala, da se je branila, ko jo je ropar davil. Ludvik Hacin jc pa imel na roki sumljivo prasko, zdravnik jc izjavil, da ga jc brez dvoma nekdo opraskal z nohtom, Ludvik pa jc trdil, da se je dan pred roparskim napadom odrgnil ob zid. Po zunanjosti je bil na las podoben roparju in tudi po govorici. Ropar je moral poznati razmere v Ravnikarjcvi hiši in jc tudi moral vedeti, da tisto noč Ravnikarja ni doma. Ludvik Hacin je bil sosed in je lahko o teh zadevah bil poučen. Orožniki iz Kamnika so aretirali tudi njegovega mlajšega brata Avgusta, ki je v kamniških zaporih pred pričo priznal, da sta bila roparska napadalca njegov brat Ludvik in brat Jože. Glede Jožeta se je pozneje izkazalo, da ni mogel biti soudeležen pri napadu* a glede Ludvika je bilo priznanje brata Avgusta nov Indic za krivdo. Avgustu je namreč sam Ludvik povedal, da je z bratom J očetom napadel Ravnikarjevo. Avgust je na razpravi izjaviL, da se je lagal, ko je orožnikom pravil, kaj mu je Ludvik zaupal. Izgovarjal se je, da se je bal bikovke in je zaradi tega pritrdil na vsa vprašanja. Sicer je popisal precej natančno, kako je brat Ludvik prišel v Ravnikarjevo hišo, toda te stvari je vedel po pripovedovanju same Ravnika rje ve in sosedov. Orožniški narednik, ki mu ie Avgust povedal, kar je vedel o ropu, je rekel, da je fant« sicer zlasai, ker se je vedel nedostojno, ni mu pa grozil, da ga bo pretepel z bikovko. Ravnikarjeva Marija je vnovič izjavila, da je bil ropar zelo podoben obtožencu Ludviku Hacinu, toda priseči ne more, da je bil napadalec baš Hacin. Obtoienčevo dekle in njena sestra sta seveda pričali, da je Ludvik tisto noč spal, kakor navadno, v njuni hiši. Državni tožilec Branko Goslar je zahteval kaznovanje po obtožnici, branilec dr. Kulvelj jc plediral za oprostitev; senat se je po polurnem posvetovanju prepričal, da je Ludvik Hacin kriv. Po § 328 k. z. je bil obsojen na 3 leta robije in na 5-letno izgubo častnih pravic. Hacin je prijavil revizijo in priziv. Z Jesenic — Slovenska služba božja. Jutri ob desetih bo v dvorani »Delavskega domač na Savi pri Jesenicah običajna vsakoraeseč, na slovenska služba božja, h kateri se vljudno vabijo vsi verniki in prijatelji nase cerkve. Pred maso se bodo blagoslovile sveče na mestu na Svečnico ter se potem razdelile med navzoče, kakor je bilo to v navadi v prvih stoletjih krščanstva. Žaram afera še vedno ni pojasa] »■certnlfcom ie fant priznal, da se al ostrem Feaaikevaaie ta veseliaeeaje nfesove Novo mesto, 27. januarja Zadajo soboto smo obširno poročali o zagonetnem strelu na Seidlovi cesti blizu pokopališča, kjer je obležal s prestreljenim trebuhom dimnika tuki pomočnik 2arn Jože, Fant, ki je v tej zadevi sila molčeč, je pri sprejemu v bolnico odločno izjavil, da as mu je pripetila usodne noči med 18. in 19. t. m. zgolj nesreča pri ravnanju s samokresom. Z njim da je ravnal tako nespretno, d se je sprožil m mu je krogla povzročila smrtno nevarno poškodbo. Ta njegova izpoved, ki je bila podana tudi orožnikom, bi mogoče držala, da ni eden Žarnovih zvestih spremljevalcev orožnikom izjavil, da ranjeni Žarn kritične noči ni imel ▼ rokah orožja, pač pa njegov drugi spremljevalec. Ze glede na malo čudno lego same težke rane 2 amo v a izpoved ne more biti tesmena. To pravilno domnevo je potrdil v torek sam Žarn. ko je svoji sestri in njenemu možu, ki sta ga pri-la obiskat iz Kostanjevice, izjavil, da se sam ni ustrelil, pač pa ga je nekdo drugI Storilca sam nć bo nikoli izdal. Kakšni nagibi se krijejo pod njegovo molčečnostjo, on sam najbolje ve. Prav dobro se *avcda. da bi, kakor hitro bi izdal storilca, padla n« drugi Stranj obvezna molčečnost. S tem korakom bi padla z afere zaščitna koprena, ki take ljudi krije pred odgovornostjo in zakonom. Vsi mladeniči, ki so pri tej aferi prizadeti, se znajo odgovornosti spretno izmikati in v splošnem vse tajc. Za nje so najbolj izdajalska pisma, ki so jih pisali na razne naslove. Ljudje eo že dolgo motrili Žarnovo družbo, ki je imela vedno denar za gostilne in kavarne. Za vesele i/lete v okolico pa so najemali avto. Posebno priljubljena točka je bila tem ljudem Trska gora, kjer se je za molčečimi zidovi zidanic dogajalo marsikaj. Tako je neke pozne noči pribrzel pod Triiko goro avto, poln mladih ljudi. V ^aJ>©pro^ram Podrobne sporede vseh evropskih radij flkih postaj m obilo zanimivega itiva dobite ? tedniku za radio, gledališče in film »NAA VAI/t l.jtihlitina Knnfljeva ulica 5. Nedelja,, 29. januarja 8: Salonski kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Sramel kvartet »štirje fantje«. — 11: Za oddih (plošče). — 11.30: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga Pavla Lovšetova, koncertna pev* ka, g. Robert Primožič, član op. gled., radijski orkester. Dirigent D. M. sijanec. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Harmoniko igra g. Rudolf Pilih, vmes nekaj zborov na ploščah. — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure. — 17: Kmet. ura: Gospodarska Skoda pri slinavki in parkljevki (dr. zibert Simon). — 17.30: Veselo popoL dne: Trboveljski pevski jazz-kvartet in plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Klavirski koncert: ga Marta Valjalo. — 20.30: Veseli zvoki (radijski orkester). — 22: Napovedi, poroči« la, — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emone, igra orkester New Me-lody-boys. — Konec ob 23. url Ponedeljek, SO. Januarja 12: Zvoki iz Češke (plošče). — 12.45: poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Zdravniška ura: Mladeničem in mladenkam na pot (g. dr. Anton Bre-celj). — 18.20: B. Smetana: Valensteinov tabor, suita (plošče). — 18.40: Umetnostni spomeniki na Štajerskem: Sladka gora (g. dr. Fr. Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Sentimentalni in veseli napevi. Po* je g. Drago Žagar. — 21.10: Komorni trio (gdč. Fr. Ornikova, g. č. Sedlbauer. g. M. LdpovSek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za zabavo in za ples (plošče). — Konec ob 23. url. Torek, 31. Januarja 11: šolska ura: Nekatere zanimivosti Beograda (g. Vinko Rupnik. — 12: Simf. or, kester iz Filadelfije (dir. L. Stokovski (plo šče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert na dveh harmonikah (brata Goloba). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored, igra radijski orkester. — 18.40: Problem malega naroda (g. dr. Pr. Veber). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Za dobro voljo (plošče). — 20.15: Ivo Šor 11: Dve zgodbi o Tolminclh. — 21.30: Iz Leharjevega bogastva (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Iz Leharjevega bogastva (nadaljevanje), igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. Sreda, 1. februarja 12: Drobiž za drobiž (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Operni napevi (plošče). — 14: Napovedi — 18: Mladinska ura, — 18.40: Kriza morale in človeka (g. dr. Stanko Gogala). — 19: ospredju j« bil seveda tmm. Družb* se j« zatekU v neko zidanico, kjer je rastošile na mizo celo delikatesno trgovino. Bilo je ▼sega dovolj na razpolago od navadnih kranjskih klobas do finih salam inozemske-0a izdelka. Različni siri, sardine in poleg tega Je marsikaj. Dobro so bili zaloteni tudi s cigaretami, katere pa so kadili »kot magnati«, samo do ene tretjine, ostale dolge konce so metali proč. Od preobilo zaužite pijače j« veselje med njimi kmalu prikipelo do viška. In da ti fantalini pokažejo svoj prezir in v posmeh vsemu, kar je dostojno Človeka, so se poslužili orožja in pričeli streljati kar tjavendan. Seveda največ strelov jc slo v zidanični pod, najbrž vinttarju v plačilo, ker jih je vzel pod gostoljubno streho. In »lični večeri »o se ponavljan Tudi na 2arnovem zasebnem stanovanju so se prirejale gostije. Obiskov je bilo na pre tek. Ko je prišlo 2amovo početje na dan in so bili nekateri v zvezi s tem aretirani, je odpustil neki mojster tudi svojega pomočnika L. Fant, ki je imel tesne zveze z Žarnom in ki ga je v nekem pismu prosil da mu posije denar za zdravniški pregled, je pisal rudi svojemu bivšemu mojstru, da mu mora plačati spričo kolektivne pogodbe za 14 dni vnaprej. V pismu se fant sklicu je na svojo molčečnost ker ni hotel Izdati preiskovalnemu sodniku njegovega 6lna. ki da je imel tesne stike z Zamora in j« posečal marljivo njegovo privatno stanovanje. Iz vsega dosedaj zbranega gradiva &e da sklepati, da je v nečedno zadevo zapletenih preko 12 oseb. Te ljudi je Žarn tudi gmotno podpiral. Spričo skromnih dohod kov in velikih izdatkov pa Žarn tega nikakor sam ni zmogel. Imeti je moral človeka, od katerega je pod to ali ono pretvezo sprejemal denar, ki je v polni meri sl-užtl razvratnostim o/, sodomskemu grehu. Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda o prazniku (g. F. S. Finž-gar). — 20: Tamburaški orkestar. — 20.45: Fr. Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (New Queens HaU oreh. — plošče). — 21.15: Harmoniko igra g. Ml, lan Stante. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona, igra ork. New Melodv Boys. Konec ob 23. url Četrtek, 2. februarja 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Reproduciran koncert na vmrliakih orglah. — 11.30: Orkestralni in pevski koncert. Solistka: ga. Mila Kogejeva, članica opern. gled. in Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesele narodne pesmi ob spremljavi harmonike (gg. Veko*lav Janko in Avgust Stanko). — 14: Jaslicam v slovo. Dvospevi učenk mesč. Šole v Zg. S laki. Vodi gdč. Vida Rudolf ova, pri klavirju ga. Kunaverjeva (oddaja prekinja« na od 14.80 do 17. ure). — 17: Kmet ura: Za nase živinorejce (g. ina. O to Muck).— 17.30: Vesel domač koncert. Poje Radijski komorni zbor, igra Radijski orkester, dirigira D M. Sijanec. — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert godbe »Sloga«. — 21.15: Umetni in narodni napevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester. — Konec ob 23. url Petek, 8. februarja 11: Šolska ura: Februar doma in v pri. rodi dialog (vodi g. Miroslav Zor). — 121 Iz naših dolin in planin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.— 14: Napovedi. — 18: ženska um: Vplivi, ld oblikujejo ženino življenje (ga. Angela Vodetova. — 18.20: Valček aa valčkom (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura. — 19.50: Kotiček SPD: O zgodovini smučarstva pri nas (g. Kvader Janez). — 20: Veseli muzikant je. — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 2230: Angleške plošče. Konec ob 23. url. Sobota, 4, februarja 12: Plošča za ploščo s veliko gre vnemo, kaj je na njih, pa vam ne povemo.— 12.45: Poročila, — 13: Napovedi — 13.20: Plošča za ploščo s veliko gre vnemo, kaj je na njih, pa vam ne povemo. — 14: Napo« vedi — 17: Otroška ura, — 17.50: Pregled sporeda, — Za delopust, igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19: Napovedi poročila,— 1930: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Flnžgar). — 20: O zunanji poli. tiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Bučar: »Smuk — smuk«, veseloigra z godbo in petjem. Sodelujejo člani rad. igr. družine in Radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za dober konec tedna (Radijski orkester). — Konec ob 23. url Dlcholas SHuert to Hiša groze J roman t Poskočil je, se obrnil in hotel kreniti v nasprotno smer. Kar je začutil, da sta ga ftismliza vrat dve krepki roki in ga jeli daviti. V ga je nekdo dvignil, treščil ob tla in poUeknil nanj. Na svojem vratu je čutil dihanje robustnega človeka. Toda ob padcu se je bil udaril Mpadalec v komolec. Njegove roke so za hip PW*™J^*£* Cable je mogel glasno krikniti. Na njem ležeći človek je zaklel. John Cable je začutil, kako ga Je ko-Sčena pest na vso moč udarila po glavi, — in z-njem ležeče težko breme se je dvignilo, John Cable je bliskovito potegnil samokres in ustrelil trikrat zapored v temo. Toda v svitu strelov ni ničesar opazil in krogle so se šarile v hrastove deske ob stenah. Obenem Je zaslišal nagle korake v vdtt inine stopnicah, za njimi pa drobnejše, lažje korake. Elsa Macdonaldova, se je pojavila na pragu, žTOCS.pre« strašeno čez ramo Guya Lucasa. Moža sta posvetila z električniim svetilkami drug na drugega in ob pogledu na Cabla sta dekle in Lucas kriknila. — Vi ste to videli !— je kriknila Elsa Macdonaldova in potisnila Lucasa v stran. — Vidim vam na obrazu, da ste videli to. — Dejal bi, da sem to bolj čutil — je odgovoril Cable. In bil je presenečen, da se mu glas ni tresel. — Čutil! — je ponovil Lucas porogljivo. — Kakšna neumnost je to, Cable. Kaj si čutil? Valjal si i po tleh v prahu. Toda kaj se ti je prav za prav pripetilo? — Povejte nam od začetka, — je prosila Elsa Macdonaldova in... V dimnikih je zažvižgal veter, dekle je zadrhtalo in prebledelo, pa si je hitro opomoglo. — Vse vam povem, — je dejal Cable počasi. — Prijetno to ni, lahko pa vesta, kaj sem doživel. Ko sem vam Sel po vodo, gospodična Macdonaldova, — sem se bal. — O! — je vzkliknilo dekle. Ne njenem obrazu ni bilo zaničevanja, samo razumevanje in laskavost. Njen enozložni odgovor Je bil mlademu pravniku večja vzpodbude od česarkoli na svetu. Izdala mu je, de ima zlato srce. — Tako sem se bal, — je nadaljeval John Cable, — da sem po povratku v knjižnico uganil, da sta oba opazila strah na mojem obrazu. — Ne, ne, — je ugovarjalo dekle. Cable je odkimal z glavo: Zelo ste prijazni, gospodična Macdonaldova, toda dejstvo je, da me je bilo sram in da sem se hotel preizkusi ti Smejali se boste, ko vam povem, kakšno preizkušnjo sem si naložil. Sklenil sem oditi v prvo nadstropje tako, kakor vi in sedeti v tej sobi v tenu. Tako sem tudi storil. Samokres in svetilko sem spravil v žep, potem sem pa sedel v tem naslanjaču — v temi. Votlina v steni Vendar je pa Cable je povesil glavo in zardel, nadaljeval svojo izpoved. * — Nisem mogel vzdržati Vstal sem in stopil k vratom, V temi sem zgrešil smer in ko sem se obrnil, hoteč potegniti iz žepa svetilko, je planil name nekdo in me treščil ob tla. Med padcem so njegove roke popustile. Posrečilo se mi je krikniti. Napadalec me je izpustil. Naglo sem potegnil iz žepa sa« mokres, toda bilo je že prepozno. Ob strelih nisem ničesar videl. Napadalec je bil že izginil. — Zakaj pa niste zbežali? — je vprašalo dekle.— Vi ste ostali tu in hoteli ste se s tem demonom v temi boriti? John Cable jo je presenečeno pogledal. Ali se mu je rogala? Ne, oči vidno ne. Njeno sočutje se je izpremenilo v občudovanje. Vzela je njegovo hladno roko v svoje in jo krepko stisnila, rekoč: — Se nikoli nisem slišala odkritosrčnejšega in poštenejšega priznanja. Možje, kakor vi, gospod Cable, so namreč v resnici mnogo močnejši in po-gumnejši, nego mislijo sami o sebi. Mislim, da je bilo to imenitno, — Sedeti tu v temi in streljati v zrak, ker se je •podtaknil in padel? — se je zarezal Guy Lucas, izgubljajoč potrpljenje. — To je neumnost., Elsa. Kam je izginil ta Človek? Ali se je razblinil v zrak? — Ce misliš, da sem videl strašilo — je dejal Cable, premagujoč gnev, — te lahko prepričam, da je imelo to strašilo koščeno pest. In bila je dovolj trda, da mi jc zapustila na glavi bulo. In pokazal je na bulo na Čehi. — Kar se tiče vprašanja, kam je izginil, se lahko o tem še prepričamo. Morda stene niso tako trdne kakor mislimo in sledovi — te smo najprej iskali na hodniku in na vratih, nismo jih pa iskali v tej sobi Kako moremo vedeti, da jih tu ni bilo, preden smo prišli in preden smo tu sami pustili mnogo svojih. In kako moremo dokazati, da stopinje niso prihajale iz stene in se vračale k nji? — Kaj ste znoreli, Cable? — Morda, toda opozoril si me na nekaj novega. Toda to ni bil Lucasov glas, bil je pogled in smehljaj bledega, prestrašenega dekleta, ki ga je bil napotil k dejanju. Stopil je k steni in jel trkati z ročajem samokresa po lesenih obojih. Kmalu je stopil korak nazaj in pokazal na steno. — Tu v steni je votlina, — je dejal. vn. Guy Lucas se je pomembno ozrl na dekleta. Toda Cable je znova potrkal na steno in to pot ni bilo več dvoma, Lucasov nasmeh je ugasnil liki dogo-reva joča sveča. — Votlina se odpira s prožlno, — Je dejal Cable. — Toda ti si močan. Lucas. Morda bi jo mogel zlomiti z ramo. Strma 8 »SLOVENSKI NARODc, fttev. 23 HokoUtTo Sokol v Medvodah Ko smo komaj zaključili »taro leto, smo v letu 1939 postali še bolj agUnl Telovadni oddelki so prav pridno na delu, člani, Članice, naraščaj in deca, vse pridno telovadi in se pripravlja: člani /a izlet na Jadranu, naraščaj na jubilejno leto v Ljubljani, vsi oddelki pa za domač nastop, ki bo letos posebno lep, ker bomo imeli lOletnico društva in obenem razvitje narašcaj&kega prapora. V nedeljo teden so gostovafi pri nas Tr-Sicani in so nas posebno navdušili z veseloigro »Davek na samce«. V nedeljo smo igrali »Vdovo Rošlinko«, katera je gmotno in moralno zelo dobro izpadla. Vidi se. da je bila režija ponovno v rokah našega agilnoga br. Stanka Trampuša. ki je žel izredno lep uspeh. Dvorana je bila nabito polna res obisk, ki ga gotovo nismo pričakovali. Za nedeljo 29. januarja in 2. februarja smo neštudirali Pavel Golijevo mladinsko igro »Perrčkove poslednje sanje«. Zanimanje za to igro je zelo veliko in društvo pričakuje ogromnega obiska. Igra se bo pričela ob 16. in končala okrog 19. ure in je zato zelo prikladno tudi za ljudi, ki se pupeljejo z vlakom. Zveze na vse kraje ugodne. Za nedeljo 5. februarja pa so se naši igralci odločili, da gredo na gostovanje k bratskemu so-kolakemu društvu v Ivančno gorico. Priredili bodo krasen izlet po Dolenjski in uprizorili igro »Vdovo Rošlinko«. Ker se nam bliža predpustni čas oziroma konec predpusta, smo sklenili prirediti v soboto 18. februarja veliko maškarado, na katero že dane* opozarjamo. Prireditev bo lepa in zabaven program v režiji Staneta, vesel in poln smeha. Posebno pa se bomo odlikovali z godbo, ker nam bodo godli godbeniki 1. planinskega p. p. iz Škofje Loke. Če želite razvedrila, poceni zabave, pridite omenjenega dne v Medvode v Sokolski dom. Tako življenje kot je v našem društvu, je malo kje. Vsak večer skušnje za igre, skušnje za petje, telovadba itd. kakor v mravljišču. Le naprej brez miru ... II. vsesokolski zlet v Beogradu 1941 Kot zaključek dela sokolske Petrove petletnice bo na dan polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra TJ., staroste Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu 6. septembra 1941 H. jugoslovenski vsesokolski zlet, ki se sanj že vršijo vse priprave. V Beogradu se je že konstituiral zletni odbor, ki ga tvorijo bratje I. nam. staroste SKJ E. L. Gangl, dalje dr. Oton Gavrančic, dr. Vlado Belajčič, ar h. Smiljanič, savezni načelnik dr. Alfred Pichler, savezna načelnica EIza Skalarjeva, predsednik gradbenega odseka inž. Radulovič, gospoda Nikolič in znani strokovnjak za sokolske domove in telo-vadisča inž. dr. Kosta Petrovič. Glavna skrb zletnega odbora bo dobiti primeren prostor za sokolski stadion, kjer bo moglo hkrati nastopiti 12.000 telovadcev. Za zl^t vlada v inozemstvu že veliko zanimanje, predvsem med češkoslovaškimi Sokoli in bolgarskimi J ima ki. Kot priprava za TJ. vsesokolski zlet bosta letos v Vidovih dneh v Ljubljani jubilejni zlet in 1940 pokrajinski zlet v Zagrebu. Vsekakor bo TJ. vsesokolski zlet v Beogradu leta 1941 najmogočnejša sokolska manifestacija, kar jih Je doslej bilo v Jugoslaviji O pripravah as zlet bomo od časa do časa. poročali. + — Sokoistvo in olimpijski dan v letu 1989. Po sklepu seje Jugoslov. olimpijskega odbora bo tudi letos 18. junija olimpijski dan v svrho propagande za olimpijsko idejo in udele*bo Jugoslavije na olimpijadi v Helsinkih 1940. Pozivamo vse sokolske edinice, da izvršijo v smislu prejšnjih okrožnic načelništva Saveza SKJ čim večjo propagando, da bo tudi letošnji olimpijski dan vsestransko uspel. — Zlet bolgarskih Junakov v Sofiji 1939. Zveza bolgarskih Junakov bo priredila letos 12. julija svoj vsejunaški zlet v Sofiji. Zadnji vsejunaški zlet je bil leta 1935 in se je takrat udeležilo zleta okrog 5000 ju-goslovenskih Sokolov. Ali se bo nase so-kolstvo udeležilo tudi letošnjega zleta o tem bo sklepal izvršni odbor Saveza SKJ, oz. savezna glavna skupščina, ki bo v aprilu tega leta. — Uprava sokolske župe Ljubljana sporoča vsem svojim ed!nicam, da bo župna glavna skupščina 26. februarja ob 9. v mali dvorani na Taboru. V zvezi z glavno skupščino bo 5. februarja zbor društvenih načelnikov in načelnic, v nedeljo 12. februarja pa seja zbora društvenih delegatov. Vabimo bratske župne edinice, da se vseh treh sokolskih zborovanj udeležijo v polnem številu. Podrobna navodila bodo edinice se prejele, Zupna oprava. — Zbirka za pomoč češkoslovaškim So-kolom-hegunccm. Na poziv Saveza SKJ so do konca leta 1938 nabrale v ta namen župe: Banja Luka 38.515 din, Beograd 51 tisoč 529 din, Bjelovar 3.374, Celje 5.118.25, Cetinje 4.870.50, Karlovac 8.895.50, Kra-gujevac 13.623.50. Kranj 3.720, Ljubljana 10.598.85, Maribor 15.812.75. Mostar 5.971, Nis 19.034. Novi Sad 66.162, Novo mesto 3.095.50, Osijek 4.570.50, Petrovgrad 11.537, Sarajevo 9.042, Skoplje 12.471.75, Split 6 tisoč 615.50. SuSak-Rijeka 13.214.50, 8ibe-nik-Zadar 5.990.50. Tuzla 9.038 Užce 2.273, Varaždin 703.50 in Zagreb 46.379.25, skupaj 372.155.35 din. Zbirka bo zaključena 31. januarja 1931. Do tega dne morajo vse župe nakazati Savezu SKJ vse zneske, kolikor so j "h še nabrale vsaka na svojem področju. — Geslo češkoslovaškega sokotstva. »Kakor so nekoč češki bratje iskali svoja zavetišča in moči v gozdovih po katastrofi, tako danes Sokoli v Češkoslovaški republiki iščejo svoje nove s'le v telovadnicah«, to je geslo, ki ga čitamo v češkoslovaških sokolskih listih. Iz Poljčan — X. planinski ples In drug«. Desetletnico obstoja bo proslavila letos poljčan-ska podružnica SPD, ki je storila veliko delo, ko je s pomočjo svoje sosede podružnice SPD Rogaška Slatina med drugim zgradila na Bocu sloviti razgledni stolp, s čimer je goro tako rekoč odkrila in jo napravila slovito tudi izven nagih meja. Za svoj jubilej, na katerega se že pridno pripravlja, pa si je naložila na rame težko breme, zidanje primernega planinskega doma na Bocu, kar pa bo zmogla le z vsestransko podporo domačinov in gostov, ki so sploh vselej radi podprli stremljenje delavne podružnice, zato tudi tokrat podružnica na nje računa. Podružnica ustanovljena L 1929, bo svoj jubilej proslavila z razrdrni prireditvami, od katerih so nekatere že najavljene. Slovesno bo obhajala na Boou svoje tradicionalno planinsko rajanje, kar bo 5. julija, 4. junija namerava prirediti veliko tombolo, nekaj prav posebnega pa se obeta v okviru lOletnega jubileja za X. planinski ples, ki bo dne 2. februarja v po-sojilničnj dvorani. Tja bomo vsekakor 511, da damo svoj obulus za planinski dom na Boču! Iz Litije — Vandalizem nad skavtsko imovino. Litijski skavti iz stega kralja Matjaža imajo svoj skavtski dom na Svetčevem vrtu ob Savi. Na pomlad so nameravali postaviti na Frtici, na najlepši razgledni točki nad Litijo se senčno uto. Občinska uprava jim je že dala prostor na razpolago in na jesen so skavti zasadili divjo vinsko trto, ki daje najlepšo senco. Nekdo jim je pa pore zal okrog 20 trt. Zlobna roka zasluži najostrejšo kazen. Skavti so zlobnežu že na sledi. — Divji lovci v Ameriki. Amerika pravimo skriti grapi v polsniskl okolici. Tam ima svoj revir slatenski knez g. VVindisch gratz. Njegovi lovski Čuvaji so že dolgo domnevali, da imajo v Pasjeku in v Zer-javovcu divje lovce. Enemu čuvaju se je posrečilo najti v revirju Ameriki 30 nastavljenih zank. po sledovih je ugotovil, da so imeli divji lovci uspešen lov, saj je bilo poleg zank precej strnjene krvi in dlak. Lovski čuvaji so začeli še bolj opre- zovati po revirjih in so zasačili nekega Vidmarja a Pasjeka. Tatvino so mu lahko dokazali, saj so našli pri njem srnino kožo, v kleti pa kad z nasoljenim srninim mesom. Potniški orožniki so ovadili Vidmarja in njegovega gospodarja, ki je ve, del, da je prinesel podnajemnik domov srno sumljivega izvora, pa mu Je kljub temu posodil kad za nasoljen je. — Namestu smučarskih tekem pomladanski izlet. V decembru so določili naši sokolski smučarji za nedeljo 22. t. m smučarsko tekmo na Javorju. Takrat smo imeli idealno smuko in smo bili uverjeni, da bo držal sneg prav do pomladi. Jug pa nam je pokvaril vse načrte. Namestu smučarskih tekem je bil v nedeljo le pes-izlet sokolske mladine, kl je pohitela na Javorje pod vodstvom vodnikov br. Dušana Gregorina Is br. Jožeta Logarja. Mla dina je uživala na prijetnem izletu. Nekaj časa so imeli se sonce. Zelo živahno je bilo v nedeljo tudi na Sv. gori, ki jo je posetilo mnogo Litijanov in Ljubljančanov. Izletniki so užili mnogo veselih ur. Na pobočjih pa so trgali teloh. PREVOZ kuriva, pohištva, strojev in raznovrstnega blaga v in Izven Ljubljane z vozovi In avtomobili Vam oakrbi hitro in poceni špedicija Turk, Ljubljana MASARKKOVA C 9 (TEL. al*57) nasproti tovornega kolodvora Dražbeni oklic Dne 30. januarja 1939 ob 9. uri bo pri Okrožnem kot rudarskem sodišču v Ljub-rjani v sobi št. 134 dražba rudnika rjavega premoga »Stanovsko« pri Poljčanah, obstoječega iz 4 dvojnih jamskih mer v k. o. Pekel in k. o. Stanovsko, davčni okraj Slov. Bistrica, železniška postaja Poljčane. Premogovnik, ki je v rudniški knjigi Okrožnega sodišča v Ljubljani vpisan pod ent. označbo Tom. V., lit. D., fol. 175, je s pritiklinami (obratni inventar) vred ocenjen sa Din 222.111.—. Najmanjši ponudek je Din 74.037.—. Varščina je Din 22.212.—. Istočasno se bodo dne 30. januarja 1939 ob 9. uri v sobi 134 zgoraj naznačenoga sodišča prodajali tudi prostosledl (176 po številu), ležeči v prostoslednem terenu okrajnih sodišč Slov. Bistrica, Slov. Konjice in Rogatec in pripadajoči k premogovniku sStanovskoc. Cenilna vrednost prostosledov je Din 277.000.—. Najmanjši ponudek je Din 92.333.33. Iz Kranja verzi g. Glavna bratovaka v Ljubljani, dne a*, januarja 1939. d* Ljudski umor. L«vo Oannaij o bilanci nalaga nareda za mejami. — Baaslaval odbor za vsako kulturno ki gospodarsko razstavo pod naslovom »Gorenjski teden«, ki se bo vršila v avgustu, je razposlal vabila za sestanek v nedeljo 29. t m. ob 9. dopoldan v dvorani Stare poste. Vse vabljene« opozarjamo, da se sestanka s oedrom na važnost sigurno udeleže. — Igmid »oKOL odra v Stranica prirede V nedeljo ob 17. uri burko v 4 dejanjih »Ugrabljene Sabinke«. Igra se vrsi v Sokolakem domu. Cene prostorom so običajne. — Kraljev***. igra v Kranju. Menda se m bilo v —lani mestu toliko šahovskih turnirjev kakor letos. Poročali smo že o brzoturnirju KsK, ki je pričel včeraj tudi s kvalifikacijskim turnirjem. V četrtek so odigrali prijateljski turnir v gimnaziji člani S. D. Jugoslavena s člani akademskega društva, ki so zmagali s 4 in pol : 3 in pol. V kratkem bo odigrana, revanžna tekma, V obeh društvih pripravljajo turnirje za prvenstvo. KSK bo Imel tako priliko, da poišče med mladimi igralci nekaj talentiranih moči, kd bi mu znale ob dobrem pouku Se koristiti. — Lutkovno gledališče v Nar. domu bo odigralo v nedeljo ob 15. uri igrico >Ga-spenfikov boj z vragi«, v češkem jeziku, žal, "da se igralci Se niso toliko zvežbali, da bi imeli redne slovenske predstave. Prepričani pa smo. da se bo g. sevcu z Ijubezaiijo in požrtvovalnostjo posrečilo to doseči že v doglednom času. — Me*tna občina p°ziva, da se najkasneje do 1. februarja t. L zglasijo v občinski pisarni — vojaški urad — vsi mladeniči rojeni L 1919. pristojni v občino Kranj, radi vpisa v rekrutni spisek. Na- | c al je vsi mladeniči rojeni 1. 1921. zaradi i vpisa v vojaško evidenco in vsi vojni ob- J rojeni L 1898 do L 1916-, W se sa vojaško službo nesposobne. — Kdor se temu pozivu pravočasno ne bi odzval, bo kaznovan rada. neiavrsevanja voj. dolžnosti . Križanka Pomen besed Vodoravno: 1) Dolžinska mera, 9) egipčanska sveta žival, 10) sredstvo za pranje in um vanje. 11) egipčansko božanstvo, 15) turški plemič, 14) pogojni veznik (skrajšan), 15) pogojni vezn-k, 17) osebni zaimek, 18) kem. prvina 19) pesnitev. 21) moško ime. 22) kem. znak za rutenij. 23) časomer. 25) kem. znak za erbj, 26) čist, 28) poljsko orodje, 30) pripadnik krščanske verske sekte. Navpično : 1) gorovje v Aziji, 2) vendar, 3) kem. znak za litij, 4) žuželka. 5) žensko ime, 6) osebni zaimek. 7) zalet (navdušenje), 8) težki atlet, 13) morski ropar, 16) ruska reka, 17) del glave, 20) Župančičeva pesnitev, 21a) domača žival, 23) vrtna h &*ca, 24) rimski pozdrav 27) predlog, 29) veznik. Rešitev križanke« prlobčene danes teden Vodoravno: 1) Glog. 4) špik, 7) Ra, 8) osa, 10) Ru, 11) Idaho. 13) Bug, 15) pod, 17) Timotej. 18) gpd, 19) ker, 21) ideja, 24) me, 26) oda. J. ) ob, 28) srež, 29) nona. Navpično : 1) Grob. 2) La. 3) god. 4) šah, 5) Ir, 6) Kurd. 9) Sauojed, 11) Igidi. 12) opeka, 14) uta, 16) oje, 18) gams, 20) riba, 22) dOŽ, 23) Jan, 25) Er 27) on. s posto v Kranju Kranj, 27. januarja Kranj se je naglo razvil iz podeželskega mesteca v žvahen ndustrijski kraj. ki ima seveda tudi mnogo večje potrebe, kar se kaže zlasti v krajevnih uradih. Najbolj občutimo pomanjkljivosti kranjske pošte, ki ne zmaguje več ogromnega dela. Zdaj, ko sta obolela pismonoši, je dostavljanje pošte le v četrt ure oddaljeno Primskovo omejeno na vsak drugi dan. Na to je pač treba opozoriti, saj to traja že ves mesec. Tako se dogaja, da prejemamo zelo pozno dnevne Iste. Nekajkrat smo jih prejeli šele čez tri dni, ko so izgubili že povsem svojo vrednost. Ali naj čitamo makulaturni papir ? Razmere na kranjski pošti bi bilo treba čim prej temeljito ured ti. Kazalo bi tudi ustanoviti posebno pošto v Primskovem. Mesto se čedalje bolj širi proti temu kraju in zahteva po pošti ni pretirana. Zdaj pa vsaj prosimo, da bi nam dostavljali pošto vsaj vsak delavnk. če nam je že ne tudi ob prazn!k:h kakor v drugih krajih, kjer pošte praznujejo samo ob nedeljah. MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseos Din l.— davek posebej £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba prtložiu znamko — Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. NalmaniSl znesek 8 Din SOBARJA EN KUHARICO Iščemo za beograjsko niso. V postev pridejo samo z dolgoletno prakso in prvovrstnimi spričevali. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na: Propaganda — Beograd, pošt. pret 409, pod »1089«. 267 BRIVSKI POMOČNIK samostojen delavec, vojaščine prost, išče mesto. Josip Vlaho-viček. Zagreb, Masarvkova 11. 265 POLK Beseda 50 pai davek posebej. Nalmanlsl znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. dO 8. in od V28. do 9. zvečer za začetnike In izvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Pouk se vrši od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 3- februarja. Šolnina zelo nizka. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 367 že za Din 860.— Ima v zalogi SEVER, Marijin trg 2. Modroce vrhnje po Din 180.—, spodnje 260.-, dobre posteljne odeje od 135.- dalje. Prepričajte se sami! Otomane LAHKO SLUŽBO dobe osebe obojega spola za 3 velevažne predmete. Začetna tedenska plača 200 din ln provizija. — Za pojasnila priložite znamko na podružnico »Jutra« Maribor pod »Stalna eksistenca«. 272 ZAČETNICO ? trgovsko solo, z znanjem srbohrvaščine, preprostih staršev, sprejmem. Ponudbe s popisom pod »Dela voljna« na upravo »SI. Naroda«. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din fAGA S POSESTVOM "~ ollzu postaje in Save naprodaj nujno zaradi družinskih razmer. Zelo poceni. — Vprašati: Sevnica ob Savi, trafika Clm-persek. 263 La SUHE BO8ANSKE" CE&PLJE 10 kg Din 80.—, 25 kg 170.—* Med, zdravilni šumski, 10 kg Din 165.—. 30 kg Din 475.—, zaklane, očiščene purice 10 kg Din 130.— franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 861 ~ REDKA PRILIKA Proda se stavbisče na Sušaku (Boulevard) pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Slov. Naroda. _324 PRODA SE stavbisče na najlepšem mestu Hrv. Primorja ob morju. — Naslov v upravi Slov. Naroda. ___328 GOSTILNA naprodaj na prometnem kraju, dobro ldoča, blizu železniške postaje. Obstoji is dveh prostorov is treh sob, kuhinje m pritiklin. Vse mesečna stanarina din 340 Nujno naprodaj zaradi odhoda iz Karlovca. — Naslov: D. Smiljanlč, Banija 24, Karlovac 270 ŽIVALI ^Seseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din ZATEKLA SE JE palca Španjolka. Lastnik jo dobi pri Josip Hlebi, Hrusica 31. 266 GtASBA Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din " RADIJSKI APARAT petcevnl, Philips 510 a, super, odlično ohranjen, ugodno prodam. Polzve se v upravi »Slov. Naroda«. 358 dopisi Beseda 5u pai uaveh posebej. Nalmanlsl znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo ta ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha. Žalec. 13.T ŽEniTEV Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din """ 88 LETNA KMEČKA poroci vdovca ali samskega. — Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Preprost«. 375 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. NalmaniSl znesek 8 Din M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejsih čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo to na drobno. 12. T OGLAŠUJTE male oglase v „Slovenski Narod"! samo 50 par. 58 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska 12- 3. T GOSTILNA PUTKIH priredi danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, veliko domačo zabavo s plesom. — Vljudno vabljeni. 385 NAJCENEJŠI ZAJTRK ln večerje — najboljše mlečne izdelke — dnevno sveže čajno maslo »Ziri«, »Blegaš«, »Planinsko« in »Jagoda« najceneje v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2, tel. 45-49. 376 ENO . VECBABVNE - JUGOGKANKA SV. PETKA NAM Prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila se prične 6. februarja. Vsa tozadevna pojasnila dobite na oblastveno dovollenl KROJNI SOLI Aleksandrova c. 5-EL, v Ljubljani pocenim smo znatno vsa zimska oblačila površnike Huhertuse. perilo ttd. P R C S H e R, Ljubljana Sv Petra cesta 14 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam —— MALI OGLASI »Slovenskem Narodu.. Imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. ODDA SE V NAJEM najmoderneje opremljeno — z vsem kompletnim inventarjem — hotel, kavarna in restavracija »Novak« na Jesenicah. — Natačne Informacije se dobe v Radovljici, Janko Novak, tovarna pletenin. 271 Sdor hoče Imeti veselje ln užitek — naj si kupi SABA KADIO Vsak kupec, ki pride osebno, dobi velik popust! Radio BREMEC, Celje Velika zaloga v orig. zaprtih kartonih. Največja Izbira umetnih cvetlic Naročila strokovno izvršuje Milena Zor Ježek, Frančiškanska ul. 8, dvorišče OILA (7t/M :..? PREIZKUSEN* ZAHTEVANA o