JPoStntna plačana v gotovini, -	Posamezna Stav. Din v
Štev. 6.	V Uubliani, dne 7. februarja 1929.	Leto XII.
1	
m	
■ JSs •	A
llpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3126
Narotalaa n tnenitro: četrtletno t Dla, polletno IS um, celoletno S« Dla; u Inozemstvo razen Ameriki) četrtletno 11 Dla, poll:tn§ 24 Dla, celoletna 48 Dla. Amerika teta* t dolar. — Račna postne hranilnice, podružnice »L!aS!|anl. št tO.TIt.
Več življenja v prosvetne in gospodarske organizacije!
Vse politične stranke v državi so razpuščene in politično življenje sedaj počiva. Sedanja vlada pač gre za tem, da se sile vseh sposobnih mož in žen v državi začnejo udejstvovati na polju prosvete, zdravstva in gospodarstva. Narod, ki hoče živeti in igrati pomembno vlogo v zgodovini človeštva, mora napredovati, a napredoval bo le, ako njegovi najboljši sinovi in hčerke primejo za nesebično delo.
Pri nas v Sloveniji imamo zelo razvito društveno življenje, ki je najvažnejši činitelj ljudskega samoizobraževanja. Med našimi organizacijami gotovo igra najvažnejšo vlogo Sokolstvo, ki utrjuje ljudsko zdravje, obenem pa so sokol-ska društva prav povsod tudi izobraževalne organizacije. Poživite sokolske organizacije in osnujte jih, kjer še ne obstojajo! Zdrava duša v
Mladi, delavni ljudje, na površje! Primite za delo, ne izgubljajte časa! V tem delu boste imeli tudi najlepše razvedrilo in najlepšo priliko, da se izognete kugi alkoholizma. To delo tudi ni prav nič brezversko in se ne bojte morebitnih napadov s strani nestrpne duhovščine! Pošte-
nemu naprednemu človeku se ni bati ničesar! 2 delom na polju prosvete, zdravstva in gospodarstva boste koristili sebi, narodu in državi Država s prosvetljenim narodom bo imela lepa bodočnost in narod bo živel v blagostanju. Noben prosvetljen narod na svetu ne trpi pomanjkanja, ker si vsak tak narod zna pomagati tudi v naj-kritičnejših neprilikah.
Sedaj je zima, ko tudi na deželi ni dela preko glave. Izrabite prosti čas!
Strašna zima skoro po vsej Evropi
V Sloveniji že nismo imeli takšnega mraza od teta 1893. — Ponekod v Sloveniji je kazal termometer zadnje dni do 32 stopinj Celzija pod ničlo — Oviran železniški promet — Živali v prirodi
poginjajo od mrazu in lakote
V nedeljo in ponedeljek smo imeli v Sloveniji mraz, kakršnega ne pomnijo že več kakor ! trideset let. Podoben mraz je vladal v našib kra-j jih leta 1893., ko je v ljubljanski okolici tudi me-zdravem telesu! Ta starorimski izrek velja še seCa januarja razsajala strašna burja in podirala
danes prav tako kakor za starorimskega časa. Telesno zdrav človek je navadno tudi duševno zdrav in le duševno zdravi ljudje so sposobni
drevesa.
V nedeljo smo imeli zlasti strupen mraz, v okolici Št. Janža na Dolenjskem in na Gorenj-
za napredek. Telesno in duševno zdravi ljudje skem je kazal termometer na več mestih 30 in še
tudi niso tako podvrženi strupu alkohola kakor slabiči. Saj vidimo vsi, da je med Sokoli res prav težko najti pravega pijanca.
Ogromno delo na polju ljudske prosvete vršita obe slovenski Zvezi kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru. Snujte izobraževalna društva, Čitalnice, * gledališke odre, tamburaška društva in podobne organizacije, kjer še ni ni-kakega društvenega življenja, ter pristopajte k obem zvezam! Sedaj je najlepša prilika, da se sposobne sile med narodom udejstvijo v delu, ki bo res koristno za narod. Velikega samo-izobraževalnega pomena so podeželski gledališki odri. Taki odri bi morali obstojati prav v vsakem večjem kraju. Ljudstvo si želi lepega razvedrila V predstavah, ki pa ne nudijo samo razvedrila, nego tudi izobražujejo ljudstvo, ako so dobro Izbrane. Čitalnice in bralna društva so isto tako potrebna. V tem pogledu je v Sloveniji že mnogo storjeno, saj imajo številne druge organizacije, kakor n. pr. sokolska društva, knjižnične, oziroma čitalnične odseke, vendar je tudi na tem polju še ogromno potrebnega dela.
Da je poleg izobražbe in zdravja potrebno ljustvu tudi krepko gospodarsko udejstvovanje, je samo po sebi umljivo. Poživite stare in snujte nove zadruge, kjer so potrebne. To polje je zelo obsežno in potrebuje za vodstvo nasposobnejših ljudi. Nedvomno je treba prav dobro premisliti in proučiti priliko, ako se snuje n. pr. hranilnica in posojilnica. Lahkomiselno ustanovljene zadruge s slabim vodstvom več škodujejo kakor
koristijo
več stopinj Celzija pod ničlo. V ponedeljek zjutraj je bilo stanje termometra v Sloveniji med 15 in 30 stopinj. Vsi potoki in male mirno tekoče reke v Sloveniji so zamrznile. Debel led je tudi na mnogih jezerih, tako na Cerkniškam. Ljubljanica je zamrznila na mnogih mestih. Tako tudi Krka pri Novem mestu, kar je redek pojav.
Hud mraz splošno ovira promet. Zaradi mraza so popokale mnoge brzojavne in telefonske žice. Avtomobilski pr./inet ne funkcionira \ redu. Mednarodni in lokalni železniški promet šepa ter vozijo vlaki z velikimi zamudami, ker oije za mazanje koles sproti zmržuje in se v ceveh lokomotiv para spreminja v led. Simplonski orient-ekspres je imel skoro osem rr zsimude. Na progi med Žirovmco in Javornikom je počila celo trafik niča zaradi mraza
Več elektrarn in drugih podjetij v Sloveniji, ki so odvisna od električnega toka ne obratuje zaradi zamrznjenih vod. Številne šole, zlasti V hribih, so zaradi mraza in snežnih žametov prenehale s poukom.
Silno trpi zaradi ostre- ?iire živalstvo v pri-rodi. Divjačina in ptice p ginjajo ne samo od mraza, nego še bolj zaradi gladu. V Kokri so pobrali več srn, ki so od mraza in gladu kar po-legale po snegu. Ko so jih prinesli s hišam, se niso nič bale ter so pile ponudeno jim mleko. Dva lovca sta našla v g<zdu šojo, ki je priinrz-nila s kremplji k veji, in vodomca, ki je pred njima padel v sneg in poginil od glndu. Zlasti strašno uničuje zima jerebice, ki jih bo najbrž le
malo ostalo živih, ako ta silni mraz ne preneha. Od poljske divjačine so najvztrajnejši zajci.
Enak in Se hujši val mrtiza je objel skoro vso ostalo Evropo. V Trstu so imeli te dni 20 stopinj pod ničlo. V južni Italiji je padel sneg, kar se zgodi le redkokdaj. Vezuv je pokrit v snežno odejo.
Najhujši mraz, ki je bil kdaj zabeležen v Srednji Evropi, so pa imeli v ponedeliek v Budjevicah na Češkoslovaškem. Termometer je namreč kazal 37 stopinj Celzija pod ničlo. Zanimivo je, da v planinah ni takega mraza in da je bilo v Pragi 27 stopinj pod ničlo, dočim so imeli v Sudetih komaj 12 stopinj.
V ponedeljek je bilo na Dunaju 30 stopinj, ▼ okolici celo 35 stopinj pod n<člo Na Dunaju so na mnogih krajih popokale plinske in vodovodne cevi. več ljudi so morali s težkimi ozeblinami prepeljati v bolnice. V nedeljo so morali prepeljati v bolnico več igralcev dveh nogometnih klubov, ki sta kljub silnemu mrazu riskirala nogometno tekmo.
Na Tirolskem so imeli v noči od sobote na nedeljo 27, na Poljskem pa 30 do 35 stopinj mraza. V Budimpešti je bilo te dni 20 stopinj pod ničlo, v Steina.nangerju 27. v Szegedinu 22, v Oedenburgu 20. Vlaki prihajajo več:noma z zamudami.
Pri Benetkah je morje deloma zamrznilo, v mestu samem je 10 stopinj pod ničlo, torej mraz, kakršnega Benečani še ne pcmr ijo. Nad Paler-mem so več dni divjali snežni zameti in je zapadlo mnogo snega V Pupiglanu v Apultji je obtičal potniški vlak v snegu.
Nad Carigradom jc te dni divjalo strašno neurje Vse mesto je pod debel' snežno odejo. Železniški promet je deleflia ustavljen, ladje so ostale večinoma v- pristaniščih, ^ritrnil je tudi tako hud mraz, da so morali šole zapreti. Eka-presni vlak, ki je vozil iz Angore v Carigrad, je obtičal v snsgu. O strahovitem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije. Francije m >z Rusije.
Bolniška hrana na kmetih
Pravilna prehrana je pol zdravja! Če velja je malodane pričetek vsake resnejše bolezni po-
ta izrek za zdravega človeka, keliko bolj je na mestu za bolnika. Vsak ve iz lastne skušnje, da
manjkanje teka. To znači, da prebava ni v redu. Če ne nudimo želodcu lahko prebavljive hrane.
začne naše telo uporabljati lastne zaloge, ki jih )e v zdravih dneh naložilo povsod v obliki masti. Do gotove mere je to tudi naravno in celo zdravju v prid. saj vemo, da se nabere sčasoma v nas zaradi nepravilne prehrane in nerednega življenja mnogo navlake, ki ovira delovanje naših organov. Slično stvar vidimo pri raznih strojih, ki jih dan za dnem mažema Tekom časa se nabere v ležiščih, posebno če smo mazali s slabim oljem, mnogo nesnage, ki ovira tek stroja. Sedaj namažemo stroj z bencinom ali petrolejem ter ga pustimo nekaj časa prosto teči. Tedaj šele vidimo, koliko nesnage se je nabralo v stroju. Ko tak osnažen stroj spet namažemo, nam dela, da ie veselje. Prav tako je v našem telesu. Zaradi zastale nesnage prične telo bolehati. Vročica je nekak bencin, ki raztopi to nesnago. Zato je dobro, da pustimo telesu v začetku bolezni prosti tek in ga nekaj dni ne silimo s hrano. Stradanje ozdravi v štirih, petih dneh mnogo bolezni. Če se po petih dneh stradanja bolezen ni obrnila na bolje, moramo po malem pričeti s hrano, da nam telo preveč ne obnemore.
Kaj bomo pa dali bolniku jesti? če vprašate zdravnika, vam bo odgovoril: Lahko hrano. Niso namreč le zdravila za zdravje. Ona so le nekako pomožno sredstvo, glavno je prehrana bolnikov. Vsak zdravnik bi moral imeti tudi znanje o kuharski umetnosti. Lahko ukaže zdravnik lahko hrano v bolnici, ko-ima kuharsko osebje dolgoletne izkušnje v pripravljanju takih jedi. Drugače pa je na kmetih, kjer se vrši vsa prehrana dan za dnem v istem redu: žganci s kislim zeljem, ričet in krompir v oblicah, prekajena svinjina po zimi, govedina z juho le za Sveti dan. Veliko noč in na žegnanje. Bili so pred leti starejši zdravniki, ki so dobro poznali to plat zdravljenja. Tako se spominjam dr. Bergmanna v Žalcu, kako je našteval: «Eno mehko kuhano jajce, riž na juhi...« Bil je zdravnik po božji Volji .■	i;;.! -i*
Naravno je, da nudi kmečka gospodinja bolniku najboljše, kar zna in ima: juho z govedino. Nič bi ne oporekal, ko bi se to ne ponavljalo dan za dnem. Ta večna juha se bolniku tako pri-studi, da je že pri imenu juha samem ves nesrečen. Glavno pravilo za prehrano bolnikov
bodi pestra izbira, male in pogoste porcije. Ista jed naj se vsaj tekom enega tedna ne ponavlja, čepra\ bi bolniku ugajala, ker se je bolnik rad prenaveliča. In kake porcije dajejo! Bolniku, jri mu je dovolil zdravnik zrezek, speče skrbna žena celo ped širok in par centimetrov debel kos. Ze pri samem pogledu na ogromno porcljo je zgubil bolnik zadnjo trohico teka. Ko mu je pa prinesla drugi dan ko otročja dlan majhen in tenek zrezek, ga je z veseljem povžil. Bolnik naj jč pogostoma, vsaj petkrat na dan. Za ležečega bolnika niso prikladne naslednje jedi: prekajeno svinjsko meso, klobase, salame, krompir, zelje, fižol in vse zelo mastne jedi.
Kaj pa je prikladno? Predvsem mleko. Če komu ne gre zaradi okusa, naj doda na skodelico žličko konjaka in ga bo lahko pil. Posebno priporočljivo je kislo mleko, ki ga lahko dajemo pri vseh boleznih. Za mlekom so najboljša hrana jajca. Manj ko jih ..uliamo, laže so prebavna. Trdo kuhana so kvečjemu za zdrave romarje in turiste. Sirova so najboljša, le da jih marsikdo ne prenese, ker se mu gabijo. Za take pripravi jajčno jed takole: LJbij jajce in razloči beljak od rumenjaka. Rumenjak stepi z žličko sladkorja v prahu, iz beljaka napravi sneg. Oboje zmešaj,' da nastane nekaka krema. Dajaj bolniku vsak1 dan po eno jajce, ne več, in videl boš, kako.ga bo okrepčalo. Posebno bledikavl, jetki podvrženi I otroci se v par tednih na ta način silno opomorejo. Kruh naj ne bo običajna žemlja, temveč prepečenec, ker je laže prebavljiv. Ne pozabi na sadje sveže in kuhano ali vkuhano, pomaranče in limone, kar močno osvežuie vedno žejnega bolnika. Namesto običajnih pokalic dajaj bolnim radensko slatino z malo količino malinovca. Radenska slatina Je tako bogata raznih snovi, da zaleže za pol lekarne.
Kaj pa kava. čaj. vino in pivo? Še za zdravega niso kaj prida, ker to niso hraniva, temveč le draživa. Brez zdravnikove volje In vednosti ne dajaj nikoli teh stvari!
Še nekaj spada k hrani našega telesa: čiščenje ust in telesa ter sveži zrak. Vsak bolnik postane malodušen in zaradi tega malomaren za snago. Po vsaki jed; naj si očisti zobe in usta in videl boš, kako mu bo rastel tek. Vsako jutro, tudi po
L\m\. prt-zrač: sobo in umij z mokro brisačo bolnika, ker kožt tudi diha ter pomaga telesu živel Ne bc se, ne bo se prehlad«!
Tudi duševne hrane potrebuje bolnik. Nt? govori z njim ne o preteklih lepih časih, ne 6 sedanjem žalostnem stanju. Bodočnost mn slikaj v pestrih barvah, da zaželi z vsemi močmi zdravja. Hctetl ozdravel! je tista moč, ki dela čudeže,Zato pomagaj bolniku in ga bodri: Saj bo boljše r Najhujše si že prestal itd.
Pripomnil bi, da velja vse to za vse sloje, saj vem, da je vsa Slovenija, kar se zdravstva tiče, še vedno dolga vas.	J. K.
TREBNJE* (S m rt na kos a). V Trebnjem na Dolenjskem pri svojem sinu zdravniku dr. Albinu Češarku je umrla ga. Amalija Čsšarkova rojena lete 1849. v Ljubljani. Pokojnica je bila v narodnih in naprednih krogih znana osebnost Dolgo let je vodila trafiko v Šdenburgovl ulici v Ljubljani te r se po svojih močeh živahno udej-stvovala na narodno-kulturnem polju. Bila je več let blagajničarka Slovenskega narodnega gledališča in članica mnogih kulturnih društev, kjer je aktivno delovala. Na svoja stara leta se je preselila k svojemu ljubljenemu sinu. Danes prepeljejo truplo pokojnice v Ljubljano in bo ob 4. popoldne njen pogreb iz kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj-nici blag spomin! Prizadetim našo sožaljel
RAČNA. Na pustno nedeljo 10. t. m. bo igra <Anarhist>, burka v dveh dejanjih. Priditej — V sredo 30. januarja smo im^li mraza 21 stopinj Celzija. Zraven je pritisn la še burja, ki je mraz še povečala. Dne 3. t. m. je bilo mraza celo do 26 stopinj.
ZAGORJE OB SAVI. (Smnnr kosa.) Te dni je preminula obče prilju'ljen* gospa Jetica Mejakov«, soproga posta jen^elnika g. Rudolfa Mejaka. Pokojnica je bila ro^om h ugledne obi-telji Cirmanove iz Št. Vida rad Ljubljano. V petek popoldne so truplo prerano umrla, splošno priljubljene gospe prenesli 'r h;5e žalosti do železniškega prehoda ter na' ž'H v železniški voz.
Sotešfan:
Žrtev ljubezni in zvestobe
Povest Iz predvojne dobe.
(Dalje.)
Anica jc ljubila ples, zato se je rada odzvala vsakemu, kdor jo je povabil, Ze dolgo se ni tako prijetno zabavala; bila je kakor prenovljena, tako ji je ugajala družba in razvedrilo. Največkrat se jI je približal neki Slovak. ki jo je povedel na plesišče. Tudi on je bil nastanjen v Nebraski, delal je v tovarni In kadar je le količkaj utegnil, je posetil slovensko naselbino, kjer se je za silo priučil sorodnemu jeziku.
Rogin se ves čas ni ganil izza mize, odkoder je opazoval svojo ženo, krožečo med plesalci. Anže je odkril njegovo pozornost. Z vražjim zadovoljstvom si je pomel roke, pomaknil se je k prijatelju ter mu namignil na plesišče.
♦Plesat pa zna, plesat«, jo je pohvalil. •Poglej jo, kako se suče In kakšnega plesalca si je izbrala ...»
»Mislim, da smo vsi poštenjaki«, ni hotel pristati na sumničenje. «Upam, da nima slabega namena...»
«Hm, seznanila se bosta... Na svetu je marsikaj mogoče.«
«Beži, beži! Njena zvestoba je preizkušena v ognju trpljenja in bridkosti, njena ljubezen ie že mnogo pretrpela.«
•Znano ti je. kar je minilo, ne veš pa, ka; še pride. Tukaj je dežela razporok, domovina nesrečnih zakonov.«
• Med nama ne more priti do razdora.«
•Srečen mož, ki se lahko zanese na žp"o.»
«Dozdaj še nimam povoda ...»
•Ampak v priložnosti je nevarnost...»
Čeprav Rogin ni uvaževal prijateljev^ namigavanja, vendar se ga je skrivoma ««*ra-šil. «Anica!« jo je poklical ter ji pokazal prostor zraven sebe. Pleve! natolcevanja in sum-ničenja je bil zasejan v njegovo dovzetno dušo.
Anže in Rogin sta se zapletla v važno pomenkovanje. Tedaj se je Anici prid*t*i'a Polonica z namišljeno prijaznostjo. Zvito je poizvedovala po njeni preteklosti, a Roginka je odgovarjala kratko in previdno, kakor da je slutila namen njenega zalezovanja.
Petje in godba sta polagoma utihnila, gostje so odhajali, samo France je še slonel ob mizi, politi z vinom tako, da mu je teklo od komolcev. Anica mu je pomagala vs^M ter ga je po daljšem prerekanju spravila domov. Prvič, odkar sta bila poročena, se ga je navlekel ; morala ga je opirati in peljati kakor otroka, ki se uči hoditi.
•Anica, ali ne gre nekdo za nama?« jo je vprašal jecljaje že blizu doma.
•Saj ni nikogar«, mu je odgovorila.
•Tamle ob zidu se je nekaj premaknilo.«
•Tebi se tako dozdeva.« — Anica je drhtela od strahu, zakaj tudi njej se ie zazdelo, da je videla senco, ki je šinila mimo h'*e za ogel. Delala pa se je pogumno, ker ni hotela izdati svoje bojazni.
•Kje pa je on...?« jo je zmedeno vprašal po kratkem molku.
•Kdo?« je poizvedovala.
•On, s katerim si plesala...»
•Kaj me briga!« ga je s studom zavrnila. «Nisem ga videla doslei. pa ga ne bom morda nikoli več. Še na misel ml ne pride.*
«Hm!« France je sumbivo zakašljal, kar je ženo občutno zabolelo. Čudila je. kam meri njegovo očitanje, katereea nI zaslužila.
Doma se je Rogin sesedel na klop in naslonil na mizo. Anica mu ie sezula čevlje ter ga je z največjim trudom spravila v posteljo. S tem je bil zaključen prvi neprijetni dan; prvič je bila ranjena v tullnl njena ljubezen; ranil jo je on. za katerega ie toliko žrtvovala.
Pri Štajercu sta osteh Anže In Slovak še dolgo po odhodu povabljencev. Tesno sta sedela drag ob drugem, pobirala ostanke ter si skrivnostno šepetala.
•Dobro si napravil!« ga le pohvali! Anže ter mu natočil kozarec. «Po tej poti moraš naprej, dokler te ne ustavim.« ^ir-m ?r-i
•In tedaj?« ga je Slovak vprašujoče pogledat. :	; 'i - ; ,
•No, tedaj boš prejel plačilo.,.«
. Koliko?« Slovaku so zažarele drobne ž»ve oči, vse je bil pripravljen storiti za plačilo.	/ ,'
♦Sto dolarjev bo menda dovolj za tako malenkost.«
•Premalo, prijatelj, mnogo premalo!«
•Saj nc boš imel nikakega truda in odgovornosti. Samo od daleč io zalezuj In sem in tja se ji malo nastavi, tako da te bo opazil. V nevarnost se ti ni treba podajati.«
•Pa vendar bi jo lahko izkupil. Ne. ne, prijatelj, sto dolarjev je očitno premalo.«
♦Koliko pa zahtevaš?« ga je vprašal v zadregi po kratkem preudarku.
•Tisoč dolarjev, ker sva prijatelja. Za manj se ne umažem »
•Hm, tisoč dolarjev!«
Pred hišo je zaigrala železniška godba iz Zidanega mesta zalostinko, na kar je 'Mjkojnico odpeljal vlak proti Ljubljani. Nb Svečnico je bil ob mnogoštevilni udeležbi občinstva pogreb v Šent Vidu nad Ljubjano. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! — V nedeljo so pa položili k večnemu počitku 781elnega Jožeta Drnovška iz Vin nad Zagorjem. Pokojnik je bil več let v občinskem zastopu v Kotredežu ter od vseh zelo spoštovan. Bodi mu blag spomin!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokolsko društvo v Šmarju pri Jelkah je priredilo 24. in 27. januarja izvrstno veseloigro cNebesa na zemlji*, ki je prav dobro uspela. — Dne 30. januarja se je vršil redni letni občni zbor Sokolskega društva, na katerem je bil z malimi izpremembami izvoljen stari odbor. _ v soboto 9. t. m. bo priredilo društvo veliko maškerado v društveni dvorani in " vseh prostorih gostilne br. Ivana Habjana. Pričakovati je številna udeležbe.	;
ORMOŽ. Dne 31. januarja se je vršil tukaj lepo uspeli ustanovni občni zbor podružnice Vinarskega društva za ormoški sodni okraj. Osrednje društvo' je zastopal tajnik g. inž."Ivo Zupanič.
/Po ustanovni formalnosti sta se izvolila predsedstvo in odbor, in sicer: za načelnika g. Lovro Pe-tovar (Ivanjkovci), za njegovega namestnika g. Franc Hanželič (Hardek pn Ormožu), za odbornike pa gg.: Franc Koče »ar (Središče), Robert Košar (Sv. Bolfenk pri Središču), Anton Golenko (Sv; Miklavž pri Ormožu), Vinko Ozmec (Sv. Tomaž pri Ormožu), Rudolf Potre (Ormož), Izidor Bezjak (Podgorci), Tone Pevec' (Ormož) in Ivan Veselič (Ormož). Po volitvah se je vršil živahen razgovor o vseh aktualnih vinogradniških vprašanjih ter so se tudi stavili razni predlogi za občni zbor. V ormoškem okraju ie glavna panoga kmetijstva vinogradništvo Upamo torej trdno, da bo delovanje podružnice naj intenzivnejše.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Tukaj se je poročil g. Lovro Miklič, kovaški mojster iz Hranjigovcev, 11 gdč. Terezijo Žižkovo, posestnico ua Lahon-štaku. Dalje sta se poročila g. Ivan Stuhec, posestnikov ein iz Koražiš, z 'gdč. Vinrencijo V ajdovo s Koračkega vrha, ter g. Jožef Horvat, posestnikov sin iz Grmcv, z gdč. Faniko Kukčevo iz Trnovcev. Vsem parom obilo sreče!
skega pridelka. Če nam manjka zemlje za širše pridelovanje detelje in drugih krmskih rastlin, potem je vzeti na pomoč prikladna domača in umetna gnojila.
Ne omalovažujmo tega. Po vseh naših kmetijah se da še dvigniti pridelek krme in s tem odpraviti glavno hibo, ki najbolj zadržuje stalen napredek naše živinoreje in ki najbolj izpod-kopuje uspehe, ki bi jih sicer lahko dosegli. Spas naše živinoreje tiči predvsem v krmi!
OVIRE V ZAZVOJU NAŠEGA SADJARSTVA.
Sadjarstvu je prisojena še važna vloga v našem narodnem gospodarstvu. Naši kmetovalci
Kmetijski pouk
GLAVNA HIBA NAŠE ŽIVINOREJE.
Naša živinoreja bi stala danes na vse višji stopnji, ako bi bila redno in dobro podprta s potrebno klajo. Prav to pa, da nam krme rado zmanjkuje in da je vsa reja posebno v zimskem času polovičarska, prav to je vzrok, da se ne more dvigniti do večjih usj>ehov. Na to stran se je sicer že marsikaj na bolje obrnilo in popravilo, vendar smo še zmeraj daleč zadaj za drugimi kraji. Poleti se živina še dobro preživlja ob1 se ga tudi z veseljem oklepajo in je tej vnemi zeleni krmi, zato pa trpi pod neugodnimi vplivi; pripisati, da se je tekom časa tako razvilo pd slabih hlevov in sploh hlevske reje, pozimi pa1 naših krajih. Naše vasi izgledajo kakor sadni trpi navadno zaradi nedostajanja potrebne krme.;otoki sredi poljan. Naši kmetski domovi so po-Pomanjkanje krme trka po naših krajih skoraj' vsod obdani od sadnega drevja. Na to stran nI redno na hlevske duri, kar bi seveda ne smelo; kaj očitati našim kmetovalcem. Seveda bi bilo bjtj	i želeti, da se sadni nasadi še bolj pomnože, tako
1 Žival, ki trpi pomanjkanje, ne more dobro'da Ji dobila vsa pokrajina podobo raja, kakor uspevati niti dajati dobrega užitka. Slabo rejena;
in mršava mora pri nas prebiti dolgo zimo. Ta želakSadni vr tov, s pravilno nasajenim drev-negotova, zdaj boljša potem zopet slabša in po-	se morali drug za drugim vrst.« mimo
manjkljlva reja vpliva silno neugodno na ves "^cest:in vas, J^^č na^, šh sachd
počut in razvoj naše živine in dokler ne pridemo iz teh nesigurnih in slabih prehranjevalnih razmer, toliko časa ni misliti, da bi se naša živinoreja dosti opomogla in da bi dosegla večjo vrednost. " "
Na vseh straneh se poudarja, da je za nas živinoreja glavnega pomena, da je najvažnejša gospodarska stroka ali panoga in da se po njej še najbolj ravnajo naši dohodki. Ce je to res,
nasadi. To bi se marsikod tudi že zgodilo, da niso temu krajevne razmere nasprotne. Naši gospodarji se vsega radi poprimejo, kar jim kaže. Toda, kakor ni mogoče povsod trt in hmelia saditi. tako tudi sadnega drevja ne, ker je tudi rodovitnost sadnega drevja vezana na gotove pogoje.
Da ni mogoče sadnega drevja povsod saditi so krive v glavnem sledeče ovire:
Prvič neugodne talne in sploh krajevne raz-
potem moramo tudi izvajati potrebne posledice.	. „„j„„ ArCk„:a
Ustvariti moramo pogoje, da se ta panoga lahko mere. N.zke, mrazne lege niso za sadno, drem dvigne. Ce tiči glavna hiba v pomanjkanju krme ravno tako tudi mokre lege ne Neugodne so
in v pomanjkljivi prehrani, potem je zazreti glavno odpomoč v tem, da pridelujemo več krme m boljšo krmo. Po naših travnikih se da pridelek krme še povsod dvigniti. Z '-> košnjo in
tudi lege s preplitvo ali tanko zemljo, najsibo da je kamenita ali pa prodnata. Takih leg je pa mnogo po naših krajih.
Velika ovira so pa tudi naša na drobno raz-
dobrim gnojenjem se da prič	iša krma in kosana mala posestva, ki ne dopuščajo s svojimi
več krme. Kjer nam manjka trav mščine, moramo' prepogostimi mejaši nekih novih nasadov po s pridelovanjem tečnih detelj, zlasti lucerne in'njivah in travnikih. Kdor ne pozna teh razmer, kranjske detelje, delati na to, da bo več krm-' se morda čudi, da so naše poljane tako-prazne
«Čim obilneje bom plačan, tem bolje bom j opraviL Ni vseeno, ali delam z zanimanjem ali brez zanimanja.®
«To je res. Ampak pomisli — tisoč dolarjev!*
Otožno se mu je povesila glava, nikoli ni mislil, da bo tako draga njegova nakana.
»Kakor hočeš. Zadeva ni kupčija, da bi se pogajala za ceno.* To izrekši je vzel klobuk in hotel oditi.
»Obljubi mL da boš molčal ln vestno opravil*, je pristal na njegovo zahtevo. «Daj mi častno besedo!*
»Prisežem. Prej bo spregovorila skala na gori, kakor bom spregovoril jaz, ako obljubim molk.* *	..
Pb kratkem prerekanju sta se pogodila in Slovak je odšel s tisočakom. Svojo obljubo je vestno izvajal/Spretno se je plazil ža Ro-ginko. kamor se je odpravila, povsod ji je bii za petami.
Umljivo je, da Rogin ni mogel tega mirno prenašati. Nabavil si je samokres; preden pa ga je rabil, je povedal prijatelju, kaj namerava.
»Nikar se ne prenagli*, mu je Anže odsvetoval. »Saj Še nimaš povoda.*
»Venomer jo zalezuje. Odkrij mi kako drugO sredstvo, sicer se bom izpozabil.*
»Nerad se vmešavam. Ako pa že hočeš, ti svtetujem: na ženo pazi, morda pa le ni .tako nedolžna, kakor se ti dozdeva.*
»Ali meniš, Anže?*
»Hm. Kdo ve?* je hinavsko skomignil z rameni.
»Glej. da ju boš kje zasačil; ko boš imel 'dokaze, ti bo laže nastopiti,*
»Gorje mu. ako ju zalotim. Tedaj ne bom poznal usmiljenja in ne bom prizanesel.*
»Zdaj se še nikar ne razburjaj. Rajši si ga privošči kak kozarec; nastavil sem sodček starine, pridi na pokušnjo.*
Do trde noči sta sedela v kleti ob sodu, nekaj časa sta pokušala, potem pa sta ga pila duškoma liter za litrom. Anže je skrbel za zabavo, pravil mu je razne dovtipe ter ga zadrževal, kadar ie hotel oditi. Sele ko je Polonica poklicala brata k večerji ga je odslovil s povabilom, naj ga kmalu zopet obišče.
Spet so ga zanašale noge in neštetokrat se je izpotaknil, preden je dospel do doma. Tu se mu je polglasno mrmranje nenadoma spremenilo v divje kričanje. »Ali si že zopet tukaj?* je rjul ko obseden okrog hiše. «Kdo?» se je Anica prestrašila. »Že veš, kdo*, je zarohnel. »Ampak jaz mu bom pokazal.*
«France, bodi vendar pameten. Jaz ne vem ničesar.*
«Kaj ne veš?* ji je zarjul na ušesa. Anica je plaho odskočila in zbežala, on pa je tulil in razgrajal, dokler ni omagal.
Drugi dan je spal do opoldne, popoldne pa ga je prijela žeja in odgnala k sosedu na starino. Zopet mu je potožil svoje težave, katere mu je lajšal zlobnik z namišljenim sočutjem. Ponovno ga je pridržal do pozne noči. ves čas ga je zastrupljal s podlim sum-ničenjem in namigavanjem.
Doslej še ni Polonica ničesar storila sebi v zadoščenje. Prav za prav tudi ni našla priložnosti: kadar je namreč hotela kaj začeti, jo je prehitel Anže, kateremu se je morala umakniti. Jezilo io je neprestano izpodrivanje, dasi ji je po drugi strani ugajala bra
tova naklonjenost. Obsojala pa je njegovo počasnost; mesece in mesece že traja njegovo delo, a ne pride do pravega zaključka.
V takih mislih jo je ubrala nekega večera k Roginki, ki se je dolgočasila v moževi odsotnosti. Stala , je pri oknu in jokala. Prav tedaj se je ustrašila preteklosti in bodočnosti, prvič se je iz tujine resno ozrla nazaj v minulost, kakor po prestani omotici se je zavedla. kaj je storila.
»Kratkočasit sem te prišla, ker si sama*, jo je zvijačnica priliznjeno nagovorila.
Roginka se ni nič kaj razveselila njenega obiska. Skrivaj si je otrla solzo, zakaj nikomur še ni hotela pokazati svojega trpljenja. »Ali je France pri vas?* je mirno vprašala.
«Z bratom se menita, pa jih nočem motitL Možje imajo svoje pogovore — zmerom tisto suhoparno modrovanje, nikdar dovolj obdelano in nikoli končano.*
»Doma pa ničesar ne pove in ves dan ne prime za delo.*
»Joj! Ali se nič ne pogovorita? Pri nas ga je pa sama zgovornost.*
»Vedno bolj je čuden, zmerom si nekaj domišljuje...»
»Pa ne, da bi se ne razumela? Bog obvaruj!*
«Neprestano išče prepira.* «Čemu se bo prepiral? Delaš mu !<^kof dekla, on pa pohajkuje.*
»Noč in dan sanjari o tistem Slovaku, tako je ljubosumen. Kamor se gane, povsod ga vidi pred seboj, jaz pa ne vem ničesar.* »Verjamem, da si nedolžna in žalostna zavoljo takih očitkov. Tudi mene bi bolelo.* Roginko je hladila navidezna tolažba, verovala je v njeno sočutje in pomilovanje.
sadnega drevja, dočim bi lahko bile vse polne takih nasadov. Temu ni krivo premalo zanimanje od strani naših gospodarjev, ali pa prevelika zaostalost v tej stroki, ampak krive so naše posestne in krajevne razmere, ki ne dopuščajo, da bi se sadni nasadi neomejeno širili...
Naše sadjarstvo je danes omejeno le na ugodne lege, ki jih imamo po vaseh in okrog vasi in pred očmi. Po drugih legah so pa razne ovire tako merodaine, da ni mogoče z novimi nasadi uspešno prodirati.
Dvodnevni kmetijski tečaj pri Mali Nedelji
V	dneh 22. in 23. januarja L 1. je priredila pri Mali Nedelji podružnica Kmetijske družbe kmetijski tečaj, ki se je zelo dobro obnesli. Udeležencev je bilo 90. Kot predavatelja sta bila od oblastnega odbora delegirana strokovnjaka inž. Wenko in Pečovnik iz Maribora.
V	stvarnih potezah je prvi obravnaval živinorejo, osobito govedorejo, svinjerejo in perutninar-Stvo. Živinoreja je v Slovenskih goricah panoga, ki v današnjih razmerah daje kmetu sigurne dohodke, m jo je zato treba z vsemi danimi sredstvi podpirati ter pospeševati. Vendar bo treba že mnogo truda, preden bo osobito okrog Male Nedelje živinoreja dosegla svoj povoljni razvoj. Predvsem je treba skrbeti za boljšo izbiro plemenske živine in boljšo splošno prehrano ter za uvedbo krajevnim razmeram primernih pasem v vseh panogah živinoreje. Velik korak naprej je bil storjen osobito že s tem, da se je s pomočjo oblastne podpore v minulem letu zgradilo precejšnje število umetnih gnojišč in gnojničnih jam. To je hvale vredna akcija, ki se bo nadaljevala tudi v tekočem letu, tako da bo imela Mala Nedelja koncem leta že nad 80 moderno in vzorno urejenih gnojišč ter gnojničnih jam po načrtih oblastnih strokovnjakov. Saj je vendar g.ioj zlat zaklad vsakega kmeta. Kjer ni gnoja, tam ni krme in tudi ne dobičkanosne živine na kmetiji.
Prav tako važno je za Slovenske gorice sadjarstvo. V tem pogledu je g. Pečovnik v svojih izdajanjih orisal osobito škodljivce in bolezni sadnega drevja ter dat stvarna navodila glede njl-
Nekaj ji je reklo, da bi soseda lahko vplivala na moža, tudi bratova beseda bi zalegla. Kar oddahnila sc je in dejala:
•Polonica, pri vas bi mu lahko dopovedal!. Vama bi ne oporekal.«
•Saj ga opominjamo, a neumnost ima globoke korenine.«
•Zadnjič me je skoro udaril. In kako je razgrajal! Oh, ko bi se poboljšal!«
•Anica, ukrotiti ga moraš. Ako ne pomaga lepa, bo Izdala trda beseda. Daj ga ostrašiti!«
•Ali res ni drugega izhoda?«
•Poskusi, kakor sem ti svetovala. Vrni mu očitke, tako mu boš najprej zaprla sapo.«
•Kako? Ničesar takega mu ne morem očitati...»
•Hm. seveda. No, izmisli si nekaj, samo da ga boš ugnala.«
•Taka pa nisem, da bi lagala ...«
•Sicer pa se ti ni treba izmišljevati...» Hinavka je sumljivo mežiknila z očmi. Ro-ginka je premišljevala, a ni je mogla razumeti.
♦Ker se mi smiliš, ti povem,« ji je ponudila orožje, «a pod nobenim pogojem me ne smeš Izdati.«
♦Kaj naj mu povem?« je pričakovala odkritja.
•Vprašaj ga. kaj ie počenjal tukaj, preden se je poročil, in zahtevaj odgovor.«
•Kaj je počenjal?« Anica se je stresla, srce ji je udarjalo kot kladivo, po vsem telesu jo je zabolelo.
•Živel je s tujo žensko...«
Bridko je vzdihnila Pocinka ob teb besedah. Z desnico se je prijela za glavo, letvico pa je uprla v steno, da ni omahnila.
hovega zatiranja. Podrobno je govoril o pomlajevanju, precepljaaju in negovanju dreves ter se je končno dotaknil tudi še sadne trgovine, četudi postavi Mala Nedelja precejšnjo množino mešanega sadja na tržišča, vendar je to le malenkosten odstotek tega, kar bi se lahko doseglo, ako bi bili naši sadovnjaki na višku moderne kulti-vacije. Premalo pozornosti se še posveča vzgoji in negi dreves, premalo se gleda na kakovost in sortiment sadja. Podnebne razmere tega osrednjega dela Slovenskih goric so venda- izborne, tako da more pri pametnem gojencu, izbiranju in spravljanju naše sadje doseči na svetovnem trgu glede arome in kakovosti svoj sloves.
Tako je potekel tečaj z lepo perspektivo v bodočnost in v zadovoljstvo udeležencev.
Inž. Ferdo Lupi a.
•Vem, da te je zabolelo, a morala sem govoriti. S tem mu boš zavezala jezik — toda molči, kdo ti je povedal.«
•In kje je zdaj — vlačuga?« se je Anica razsrdila.
•Pobrisala jo je: saj veš, da se je morala umakniti...»
•Boj Bog! Pa še nihče ml ni tega omenil! Zakaj ml prikrivate njegovo nepoštenost«
•Do sedaj ni bilo povoda. Tebi na liubo sem ga razkrila.« Hinavsko je zavila oči in položila roko na srce, ki je utripalo v vražjem Škodoželjstvu.
•Prav hvaležno sem ti za uslugo«, io je Roglnka pohvalila. «Zdaj vsaj vem. zakaj se je nenadoma spremenil. Ta priležnica sili zopet v ospredje.«
•Tega ne verjamem — zato. ker...»
•No, zakaj? Nič mi ne nrikrfv">'!»
•Zato, ker France ne more več izpolniti obljube...»
•Kakšno obljubo?« je kriknila v strahu.
•Zakon ji je obetal, česar seveda ni izpolnil.«
•Nesrečnik, tako daleč jc zašel!« ji je krvavela duša.
•Ampak molči, lepo te prosim! Lahko mu vržeš v obraz, kadar te bo napadel, samo mene ne smeš izdati.«
Razdiralka zakonske sreče je odšla, češ. da se boji Rogina, ki bo zdaj zdaj prilomnstll. Nedaleč od hiše se je sklonila k ograji, za katero je stal možak.
•Slovak?« je dihnila komaj slišno.
•Jaz!« jI je prišepnil na "ho.
•Pa tukaj na skritem prostoru? Bliže pojdi, na okno se nasloni, tako smo se zmenili.».
1 dolar za 56 dinarjev 40 par do 56 dinarjev 60 par;
v devizah 6. t m.:
100 avstrijskih šilingov za 799 dinarjev 25 par do 802 dinarja 25 par;
100 nemških mark za 1350 dinarjev 75 par do 1353 dinarjev 75 par;
100 madžarskih pengov za 991 dinarjev 5 par do 994 dinarjev 5 par;
1<J0 italijanskih lir za 297 dinarjev 10 par do 299 dinarjev 10 par;
1 dolar za 56 dinarjev 77 par do 56 dinarjev 97 par.
DOMAČE NOVOSTI
Rogin bo menda skoro prikoiovratil...»
•Zato pa, da te bo vide!...»
•AH nima orožja?«
•Beži, kadar boš čul ko-akel«
•In če me zaloti?«
•Plašljivec!«
Ko je Polonica prisp^a domov, je našla brata in soseda, sneča pri nrazni steklenici. Potihoma je stopila k Roginu. rahlu mu ie segla v žen in vzela samokres. Nato je redila Anžeta. ki ie nobrf>< ' ~nVesa krogle, na kar mu ga je zonet vrnila. Rogitt se 'e končno predramil, nresnat le vrtoglavost in odšel v temo.
V pozni nočni uri se ie pojavil pri Roginu divji vik in krik. France je opazil, da sloni nekdo na oknu. Planil se je ob steni ter ga zgrabil z obema rokarra. a namišljeni ponočnjak se mu je izmuzni! iz srditeea objema.
•Kdo je bil pri oknu?« je pianil v hišo in zaloputnil vrata. « Takšne stvari se dogajajo za mojim hrbtom? Sramota!«
Sirovo razgrajanje dolgo nI izzvalo odgovora. Anica ie ležala na postelji, glavo je zarila v blazino, z rokama pa si je tiščala ušesa.
•Jaz pravim, kdo ie bil pod oknom?« Razdražen je planil k postelji ter jo stresel za rame.
•Pusti me!« je zaihtela. «Jaz nisem videla nikogar.«
•Vedeti hočem, kdo le pr! hiši namesto mene?«
•Ne vem, kakor resnično živim! Za to resnico sem pripravljena umreti!«
•Ter se za vedno pogubitiN je togotnd
-Stavil.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Razpoloženje za žito čvrsto. Na ljubljanski blagovni borzi se je 5. t. m. (za 100 kg. postavljeno na slovensko postaje) ponujala pše-n i e a, baška, po 287 Din 50 p ?o 29f Din, moka «0> po 420 do 425 Din. t u r š č i c a, laolatska, po 345 Din.
ŽIVINA. Cene neizpremenjene. Izvoz ni velik. Na zadnjem dunajskem živinskem sejmu je bilo 56 glav iz Jugoslavije, dočim jib je bilo iz Ru-munlje 990 in iz Madžarska 457.
HMELJ, Na žateškem hmeljskem trgu je bil pretekli teden promet nekoliko večji. Cene so za malenkost popustile. Koncem tedna je prvovrstni žateški hmelj notiral 1600 -'o 1650 K J, dobri srednji 1500 do 1550 Kč in srednji 1450 Kč. na deželi je bilo kupljeno več partij sredijevrstneeia blaga po 1400 do 1450 Kč zj. 50 kg. — Na mirnberškem hmeljskem trgu se nagibaj; eene ku,wem v korist. Na tranzitnem tržišču se jt trgoval ruski in baški hmelj po 50 do 80 mark za 100 kg (13 Din 53 p do 21 Din 65 p za kilogram). Ponudba savinjskega hmelja je bila znatnejša, vendar ni prišlo do zaključkov.
Cene tufemu denarju
Na zagrebški boni se je dobilo zadnje dni v valutah:
*	Kralj pride v Zagreb. Te dni je kralj sprejel v avdijenci zagrebškega župana dr.Srkulja, ki mu je poročal o potrebah zagredbške občine. Kralj je pri tej priliki izjavil dr. Srkulju, da bo prišel v doglednem času za dalj časa v Zagreb.
•	Dr. Pifomie naš poslanik v Washingtooa. Za našega poslanika v VVsshingtnnu je Imenovan ljubljanski vseučiliški profesor dr. Leonid Pita m i c.
*	Ne pozabite nabirati novr naročnike na ♦Domovino?! Ne pozabite n» lepe nagrade, ki smo jih razpisali za nnjmarljirejše nabiralce!
•	Milan Pugelj t V LiuMj ni je umrl v nedeljo 3. t in. zjutraj eden najplo:!ovitejših slovenskih pripovednikov g. Milan Pugelj. Bil je novelist, v mlajših letih je pisal tud: pesmi. Po rudn je bil Dolenjec in je rad opi°ovn3 dolenjskega kmeta ter opeval prirodo. Puglje e novele Čita vsakdo rad, meščan in vaičan Pokojnik se je moral — kakor slovenski pisatelji sploh — vse življenje boriti za kruh, in šele po vojni ko je bi! sprejet pri gledališču, se je njegovo grrofno stanj*8 zbolj-šalo. Bil je tajnik uprave, n«mestnik ravnatelja in režiser Narodnega gleda'iš^a v Ljubljani Zadnja leta je bolehal za vodenico, kater j ~ k on ' do podlegal. Vse svoje življenje j? bil pokojnik plemenit in pošten Človek. Zapustil je ž*»no in dva nepreskrbljena otroka. Pokoinlka bedo ohranili Slovenci v častnem spominu!
r
»DOMOVINA* št. 6
*	Ilira Pucova t Te dni je nenadoma preminula v Ljubljani gdč. Mira Pucova, učiteljica na šentjakobski deKUski osnovni šoli, kjer je slovela kot izvrstna učna moč. Pokojnica je bila tudi vneta društvena delavka. Zlasti je delovala v Šentjakobskem naprednem društvu. S pravim ponosom se je udejstvosaia v tej vzorni slovenski gospodarski in prosvetni organizaciji. Bila je na-čelnua ženskega odreka, ki je bil po njenem prizadevanju res delavna skupina 3 svojim točnim programom. Njena poročila na občnih zborih Šentjakobčanov so vselej bila sprejeta z izredno pozornostjo in odobravanjem. Blaga pokojnica, rojena 3. avgusta 1882. v Ljubljani, sestra Ijul>-ijanskega župana g. dr. Dinka Puca in cJutro-vega* urednika g. Frana Puca, je po izvrstno prestani maturi na učiteljišču službovala na štajerskem, najprej v št. Janžu na Vinski gori, nato v šmartnem ob Paki in končno v Celju. Leta 1921. se Je poslovila od zelene Štajerske in prišla v Ljubljano na Šentakui>sko šolo. Bolehala je zadnja tri leta, a je k.jub bolezni bila neumorno delavna. Z novim letom je morala v bolnico, kjer je te dni izdihnila svojj blago dušo. Ca^t njenemu spominu'
*	Vodovodne naprave v Sloveniji. Lelošnjo pomlad se bo začel graditi s pomočjo Higienskega zavoda v Ljubljani vodovod v Velikem Kalu na Solehjsketii. V povojnih letih sta se pojaviti v tem kraju že dve kužni bolezni, griža in trebušni legar. čemur je vzr k -laba voda. 3be bolezni sta zahtevali človeške žrtve, zato je že okrajni čas, da se prebivalstvo preskrbi z dobro vodo. Lansko leto je bilo vloženih v Higienskem zavodu štirideset prošenj za vodovodne naprave iz raznih krajev Slovenije. Najpotrebnejšim bo Higienski zavod podelil podpore v materialu, kolikor l>o denarja v te evrbe.
*	Davčne uprave v Gornji Radgoni, Ljutomeru In Vlčnji gori ostanek*. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se osnujejo davčne uprave v Gornji Radgoni, Višnji gori in v Ljutomeru za obseg dosedanjih davčnih uradov, ki so bUl po prvotnnem načrtu ukinjeni.
* Zmanjšanje števila cerkvenih prazn/kov v državnih uradih. Ministrski predsednik Pera Živknvič je izdal naredbo. ki ureja vprašanje praznovanja praznikov v državnih uradih. Na-
redba razen tega ureja tudi delovni čas v državnih uradih in predpisuje, da morajo biti državni uradi odprti dopoldne in popoldne. Glede praznovanja praznikov predpisuje naredba, da praznujejo praznike državni uradniki po svoji veroizpovedi, in sicer veljajo: za pravoslavne: Sv. Sava (en dan), Božič (dva dni), Velika noč (dva dni), Binkošti (dva dni) in krstna slava (en dan); za katoličane: Božič (dva dni). Velika noč (dva dni), Binkošti (dva dni), Vsi sveti (en dan) In Telovo (en dan); za muslimane: Kuraban Bajram (tri dni), Ramazan Bajram (tri dni), Medvud (en dan). Končno zabranjuje naredba ministrskega predsednika med uradnimi urami in v uradnih prosorih uživanje kakršnekoli pijače in tudi kave.
*	Prve razprave pri državnem sodišču. Državno sodišče v Beogradu, je že razpravljalo o približno 20 tožbah po zakonu o zaščiti države. Pričakuje se, da bodo prve razsodbe izdane že prihodnje dni.
*	394 odpovedi stanovanj v LJubljani. Z majem preneha veljavnost stanovanjskega zakona. Na stanovanjski oddelek okrajnega sodišča v Ljubljani je bilo do torka podanih skupno že 394 stanovanjskih odpovedi za 1. maj. Največ je odpovedanih malih stanovanj, obstoječih Iz ene sobe in kuhinje, v katerih prebivajo dclavci in nižji uradniki, dalje pa tudi nekaj večjih stanovanj bolje situiranim privatnim uradnikom.
*	Naročite se na «Skovirja», edini slovenski šaljivi list, ki izhaja vsakUi 14 dni na 16 straneh in stane satno 10 Din četrtletn '
*	Hripa v Sloveniji malo ponehava. Hripa, ki se je zelo razširila po Evropi in tako tudi po naši državi, v Sloveniji že malo ponehava, dasi je če mnogo Sol zaprtih zaradi obolelosti učencev. Popuščanje se opaža predvsem v Ljubljani.
*	Gibanje prebivalstva v Tržiču. V preteklem letu je bilo v Tržiču rojenih 126 otrok. Umrlo je 74 oseb, med temi 24 otrok. Porok je bfl.t 59.
*	Onim, ki hočejo v Belgijo, so nevarni brezvestni agenti, ki jih vabijo v nekatere rudnike z obljubami dnevne mezde od 35 do 60 frankov. Delavci, ki so se dali pregovoriti, so bili v Belgiji silno razočarani. Mezde so tako ni/tte, da ne morejo 7, njimi niti izhajati. To pa še ni vse. Nekateri podjetniki jemljejo najetim tuji 11 delavcem celo potne liste, da bi jim tako onemogočili
»Vest ml ničesar ne očita*. mu je odgovorila mirno kakor človek, ki trpi nezaslnženo krivico.^
tKer je otrpnila, kakor otrpne vtačugl.* »Kdo je vlačuga?* jo je zabolelo. " «TU* jI je zatulil na uho. »Prešestnica. pokvarjena duša!*
c Za to, ker sem te ljubila bolj kot svojega pravega meža. boli ko svoja otroka?*
»Tukaj je začetek tvojega greha. Tega bi ne bila storila nobena na tvojem mestu...»
»Zaradi tebe sem grešila. Zakaj me nisi posvaril takrat, ko si odobril moj sklep in določil potovanje?*
Na tak odgovor Rogin ni bil pripravljen. Preveč se je razburil in ni mogel premisliti, kako bi sc stvarno odrezal. Ker jI ni mogel pravilno odgovoriti, io je pričel zmerjati in psov a ti. »Fej!* je pihal in škrtal z zobmi. «Kakor njemu, tako si se izneverila meni. nesramna raztrzdanka! Prevarala si me s hi-navščino Iti vsiljevanjem.*
»France, jaz sem nedolžna in odklanjam vsako natolcevanje. Pojdi počivat, jutri se bova mirno pogovorila.*
»Ne grem!» Kakor besen se je vrgel pod mizo in razbijal z rokami in z nogami. Seie proti jutru se je umiril in zasmrčal.
Anica je pričakovala, da se bo s Francetom, ko se bo iztreznil. morda vendarle dalo pametno govoriti. Vso noč je premišljevala. kako mu bo dokazala njegovo zmoto in izbila iz glave tujca, ki blodi ponoči okrog hiše. Tedaj mu bo tudi oponesla nezvestobo, katero je zagrešil s tujo žensko.
Rogin ie vstal čemeren in nemiren, venomer je sitnaril, nobena stvar mu ni bila po
volji. Zopet so se zbirali oblaki, bližala se je nevihta s silnim gruščem in gromom.
Okrog desete ure sc jc Anica odpravila z doma in zaklenila vrata. «Kam greš?* ie planil prednjo ter ji zasta"-'! pat.
»Na njivo*, mu je odvrnila. »Z mano pojdi, toliko je de'a!»
«Od danes naprej nimaš pri meni več nobenega dela: ni treba ti hoditi ne na polje ne na vrt — nikamor.*
»Kam pa naj grem? Ali si ob pamet?*
»Kamor hočeš. K ni^mu pojdi, ki te obiskuje ... Vprašaj ga, kje ima polje. vrt. hlev in živino? Pri meni si opravila, vse delo si dokončala.*
Oprla se ie na motiko in razmišljala, kaj naj bi mu odgovorila. «France, zakaj ml podtikaš nekaj, česar nisem nikoli zagrešila?* je pričela s tresočim se glasom. »Se nikoli se nisem ukvarjala s kako osebo *
»Zgrabil sem ga In držal, ne boš ml utajila. Pokliči vraga, naj opere tvojo nedolžnost!*
Na tako očitanje Anica ni smela molčati. Zdaj je priložnost, da mu vrne nezao—šeno posojilo. »France!* je stopila predenj ter mu zapretila s kazalcem. Z obraza ji Je odseval pogum in odločnost je zvenela iz njene besede.
»Proč, nečistnica!* jo je pahnil od sebe, preden je mogla nadaljevati.
Toda Anica se ni dala odgnati. Svarilno ga je pogledala ter mu je vrgla v obraz: »Kakšno je bilo tvoje življenje tukaj pred poroko?*
»Kakšno?* je poskočil. »Posvečeno delu in prepleteno s trpljenjem, zato ne bodo uživali drugi mojih žuljev.*
= Stran 5	--
odhod iz težavne, slabo plačane službe. Naše poslaništvo dobiva od jugoslovenskih delavcev r Belgiji mnogo pritožb zaradi krutega izkoriščanj* in prošnje za pomoč.
•	Novi razredi slovenskih ljudskih šol. Po sklepu prosvetnega ministrstva se j-? otvoriio par novih razredov na ljudskih šolah v SlovenijL Ljudska šola v Mekinjah pri Kamniku dobi tretji, ona v Cezanjevcih pri Ljutomeru za četrti razred.
•	Velika umrljivost v Ljubljani. Nagle vremenske izpremembe zelo vplivajo na umrljivost v Ljubljani in smrtna kosa neusmiljen pobira svoje žrtve. Zgodilo se je, da je v javni bolnici neko noč umrlo kar 12 oseb za raznimi notranjimi boleznimi, predvsem za jetiko. V januarju je umrlo v Ljubljani 6koro 60 ljudi, velik del teh v javni bnlpiei.
•	Posvetovanje o »Ščiti delavcev. Minister za socialno politiko dr. Drinkovič je vsem gospodarskim korporaeijam v državi razposlal poziv na konferenco o izpiemembi zakona o zaščiti delavcev. Posvetovanje o tem vprašanju se bo vršilo 21. L m. v Zagrebu v poslopju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pozvani so na posvetovanje delavske zbornice in zastopniki delodajalcev.
•	Nov slovenski li»t v Ameriki. V državi
Wisconsin v Severni Ameriki je začel izhajati tednik cJngoslovenski Ob/.or». Lastnik in urednik lista je rojak g. Staut, ki se je preselil tjakaj iz Clevelanda. Staut je rodom iz Rečice v Savinjski dolini in je sodeloval svoječasno ori »Slovenskem Narodu*. List se bo boril za napredne ideje in bo posvečal posebno pozornost delavskemu pokretu.
m Naš tobačni pridelek. Kakor objavlja uprava monopolov, je v naši državi osem tovarn za predelavo tobaka. Predelalo se je lani tobaka za smotke 217.691 kg, za cigarete 2,687.832 kg, v tobak za pušenje 5,578.1 8,r> kg, v tobak za pipo 150.430 kg, v tobak za nosljanje 4037 kg in ea tobačni ekstrakt 1046 kg. ,
•	Smrt Slovenke pri železniški nesreči pred Slonakovim. V, noči od nedelje na ponedeljek je prispela na celjski kolodvor krsta ? truplom jedva ŠOletne gospe Pije Dianiantove, rojene Ropanove iz Ljubečna pri Celju. Dlamantova, ki je živela že šest in pol leta v Ameriki, je prišla pred do-
S tujo žensko sta bivala skupaj, meni pa si lagal o zvestobi...»
»Molči! Kdo si je to Izmislil?*
Preden mu je odgovorila, jo je podrla njegova pest. Lice jI je obllla kri In pordečila tla. kamor se je zgrudila.
»Nikar n c ne ubijaj!* je vikniia s krvavečim glasom.
«Drugega ne zaslužiš!* Divje se je pognal proti njej ter jo suval z okovanimi čevlji.
»Prav si povedal. Oh. 00 pravici trpim .. . zaradi tebe... Bij me in poteptaj — nesrečno žrtev ljubezni! Vsak udarec sprejemam za pokoro...»
Vzdihovanje je podivjanca le nekoliko omečilo. Ubral jo je v gozd, kjer se je zavalil v senco na mehko travo. Moral se je ohladiti, v njegovih prsih je vrelo ln kipelo, vmes pa se mu je oglašalo tiho kesanje. Zal mu je bilo, ker je udaril Anico, dasi je vedel, koliko se je žrtvovala. Ponovno jo je vzljubil, zato je tembolj zasovražil nesramnega ru-šilca zakonske sreče. Zarotil se je, zaslediti ga in odkriti obenem vir podlega obrekovanja.
Anica se je umila in sedla na klop pred hišo. Kakor v sanjah se ji ie dozdevalo, kaj se je zgodilo. Mimo so prihajali delavci, ki so jo radovedno opazovali. Prav. ko se jim je hotela umakniti, jo je iznenadil pismonoša z drobnim pismom. Spoznala je pisavo svoje matere. Preproste vrstice so se glasile:
»Po dolgem času se mi je posrečilo zvedeti. kam si pobegnila. Prijela sem za nero. a solze mi zalivajo oči in roka ml trepeta od žalosti in bridkosti. Anica, kaj si narn storila? Tvoj oče ni mogel o^en^H sramote: vest o tvojem odhodu ga je udarila s tako
brimi tremi meseci domov k svojim staršem na obisk. Obenem je uredila tudi vse potrebno za svojega soproga, ki je bival doslej pri nas, da bi tudi on prišel za njo v Ameriko. Po slovesu od staršev se je Diamantova odpeljala k ovoji sestri na Dunaj, kjer je ostala nekaj dni. Z Dunaja se je odpeljala mlada in lepa žena z monakovskim brzovlakom proti Nemčiji, hoteč potovati v Francijo in od tam v Ameriko. Po krivdi vlakovodje pa je zavozil brzovlak v noči med 30. in 31. januarjem okrog polnoči tik pred Monakovim v drug vlak, pri čemer so bile štiri osebe mrtve, osem pa je bilo smrtno nevarno ranjenih. Med mrtvimi je bila tudi go>pa Diamantova. Slučaj je hotel, da je bil vagon III. razreJa, v katerem so se vozili vsi štirje smrtni ponesrečenci, priklop-Ijen tik za lokomotivo. Pri Diamantovi niso našli razen njenih najnovejših totografij, ki jih je dala napraviti na Dunaju, nikakih dokumentov, ker jih je imela shranjene globoko med svojo prtljago. Ker je bila na fotografijah vtisnjena fiima dunajskega fotografa, so se brzojavno obrnili na Dunaj in tako izvedeli ime ponesrečenke. Truplo so s celjskega kolodvora prepeljali v Vojnik, kjer so ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pokoj-nici blag spomin, žalujočim naše si žalje!
• Smrt zaradi zastrupljenja z og'jlkovim monoksidom. V prvem nadstropju Kranjske hranilnice v Ljubljani predelujejo hranilnične prostore za urade oblastnega odbora. Delo je pre žela stavbna tvrdka Ivan Ogrin. Da prostore, ki so po večini že predelani, čimprej csuše, jih razgrevajo e posebnimi pečmi, ki jih kurijo s koksom. Kurjenje mora oskrbeti za to določeni delavec Ogri-nove tvrdke. Pred par dnevi je bil tam zaposlen France Zadravec, star 20 let, rodom iz Logarov-cev pri Ljutomeru. V nedeljo okoli 11. ure je prišel g. Ivan Ogrin v Kranjsko hranilnico z namenom, da se prepriča, kako se stene s iše, in v sviho kontrole, če je za kurjenje prostorov določeni delavec v resnici na mestu. Cim je stopil v dvorano, mu je bušil nasproti zadušljiv plin. Hip nato je g. Ogrin v prezidanem drusem prostoru ugledal na tleh sključenega Zadravca. G. Ogrin je uvidel kritični pi loža j ter je poklical slugo in hišnika g. Kurenta, ki je telefonično poklical na pomoč reševalno postajo. Kmalu nato je prišel v poslopje Kranjske hranilnice policijski
silo, da se je zgrudil na tla in umrl. Srdanu si uničila življenje, otroka si zavrela. Zver v gozdu ima več ljubezni do mladičev. Ordo si umazala našo hišo: ljudje te zasmehuiejo in obsojajo. Koliko pohujšanja za mladino! Ne vprašam te, zakaj si pogazila svetost zakona in kaj te je odtrgalo iz poštenega življenja. Samo to sem ti hotela povedati, da se boš še bridko kesala. Kakor si lahkomiselno ostavila dom. tako boš še hrepenela nazaj k svojim, katere si zapustila. Najbrž ne bom dočakala tega dneva, našli pa se bova tamkaj pred sodnim stolom ...«
Roginka je poljubila mr>+enno pismo in bolestno zaplakala. «Oče. moj dragi oče!« Mamica, dovolj sem kaznovana! Kam naj se obrnem? Kai ml je storiti?«
«Beži od tukaj!« <»» čula.skrivnostno svarilo. «Ako hočeš biti vredno hči svojih staršev, moraš nazaj — tja, odkoder si pobegnila. Ni še zamujeno!«
Pres<raši'a se je kakor človek, ki ga zalotimo pri nepoštenem dejanju. Ali io ne opominja oče iz večnosti, naj se vrne s poti. držeče v pogubo? Kolikokrat mu ie ugovarjala, danes pa ne najde pomisleka, samo v vrnitvi je videla rešitev. Zavedla se je v ostudnem prepadu, pred njo so zevale globine, zadaj pa se je vila ozka stezica — edina rešilna pot iz nižine. Povsod je bila tema, samo nad njo se ie smehljala jasnina.
»Proč od Rogina!« Vsa njena votia se je izlila v trden sklep, potrdil ga je razum in njen pogum se je izrekel, da io bo krepil in podpiral. Naglo se je preoblekla. vrgla ie v kovčeg nekaj najpotrebnejših predmetov In ^dirjala čez polje proti gozdu. Tamkaj je "jedla na parobek, glava se ji je sklonila med
zdravnik g. dr. Pavle Avramovič. Zdravnik je nepremično na tleh ležečega Zadravca takoj temeljito preiskal, a je mora! ugotoviti, da je vsaka pomoč prepozna. Mladi delavec je b.l že mrtev. Usmrtil ga je ogljikov monoksid, ki se je razvil v prostoru pri gorečem koksu.
*	Smrt našega rojaka v Ameriki. V Pittsburghu v Zedinjenih državah je koncem lanskega leta umrl zdravnik dr. Josip Grahek v starosti 44 let. Dr. Grahek je bil rojen v Calumetu. Njegov oče je bil eden najstarejš.h članov te stare slovenske naselbine, rojen v Črnomlju. Pokojni dr. Grahek je končal svoje študije v Chicagu, odkoder se je preselil v Pittsburgh.
*	Preprečena požarna katastrofa v Stražižču. V nedeljo so opazili sosedje znanega veleposestnika g. Matajca, da gori v podstrešju dvoriščnega trakla njegovega obsežnega stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Takoj so prihiteli domači gasilci ped vodstvom načelnika g. Kržnarja. S snegom in vodo so energično udušili plamene, ki so se že resno širili po lesenem podstrešju. Ogenj, ki bi bil lahko katastrofalen za Stražišče, je bil zadušen v kali.
*	Žalo/gra ugledne družine. V nedeljo je umrl na Studencu pri Ljubljani priljubljeni gostilničar iz Zlate vasi pri Hrastniku g. Jože Čeč, ki je zblaznel od žalosti, ker se je na Dunaju pretočeni mesec ustrelil njegov edini sin Jože. Sin Jože je bil nekaj let plačilni natakar v hotelu »Union» v Ljubljani, kjer je bil splošno priljubljen. Hotel se je izobraziti še nadalje v svoji stroki in je odšel lani na Dunaj v višjo hotelsko šolo, kjer je I. semester končal s prav dobrim uspehom. Dne 13. januarja letos pa si je iz neznanih vzrokov končal svoje mlado življenje s samokresom. Dva dni po tem žalostnem dogodku se je omračil um očetu, na katerega je vest o sinovi smrti delovala porazno. Oddali so ga najprvo na opazovalni oddelek umobolnice, potem pa na Studenec, kjer je v nedeljo zvečer izdhnil. Z nesrečno rodbino sočuvstvujejo vsi, ki So poznali oba pokojnika.
*	Plaz za«ul drvarja. Lovec šumske uprave v Bohinjski Bistrici Franc Čuk je te dni obhodil svoj gozdni revir. Ko je korakal skozi Srnjakov graben, kjer je po'drugi meter snega, je zadel z nogo ob neki predmet. Pogledal je naiančneje in
koleni, srce se ji je pogreznilo v bridko žalost.
»Sama sem kriva«, je premišljevala svojo usodo. Brez povoda sem zapustila Srdana — kakor brezumna žival sem beža'a od otrok — zavrgla sem Utibezen — in izbrala preganjanje in sovraštvo...«
V svojem obupu je komai opazila avtomobil, ki se je ustavil tik pred njo na cesti. Počasi ie dvignila glavo in pogledala okrog sebe. Mož, ki je sedel v avtomobilu, jo je pre-motril od nog do glave, na kar je izstopil ter se ji približal. Drug v drugega sta strmela in dolgo nista mogla spregovoriti.
«Vsa je podobna materi«, ie menil sam pri sebi. «Prav taka je bila moja sestra — isto obličje in postava...»
«Anica!« je vzkliknil, prenričnn. da ga ne moti slična zunanjost. «Pa me nisi pričakovala? K tebi sem se namenil.«
«Stric Tomaž!« ga je spoznala po besedi in obrazu. Trenotno je pozabila svoje razmere, brž pa se je spomnila in zakrila lice. Njena hipna radost je vtonila v grenki bolečini.
«Anica, vse vern — sestra mi je pisala in neki rojak mi je naznanil tvoje bivališče. Nič se ne boj; nisem te prišel grajat, marveč posetit. Pa čemu se jokaš? In kaj pomeni kovčeg v tvoji roki? Si li namenjena kam oditi? Ali nisi srečna in zadovoljna?«
Blage besede so jo nekoliko potolažile. Razložila mu je, zakaj je prišlo med njo in Roginom do razdora. In zdaj je na begu od njega, ki ji je povzročil toliko bridkosti.
»Pa kam si se namenila?« se ie posmehnil
«Po svetu. Bom že našla kak kotiček in kakega človeka, ki se me bo usmilil.«.
zapazil pod snegom človeško truplo. Takoj je obvestil kmete v Ravnah in Nemškem Kovtu, da so pričeli z odkopavanjem snega. Kakor so ugotovili, je zasul plaz 18letnsga lesnega delavca Frana Kemperla, doma iz Bača pri Podbrdu na Primorskem. Truplo so prenesli v mrtvašnico > Bohinjsko Bistrico. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe v Ravnah in Nemškem Rovtu ter dognali, da je Kemperle že več dni prej odšel iz Nemškega Rovta, kjer je začasno stanoval, skozi Srnjakov graben v Ravne do svojega prejšnjega gospodarja* pri katerem je imel spravljeno svoje gozdarsko orodje. Popoldne je močno snežilo, pihali so tudi zmerni južni vetrovi. V snežnem meiežu je Kemperle gazil ozko gozdno pot. Ko je ptišel v Srnjakov graben, se je po golem pobočju utrgal plaz, ki je na poti Kemperla popolnoma zasul, tako da se je nesrečnik zadušil.
*	Slaboumnik. Te dni je aretiral stražnik v Celju nekega mladeniča, starega pr.bližno 17 let, ki je taval okrog in se ves tresel od mraza. Obleka na njem je bila popolnoma premočena. Siromaka, ki je slaboumen, so na po iciji najprej posušili, nato pa so ga vtaknili v zapor, kjer je prenočil. Zjutrrj so ga poslali v njejovo domovinsko občino Dramlje, odkoder je prišel v mesto.
*	Samomor siromašne slovenske vzgojiteljice v Zagrebu. Te dni so našli na kanalu v Zagrebu pred plinarno neko žensko, ki se je zvijala v hudih krčih. Okoli nje je mo?no d šolo po lizolu. Potniki so jo odnesli v plinarno ter pokjkali rešilni voz. V bolnici so ugotovili, da je samomorilka Julka Mahnikova iz Kostanjevice pri Krškem, po poklicu vzgojiteljica. Bila je dalje časa brez službe in beda jo je spravila v obup.
*	Žrtev ostre zime. V soboto opoldne se je odpravila 501etna rudarjeva žena Marija Sa evfeva iz Zabreznika v aržiški občini na Loke d? nakupi potrebna živila. Kakor je v trgovini pravila, je na Loke navzlic visokemu snegu še precej dobro hodila. Ko je v trgovini nabrala potrebne stvari, se je okrog štirih popoldne vračala po isti poti proti domu. V Puščavi blizu Gamberka pa je ženo pot najbrže tako utrudila, da «e ie hotela malo odpočiti. Sedla je v sneg in pre žel jo je spanec. Zvečer so domači nestrono pričakovali mater Marjo. Ker pa je le ni bilo. «o se z lučjo odpravili proti Lokam. Prišedši v Puščavo so jo
»Revica. kaj boš počela sama med tujim ljudstvom? Z menoj pojdi, ako že ne maraš k njemu nazaj, ali pa te povedem v domovino.«
Brez prigovarjanja je sprejela ponudbo;
sedla sta v avtomobil in odhite'a v daljavo. *
Rogin je prespal v prijetnem gnzdnem hladu svojo jezo ter se je naooMI proti domu. Tedaj ni našel običajnega za'e?ovalca. kar ga je prešinilo z lahkim zadovol<stvom Skoro mu je bilo žal, da se je izpozabii nad ženo; ko pa se je spomnil njenih očitkov, je zahteval vnovič zadoščenje. Ostro io bo pozval na odgovor, potem pa bo pozabil, ako se potepin ne bo več pojavil.
Pričelo se je večeriti. Ob mraku se je Anica navadno vrnila s polja, nocoi pa jo ni bilo od nikoder. Franceta je zaskrbelo. Šel je pogledat na njivo, a tam je rr,'oh ni bilo, dela se ni nihče dotaknil. Vprašal ie pri sosedu — Anže in Polonica sta se čudila in skomigala z rameni. Srce se jima je zibalo v skritem zadovoljstvu.
Ta večer se Rogin ni dal uDiianiti. Mudilo se mu je domov, upajoč, da ga čaka žena. ki se je nekje zapoznila. Ker je zoret ni našel, je odšel na pristavo k pastirju, misleč, da bo tamkaj prenočila. Pastir mu je zanikal vprašanje in Francetu ni kazalo drugega, kakor oditi. Na povratku so se mu pridružile temne slutnje. »Pobegnila je — kakor nekdaj z menoj ...» je pritrdil razgreti domišljiji. »S Sr-danom bova delila usodo...»
«Hm, kaj drugega res ne moremo misliti...« mu je Anže drugo jutro zlobno na-* mignil.
= «DOMOVINA»
našli spečo In vso premraženo. V njej je še utripalo življenje, zato so revico urno z veliko težavo prenesli domov. Ce bi bila zdravniška pomoč v bližini, bi bili ženo morda še rešili. Tako pa si domaČi niso vedeli pomagati in nesrečna žena je lez pol ure izdihnila, ne da bi se zavedla.
•	Smrtna nesreča železničarja. Zavirač Anton Valentan iz Maribora je te dni v Brežicah padel pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. Bil je takoj mrtev.
•	Ljubavna žaloigra slovenskega orožnika. Orožnik Ignac Žagar je bil pred dvema mesecema iz Kosovske Mitroviee premeščen v Skoplje. Tu je začel zahajati v kavarno «Debar» in se kmalu zaljubil v natakarico Ljubico, kt je bila sicer zelo prikupna deklica, a na slabem glasu. Zaliubljen do blaznosti je Ljubico pregovoril, da je opustila poklic natakarice ter se naselila v Vašičevi ulici, kamor je redno zahajal k njej, ji mesečno izročal po 100C Din in ji poleg tega kupoval vso obleko. Toda Ljubica ga je varala. Lahkomiselno se je igrala z Ignacovo zvestobo in začela ljuDimkovati B svojimi prejšnjimi znanci. Cini je Ignac uvidel prevaro, je sklenil obračunati z nezvesto ljubljenko in s samim seboj. V torek zvečer je na Ljubičinem stanovanju po kratkem prerekanju B karabinko ustrelil njo in pretrgal nit mladega življenja še sebi.
•	Prijet popotnik. V Celju je bil aretiran 691etni češkoslovaški državljan Bohumi! 1'avlašek zaradi beračenja. Pavlašek je brezpose'ni tovarniški delavec in je po lastni izpovedi mohame-danske vere. V Celje je prišel iz Belevara na Hrvatskem, kjer je dalje časa le"al bolan v tamkajšnji bolnici. S primerno p<nlporo mestne občine je bil siromak odpravljen proti Mariboru.
•	Pozor pred sleparjem. Po Dolenjskem se klati sleparski potnik 281etni Josip Uršič, doma iz Vrtojbe pri Gorici. Slepar se oglaša pri raznih strankah ter sprejema predplačila za povečavo slik. Osleparil je že več Ijadi. Pred nekaj dnevi se je oglasil tudi pri posestniku Antonu Loparcu v Tanči gori, ki mu je za povečavo neke slike izrodil 150 Din predplačila. Uršič je Loparcu obljubil, da mu po poslal povečano sliko že naslednjega dne. in res je Lcparec sprejel dan na to iz Novega mesta po poštnem povzetju papir z za-
♦No, če je pa taka...» se je zgražala Polonica. da bi ga utrdila v sovraštvu in zaničevanju.
♦Kakor kaže, je taka!» je vzdihnil France.
«No, potem bo treba nekaj ukreniti®, ga je ščuval Anže.
♦Prijatelj, kaj naj storim? Povej mi, kam naj se obrnem?®
♦Oblastvu naznani, naj jo išče. Tu imaš vzrok za ločitev .. »
Uvedel je poizvedovanje in časopisi so pozivali, naj se javi vsak, kdor bi kaj vedel o njenem bivališču. Vse povpraševanje pa je ostalo brez odziva.
Medtem sta Anže in Polonica lečila Ro-ginovo bolečino. Vsak dan sta ga nalila z močno pijačo, ki ga je polagoma zastrupila To je bil njun edini namen, saj dekletu ni bilo za Pogina, marveč za megovo imetje. Komai se je poročil, že je moral v bolnišnico zaradi oslablienja srca. ki mu ie km?lu orenehalo delovati. Njuna zlobnost je obhajala zmagoslavje.
8.
Po prostrani ameriški ravnini je drčal avtomobil proti malemu mestu, prijazni slovenski naselbini. Ustavil se je pred lično hišico, kier je bival stric Tomaž s svojo družino. Naproti mu je prihitela žena z odraslim sinom in hčerko; vsi so radostno pozdravili sorodnico. katere niso pričakovali.
Minulo je več dni, preden so se temeljito porazgovorili. Rekli ji niso nobene žalilne besede, noben očitek ni padel na njeno že Itak pekočo rano. Najbolj se ie smilila «trlcn ki jo ie zaman poskušal razvedriti. Tiho in
št« ==============
mazano risbo brez vsake vrednosti. Uršič se potepa sedaj po vaseh okrog Novega mesta. Da bo kmalu konec njegove podjetnosti, bodo poskrbeli orožniki.
Plesalka Madalena
V varijeteju, bolje rečeno v beznici, globoko pod zemljo, se jim je smejala vsako noč do zore. Njene otožno vabeče oči so jih objemale vse po vrsti in jih prosile, naj pridejo še, tudi jutri naj pridejo in vsako noč naj pridejo, zakaj oni so tisti, ki polnijo njenemu gospodarju žepe, da ji potem vrže, čeprav z mrkim pog.edom, oni borni zaslužek po mizi.
Madalena pleše, se smehlja, širi gole roke in jih zopet sklepa z dvignjenim pogledom svojih velikih oči.
Pozna noč. V podzemlje cepajo z alkoholom prepojeni ljudje kakor omamljene vešče, ki so se naveličale plesa ob svetlobi in so pad.e v mrak. Med njimi so mornarji, vojaki, delavci in nižji uradniki. Eni so mladi, otroških obrazov, drugi priletni, ki imajo doma žene in otroke, pa so prU šli v podzemlje, da zapravijo denar in svojo čast. Potlačeni v oblak dima se krohotajo in strme v mlado dekliško telo, ki se jim smehlja z odra.
<Hej, devtjka mlada, pleši, pleši! Evo ti dinar!* kliče izpit človek iz mračnega kota, se guglje na stolu in grabi z rokami po žepih.
Madalena se mu nasmehlja, potem pa povesi
oči.
«Sviraj, sviraj>, omahuje tik pod odrom mlad golobradež. Star človek, ki sedi sključen ob klavirju, se mu prisiljeno nasmeje stegne prste in udari. Razglašen akord se zarije med petje in hreščanje ter zbeži na ulico in se izgubi v črni noči.
Rano jutro. Madalena je izmučena. Njen ples je mehanično prestavljanje nog in rok. V podzemlju se združuje neznosen smrad alkoholnih pijač. Ob stenah se naslanjajo mlad: in stari, nekateri na široko zevajo in smrče, drugi pieganjajo čas z vzkliki in preklinjanjem, da bodo lahko naslednji dan govorili, kako so krokali in se zabavali vso dolgo noč.
Madaleni se zavrti pred očmi. Kakor mrtev kup mesa s§ zgrudi na zaprašene deske Njen
s povešenim obrazom je hodila okrog doma: kadar je bila sama. je bridko jokala.
Tomaža je skrbelo, da bo Anica od žalosti zbo'ela. Rahlo ji je omenil, naj se vrne naztj k Roginu, kakor zahtevajo pravila zakonskega življenja.
Anica je ob stričevem namigu glasno za-ihtela. Domišljala si je, da mu je v nadlego ter se je hoče znebiti.
»Saj te ne odganjam, pri meni si lahko, dokler hočeš«, ji ie zagotovil. ♦Samo svetujem ti, da je najbolje, ako se spravita in pobotata.®
♦Nikoli!® je odklonila. ♦Zavrgel je mojo ljubezen in poteptal zvestobo. Nič se ni oziral name — ubogo žrtev, dasi je vedel, kaj sem prebila in žrtvovala.®
Stric ji je sočutno prikimal, ni se upal ugovarjati ji ter jo siliti v ponovno nesrečo. Nekaj pa je moral ukrerlti, zato ie nadaljeval premišljeno in previdno: ♦Anica, morda pa te vleče domov, v staro domovino?*
♦Oh!» je vzdihnila in zaihtela.
♦Mater bi razveselila. In Srdan je moder in dober mož, rad bo odpustil in pozabil.*
♦Ali mi more sploh odpustiti?® je vprašala in skesano dostavila: ♦Pokleknila bi predenj in pred mamico ter ju prosila odpuščanja ...»
♦Vidiš, tako je prav. Tako boš osrečila sebe in Srdana, drugim pa boš pokazala, da nisi taka, kakor menijo o tebi.*
♦Vse sem pripravljena storiti, nobena pokora ni pretežka in prevelika. Bojim se le da me bo Lovrenc pahnil od sebe; samo tega bi ne mogla preboleti.*
= Stran 7 ====== =—
obraz je bel, z rokami grehe po tleh.
Ponočnjaki se zakrohotajo in se ji bližajo. <Ej, dvigni se, dekle,> se zadira prvi, «kaj se valjaš tu po tleh kakor klada ?>
<Pleši, pleši,> zahtevajo vsi. <Kaj nismo plačali zabave ?>
Izza obledele zavese pristopi dolg suh človek* Mrko upre pogled v dekle in stisne pesti. <Vstani, Madalena, plačal sem ti!» «Ne morem>, zaječi ona. «Vstani!> zakriči on in sirovo sune dekle. «Ha-ha-ha>, so se smejali vsi in se prerivali okrog dekleta. Madalena se skuša dvigniti, a omahne.
- «Pijana je>, trdi gospodar. cCakajte gospoda, ne odhajajte! Videli boste, kako bomo plesali.* Tedaj pa se pojavi pred dekletom močan človek.
cProč! Kaj ne vidite, da je tudi ona človek?* Sklonil se je k plesalki: «Pojdi z menoj!» ! Potem jo je zgrabil in odhitel ž njo v noč.
Tam v varnem zavetju ji je dal jesti, piti in še denarja ji je dal. Plesalka se ga je oklenila in ga v smehu poljubila ...
Ko se je pozno tistega dne zbudil, ni videl več ne plesalke ne polne listnice, ki si jo je vtaknil p<^d zglavje...	Adam Milkovif.
Pri Pečar]evih
Stari Pečar je bil vase zakrknjen, čmeren človek, ki je zelo malo govoril, a toliko več delal. Ko je bil star 40 let, mu je umrla žena, s katero je živel 15 let v miru in slogi. Po smrti svoje žene je postal Pečar še bolj molčeč; prijazno besedo je privoščil le sinu Francetu in stari dekli Neži, ki je bila pri hiši že, ko se je Pečar rodil.
Neža je nekaj zbolela in Pečar si nI mogel drugače pomagati, kakor da si je poiskal druga deklo, ki je delala namesto Neže, pogledala nekoliko pri starki in ji postregla, kadar je bilo treba.
Novi dekli je bilo ime Valburga. Bila je čvrsta,, dvaisetletna punica, lepega okroglega obraza in z očmi. modrimi kakor plavice. Valpurga je bila resno in delavno dekle. Za moške se nI brigala
♦Srdan je preudaren in razsoden, brez skrbi se mu lahko razodeneš.®	■ ;
♦Ljudje me bodo sramotili in zaničevali ...» jo je spreletela mučna bojazen.
♦S poštenim življenjem jim boš zavezala' jezike. — Kdaj bova torej odpotovala?*
♦Ako pojdete z menoj, tedaj se ne bojim. Vi boste posredovali...»
♦Vem, da hrepeniš po domu. zato te poj vedem prej ko" prej iz kraja, kjer si toliko prestala. Kar pripravi se na potovanje!«
Misel na vrnitev v domovino je Anico nenadoma spremenila. Zavest, da ji bo skoro dana prilika dejansko dokazati, da ni taka, kakor jo sodijo, jo je polnila s tihim zadovoljstvom. Prav zaradi tega mora nazaj na Površje, da bo začela novo življenje.
♦Pa pojdiva. Anica!® jo ie razveselil stric nekega jutra, pripravljen za odhod. Tudi njej je pripravil kovčeg z darili za mater in obroka. Spremili so jo na postajo, kier so se poslovili — Anica za vedno, stric na le za kratko dobo. Vlak je zapihal in odhitel proti pri-« stanišču.
(Konec prlh.)
Slivovko, pelinovec, brinievec, rum in hruševec
si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žsanja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo.
Drogerija A. KANC sinova, Ljubliana
Židovska ulici Ste v. t.	'6a
Kupujemo bpinjevo olj«.
in je samo gledala, da je ustregla svojemu gospodarju.
Pečarjev Trance je bil z novo deklo prijazen In dober. Govoril ni nikoli mnogo z njo, vendar je vedel in čutil, da mu ni vseeno, če je deklica proti njemu prijazna ali ne. Že takoj prve dni je fant čutil do Valpurge posebno nagnenje.
Valburga je imela mater, bajtarico, živečo nekje daleč na Dolenjskem. Tam je preživela tudi deklica svojo prvo mladost. Valburga pač ni slutila, da je njena mati Agata znana v kraju, kjer je zdaj hčerka za deklo.
France je bil dobre narave In odkritosrčen fant. Kar je sklenil v srcu. to bi tudi najraje kmalu izvršil. Ker je spoznal, da ga vleče srce vedno bolj k lepi Valburgi, je je! premišljati, kako bi očeta pregovoril, naj mu izroči posestvo, da se oženi. Vedel ie, da je to težaven korak, saj se vsi zcmljaki branijo kajžarskih hčera, posebno še tujih, ki ith ne poznajo in ne vedo, kakšni so njihovi starši.
France je sklenil najprej govoriti z dekletom. Ko sta nekoč ob mraku premetavala otavo In nI bilo v bližini nikogar, jI je France povedal kar naravnost in brez ovinkov, da mu ona ugaja hi si jo želi za družico.
Valburga se je tako prestrašila, da so jI padle kar grablje iz rok.
•Francelj. kaj vendar misliš? Take misli kar opusti! Že moja mati ini je pravila, kako nesrečna je bila. ker je nekdaj ljubila grimtarje-vega sina, s katerim se ni mogla poročiti, ker je oče nasprotoval. Pri nama bo isto, veruj mi! Zato je pač najbolje, da o tem molčiš in pozabiš. Jaz o tem šc nisem nikoli premišljala hi zato mi tudi pozabiti ne bo treba.«
France je bil žalosten. Molčal je. Čas je potekal. Fant ni pozabil Valburge; opazil je, da sc je tudi ona predrugačila napram njemu. Zazdelo se mu je, da tudi dekle misli nanj, saj je bilo Sfedno v zadregi, kadar je naneslo, da sta bila 'sama.
In spet sta nekdaj delala sama na Skednju. France je deklico nenadoma objel okoli pasu in jo poljubil. Valburga je zardela, jtotem pa zapla-kala in mu priznala, da ga ima tudi ona rada. Dejala mu pa je, da je sklenila zapustiti službo, če bo videla, da je France ni pozabil. Valburga je bila prepričana, da ie njuna ljubezen brez pomena, ker ne bosta nikdar postala mož in žena.
•Čakaj, ne hiti tako!« jo jc tolažil fant in ji 'dejal, da bo govoril z očetom ter jI potem povedal, kako in kaj.
Stari Pečar je kar norel, ko mu je France omenil, da bi rad poročil Valburgo.
»Tako torej, tako žensko bi privlekel k naši hiši za gospodinjo? Ali poznaš njene starše? AH veš. kakšnega rodn jc? Morda je hči kake po-tepenke? Ne, nikoli ne bom lega dovolil, iz hiše mora!«
Ko je Valburga zvedela, da mora v 14 dneh oditi, je ostala mirna. Nikoli ni mislila, da bi moglo biti drugače. Za fanta jI je pa bilo zelo hudo, toda skrivala je.
Tiste dni je pisala Valburga svoji materi žalostno pismo:
»Ljubljena mati! Bodite pozdravljeni čez to naše ravno polje! Pozdravljam vas čez bele ceste in nizke hribe, kjer prepevajo drobne pti-čicel Prijazno je v tej gorenjski vasici, kjer sem dobila službo, in dobri ljudje so tukaj. Žalostna sem pa, ker vam moram sporočiti novico, da moram že čez 14 dni iz službe. Vzrok je ljubezen. Mati, jaz nisem kriva, čeprav imam rada tega fanta! Služim pri Pečarjevih v tej vasi. Gospodar je vdovec In sina Franceta ima, ki ml je razodel ljubezen. Ljubim ga! Tako hitro je to prišlo, da sama komaj vem, kdaj. Gospodar pa ni zadovoljen in drugam moram oditi. Bom že dobila košček kruha. Poštena ostanem vedno, kakor sem Vam obljubila. Kako pa kaj doma? Ali ste zdravi? Pa tam na hribu, ali letos poganja encijan? Kako rada bi tja, da bi ga natrgala vcUk šopek za mojega Franceljna, ki ml je tako ljub in drag! Bodite prisrčno pozdravljeni, draga mati, in ne pozabite svoje hčerke Valburge!«
Ko je dekle prihodnje dni enkrat pospravljalo okoli hiše. se je oglasil pismonoša in ji izročil pismo. Valburga se je začudila. Prebrala je naslov, pisan s trdo delovno roko, in spoznala je pisavo svoje matere, ki ji je takoj odgovorila, kar se je Valburgi zdelo zelo čudno. Hitela je v svojo skromno sobico, odtrgla ovitek in jela brati:
»Draga hčerka! Tvoje pismo me je zelo presenetilo. Zakaj Ti zdaj ne povem. Upam, da ostaneš v službi, v kateri si zdaj in da se še vse na dobro obrne. Naznanim Ti, da pridem te dni sama k Tebi na obisk, pa ne pravi nikomur! Prav radovedna sem, kaj bo. Pozdravila Te Tvoja mati Agata.«
Valburga je parkrat prebrala pismo in premišljala, kaj pomeni, pa ni mogla najti nobenega zaključka. Zaman si je belila glavo, zakaj pride mati na obisk.
Čez par dni potem je pa prišla preprosto oblečena čvrsta kmetica k Pečarjevim in vprašala za Valburgo.
Stari Pečar je stal na pragu in z nekim nemirom je ogiedoval došlo kmetico. Ženska je bila stara nekaj nad štirideset let, njeno lice je razodevalo zdravje in kazalo sledove nekdanje kmečke krasotice.
»Valburga!« je zaklical starec. Dekla se je odzvala, prihitela na prag in radostno stisnila desnico svoje matere.
»Ne zamerite! Ne zameri... aH nisi... aH se motim...» je pričel stari Pečar v zadregi, ko je povabil došlega gosta v hišo.
»Da. da. jaz sem! Pečar, ali me več ne poznaš? Janez, Janez, zdavnaj je že vse to bilo!«
Stari Pečar je zardel kakor šolar in prijazno stisnil novodošlici roko.
Agata je jela praviti začudeni hčerki in Francetu. da je nekdaj služila tudi ona pri Pečarjevih za deklo. Tedai je gospodaril Pečarjev oče, Francetov ded. ki ni dovolil, da bi mladi Janez poročil Agato. Rada sta se imela, a ločila sta se, ker sta vedela, da ne more biti drtrgače. Janez se je oženil z drugo, Agata je vzela daleč od tukaj nekega bajtarja. Pečarjeva mati je timria. tudi Agatin mož ni dolgo živel, umrl je. ko je bila hčerka Valburga stara šest let. Ko je zdaj dobila Agata pismo svoje hčerke, se ji ie dekle zasmililo in sklenila je, da poskusi tudi sama in potrka na zakrknjeno srce starega godrnjača, katerega je nekdaj ljubila.
»To je pa d ni ga zadeva«, je dejal Pečar, se mladostno zasukal in prinesel liter mošta.
Tisti predpust so se vaščani čudili, kakor že zdavnaj ne. Pri Pečarju so praznovali kar dve svatbi; sin France je vzel deklo Valburgo. oče Janez pa njeno mater Agato, ki je prodala svojo kočo In kupila prijazno hišico blizu Pečarjevega doma. Pečar se je preselil s svojo ženo v novi dom, si izgovoril njivo in kos hoste, a posestvo je prepisal sinu.
Gustav Strniša.
»Poglejte, prosim, to nemarnost!..
»Pst, pst, samo molčite, prosim«, moleduje prestrašeni gostilničar, lastnoročno odnese krožnik z jedjo in z usodno živaljo vred ter se takoj vrne z merico najboljšega vina.
»Plačat, prosim«, rentači Zvljovič in hoče užaljen vstati, gostilničar pa s pomirljivim in prosečim smehljajem postavi merico žlahtne kapljice predenj in šepeta je prosi:
»Nikar no, gospod Zvijovič! Kaj bomo računali med prijatelji! S temle burgundcem poplak-nite tisto neprijetnost, ali ne, gospod Zvijovlfi, pa lepo molčimo o tem.«
Zvijovič se res da pregovoriti, se polagoma umiri in izprazne toliko čašic zlate kapljice, da se komaj odmaje iz gostilne.
»Dobro si jo pogodil, Zvijovič«, čestita zunaj sam sebi in v celi vrsti gostiln najde — ščurka v jedi.
čez nekaj tednov pride spet v isto krčmo, kjer je bil prvič našel ščurka pri kosilu. Stregla je gostom brhka domača hčerka. Zvijovič si zo-'pet naroči prav izbrano kosilo in se zadovolmo | gosti. Ko se loti zadnje jedi, seže z levico v žep, se malo ozre naokrog in že zakliče:
»Gospod oštir!«
Na kroiniku je namreč zopet prav rejen ščurek.
| Krčmar sicer pride, vendar ni več ponižno uslužen, ampak rdeč od jeze in ves divji. Opazil je bil namreč prihod nezvanega gosta in je izza I zelene ograje skrivaj motril njegovo početje. Razvedelo se je bilo namreč že vsepovsod, da Zvijovič v najboljših in najbolj snažnih gostilnah vedno najde ščurka v jedi. Pa je začel krčmar, ! ki je bil prvi za »molčanje« nagradil Zvtjoviča z najboljšim vinom, nekaj sumiti in je bil vedno na preži. Ko je Zvijovič nazadnje res prišel, je krčmarjevo bistro oko zapazilo, kako je možak iz male škatlice stresel ščurka v jed. In tedaj... j »Taka nemarnost«, je hotel zarentačiti Zvijo-i vič, krčmar pa:
«Hop! Kar lepo počakaj, bratec, da vidimo, koliko imaš še zaloge!«
Na krčmarjev klic je priskočil še hlapec na pomeč. In zdaj so se praznili Zvijovičevi žepL Škatlica za škatlico je letela na mizo, a iz vsake se je črno zasvetil ščurek. Tudi Zvijoviču se je bliskalo, kajti Jilapčeve pesti so bile trde in težke. Oče krčmar, seveda, medtem nikakor ni skoparil s svojo močjo. Tako se je zgodilo, da Zvijovič ta dan ni dobil vina, pač pa so temne podplutbe na njegovem obrazu še lep čas pričale o tem, kaj so mu naklonili Ščurki.
Ivan Albreht
Neminljivi ščurki
Tam blizu Sotle so lepi kraji in pretkani ljudje. Krono nosi oče Zvijovič. orjak, da malo takih. Kdo in kaj je Zvijovič? Vse, kar hočete! Lahko ga srečate v Brežicah, lahko ga vidite v Zagrebu, na železnici, v avtomobilu, povsod. Mož ne prizna in ne pozna nobene stalnosti in nlkakih zakonov. Njegova želja, trenutni do-inislek je zanj edino povelje.
Zahotelo se mu je nekoč, da bi bil gosposki. Pot pod noge, pa hajd v Brežice! Zavije v ugledno restavracijo in si naroči prav izbrano kosilo. Jed za jedjo pospravi lepo dostojno v notranjost svojega telesa, zadnjo jed pa samo malo pobrklja in izvleče iz nje pravega, pristnega ščurka, ki ga prav spretno razstavi na rob krožnika.
»Gospod oštir«, zakliče z ostrim poudarkom. Komaj se prijazni gostilničar prikaže, mu namigne Zvijovič:
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Čenča Marenča
<Kam greš, Čenča Marenča?*
Sredi ceste obstane, postavi na tla umazano košaro in me ogleduje:
<Ali me poznaš? Kdo si in odkod, mladi ljub-ček; všeč si mi! Poglej moje dete, kako se smehlja, meni in tebi in vsem dobrimi*
Čenča Marenča odkrije košaro in pokaže svoje dete: Med zmečkanimi papirnatimi vrtnicami spi lesena lutka, ki jo Marenča nazivlje "vojega Ja-zuščka, jo povsod s seboj nosi in se z njo pogovarja.
Košara je podolgovata in slična ozki zibelki. Marenča stjji pred njo, kima lutki in se radostno smeje.
Znova me za vabi:
«Pridi vendar bliže!*
Potem se zasmeje, pograbi košaro in prihiti sama k meni na travnik ob cesti ter dvigne X srajčko oblečeno lutko.
<Tu moraš ostati! Ni moje dete! Popazi nanj, da mu natrgam rožic in se okrasim tudi sama; saj je danes lep solnčni dan in cvetje praznično potrkava. Obraz mojega bogca je pa angelsko lep, smehlja se žitu in drevju, cvetju in potoku. Pazi nanj!*
Čenča Marenča je posadila lutko v travo in sedel sem poleg nje. Marenča je pohitela po cvetje in se kmalu vrnila. Okoli vratu si je na-
deia venec marjetic in vso glavo je okrasila z rožami. Cvetke, ki jib je prinesla v roki, je stresla na lutko in jo ljubeče dvignila:
<Tako, fantič moj dražil Morda se kdaj vidiva? Pa se me spomni včasih, tvojo dobroto ti
ie bogec poplača, saj si moral nanj paziti!> • • *
Marina je bila hči mlinarja in posesnika, bogatega Gregorca. Bila je edini otrok. Ko je dopolnila 20. leto, so ji jeli zbirati ženina. Lepa je bila, |vrsta in mlada in se glede moči niti fantov ni bala, dvigala je težke vreče, polne pšenice, in se aardela smehljala. V njenih zlatih laseh so ee ivijali poredni kodri in silili povsod na dan. V njenih očeh je cvelo rožno pop je pomladne zarje.
V mlinu je imel Gregorc pomočnika. Mlad, iokat, temnopolt fant je bil ta pomočnik. Prišel je od madžarske strani, govoril čudno narečje in gledal temno ter prešerno, da so dekleta zarde-
izginiL Naslednji dan je prispelo v mlin pismo, da je mlinar Anton že od svojega 20. leta oženjen in da živi ^kje za mejo njegova žena z dvema otrokoma v največji bedi.
Povedali so Marini, kako in kaj je z njenim Madžarom. Ničesar ni odgovorila, prijela se je za glavo in se hotela vreči med mlinske kamne. Šiloma jo je oče zadržal in jo odvedel v hišo. Nekaj Časa je rjula kakor zver, potem je jela
ihteti ter zahtevati svojega otroka.
* • •
Marina je zblaznela. Vedno je nagovarjala očeta in vsakogar, ki ga je srečala, naj ji vrne otroka. Tudi v vaški cerkvi je pred oltarjem Marije glasno plakala in jo prosila, naj ji vme dete.
Oče ji je kupil leseno lutko in zibelka Dekle se je pomirilo. Vzelo je lutko in se napotilo po svetu. Potenal je Čas. Stari mlinar je kmalu umrl. Mati je umrla ie prej, ko je bila Marina še
gledal temno ter prešerno da so dekleta	Preden je oče umrl, je svoj mlin prodal
vala pred njim. Lep pa n. bil. Njegovo uce je bilo I *	J	J *	„
nekako potlačeno in neprikupljivo. Nekaj je p« vsak vedel, kdor ga je poznal: pomočnik je bil m- čan kakor bik, vsakogar je vrgel, nikogar se ni bal
Marina se spočetka sploh nt brigala zanj. Skrbela je za hišo in pomagala v mlinu, kolikor je nu>gla.
Stari Gregorc pač ni vedel, koga je vzel v hišo. Mladi Madžar si je že osvojil marsikatero dekliško srce, mnogoteri, dekle je že zaradi njega jokale a on se je vsem smejal, saj ni imal srca.
«Ta fant zna». so rekala dekleta, ko so par-krat z njim plesala. Z vsako ie bil na s"oj način prijazen, vsaki je znal drugače ustreči, videl je vsako malenkost in se znal res prikupiti.
Madžar je posebna pazil na Marino, gledal, da ji ni bilo treba opravljati težjih del, in se pri-jazii' »mukal okoli nje.
Nekaj časa ji je bilo to zoprno. Cesto ga je nagnala s prilizniencem, on je pa ostal vedno isti in je samo vztrajal.
Tudi krepostna ženska ima včasih trenutke, ko ie šibka in slaba ter trepeta pred iziaišnjavo. Ce je pametna, ledaj pazi. da ni v takih trenutkih sama v družbi mladeniča, ki ji je nevaren.
To lensko lastnost je dobro poznal mladi mlinar in pre al ie na tako priliko.
Polagoma je jel siliti v Marino in ji ponujati svojo ljubezen. Enkrat je bil preveč nadležen, pa jo je skupil. Preden je mogel zabraniti, dobil tako zaušnico, da se je m ?nsko kolo pred njim kar zavrtelo, čeprav je tedaj stalo čisto m>rno.
Ta zaušnica je bila usodepolna. Lazil je še dalje za dekletom in koval maš"evanje. Zloben, kakor je bil, ni mogel Marini odpustiti njenega obnašanja, saj si je že lastil nekako pravico do deklice.
Premagal jo je.
Jokanje in potrta ga je prosila, naj bo z njo obziren, a on se je smejal N-> nekem plesu je bilo. ko sta se vračala sama domov, tedaj je bil 6torien greh.
Marira je trpela In ga prosila, naj odide iz vasi, da bo prišli ie *ama za njim, da se poročita. ker oče potem gotovo ne bo nasprotoval.
Satnn«ki človek n; hotel o poroki ničesar slišati. Prav tedaj je bil stari m'inar bolan in Madžar je bil z Marino sam v mlinu. Silil jo je, naj de;a. nakladal ji je težke vreče, dekle je trpelo in «e mučilo ter splavilo... Oče sam ni vedel, kaj je s hčerko ...
Pr lagoma je Marina okrevala. A čutila je v sebi strašno samoto. Zahrepene'a je po otroku, katerega je umorila v svoji nevednosti, in vedno bolj je sovražila svojega zapeljivca.
Oče je opazil, da se med hčerko m pomočnikom Antonom, tako je bilo namreč ime Madžaru. nekaj plete. Enkrat mu je Marina sama omenila, da bi poročila pomočnika. Mlinar se je razhudil. Ko je pa starec stvar premislil in pretehtal, se mu nazadnje ni zdela tako napačna, bi vsaj dobil v mlinu naslednika.
Marina je zatrla v sebi svoje sovraštvo, hotela se je z Antonom poročiti, misleča, da si olajša vest, {e vzame svojega zapeljivca. Madžar je tedaj privoliL Pisali so po njegove pravice in čakali na odgovor. Preden je pa odgovor prišel, je Madžar
in kupil skromno hišico, katero je prepustil svoji sestri, ki je odslej skrbela za ubogo Marino.
Marina se je večkrt vračala domov. Teto je ljubila, a vendar je ni držalo doma. Najedla se je, ostala par dni, potem pa spet odšla z lutko, katero je imela vedno pri sebi.
Tako je tavala po svetu Čenča Marenča. Kadar ji je pretila najhujša beda, se je vrnila domov, kjer jo je sprejela dobra teta Mreta in jo prosila, naj ne hodi okrli, naj raje ostane doma. Marenča jo je pa čudno pegledala, se zasmejala in zapela: cKako naj bi doma sedela, kdo z Ježuščkom naj rajžat gre?>
Umolknila je teta, ni ji več prigovarjala, mislila si je pač svoje, Marina pa zopet svoje in je odšla.
Na svojem potovanju je enkrat srečala tudi svojega zapeljivca. Prišel je s cigansko godbo skozi neki trg in zagledala ga je. Čudno so se ji zasvetile oči. Tudi on jo je videl, pa je ni spoznal, čeprav je minulo od tedaj samo par let, saj se je Marina tako zelo spremenila.
Sla je za njim. Svirali so v neki krČmL Čakala ga je za hišo dolgo v noč.
In tedaj je prišel v družbi cigana in ciganke.
Ko so šli čez travnik, ga je došla, ustavila in vprašala, ali jo še pozna. Tedaj jo je res spoznal in se skoro prestrašil. Pa se mu je prijazno smejala in ga objela. Omamila ga je hipna strast ton vabil jo je s seboj. Cigan in ciganka sta odšla naprej, Marina je pa šla počasi z Madžarom. Na visokem bregu je obstala, odložila lutko, mahoma zgrabila svojega zapeljivca za vrat in ga vrgla ob tla. Madžar je bil sestradan, zadnji čas je tudi bolehal. Prosil jo je, naj ga pusti.
<Kje imaš moje dete?> je divje kriknila in zgrabila velik kamen.
<Ne vem. kakšnega otroka zahtevaš od mene*, je dejal Madžar.
«0, ti vrag, saj te poznam, z mojo nevednostjo si ubil otroka in mojo dušo si umoril. Zdaj se maščujem za dvakratni umor. Kje je tvoja uboga žena in tvoja deca?»
Marenča je divje udarila s kamnom proti Madžarov! glavi ir če bi se ta urno ne umaknil, bi mu jo bila zdrobila. Zavpil je in se skušal dvigniti, pa ni šlo. Tedaj pa je že hitel na pomoč Madžarov tovariš, cigan. Ko ga je Marenča zagledala, je brcnila Madžara od sebe kakor črva, pobrala lutko in stekla v noč.
naj gleda, da bo kmalu pestovala živega otroka« Nekateri so se Marenči približali. Kesno jih je pogledala in molčala. In prav ta molk je fante dražil. Razbrzdani kovačev Matija, ki bil izmed vseh najboij vinjen, je silil vanjo. Pahnila ga je od sebe. Medtem se ji je smeje približal drugi; ko ga je odrinila, je porabil Matija priliko, iztrgal dekletu lutko in jo smeje vrgel v vodo.
Tedaj je Marina divje zavpila in se pognala za Matijo. Fantje so ji ga s težavo strgali in odšli dalje. Marenča je pa kričala in rjula, da so se ji pene nabirale na ustih.
Zletela je po bregu k reki. Njene oči so iskale lutko. Zaplakala je in jo klicala.
Tedaj je pogledalo solnce skozi oblak. Čenča Marenča je pokleknila in zaklicala: «Nebo se je odprlo, zlata zibelka žari ua vodi in v zibelki leži moj otročiček. Njegove oči se smehljaje in me vabijo. Ze grem, že grem!>
Stegnila je roke in hitela v vodo. še enkrat se je pokazala na valovih, njene oči so se smehljale in gorele v blaznem siju. Tiha radost je bila razlita po njenem obrazu, preden je zginila V globočino.
V bližnjem grmovju pa je obstala zibelka * lesenim otrokom, ki je mirno strmel iz valov.
Gustav Strniša, j
Za kuhinjo
Odslej je postala Marenča bolj mirna, toda tudi bolj žalostna. Ostajala je pogosteje doma, jokala okoli hiše in prenašala svojega lesenega varovanca. Največkrat je sedela pri vodi, strmela v valove in premišljala. Včasih se ji je zazdelo, da se vrač« doba njene prve mladosti, da sliši ropotanje mlinskih koles, šumenje valov in rezki glas svojega očeta. Pa se ji ie spet pojavila strašna resnica in glasno je zaihtela.
Morda bi se Marenči polagoma vrnil razum, pa se je »uodilo drugače.
Bilo je lepo nedeljsko popoldne. Fantje iz sosednje vasi so prihajali iz gostilne ln se vračali mimo reke razigrani domov. Pred hišo na bregu je sedela Čenča Marenča in pestovala svojo lutko.
Fantje so jo podražili} naj pusti svojo lutko,
Kako pripraviš okusno ž ho. Zrežl na prav majhne koščke eno svinjsko uho, en parkelj, rep in nekaj kosov kože. Deni to v lonec in nalij to« liko mrzle vode, da stoji za dobre štiri prste čez« Nareži prav na drobno malo korenjčka, malo peteršilja, eno celo čebulo in dva stroka česna« (česen moraš posebno drobno zrezati.) Vse to deni k mesu in pristavi na štedilnik aii v pež, nato osoli, daj že ščep popra, pusti počasi zavreti^ na kar naj vre še vsaj približno dve iu pol ure. Potem pokusi, če že gre meso od kosti, ker šel« tedaj; je žolča kuhana. Nato oplahnl skleda, kamor misliš stresti žolco, z mrzlo vodo; skleda mora biti mokra, da se žolča ne prime. Skledo a žolco postavi potem; na bladno. Ko se je žolea čisto ohladila in strdila, jo stresi iz sklede na velik krožnik in jo daj na mizo. — Ce pa hočeš imeti še bolj fino žolco, jo pripravi kak. r zgoraj navedeno, a zraven dodaj: dva do tri trdo kuhana jajca, ki jih olupi in položi v skledo. Nato precedi kuhano žolč« skazi sito v skledo na jajca in jo postavi na hladno. To je polem žolča brez mesa, ki jo ima marsikdo rajši kakor z mesom.
Dober rum si lahko napraviš tako-le: V kaki drogeriji kupi liter finega špirita in toliko rumo-vega ekstrakta, kolikor ga je treba dari na liter špirita. To ti že povedo v drogeriji,. koliko rumo-vega ekstrakta, oziroma esence, moraš vzeti na liter špirita. Na ognjišču raztopi v eni manjši kczt četrt kilograma slad'<or a, in sicer v eni bsminki litra vode. Ko se je sladkor raztopil, ga daj na hud ogenj (a ne na odprt ogenj) in pridno mešaj toliko časa. da temno zarumeni. Nato pri-11J četrt litra tople vode in mešaj dalje, da se sladkor čisto raztopi. V drugem Ion u kuhaj v četrt litra vode nekoliko limontnm lupin, košček vanilije. malo mgverja in košKt celega cimta, Ko je malo prevrelo, precedi ta Saj v velik lonec. Ko se je ohladilo, prilii špirit z rumovira ekstraktom, raztopljeni sladkor in še pol litra prevrete hladne vode. Vse dobro zmešaj. Če ti je rum ša premočan, lahko dodaš še četrt litra prevrete hladne vode. Nato nalij rum v steklenice in jih dobro zamaši. Ko je rum stal par dni na hladnem, je že dober. Če ga hraniš za več mesecev, postane pa še veliko boljši. Takšen doma napravljeni rum je pristen in tudi znatno cenejši kot ga pa dobiš v trgovini.
Praktični nasveti
Bradavice na rokah so zelo neprijeten pojav* Kako jih odpraviti? Ljudje nasvetujejo narsikaj, včasih tudi razne eoprnije, ki pa seveda nič na
pomagajo. Preizkušeno dobro sredstvo pa je divji kostanj. Zreži ga na kose in ga skuhaj. Z goščo ali pa t ud. samo s kostanjeve vodo si roke vsak večer uniij in natakni čez noč rokavice. To ponavljaj, dokler bradavice ne zginejo. Priporočljiva je tudi stolčena čebula, navezana čez noč na bradavice. Bradavice, ki so velike in štrlijo Iz kože, je pa najbolje podvezati s svileno nitjo, da se posušijo in odpadejo. Pospešiti se da to, če .večkrat nakapaš na bradavice peteršiljev sok. Z jedkimi kislinami pa nikar ne poizkušaj sama odpravljati bradavic, ker je to nevarno in si lahko zastrupiš kri. Če imaš hude bradavice in jih z navadnimi sredstvi ne moreš odpraviti, se zateči k zdravniku. On te bo kmalu rešil te nadloge.
Novi stenj za svetiljko (toht) moramo, preden ga navijeuio v svetiljko, namočiti v močnem vinskem kisu in pustiti, da se dobro posuyi. Tak stenj dž veliko lepši plamen, svetiljka g«">ri svet-leje in se tud; ne kadi.
Mesne konzerve, če smo jih odprli, moramo takoj porabiti. Če je pa nismo mogli takoj uporabiti ali če jo hočemo uporabiti šele drugi dan, potem je ne smemo pustiti stati čez noč v odprti škatlji, ampak moramo meso stresti ven v kako posodo, ki ni kovinasta.
V umivalnikih (lavorjih) se kaj rada nabere nesnaga od mila, prahu, maščobe in drugih tva-rin, kar se dfi težko oprati. S krpico ali gobico, namočeno v bencinu, pa lahko vso nesnago spravimo ven. Kuhinjske lijake jo dobro umivati tudi s petrolejem, nato pa jih polivati z vrelim kropom, da zgine duh po petroleju.
Črne glas6-rokavice, ki so dobile od vlage lise, očistimo tako-le: Iz saj in nekoliko kapljic terpentina napravimo testo in z njim nadrgnemo lise, na kar jih dobro zbrišemo z mehko krpo. Lise zginejo in rokavice so spet lepo črne.
Oljnate slike, to je slike, ki so slikane z oljnatimi barvami, očistimo najlepše z gobo, ki smo jo namočili v gorki vodi in dobro oželi. Pozlačene okvire umij z mrzlo milnico in jih potem do suhega odrgni z mehko suho volneno krpo. Razne druge okvire pa najbolje očistiš z vato, namočeno v olju. Če so okviri umazani od muh, jih očisti s čebulo in zbriši s sukneno krpo.
Madež od oljnat, barve na svileni obleki odpraviš, ako takoj, ko si ga dobila na obleko, na-drobiš nanj krušne sredice, da popije o je. Če je pa madež že star. ga moraš namočiti v topli vodi in potem narahlo zdrgniti s platneno krpico. Dobro je tudi kaniti na krpico malo bencina in potem zdrgniti madež. Ne smeš pa bencina kar vliti na madež, ker je nekatero blago zelo občutljivo in ti ostane kolobar okrog maieža. ki se potem ne dž zlepa ali pa nikoli spraviti ven.
Zima m snežni plazovi
Lepa je zimska pokrajina. Dolgo časa se meščani tega niso zavedali; zime so se bali kot nekaj sovražnega. A blesteče gore so polagoma privabile v svoje osrčje pogumne može, ki so se vrnili z zimskih pohodov vsi srečni in polni hvale o dotlej neznanih krasotah. Kmetje in delavci pa že od nekdaj poznajo zimsko pokrajino, poznajo pa deloma tudi nevarnosti, ki prete človeku pozimi. Meščanom je odkril zimo, njene krasote in nevarnosti šele zimski šport, zlasti smuški šport, ki je povedel tudi mestne zapeč-nike na lahnih smučeh v divno zimsko naravo.
A oni, ki hodijo, bodisi po opravkih ali pa v zabavo, pozimi v gore, se morajo zavedati nevarnosti, ki nam prete tam. Največji in najnevarnejši sovražnik je vse uničujoči plaz. Zato ne bo odveč, če povemo nekaj zanimivega o tem pojavu tako za one, ki si morajo služiti vsakdanji kruh v krajih, kjer divjajo plazovi, kakor tudi za one, ki jih vabijo kristalno čiste gore uživat čar zinske pokrajine.
Plazovi nastajajo ob različnih pogojih. Predvsem je treba zadostne strmine, nekako nad 24
stopinj. Tudi mora biti pobočje gladko. Čim več je po strmini skal in dreves, tem teže nastane plaz.
Plazovi so dalje odvisni predvsem od vrste snega. Vsakdo izmed nas ve, da je sneg lahko jako različen, imamo tako rekoč sto vrst snega. V hudem mrazu pada droben, sipkast in suh sneg, ki se ne da stisniti v kepo. Plazovi iz takega snega so najbolj nevarni. Po dolgotrajnem metežu vidimo že iz doline, kako se z visokih sten usipajo suhi plazovi; pogodbni so od daleč belim oblakom. Ako pade suh sneg na gladko zmrznjen sneg, je nevarnost suhih plazov posebno velika. Gredo pa daleč doli v gozd. Tak plaz se vidi na strmih pobočjih kot urno padajoč oblak. Vprav ta lastnost, da se suh sneg razprši pri padcu daleč v ozračje ima za posledico strašno uničujočo moč. Oblak snega izodriva zrak in moč zračnega puha te odnese kakor pero po zraku. Poleti najdemo izruvane cele gozde, ki jih je podrl puh suhega plazu, ne sneg, ki -se je ustavil že daleč spredaj. Takih groznih slik razdejanja najde pazljivi opazovalec vse polno v naših gorah.
Kako naj se izogibamo takih plazov, ki zahtevajo tako pogosto tudi človeških žrtev? Pred-! vsem moramo vedeti, koliko časa traja nevarnost suhih plazov. Na iužnih pobočjih le nekaj dni, če sije po metežu solnce, ki topi podnevi sneg, katerega mraz v nekaj nočeh prilepi na njegovo podlago. Hud, trajen mraz pa podaljša nevarnost plazov včasih za prav dolgo, ker ostane sneg suh in nepritrjen na spodnjo plast. Prav tako traja nevarnost dalje časa na severnih senčnih pobočjih, kamor solnce le malo ali nič ne posije. Tudi tam ostane suh, sipast sneg dolgo rahel. j
Resničnost teh izvajanj se je pokazala letošnjo ' zimo, ko je padlo veliko snega in je držal mraz dolgo časa. Sneg je ostal suh in sipek in tako j prav pripraven za plazove. Zato pa smo tudi mnogo slišali o nesrečah, povzročenih po plazovih.
Znak, da se je udri plaz, je navadno zamolkel pok, za katerim zagrmi v dolino plaz.
Doslej smo govorili le o suhih plazovih. Plazovi pa nastanejo tudi iz novo zapadlega mokrega snega. Njih puh ni tako silen, ker se raz-prše lc malo ali pa nič. Na blizu učinkujejo seveda enako uničujoče. Mokri plazovi se usipajo! navadno spomladi, ko gre po snegu dež, ga ob-' seva solnce ali pa topel jug ne pripušča več, da bi zmrznil na podlago. Plazovi iz starega snega ali talni plazovi nastajajo večinoma spomladi, ko ^ začneta solnce in jug topiti sneg in izpremenita s pomočjo dežja zmrzli sneg v mehko, kašnato maso brez vsake stalnosti. Razmočena tla, po-' sebno travnata, so opolzka in na metre debeli sneg izgubi vso oporo in grmi navzdol. Taki pla-j zovi niso posebno nevarni. Imajo sicer velikan-, sko moč, ker Imajo navadno leto za letom ista pota.
Nevarnosti plazov se bomo izognili, če bomo vpoštevali te-le izkušnje:
Suh, sipast sneg na zmrzlih tleh nudi dolgotrajno In največjo nevarnost suhih plazov. Cim več pade snega, tem večja je nevarnost. Kolikor gladkejša je podlaga pod novim snegom, toliko rajši zdrsne sneg.
Po zapadlem snegu nastopajoče toplo vreme povzroča mnogo mokrih plazov, ki v nekaj dneh odidejo v dolino.
X Odkritje novega otoka pri južnem tečaju.
Ameriški letalec Byrd je izvedel v spremstvu pilota in brezžičnega telegrafista prvi peturni poskusni polet nad neznanimi južnopolarnimi kraji. Pri tem je odkril do sedaj neznani otok s 14 velikimi gorami. Bytd je letel do visokega gorovja južnega tečaja, dočim tečaja samega ni dosegel.
X Prerokinja, ki napoveduje dobro letino. V
Parizu se je pojavila nova vedeževalka, ki napoveduje, kaj se bo zgodilo v letošnjem letu. Vre.me po njenem mišljenju ne bo posebno
ugodno. Zima bo dolga in huda in bomo imeli ▼ marcu še sneg. Lepo pomladno vreme bomo imeli šele sredi aprila. Poletje bo zopet lepo in toploi toda ne tako vroče kakor je bilo lani. Letina bo zelo dobra. Kmetie pa morajo biti oprezni, ker bo mnogo neurij ob času žetve. Zvezde pravijo^ da bo tudi letos mnogo katastrof v prirodi. Razsajale bodo nalezljive bolezni. Pomladi bo vei velikih polomov in bankrotov, ki bodo najbolj prizadeli srednje sloje. Jeseni bo prišlo v Nemčiji do puča, v katerem bodo zmagali konunistL
X Revolucija na Španskem. Španskemu diktatorju Primo de Riven so se te 4ni uprli artilje-risti. Ko se je že misliio. da je Primo de Rivera napravil red, se je vojaški upor p čel širiti tudi na mornarico in orožništvo. Posebno upor orožr ništva, ki je bilo doslej steber diktature, postane lahko usodepoln za diktaturo v Španiji.
X Ako se taja led na južnem tečaju, se bo začela množiti voda v oceanih. Znano je, da je pred meseci odpotovala na južni tečaj ekspedicija ameriških znanstvenikov pod vodsvom slovitega raziskovalca Byrda. Cim se je približala ekspedicija južnemu tečaju, je naletela na velike ovire, ki ji onemogočajo hitro prodiranje k cilju. Ob tej priliki je neki ameriški časopis objavil zanimiv članek, ki pravi, da bo Byrdova ekspedicija napravila človeštvu veliko uslugo, ako bo ob povratku utegnila odgovoriti vsaj na naslednja vprašanja: Ali se je že pričel topiti led na južnem tečaju? Ako se to že godi, potem bo tekom enega desetletja pričela naraščati voda v oceanih. Ljudje na obalah se bodo morali umakniti v notranjost, njihova seliSča pa bo zalila morska voda. Avstralski raziskovalec in zemljeslovec David je prvi prišel na misel možnosti tajanja ledu na tečajih in zatrjuje, da bi voda, ki se je nakopičila v obliki ledu okrog južnega in severnega tečaja, dvignila gladino oceanov za 50 čevljev. Njegova domneva je dala povod, da so nekateri učenjaki izrazili mnenje, da ima zgodba o vesoljnem potopu vendar nekaj stvarne podlage. Verjetno je, da se je pred davnim časom led r.a tečajih zelo naglo in v tako Ogromnih količinah raztopil, da je morska voda zalila velike dele suhe zemlje. To se je zgodilo najbrž koncem ledene dobe, to je že pred 20.000 leti.
X Človek se v starosti skrči. Neki belgijski učenjak je izdal knjižico, v kateri obravnava svoja dolgoletna izkustva o krčenja človeške postave na stara leta. Njegove ugotovit e pravijo: Od 30. do 40. leta ostane člove* v dolžini neiz-premenjen. Potem se te'o za~ne krčiti. Ta proces traja od 40. do 50. leta. V tem času se človek skrči za 10 mm. Od 50 do 60 leta se proces nadaljuje v hitrejšem tempu. Človeško telo se skrči za novih 35 mm. Od 60. dr- 70. leta se postava zopet skrči za 16 mm, od 70. do 80. leta pa še za novih 10 mm, samo med 80. in 90. letom ostane človek tako velik kakor je bil, ali pa se skrči za čisto neznatno mero. Povprečno se torej človek na svoja stara leta skrči za 71 mm.
X Kačji strup proti božjasti. Vodji kačjega gojišča v Portu Elisabethu v Južni Afriki se je posrečilo pridelati iz kačjega strupa učinkovito sredstvo proti božjasti. V kratkem času bodo uvedli novo zdravilo v splošno zdravilno prakso.
X Kakršno življenje, taka smrt Te dn' je doletela tragična smrt komaj 301etnega barona K8vessa, srna bivšega avstro-ogrskega armadnega poveljnika. Ktress je bil stalni gost zakotnih nočnih lokalov, kjer se zbirajo razni mračnjaki in uživajo kokain. Takoj po baronovi smrti 90 pozvali na policijo 80 slaboglasnln žensk, da se ugotovi vzrok njegove smrti. Izkazalo se je, da je prišlo v stanovanju neke teh žensk do zastrup-Ijenja s kokainom. V noči pred svojo smrtjo je prišel K8vess k dotični ženski in jo prosil, naj mu da kokaina, češ, da nima denarja, da bi ga kupil. Ker pa tudi ona ni imela denarja, ji je dal zlato cigaretno dozo, s katero je odšla po kokain. Ženska se je vrnila s svojimi prijateljicami in dala baronu večjo količino kokaina. Ko je bil omamljen, so ženske navalile nanj, g? slekle in bičale po nagem telesu. Čez nekaj ur "e je baron zdramil in prosil, naj mu dado še en 1 dozo kokaina. Zastavil je menico in zlato uro. Ko je bil
znova omamljen, so ga odnesle ženske slečenega v nezakurjeno podstrešno sobicr in ga pustile na mrazu, tako da je dobil vnetje pijač, kateremu je podlegel.
X Drzni trgovee t dekleti. V poznih nočnih urah je imel te dni v nekem bi>dimpeštanskem predmestju službo stražnik Nagy. Kar je stopil k njemu neznanec in se legitimiral kot detektiv Schlingei. Zahteval je od stražnika, naj mu pomaga aretirati neko žensko, ki se bo obupno branila. Stražnik je šel z detektivom v bližnje stanovanje ravnatelja tovarne Adamskega. Detektiv je prosil stražnika, na] počaka pred vrati in vstopi, ko ga pokliče. Detektiv je stopil v stanovanje, kjer se je legitimiral in pozval 171etno ravnateljevo hčerke, naj mu takoj sledi na policijo. Roditelji so bili tem bolj razburjeni, ker detektiv ni hotel povedati, zakaj je njihovo hčerko aretiraL Dekle je zatrjevalo, da ni ničesar zakrivilo in da ne pojde z detektivom. Po dolgem prerekanju je poklical detektiv Stražnika in tako je moralo dekle zapustiti roditelj«?. Zjutraj je odšel oče na policijo, da se informira, zakaj so mu hčerko aretirali. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko so mu povedali, da detektiva Sehlingerja sploh ni. Nedvomo je postala lepa ravnateljeva hčerka žrtev mednarodnih trgovcev z dekleti. Policija je napela vse sile, da izsledi drznega zločinca, ki je brez s'edu izginil.
X Pustolovščine indijske plesalk?. BHša indijska plesalka Muntar Begum, ki ie spravila maharadžo iz Indora ob prestol, se je te dni ločila od svojega moža, bogatega trgovca Abdul Remana, s katerim se je poročila leta 1C26. Ločitev je bila zelo burna, kajti mož in žena sta se ji protivila. Toda Abdulov oče je zagrozil sinu, da mu ne zapusti nikakega premoženja, če se ne loči. Po dolgem oklevanju sta zakonca pristala na ločitev. Muntar Begum je izjavila, da pojde v indijski samostan, češ, da je že sita pustolovščin in da si želi miru. Njeno življenje je bilo zelo burno. Bila je najmlajša plesalka na dvoru maha-radže Turokira, vladarja Indora, in kot najmlajša Članica harema je postala nj?gova prva ljubica. Maharadža je bil zelo radodaren in prinašal ji je bogata darila. Vsake njeno željo je uslišal. toda mlada lepotica je kljub temu hrepenela po svobodi. Iz harema ji je pomagal pobegniti bogati
Pomlajevanje
in zdravljenje orgenlsma.
Človeški organizem ohrani zdravje, moč in delov-bo sposobnost samo dotlej, dokler so njegove življen-ske žleze zdrave. Slabe aH pa bolne žleze ne nasičalo organizma * fermenti energije v zadostni količini: zaradi tega zastajata krvni tok In izmeniava snovi in v organizmu se usedajo od časa do časa neodstranjena mokračna kislina, urati in drugi strupi, ki povzročalo Slabost, naglo utrujenost, bolezni, predčasno ovene-lost. starost in celo smrt. — Na srečo pa so sloviti učenjaki; kakor Braun-Sekar. Kario. Gilbert i. dr., dokazali, da se z nasičenjem organizma s fiziološkim ekstraktom (kakor je »KALEFLl 1D» D. Kalenilenkal Iz žlvlienskih žlez mladih, močnih živali povrača zoper normalna moč: kaiti te žleze vlivaio v krvni obtok specljalne gormone in fermente. ki povrnejo normalno delovanje pri vseh Celičnih organizmih.
«V rezultatu se organizem hitro popravi od bolezni. a njegova sposobnost za delo. moč starost in celo žlvljenle se podaljšalo za mnogo let.» (Dr. S. Vo-ronov.)
Torej, zakal se «KALEFLUID» prlbližule medicinskim zborom vsega sveta na mili ione bolnikov ca smatra kot močno oiačnioče in moč oovračujoče sredstvo za časa in oo bolezni.
«RALEFLUID» je potreben vsem onim. katerih organizem ie nagnien k raznim obolenjem, zahteva pa stalno krepitev moči. povzročene od bolezni, slabe prehrane aH duševnega dela.
Gf. zdra\nikom »KALEFLUID* brezplačno in tranko v s\<rho preizkušnje.
Brezplačno pošljemo vsakomur podrobno literaturo s poizkušniami profesorjev in zdravnikov pri bol-titkih. Obrnite se na naslov: Beograd. Šumadijska ulica Št 33. Miloš Markovič.
ZahtevaMe samo pravi »KALEFLUID* D. Kalenl-čenka. pazite na etiketo, na kateri so označene na-Jtrade (gand prit. velike zlate kolatne). ki Hh ie »KAI EH.I !D> dobil na razstavah v Parizu. Londonu Bruslju, Rimu In drngod.
«KALEFLl!D» D. Kalenlčenka (kaplilce In ampule za vbrizgavanje) se dobe v boljših lekarnah in droge-»«»ah vsega sveta.
trgovec Bawla Iz Bombaya. Maharadža je nekoč potoval iz prestolice v provinco m spremljale so ga tri odaliske, med njimi tudi Muntar Begum, ki se je vozila v posebnem salonskem vagonu. Na neki postaji je pa neopaženo izstopila in pobegnila s trgovcem Bavvlo v avtomobilu. Cez pol ure jo je maharadža pogrešil. Mislil je pa. da je med vožnjo padla Iz vlaka. Čez dva dni se je pa izkazalo, da se nahaja lepa plesalka pr- trgovcu Bawu. Ko se na povelje razjarjenega maharadže ni vrnila k njemu, je maharadža najel tri gardne oficirje in naročil, naj poskrbe v njegovem imenu za osveto. Plesalka je napravila nekega dne s svojim ljubčkom izlet v avtomobilu in gardni oficirji so jo napadli. Bavvlo so ustrelili, plesalko pa težko ranili. Tudi njo bi bili umorili, da ji nista prihitela na pomoč dva angleška oficirja. Indijski podkralj je odredil preiskavo in ko se je izkazalo, da je zavratni napad organiziral maharadža, ga je prisilil, da se je odrekel prestolu. Ko je okrevala, se je seznanila z Abdul m Remanom, s katerim se je poročila. Maharadža je izgubil prestol iS poročil se je z ameriško milijonarko Millerjevo, ki je prestopila v budistično vero. Maharadža živi sedaj z mlado ženo v svojem gradu v Franciji, kajti angleška oblastva mu niso dovolila ostati v Indiji, ker se je poročil z Američanko, kar mu Indijci zelo zamerijo.
X Primeri strahotne pokvarjenosti. V berlinskem predmestju Eberswald je bil te dni od .rit
zločin, ki priča p strašni pokvarjenosti velemestnega prebivalstva. Neki oče je imel s svojo hčerko deset let ljubavno razmerje in posledica tega je bila kopica otrok. Od petih otrok žive še trije. Da je svoje krvoskrunstvo labko prikrival pred svetom, je večkrat menjal stanovanje. Te dni pa je odšel sam na policijo in izdal vse. Hčerka, ki je bila zaslišana, je izpovedala, da si očeta zato ni upala ovaditi, ker ji je vedno grozil, da jo ubije, če ga izda. — Drug primer krvo-skrunstva se je pripetil te dni na Dunaju Ljubosumen brivski pomočnik se je splazil v stanovanje svoje ljubice, stanujoče v okraju Sim-mering. V sobi se je zaklenil, zgrabil mladenko in jo začel daviti, Nato je potegnil britev in jo napadel. Na obupne dekletove klice je prihitela njena mati, ki pa je našla vrata zaklenjena. Ko je napadalec Čul trkanje, je svojo žrtev izpustil in skočil skozi okna Policija je nasilnega mladeniča še isti dan prijela. Fant je na policiji izjavil, da se je hotel dekletu osvetiti, ker ga je varala s svojim lastnim bratom. Mladenka je stara šele 17 let. — Orožniki v Ujszagu na Madžarskem so te dni vtaknili pod kiju? čedno tri-peresno deteljico. Gre za posestnika Pavla Hege-diija, za njegovo priležnico Pavlo Totbovo in za posestnikov ega sina Petra Turoczova. Hegedil se je pred letom dni oziral za trinajstletno hčerko Tothove, toda mati je bila na hčerko zelo ljubosumna. Zato jo je.prodala za stot pšenice posest-nikovemu sinu Petru Turocz yju. Ko je dekle zanosilo, je mati sama odpravila plod. Zaradi zastrupljen ja je mladenka umrla. Stvar je prišla sedaj na dan in se bo končala pred sodiščem.
X Velik požar Bredi Berlina. Koncem januarja zvečer je nastal v severnem delu Berlina ogromen požar. Žrtev požara je postala znana berlinska modna trgovina Tietz. Trgovino so kakor običajno zaprli zvečer ob sedmih. V notranjosti so bili zaposleni še nameščenci, ki So pospravljali prostore m pripravljali trgovino za naslednji dan. Delavei, ki so bili okrog pol devetih zaposleni v pritličju, so naenkrat začutili dim. Kmalu za tem so že začeli švigati plamen! iz gornjega nadstropja. Uslužbenci so skušali najprej pogasiti ogenj z raznimi gasilnimi aparati in s polivanjem vode. Kmalu pa so morali misliti na rešitev samega sebe. V lahkih, papirnatih in platnenih dekoracijah je našel ogenj obilo hrane in se je naglo širil, v nekaj minutah je bilo petnadstropno poslopje od tal do strehe v plamenih. Gasilci, ki so prihiteli s 14 brizgalnami, so se morali kmalu uveriti, da so napram silnemu po-žaru brez vsake moči Od gorečega poslopja se je širila taka vročina, da gasilci sploh niso mogli blizu. Da bi vdrli v notranjost poslopja in po gasilskih pravilih zajeli središče ognjišča, sploh
Sbnih
s počitkom *red je irojalo sivar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popomost.
To je dokazano t 1 prednostmi, kaiere ima
_ :hkhb
VšFpeatins
nI bilo niti misliti. Vročina je bila tako silna, da so se skrivile celo lestvice, ki so bile prislonjeno ob hiše na nasprotni strani nad 20 m široke ceste.
j Gasilna akcija se je morala omejiti zgolj na to, da prepreči širenje požara na sosednjo hiše. Tudi to je bilo težavno zaradi vročine. Od daleS so polivali hiše in strehe z vodo Kljub temu pa je bila vročina tako strašna, da je zidovje vseh sosednjih hiš popokalo in so jih morali izprazniti ne samo zaradi nevarnosti požara, temveč tudi zaradi nevarnosti, da se porušijo. Pri gasilni akciji se je ponesrečilo osem gasilcev, ki »i jih morali prepeljati v bolnieo. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Mislijo pa. da je krivo neprevidno ravnanje z ognjem pri kurjenju peči.
I X Strašna lakota. V kitajski pokrajini Sansl vlada strašna lakota. Posebno grozno je prizadeto mesto Saratsi. Ljudje kar v množicah umirajo zaradi pomanjkanja. Za mestom se kopičijo veli« ffanske množine nepokopanih trupel. Glad je pri« silil prebivalstvo k ropu in plenitvi. iz mesta se podajajo tolpe gladujočib ljudi med kmetsko prebivalstvo po deželi in kradejo ter ropajo, kar jim pride pod roke.
X Zborovanje žepnih tatov. V Bratislavi se vrši te dni nenavadno zborovanje, za katero se policija zelo zanima. Pred dnevi se je javil na policiji zloglasni žepar iz Prage in zahteval, naj mu dado dovoljenje, da sme ostati v Bratislavi več dni. To dovoljenje so mu dali. V naslednjih dneh pa so prihajali z isto zahtevo na policijo žeparji iz vseh večjih češkoslovaških mest. Jasno je bilo, da so se sestali na zborovanje. Polidja je dognala, da nameravajo potem vsi skupaj odpoto* vati na Dunaj in z Dunaja, kjer se združijo s svo« jimi tainošnj mi ^stanovskimi tovariši*, posetitt karneval v Nizzi. Bratislavska oblastva so obvestila dunajska in nizzanska oblastva o tej nameri ieparjev.	■..-•:
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Naj ga kar aretira.
Orožnik (arestantu): «Vrzite pipo proč! Ali veste, da ne smete kaditi ?>
Arestant: «Kaj se to pravi? Jaz bom kadil j če Vam pa to ni všeč, me kar aretirajte!*
Dobro srce.
Siromak pride k bankirju in mu tako genljivo opisuje svojo bedo, da bankir pokliče svojega slugo ter mu ves solzan reče: <Vrzi tega možaka ven, da mi ne poči srccl>
Gospodov dan.
Učitelj: cPovej mi, Lizika, kateri je Gospodov «lan.»
Lizika: <Ne vem.>
U&telj: «No, kdaj gre tvpja mamica v cerkev?*
Lirika: cKadar ima novo obleko...>
Nič posebnega.
Matija je bil te dni povabljen na neko pojedino, kjer so prišle na mizo tudi popolnoma sveže češnje.
Gospodinja: «No, Matija, kaj pravite k temu, da vidite sveže češnje sedaj pozimi?>
Matija: <To ni nič, jaz sem jedel češnje že pred šestimi meseci...»
Otroška usta.
Vnuk: «Kajne, stari oči, ti mi boš napisal voščilo za god?»
Stari oče: cZa koga pa, Tonček?*
Vnuk: cZa tebe. stari oče! Veš, ti znaš lepše pisati...»
Z ulice.
Mlad potepin zadene v izložbeno okno ter ubije šipo. Potepin hoče pobegniti, pa ga zgrabijo trgovčeve čvrste roke.
cSmrkavec, ali veš, da mi boš moral plačati šipo?» kriči trgovec.
«To se razume,* odgovori potepin, «saj sem pravkar hotel teči domov po denar.. .>
Listnica uredništva
Petrova vas pri Črnomlju. Je preveč osebno in se ne sme objaviti.
Prevalje. Najlepše je doma! Brezpcselnost vlada po vsem svetu in je zelo riskantuo podajati se v svet s trebuhom za kruhom, če nimate zasigurane službe od zanesljive strani. Tudi v Belgiji in Holandiji je malo dela.
Gornja Lendava. Preveč osebno in se take zadeve po zakonu ne smejo objavljati.
Kužcvci pri Ljutomeru. Taki osebni napadi so strogo kaznivi in zato ne spadajo v časopis!
Veliki	—.
ilustrovani ^ '
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104 -B.
Violine od 95 Din. IWne barmonike od 85 Din. Tam-I,urice od 98 itiu. tlramoioni od 345 Din i« dalje.
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja In trgovski oglas! vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naroČilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3491
Bučnice in solnčnice
luščene In neluščene, zamenjuje in kupuje vedno najugodneje	Prvovrstno bučno olje.
trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Kompletno predtiskarijo
prodam po nizki ceni. — Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo »Domovine«,	73
Novozgrajeno pritlično hišo
s tremi sobami, kuhinjo in kletjo prodam. Poleg je vrt in njiva s 400 hmeljevih sadik. — Več pove Mihael ■Zoger, Drešlnja vas, pošta Petrovče pri Celju.
Najlepša parcela
V Ljubljani, pripravna za zidavo vile. naprodaj. — Podrobnosti se izve pri notarju Kuharju.	2343
Enonadstropno hišo
prodam. Podstrešje, deset stanovanj, velik vrt, dvorišče, blizu mitnice, Šiška-Ljubljana št. 117. 2326
krojaški, »Slnger« Ižanska cesta 67.
Šivalni stroj
16 K, kupi Podbevšek, Ljubljana,
2440
Lepo enonadstropno hišico
s trgovsko opremo in vrtički, takoj poceni proda Za-gorc. Višnja gora.	2393
Brivski lokal
z Inventarjem oddam za čas sezije v najem na zelo prometni točki. — Cenj. ponudbe na hotel P e t r a n, .MIlnorBled I.	2209
Dobrolndočo gostilno
najraje na deželi, vzamem v naiem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod šifro «Dobro». 2241
Stare vinske plDe
popravim. — Naslov v oglas, odd- »Domovine«.
2447
Kočijo
dobro ohranjeno, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«.	2403
Lep volčji pes
dober čuvaj, eno leto star, naprodaj. — Ponudbe na ©glasni odd. »Domovine« pod značko »Tarzan«. 2498
IZJAVA.
Podpisani obžalujem In prekllcuiem žalivke, izrečene dne 26 avgusta 1928. nasproti gosp. Frideriku Belcu, posestniku v Lokovcih, In se zahvaljujem za odstop od tožbe.
75	Alojz Miklošič v Lokovcih.
Skladišče
v bližini glavnega kolodvora oddam takoj v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«.	3478
nadomestna konceutrirana tečna, hrana za perutnino.
m" ^
Poveča produkci o jajc! — Ohrani zdravo perutnino! — Povišuje dobiček I — Prospekti brezplačno! 67 ZASTOPNIK:
Peralnioarstvo M. Golob. Lesno Brdo 1, p. Vrhnika, Slovenija.
LJUBLJANA, Mestni trg 15
70
Izredna ponudba
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavita
kožno pelerino za dež
Č. 0. V. tehta eamo 110 gramov, imitacija ribje koža Ima. Odlično se ie ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno ziožljiva, kakor majhna žepna b* ležn.ca, ki se jo nosi vedno latko s teto , ter ie nadvse trpežna. Zelo pripci oči ih a za dame in gospode (tudi
za otroke) v dežja in snegu, za izlete in šport Reklamna cena s potebro kapneo in etnijem samo Din b8'— Iran k o, zacarinjcna, poslana po po*tnem povzeliu. Razpošilja fi. Kafik. czport. Praga XIL, LoLčgynaka 57. (če ie bi ugajala, jamčimo zameno). Naslov natančno napisati.
NA MALO
Ustanovljeno 1839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Zahtevajte f> fj KI I	8 1000
brezplačni W &	■ IX
slikami
Srebro
160 Din
160 Din
Din 160
Fina srebrna ura na zapestnici s svilenim moare-trakom 160 Din, ista ura s lino ara« brno, raztezno zapestnico 190 Din, ves
stroj teče v kamenih! dietno jamstvo. 14
Znamenite znamke ur, kakor Ornega, Eter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje.
ANTON KIFFMANN, Maribor št. 43 d.
Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosto.
PRAVA MILA LEPOTE IN ZDRAVJA.
Fellerjeva Elsa-mila, oplemenjujejo kožo ter se razlikujejo od navadnih toaletnih mil po tem. da vsebujejo znanstveno preizkušene dobi o delujoče sestavine, katere so potrebne za lepoto in zdravje kole.
Ima 6 vrst Fellerjevih Elsa-mil:	Izrabite priliko ter naročite ob-
Elsa lilijino milo, posebno fino cvetno milo,	,-- - ■	enem Se sledeče preizkušene pro-
po kojem je kola mehka in nežna.	..js^^V^IBjS	izvode:
Elsa rumenjakov« milo, pravo blago milo tudi	Fellerjev« Elsa-pomada za obraz
za n»j.»an|še dete.	,n koio. t lonček I2 Din.
Elsa-ftlieerinovtt milo posebno dobro za zelo	pnjfv^JJfSI	_
razpokano kolo.	^^S^oStil	Elsa-Taaolnna-pomada ia rast las,
Elsa boraksovo, milo izvrstno proti solčnim	1 ,oniek 12 Dln-
pegam ter kožnim izapulčajem.	Elsa-Shampoo« za pran.e glave
Elsa-katranovo milo razkužuje, zelo dobro de-	& Sh^Ji 3 Din 30 p.
luie na kožo in lase glave, posebno pri olrokih.	affi| MraAčp-V m .if«	...
s, , ... ,	.	. .	TNHV ^rtllll V'	Elsadont (krema za zobe), tuba
Elsa-mil« za britje, katero obenem razkužu]e,	. . '
omehča dlake, se zelo peni in ne draži kože.	'i^^Sjjjjlr^
Zahtevajte povsod samo Fellerjeva milo	£jga	vrečica (Sachet)
z značko „Elsa".	6 Din.
Na polakušujo po pošti 5 komadov Elsa-mila po lastni izbir! 52 Din, ako se denar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več. — Naročila naslovite točno na
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska.
Ureiuie Filip OmladIČ
Za Narodno tiskarno Pran JezerSek.