39. štev. V Kranju. 26. septembra 1903 IV. leto. Vabilo na naročbo. 'ČTEt^Z za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se^ list lahko vsak rlan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kranjski deželni zbor. Minuli torek se je sešel deželni zbor kranjski. Najprej je škof blagoslovil novi deželni dvorec in imel v dvorani nagovor, v katerem je govoril popolnoma neumestno o gospodarstvu cerkve tudi v političnih stvareh in poveličeval program najskrajnejšega klerikalizma. V novi deželnozborski dvorani sede v sredini poslanci narodno-napredne stranke, ob njihovi desnici katoliško-napredni, ob levi pa nemški poslanci. Deželni predsednik ima pred vzvišenim sedežem deželnega glavarja svoj prostor. Deželni glavar Oton pl. De tel a otvori sejo in omenja, da je deželni zbor dne 6. marca 1897 sklenil sezidati nov deželni dvorec. Prvotni načrt je izdelal takratni deželni inženir Hasky, a prenaredil ga je pozneje arhitekt Hudec. Slavbo je vestno vodil stavbeni svetnik H. Klinar. Pri oddaji vseh del se je kar največ mogoče oziralo na domače podjetnike in obrtnike. Krasna je deželnozborska dvorana in gotovo želi vsak poslanec, da bi v njej deželni zbor uspešno delal na čast in korist domovine. Dalje govori g. deželni glavar o navalu Madžarov na obstanek celotne armade in o cesarjevem armadnem ukazu, ki je obudil veselje v patriotičnih srcih. Konečno zakliče cesarju trikratni «Slava>. Deželni predsednik baron Hein pravi, da je preteklo več kakor eno leto, odkar je deželni zbor zadnjič imel priliko, da se peča z deželnimi zadevami. Nakopičilo se je mnogo važnih vprašanj, katerih rešitev ne dopušča odloga, ne da bi trpeli važni interesi. Nujna in važna je uredba učiteljskih plač. To je pereče vprašanje, ki se ne da odložiti. Naj b' ljubezen do domovine zjedinila poslance na plodonosno delovanje. Hvaležnost naroda jim bo plačilo. Deželni glavar na to naznani, da je treba voliti tri člane in dva namestnika v pridobninsko komisijo, v pri-zivno komisijo pa dva člana. Deželni odbor je predložil celo vrsto prošenj, ki so se izročile pristojnim odsekom. Zbornica je potem prestopila na dnevni red. Rediteljem sta bila izvoljena poslanca Ciril Pire in baron Apfaltrern, overovateljem pa poslanca dr. Schweitzer in dr. Schaffer. Na to je vložil poslanec dr. Šušter^ič celo vrsto nujnih predlogov, med drugimi o izpremembi deželnega reda in izpremembi deželnega volilnega reda v smislu razširjenja volilne pravice. Razprava o tem predlogu se je takoj začela, in je dr. Šušteršič izjavil, da danes vloženi predlog ne nasprotuje lanskemu za vpeljavo splošne in enake volilne pravice, za katero se hoče stranka boriti do skrajnosti, vendar misli, da more v sedanjih razmerah to doseči le preko izrednih dogodkov. Položaj v monarhiji je sedaj izredno kritičen in sili na izhod potom ustavnih izprememb, ki se morejp izvršiti le z razširjenjem volilne pravice. To je naš ideal a pri tem ne pozabljamo dnevnih potreb in zahtev realne politike. To nas je privedlo, da smo predložili bistveno drugačen predlog kakor lani. Vse stranke so priznale, da se mora izpremeniti volilni in deželni red. Sprejmemo roko za skupno delo v svrho volilne reforme. Voli naj se odsek, kjer se lahko pogajamo, zakaj od volilne reforme je odvisna normalna delavnost deželnega zbora. Poslanec dr. Tavčar izjavlja v imenu narodno-napredne stranke, da bode taista glasovala za nujnost. To naj se tolmači le kot izraz miroljubnosti in kot izraz mnenja, da naj se o tej stvari parlamentarično obravnava. Istotakö se izreče baron Schwegcl v imenu ve-leposestva za nujnost tega predloga, da se omogoči i ;tavno delovanje deželnega zbora. Zbornica je nato soglasno sprejela nujnost predloga in izvolila odsek, obstoječ iz 12 članov, namreč gg.: Ferjančič, Grasselli, Tavčar; Arko M., Jaklič, Krek, Šu-steršič, Schweitzer; ßarbo, Schaffer, Schöppl, Schwegel. Nato se izvolijo še odseki — finančni: Grasselli, Hribar, Majaron; Arko M., Krek, Povše, Šušteršič, Žitnik; Barbo, Lan --t, Schafler, Schwegel; — u p r a v n i: Arko Fr., Božič, Pire, Tavčar; Drobnič, Jaklič, Pakiž, Pogačnik, Povše; Apfaltrern, Lichtenberg, Schöppl; — verifika-cijski: Ferjančič, Grasselli; Krek, Schweitzer, Šušteršič, Žitnik; Langer, Luckmann, Wurzbach; — odsek za letno poročilo: Božič, Ferjančič; Dular, Košak, Mejač, Pfeifer; Rechbach, Ulm. 404 Okrajno sodišče v Ljubljani zahteva, naj se dovoli sodno postopanje proti poslancu Hribarju na tožbo nekih častnikov. Izroči se pristojnemu odseku. Klerikalna stranka je vložila več nujnih predlogov. Dr. Šušteršič utemeljuje nujni predlo?, naj se izrazi patrijotično veselje nad cesarjevim armadnim poveljem. Strastno je napadal Madžare in pobijal njih zahteve. — Proti ukazu vojnega ministrstva, da se obdržc vojaki treljeletniki še po dosluženem času pod zastavami, ste vložili obe slovenski stranki nujna predloga. Prvega utemeljuje d r. F c r j a n č i ö, drugega pa d r. Š u s t e r ši č, ki tudi nujno predlaga, n;»j se pomaga po elementarnih nezgodah prizadetim krajem; da se pozove vlada, da odpomore razmeram pri uradnem korespondenčnem uradu, ki je poročal neresnice o deželi kranjski; deželni zbor naj protestira proti postopanju državne policije povodom opravičenega odpora hrvatskega naroda proti Khuenu-Hedervarvju: in da vlada izposluje sprejem deželne vse-učiliške deputacije pri cesarju. — Krek o razmerju naše državne polovice do Ogrske, glede osuševanja ljubljanskega barja, o kmetijskih stanovskih zadrugah, o pre-osnovi službenega razmerja deželnih uradnikov. — Žitnik glede izseljevanja, premembe lovskega zakona in glede avtonomnega carinskega tarifa za avstrijske dežele z ozirom na jasne ogrske težnje po gospodarski samostojnosti. — Dr. Schweitzer glede porotnikov in glede dopusta vojakov kmetskega stanu. Ob poltreh popoldne zaključi deželni glavar sejo. PODLISTEK. Kmet Jur na političnem potovanju. Dragi Gaspari Predeli začneš brati tole pismo, preberi še enkrat moje zadnje pismo in vedel boš takoj, zakaj pričnem kar takole: Bila je lepa, šmentano lepa noč, ko sem cincal iz mesta po prašni cesti. Bilo je svetlo skoro kakor podnevi, kajti na nebu se je gugal semintja med drobnimi belimi oblački širokolični mesec kakor da bi bil kdo izpustil skledo kislega mleka tja doli po skrivnostno šumeči Savi. In ta širokolični mesec je gledal naravnost doli name ter se tako vražje hudomušno režal in smejal, da nikoli takega! «Ali se meni smeje?* se nevoljno vprašam in jezno vzdignem stisnjeno pest proti mesecu. V tem hipu se mi ta še bolj žareži, potem pa se skrije za oblak kakor da bi se zbal moje grče ve pesti. «Najbrž se meni smeje, ker gleda vedno name! In skril se mi je, ker ima slabo vest! Da bi ga strela razklala! Saj menda vendar nisem videti tako neumen in smešen!» Premišljeval sem dalje: Morda je res odveč in ne najpametnejše, da si belim glavo s skrbmi in delam ta nočni izprehod zaradi svoje katoliške Mice. Ali to delam le vsled tega, ker sem previden ter izkušen človek in tudi toliko brihten, da vem, da mi je Bog zato dal glavo s petimi čuti, da tudi sam kaj vidim, slišim, voham, šlatam in mislim ter ne prepuščam tega opravljati zase drugim kakor naši preverni gorenjski kmetje. Vsekako je po mojih mislih bolje in pametneje dvakrat ali trikrat namesto enkrat premeriti pot med mojim domom in Kranjem, kakor pa izgubiti vse svoje živo in neživo premoženje. Zakaj so v Švici kmetje bogati. Konec . . . Švicarji porabijo svojo zemljo za koristno domačo živino, ki jim je pomagala do visoke izomike. Pri nas pušča država, da se na stotine kmetijskih posestev pokupi in pušča v goščavo za divjačino in lov in se leto za letom sili na stotisoče ljudi k izseljevanju. Nam še manjka najpotrebnejšega: gospodarskega razuma in večje omike, ki vodita do gospodarske samostojnosti in prostosti. Oe človek prečita to planinsko gospodarsko poročilo, se ga polasti skoraj zavist in nevoščljivost. Povsodi se vidijo pri kmetih zadovoljni in veseli obrazi, vse lahko diha in živi, vse deluje skupno za pro-speh in blagostanje in omiko. Pri nas začenjamo šele sejati seme strokovne omike, tam na Švicarskem že žanjejo sadove svojih trudov. Pri nas se kmet na ozkih krajih trudi s celo trumo pomočnikov, da pridela nekaj zrn žita, švicarski kmet kosi na enaki zemlji brez težav po trikrat do štirikrat na leto. Pri nas živina na planinah dostikrat silo trpi in srada, ali divjačina vso travo popase, na Švicarskem je za vse preskrbljeno in se živina lepo in skrbno redi, da jo je veselje gledati; povsodi se pač vidi delovanje umnega in izomikanega duha in pridnih in neumornih rok. Planine so skoraj vse zbolj-šane, t. j. preskrbljene z vodotoki za napajanje, za namakanje pašnikov, za osuševanje, grmovje je posekano in iztrebljeno, najboljša trava nasejana, primerni poli so napravljeni, pašniki so razdeljeni in gnojeni, za prenočišče živine je preskrbljeno primerno zavetje, napravljene so primerno mlekarnice in sirarnice, povsodi je delo prav razdeljeno in prihranjeno; načelo je: hitro pridelovati, mnogo prodajati in vsled tega svoj dobiček pomnožiti; izkratka, tu se goji najumnejše in Kaj pomaga zdaj vse zdihovanje, molitev in kletev cerkljanskih kmetov, ki so brez premisleka pustili, da so njih denar v cerkljanski posojilnici šlatali sami hinavsko-pobožni prsti, šlatali tako dolgo, da je skoro ve-3 izginil v sleparske klerikalne malhe! Zdaj morajo primanjkljaj trpeti opeharjeni kmetici! In tako se je na več krajih na Gorenjskem že zgodilo in se bo še zgodilo, ker gorenjski kmetje nočejo in ne znajo rabiti lastnih glav in rok, ampak si jih izposojujejo v farovžih! Tudi brati si ne upajo drugega kakor tiste požlindrane in sleparske katoliške liste, ki izkušajo še nadalje obdržati slovenske kmete in delavce v klerikalni sužnosti in temi. Ako bi raje brali «Gcrenjca» ter se ravnali po njegovih nasvetih, pa bi se lahko izognili vseh takih in enakih nesreč na katoliški podlagi! _ Konec . . . Iz življenja prijatelja Toneta. Ko sva bila s Tonetom še prijatelja, dobim nekega lepega dne pismo sledeče vsebine: „Dragi prijatelj! Znano Ti je, da se vrše v kf^tkem volitve v kmetijsko družbo kranjsko. Znano Ti je pa tudi, da je kmet «naš». Ce je kmet naš, mora postati logično tudi kmetijska družba «naša» ! Sam, kmetski sin, zastavil bodeš gotovo vse svoje sile, da uresničimo opravičene nakane. Za troške ne skrbi! Na dan volitve ob 8. uri zjutraj na svidenje v »črni govedini«. Zdravstvuj! Tvoj prijatelj Tone." Merodajna zame je bila točka: « za troške ne skrbi!» Naravno je, da sem sklenil odzvati se povabilu Tonetovemu, kojega sem občudoval, ne toli radi njegove lepote, ampak radi njegove jeklenosti v značaju. Pravo jeklo je Tonetov značaj, vsaj tako spreminja v raznih prilikah svojo barvo, kakor jeklo v različni vročini. Osodepolni dan je prišel. Obujem se, vržem v črno obleko in nataknem cilinder. Kdor hodi z »^Jspodom«, podoben mora biti gospodu ali pa saj mežnarju. Vprasnem marljivo gospodarstvo, kakršno zmore le takšno, na visoki stopinji izobrazbe stoječe ljudstvo kakor je švicarsko. Zatorej naj noben kmetovalec ne zamudi kupiti si to knjigo in se iz nje učili ali si jo dati razlagati od koga, ki jo razume, mali stroški se poplačajo z obilnimi nauki. V Kranju, 26. septembra. Državni zbor se je sešel minulo sredo. Obljubo je storil slovenski pnslanec Šuklje. Vlada je predložila načrt o premembi brambenega zakona. V njem je samo en odstavek, namreč da se zvišan kontingent vojaških novincev sme poklicati pod zastave, kadar se to zgodi tudi na Ogrskem. Vlada torej še vedno misli na po-množitev stalne armade. Ministrski predsednik je govoril o potrebi nemškega armadnega jezika in dejal, da je izrečena že zadnja beseda, da ostane armada skupna in celotna. Konečno je Korber priporočal, naj se sprejme vladna predloga, ker se po storjenem sklepu tretjeletniki takoj odpuste. Iz deželnih zborov. V vseh deželnih zborih se je sprejel predlog, da se tretjeletniki takoj odpuste iz vojaške službe. V moravskem deželnem zboru se je vložil predlog za zgradbo dveh nori4nic in treh sirotišnic za zdravilišče za jetične in za cena delavska stanovanja. V gališkem deželnem zboru se je pozivala vlada, da čim preje vpelje poljščino kot uradni jezik pri vseh oblastvih in uradih v Galiciji. Malorusi so zahtevali enakopravnost maloruskega jezika. Nemški cesar Viljem II. je dne 18. t. m. prišel na Dunaj, kjer ga je sprejel naš cesar z nadvojvodami. Občinstvo ga je presrčno sprejelo in mu prirejalo povsod ovacije. Dne 21 t. m. je zopet odpotoval v Danzig. Homatije na Ogrskem. Cesar je vnovič imenoval grofa Khuena-Hedervarvja ogrskim ministrskim predsednikom. To je napravilo zopet skrajno neugoden utis. — Zadnje cesarjevo armadno povelje je provzročilo na jo peš v Ljubljano. Okolu osme ure zjutraj vstopim v »črno govedino*. Tone tolažil je že svoj želodec s fino dišečim golažem. Gostilna je bila natlačena s črno gospodo. Nehote šine mi misel, zakaj se pač imenuje gostilna «pri črni govedini*. Vse je vrvelo kot v čebeljnaku, bili smo res »med živimi*. Tone me prijazno sprejme ter naroči takoj zame veliko porcijo golaža in vrček piva. A čedno natakarico, kojo so neprestano oči mlajših gostov poželjivo zasledovale, de, da je golaš pošel, pač pa so še pljučica. «Pljučic pa ne,» odvrne Tone. To osodepolno odpoved repliciral sem jaz, da imam pljučica še raje nego golaš, posebno če se valja notri kanonkugla, po domače cmok. • Veš, Tone,» rečem, dejal je, «,šusgeld' morava zapiti.> In zapila sva ga v »črni govedini* na dan volitve odbora v kmetijsko družbo. Bil je zame nepozaben dan. 406 umljivo dozdeva, kako je mogel przvedeti iz nerazumnih lepakov, kaj laisti pomenijo. Krivda, oh katero se obregne, je menda le ta, da se na željo dopisnika niso napravili tiskani lepaki. Preprosti tukajšnji ljudje so iz napisa »pasji kontumac», kar je predpisalo c. kr. okrajno glavarstvo, prav dobro razumeli, kaj stvar pomenja, ker je bilo pisano v prvi vrsti slovensko. Radi lega menda sploh nihče ni imel škode. Na željo c. kr. okrajnega glavarstva se je objavilo to zaradi tu bivajočih tujcev tujcev tudi v nemškem iti laškem jeziku. Materin jezik se je torej, ker je bil postavljen na prvo mesto, spo-šloval, torej se mu ni godila nobena krivica. Lebar. Iz Gorij se nam piše: Veselica gasilnega društva. V zapiskih društev gorjanskih nahajamo le tumtam zabeležene vesele dneve, katere so priredila društva svojim članom. Dasi je ljudstvo hvaležno za vsako kakršnokoli razvedrilo, vendar se dosihdob v tem eziru ni storilo toliko, kolikor bi se dalo prav zlahka storiti v naših lepih Gorjah. Zato pa smo bili v nedeljo 6. t. m. vzra-doščeni tembolj, ko nas je naše vrlo gasilno društvo presenetilo s tako krasno veselico, kakršne še nismo doživeli v Gorjah. Ves obsežni vrt g. Jana je bil izpre-menjen v idilično gorsko pokrajino, predstavljajoč obče-znani partiji s 1'okluke. Hodeč po senčnatem gozdu slokih smrek privedla te je pot najprej do romantične »Pokluške luknje*, odkoder si moral plezati po dobro zavarovani poti malone po vseh štirih, preden si prišel v pravo »luknjo* ali pravzaprav «cerkev». Ko si do dobra ugledal vse zanimivosti, ti izvestno ni mirovalo srce, da ne bi pohitel še gori k Figovcu med vesele pevce, da se poraduješ ž njim ter izpiješ na njih zdravje čašo dolenjca. A dolgo se ti ni muditi v gostoljubnem domu Figovčevem, kajti še te vabijo dalje k »Mrzlemu studencu* v gorsko kočo, koder točijo slovenska dekleta prave pristne pokluške likere iir kjer se koncertrira vse veselje tega dne. Ko srkaš sladke zdravilne kapljice lam ob žuborečem studencu in poslušaš gorjanske pesmi, ki jih prepeva cilraš slepi Miha, zadone semkaj iz gozda mogočni akordi, prihajajoči iz čistih grl blejskih pevcev. Brž ostaviš »Mrzli studenec* in kreneš v njih bližino, da se tembolj nažiješ prelepega petja. Toliko, da so odpeli, že te čaka mnogo druge raznovrstne zabave: Sreč-kanje, šaljiva pošta, godba, ples . . . vsepovsodi samo veselje! — Pač vsa čast gasilnemu društvu in pa ljubeznivima letoviščarjema iz Trsta (ki sta s svojo požrtvovalnostjo največ pripomogla k tolikim vspehom) na tej vseskozi sijajno vspeii veselici! Jeli, dragi obiskovalec? V ObrambO. Konec ... Kdor pozna naše učiteljstvo, la mora priznati, da ni moglo in ne bo moglo v sedanjih razmerah storiti čisto n>č več nego je storilo. Jaz se upam trditi še več. Trditi se namreč upam, da je storilo naše učiteljstvo v primeri s svojo plačo mnogo več, nego je bilo dolžno storiti. Nekateri ljudje so zadovoljni, če se raztapljajo in izgubljajo trezno sodbo v milosti, ki prihaja od zgoraj; kar nas je pa poštenih delavcev, hočemo pred vsem kruha, a ne formalnih stopenj, hočemo poštenega plačila, a ne dnevnikov, hočemo zasluženega priznanja, a ne nezasluženih pohvalnih dekretov. Do teh zahtev nas je pritiralo težko življenje, ki leži za nami, prepojeno z znojem, venčano s trnjevo krono, ki jo je spletel boj za obstanek. Oči, ki bi morale videti to težko življenje, da bi nas potem umele, ga ne vidijo, ker nemara mislijo, da posadi tudi vrtnar, ki hoče imeti sadii, drevo v zrak, a ne v plodno in pognojeno zemljo. S takozvano Hubadovo dobo — naj govorim odkritosrčno ! — je zavladalo v vladajočih .in odločujočih krogih popolnoma napačno mnenje, da je dovolj, če se naklada učiteljstvu dan na dan več dela, a za izboljšanje njegovega gmotnega stanja ni treba pod milim Bogom storiti ničesar. Če človek pove jasno, kako stoje stvari, takrat piše uradni list, da je to učiteljstvu v kvar. Že iz tega lahko črpamo dokaz, da nas ljubijo, da kar gi-nejo od same zadivljenosti v nas. Ker smo slučajno tudi učitelji navadni ljudje, ki rabimo redilnih snovi, če hočemo delati, smo stavili za- htevo, da nam dado plače, ki nam jih določa že zakon, dasi samo v širokih konturah. Dokler ne ugode tej naši zahtevi — in kdaj bi že lahko! — bo težko govoriti z nami. Izrekati sodbo, je lahka stvar. Bagatelizovanje ni bilo še nikoli produkt velikih duhov. Pameten človek išče dobo, bodri in dviga. Hazumnik računa z razmerami, kakršne so. Otroci sanjajo o deveti deželi in o začaranih kraljičinah. Potemkinovih vasi ne kaže zidati na šolskem polju. Nam je treba trdnih funda-mentov. Vzgoja je sploh nekaj abstraktnega. Razvitek bodi počasen, korak za korakom. Vsako prehitevanje se prav gotovo maščuje. Ljudi napravlja konfu7ne in nervozne in se zaključuje z negativnimi vspehi. In naše učiteljstvo je s šolarji vred zaradi neprestanega napora bolno, nervozno. Težko dobiš med nami mirnega človeka. To beganje semintja, ta birokratizem, ki se čim bolj ščeperi po naših šo'ah. ta strašni forma-i lizem, ki nam jemlje individualnost in preti prikrojiti ves naš pouk po enem kopitu — ne more imeti dobrih posledic, čeprav govore, da so to zahteve moderne šole. Pomniti pa je treba, da ni moderno naziranje sad hipnega razpoloženja, da ni edino pravo samo to, kar nam usiljujejo višji, nego da je treba vprašati za svet tudi one, ki imajo sicer manjše šarže, a večje izkušnje. Tako bi človek »Narodovemu* člankarju lahko še marsikaj napridigoval, a bilo bi to zanj biezvspešno in dolgočasno. To bo pa vendarle verjel, da ima vsak stan dobre in slabe člane, tako uradniški, duhovniški, vojaški in seveda tudi naš. »Narodovemu* člankarju pa je treba tudi povedati, da ne ustvarjajo izjeme pravila. On goji zaradi mene lahko prijetne misli, da je izmed najboljših najboljši, zasanjalo pa se mu bo nemara vkljub temu, da imamo na pr. tud'. med nadzorniki — torej med cvetjem svojega stanu! — ljudi, ki bi se človek vedno ne odkril pred njimi. Tako je torej slabosti povsod dovolj, zakaj vsi smo ljudje. Zloben pa je tisti, ki išče samo slabe strani ter jih potem razkriči in nastavi po slovenski zemlji kot strašila, ki odvračajo simpatije od nas in nas potiskajo v mrzle sence nazaj, od koder nas je dvignila lastna energija, nikdar in nikakor pa ne katerakoli šolska oblast. Kdor nepristransko sodi naša dela in pozna tudi našo stanovsko organizacijo, ta mora imeti spoštovanje pred nami, ta nam mora dati častno izpričevalo: Kranjsko učiteljstvo ni živelo zaman! Na izpričevanje kličemo rahko ves slovenski narod, ki ceni danes knjigo in pero bolj nego jo je cenil kdaj prej. Dogaja se tudi že ne preporedkoma, da hodijo ljudje mimo šol in se odkrivajo. Zakaj šola je svetišče. Kar ima, si je pridobilo kranjsko učiteljstvo samo in pošteno. Niti drobtinice kruha mu ni še bilo podarjene. Dogodi so sicer, kar nam pričajo tudi imenovani članki, da pride neobjektiven sodnik, ki izreče preko razmer in odnošajev uničujočo sodbo! Vkljub temu pa bo stopalo kranjsko učiteljstvo tudi v bodoče pogumno naprej, da še nadalje sveto služi sveti domovini! _ Engelbert GangL Novlčar. Na Gorenjskem. Vabilo na naročbo. Cenjene naročrike »Gorenjca*, katerim preteče s prvim oktobrom četrtletna naročnina, prosimo uljudno, da čimpreje obnove nadaljno naročnino, da jim pošiljanje lista ne prestane. V kranjsko gimnazijo se je letos vpisalo 364 dijakov, in sicer v I. razred 70, v II. razred 58, v III. razred 55, v IV. razred 47, v V. razred 48, v VI. razred 29, v VII. razred 34 in v VIII. razred 23 dijakov. Prvi trije razredi se bodo radi prevelikega števila učencev morali deliti. V šolskem letu 1900/1901 je bilo na tem zavodu 509, v 1901/1902 455 in v 1902/1903 389, letos pa jih je samo 364. Število obiskujočih učencev pada torej od leta do leta. Kdo je temu vzrok? Poročil se je minuli pondeljek v Šiški g. Peter Šlegel, železniški asistent v Kranju, z gospico Snojevo. Čestitamo! Osebne vesti. Prestavljen je v Tržič g. Lenart Zupan, kapelan v Šmariju. — Župnim upraviteljem v Sorici je imenovan g. Matej Sušnik, kapelan v Selcih. — Za župnijo Lese je prezentirari ondotni župni upravitelj g. Franc Blei weis. — V pokoj stopi po 45. službenem letu g. Franc Teran, župnik v Ljubnem. — Stavbeni pristav c. kr. stavbenega vodstva na Jesenicah g. Karl Pick je prestavljen v Hartberg. — Začasnim učiteljem na Vrhniki je imenovan g. Ivan Strekelj, dosedaj v Sorici. — V Presko pride začasni učitelj iz Škofje Loke g. Ivan Repovš. — K sv. Lenartu nad Škofjo Loko je imenovana gospica Antonija Rakovec. v Zalüog v selški dolini gospica Marija Franlar in v Soro gospica Jerica Bizjak. Iz Zaliloga gre v Sorico učitelj g. Jožef Primožič. Naročena ljudska volja. Minuli teden tik pred deželnozborskim zasedanjem je »Slovenec* strašil z izjavami nekaterih občinskih odborov, v katerih pozivlje duhovnike, naj izposlujejo, da županstva nemudoma skličejo seje ter sprejmejo dve resoluciji, namreč, da se ne smejo vojaki-tretjeletniki pridržati čez 1. oktober v armadi in da se izpremeni volilni red v deželni zbor kranjski in deželni red v smislu splošne in enake volilne pravice, ker je to soglasna želja ljudstva. Prav dobro je to počenjanje označila goriška «Soča», ki pravi: Te izjave so bile naročene in imajo prav zvit namen. Uredništvo «Slovenca» je razposlalo na duhovnike po Kranjskem pozive, naj izposlujejo, da županstva nenadoma skličejo seje ter sprejmejo omenjeni dve resoluciji, to se pravi: Klerikalne občine morajo po naročilu iz Ljubljane sprejeti to, kar jim predlagajo, kar sveti možje v klerikalni stranki iz Ljubljane nujno potrebujejo — pomoč za olepšanje obstrukcije in tistih neumnosti, katere mislijo zopet uganjati v deželnem zboru. Klerikalci so prepričani, da je obstrukcija. katero uganjajo, nezmiselna in kmetu skrajno Škodljiva, vsled tega pa se že naprej zatekajo h kmetu, da jim da v roke orožje, s katerim se potem borijo proti njega lastnim koristim. Kmeta treba preslepiti, nafarbati in nahujskati — potem so gospodje na dobrem, da smejo uganjati v deželnem zboru, kar hočejo.* In res so dobili na te limanice okrog GO izjav. Med njimi je bilo seveda tudi nekaj gorenjskih kmetskih občin. Na občno presenečenje pa je moralo brati uredništvo «Slovenca» izjavo občinskega odbora v Rovih (kamniški okraj), v kateri se pravi, da naj se volilna pravica ne dovoli in se volilni red ne izpremeni, ker to ni želja ljudstva. Na več krajih so prišli na sled pravemu sleparstvu, namreč v Mošnjah,Turjaku, Studencu in Št. ridu na Dol. njskem kjer je župan brez vednosti ondot- nega odbora odposlal tako izjavo. V Stari Loki je endotni klerikalni župan kar na svojo roko po zahtevanju kipelana Stazinskega poslal tako izjavo Govoril je torej kapelan in ne ljudstvo. Tako se pač dela ljudska volja! Zrelostni izpit na tuk. gimnaz'ju je delalo v jesenskem terminu 5 učencev; eden iz vseh predmetov, 4 pa samo iz jednega. Napravili so ga vsi, in sicer: Andrej Klobučar, Josip Kodrič, Franc vitez pl. Premerstein, Franc Rozman in Anton Veber. Vseh abiturijentov je bilo letos 25. Seja kranjskega občinskega odbora od 25. t. m. Župan naznani, da je deželna vlada z ozirom na novo javno mestno klavnico z odlokom od 19. avgusta prepovedala uporabo dosedanjih in napravo novih zasebnih klavnic, da je potrdila tarif h klavničnemu regulativu in dovolila, da se stara klavnica uporablja začasno kot infekcijski hlev.. Nadalje poroča župan, da se je 10. t. m. vršila tehnična kolavdacija radi prizidka pri gimnazijskem poslopju, da je okrajno glavarstvo dovolilo uporabo novih prostorov in da se je stavbinskemu podjetniku J. Fusotu izplačala za dovršeno zgradbo dogovorjena svota 24.200 K. — Na županov poziv je gimnazijsko ravnateljstvo določilo zastopnikom profesorskega kolegija v odboru dijaške kuhinje gg. profesorja A. Jeišinovičain A. Zupana. — Občinski odbor dovoli »Meščanski godbi* v Kranju podpore 200 K, za leto 1903. — Neka prošnja za domovinsko pravico se vrne prosilcu s pozivom, da pojasni rodbinske razmere. — Iz obširnega poročila odbora dijaške kuhinje — ki se bo itak tiskano izročilo interesentom — posnamemo, da letni zaključek za šolsko leto 1902/1903 kaže 407 primanjkljaja 220*37 K, zlasti zato, ker je vsled obstrukcije že drugo leto izostala deželna podpora. Občinski odbor vzame poročilo odobruje na znanje, da ab-solutorij dosedanjemu odboru dijaške kuhinje, voli pre-gledovalcem računov občinska odbornika A. Korošeca ter J. Majdiča, izvoli iz svoje srede zastopnikom v novi odbor obč. svetovalca V. Majdiča in obč. odbornika dr. E. Šav-nika ter A. Šlambcrgerja in izreče odstopi vsemu odboru zahvalo na požrtvovalnem ter trudoljubnem delovanju. — Obč. odbor sklene, da se za uporabo novozgrajenih ograjnih prostorov za hrvaške prešiče na živinskem trgu ne zahteva nikake pristojbine. — Odbor potrdi računski zaključek javnega mestnega kopališča s prebitkom 194*54 K, izreče zahvalo upravnemu odboru, imenuje pregledo-valcem računov občinska odbornika A. Korošeca ter J. Majdiča in sklene, da se vsakoletni prebitek iz kopališča, pričenši s tekočim letom, plodonosno nalaga kot fond za nameravano gorko kopel. Nato župan zaključi sejo. Pri dopolnilnih volitvah za pridobninski komisiji III. in IV. razreda v političnem okraju kranjskem so se udeležili dne 24. t. m. v tretjem razredu izmed 4 volilnih mož trije, v četrtem razredu izmed 79 volilnih mož 06 mož volitve. Izvoljen je v III. razredu — za dobo 4 let — članom pridobninske komisije g. Konrad Pecher, trgovec v Škofji Loki, in namestnikom g. Lovro Sušnik, gostilničar in pek v Škotji Loki. OJ dosedanjih članov ostaneta še nadalje za dve leti v komisiji g. Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranju, in Anton G lobočn i k, gostilničar v Tržiču; od namestnikov ostaneta še nadalje za dve leti v komisiji gospoda Ferdinand Pollak, trgovec v Kranju, in Frid. R a n t h, c. kr. davčni oficijal v Kranju. Razen teh bo imenoval še finančni minister enega člana in enega namestnika, katerih imena se objavita svoječasno. V IV. razredu sta izvoljena za dobo 4 let članom pridobninske komisije g. Matevž Barle, župan in branjevec na Lužah, in g. Ignacij Cadež, gostilničar v Srednji vasi pri Poljanah. — Od dosedanjih članov ostaneta še nadalje za dve leti v komisiji gospoda Jožef Golob, gostilničar v Šenčurju, in in g. Franc Šli bar, trgovec v Selcih, od namestnikov ostaneta nadalje še za dve leti v komisiji g. Matevž Kern, gostilničar v Cerkljah, in Ivan Cof, prodajalec smodnika v Kranju. Razen teh bo imenoval finančni minister še dva Člana in dva namestnika, katerih imena se objavijo svoječasno. Člani društva «Union* se — kakor smo napro-šeni — opozarjajo, da imajo le v mestu Kranj stanujoči brezplačno zdravljenje, če so bili že štiri mesece zavarovani. Podporo dobe šele črez šest mesecev od dneva vstopa računjeno. Poročil se je minulo sredo g. Ivan Štupica, učitelj v Dražgošah, z gospico Ivanko Jelene iz Dražgoš. Čestitamo! Volitev občinskega odbora v Puštalu. Pri zad >ji občinski volitvi je bil izvoljen županom Luka Dagarin, posestn;k v Puštalu; občinskim svetovalcem pa Janez Sever, posestnik v Puštalu; Valentin Sušnik, posestnik na Breznici; Andrej Dolenec, posestnik v Zapot-nici, in Pavel Demšar, posestnik v Logu. Telovadno društvo »Gorenjski Sokol*. (Društvena knjižnica.) Predlansko leto ustanovljena društvena knjižnica se je tekom dveh let jako lepo razvila. Skupno število knjig znaša sedaj 628; med njimi je 538 slovenskih, 47 hrvatskih in 43 nemških. Med slovenskimi se nahajajo Jurčičevi in Kersnikovi spisi, nadalje Knezova knjižnica, zabavna knjižnica Slovenske matice, slovanska knjižnica i. t. d. Knjižnica razpolaga s č:tivom za odrasle kakor tudi za gojence. V prvem letu je čitalo 57 članov in 19 gojencev 462 knjig, zadnje leto je čitalo 65 članov in 21 gojencev 497 knjig. Knjižničarjeva ura je vsako sredo od 8.—9. ure zvečer. Koncem navedem nekaj točk iz knjižničnega reda, ki se tičejo čilateljev: § 3.) Knjige se posoja vsem članom ter gojencem, ki se zavežejo za nepoškodovano vrnitev, in povrnitev cene v slučaju izgube. Drage knjige se izposojajo samo v društvenih prostorih. § 4.) Knjige se izposojajo brezplačno, toda prostovoljni pri- 408 spevki se hvaležno sprejemajo. § 6.) Vsaka izposojena knjiga se zaznamenuje v posebni knjigi s pripombo imena in naslova izposojevatelja. § 9.) Več kakor dve knjigi naenkrat ni dovoljeno izposojevati. § 10.) Vsak čitatelj je dolžan povrniti izposojeno knjigo redno in v takem stanu, v kakršnem si jo je izposodil; ako je ne vrne tekom štirih tednov, opominja ga knjižničar pismeno in ako tudi na ta opomin ne vrne knjige, smatra se knjiga za izgubljeno in on jo je dolžan poplačati. Kdor pa knjigo, kakor si že bodi, pokvari, je dolžan poravnati škodo z nabavo novega iztisa enake vrednosti ali pa I povračilom kupne cene in vezave; pri manjših poškodbah se lahko določi tudi manjša odškodnina. {$ 11.) Knjige se ne izposojajo takim, ki še niso vrnili izposojenih knjig. Stud. phil. Gvidon Sajovic, tč. knjižničar. Iz kranjskega deželnega zbora. Vsled občudovanja vrednega samozatajovanja in prijenljivosti večine deželnega zbora se je doseglo — kakor je razvideli iz razprav prve seje deželnega zbora — nekako sporaz-umljenje med strankami. — Večina je lojalno ugodila po številu sicer najmočnejši stranki večje zastopstvo v odsekih, nad čemur so se klerikalci tako togotili, pa tudi izpremembo deželnega volilnega reda je sprejela zbornica soglasno. Ogromno dela je nakopičenega, ki Čaka rešitve deželnega zbora, in prebivalstvo bo gotovo hvaležno, ako bo deželni zbor pričel z resnim delom. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Iz Vokla nam poročajo, da je priredilo ondotno jbraževalno društvo dne 18. in dne 20. t. m. veselico s srečolovom. Vodja te družbe je učitelj Kos. Ravno ob pričetku šole je priredil veselico, da je pobral otrokom denar. Rabili bi ga namreč bolj za šolske potrebe. To društvo je dobro za vse. Ono vsprejine moške in ženske člane, samo da prinese denar. Ženske so že toliko izobražene, da jim kranjske zemlje ne diše več, odslej jih bodo menda dobivale iz Ljubljane. Veseli zmagi. Polom klerikalnih konsumov je začel odpirati kmetom oči. Iz Poljan nad Škofjo Loko se poroča, da je ondi pri zadnji občinski volitvi zmagala narodno - napredna stranka brez vsake agitacije. Tudi v sosedni občini Trata so pri občinski volitvi zmagali naprednjaki. Gorelo je dne 14. t. m. pri posestniku J. Rozmanu v Bohinjski Bistrici. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Ogenj, ki je pretil s precejšnjo nevarnostjo, je omejilo ondotno gasilno društvo. Rozman ima škode okrog 3000 kron, zavarovan pa je bil le za 2000 kron. Trgovcu Josipu Brugarju, ki je imel svojo prodajalno v hiši Rozmana, je zgorelo blago, vredno 4000 kron. To blago pa je imel zavarovano za ravno toliko svoto. Umrla je minulo nedeljo v Zgornji Šiški gospa Avgusta Hudabivnik, soproga zavarovalnega nadzornika. Katoliški dom v Ljubljani bo dne 7. oktobra t. I. na dražbi prodan. Poslopje le cenjeno na 136.000 kron, najmanjši ponudek je 68.000 kron. Štiridesetletnica ljubljanskega »Sokola* se vrši jutri v nedeljo. Ob enajstih bo slavnostni govor starosta dr. Ivana Tavčarja, narodne dame pripno na to krasen trak. Dr. Viktor Murni k poroča o pravilih zveze sokol-skih društev. Po skupnem obedu se vrši ob polpetili v telovadnici javna telovadba. Slavnostni komers zvečer ob osmih bo v »Narodnem domu* zaključil ta dan. Na jutrišnjo tombolo opozarjamo slavno občinstvo v mestu in okolici, da se taiste udeleži v mnogobrojnem številu. Gisti dohodek je namenjen za gasilske potrebe. Dobitki naj se izvolijo oddati g. K. Jagru ali pa v trgovini g. Ferd. Sajovica. Drobiž z Gorenjskega. V Ribnem ustanavljajo novo gasilno društvo. — Umrl je minuli torek v Ljubljani v ,Leoninumu4 grof Alfonz Paar, zet kneza VVin-dischgratza. Grof Paar je bival na Bledu, kjer je obolel in so ga morali prepeljali v Ljubljano. Ondi se je moral podvreči nevarni operaciji, kateri je podlegel.— Kmetijska družba v Lescah napravi v nedeljo dne 4. oktobra v gostilni g. Jos. Wuchererja tombolo. Začetek ob Štirih popoldne. Križem svetn. V Idriji se je minuli petek slovesno otvorilo novo poslopje mestne realke. Otvoritve se je udeležil tudi deželni predsednik baron Hein, poslanca dr. Tavčar in dr. Majaron in drugi dostojanstveniki. Kurja kolera se je pojavila v Vojni vasi v okraju črnomaljskem na Dolenjskem v 16 hišah pri 127 kokoših. Skandal v ogrskem državnem zboru. Še nikdar se ni zgodilo v ogrskem parlamentu, da bi bil kak poslanec rabil tako žaljive besede, kakor jih je te dni poslanec Barabas, ki je zaklical: »Ne verujemo kraljevi besedi!* Skoro vsi poslanci so kakor dhji planili raz sedeže ter vpili: »Na vislice ž njim! i. t. d.» Ker se poslanec Barabas na poziv predsednika ni hotel opravičiti, je predsednik nad njim izrekel najostrejšo kazen: protokolirani ukor. čudne govorice — kakor se nam piše z Dunaja — krožijo istotam. Ogri upajo pridobiti sina nemškega cesarja za ogrskega kralja. Pravijo, da zna dobro ogrski, bolje kakor pa naš prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prva žrtev ogrske obstrukcije. V »Soči* čitamo, da so v Budjevicah poslali vojaka Antona Pličko po vodo iz vojašnice. Prišedši do studenca, je vrgel vrč podčastniku pod — noge ter zaklical: »Nočem dalje služiti!* Nato je zbežal. Vojak na straži mu je trikrat zaklical, naj postoji, potem pa ga je — ustrelil. Velikanski požar je bil v mestu Zlocgovu v Galiciji, kjer je zgorelo več kakor 000 hiš in nad 500 gospodarskih poslopij. Do 700 oseb je brez strehe in kruha, 9 oseb je zgorelo, več se jih še pogreša. Tedenski sejem v Kranju dne 21. t. m. Prignalo seje 559 glav goveje živine, 18 telet, 205 prašičev, 112 ovac, 15 koz, 314 buš, 3 konj. — 50 kg: pšenice K 775, prosa K 6 50, ovsa K 550, rži K 6'—, ajde K9-—, ječmena K 550,fižolribničan K 9*—,koks K 1050, mandalon K 7-50 do K 7*75. Zahvala in vabilo. Pri odhodu iz Kranja se vsem svojim cenjenim gostom najtop-ljeje zahvaljujem za vso izkazano mi prijaznost in obisk moje gostilne. Dalje se tudi priporočam, da cenjeno občinstvo tudi zadnjikrat, v nedeljo, dne 27. t. m. pri plesni veselici v obilnem številu poseti mojo gostilno. Josipina Kleinstem 191—1 gostilničarka pri Triglavu. Stanovanje in mesečna soba na željo tudi s hrano se takoj odda. Kje? pove upravnistvo »Gorenjca*. 192—1 Lepa meblirana soba se proti zmerni najemščini takoj odda. Kje? pove upravni tvo »Gorenjca*. 193—1 Gospica z dobrimi spričevali želi vstopiti kot blagajničarka ali komptoaiistinja v Kranju ali kje v bližini. Natančneje se izve v upravništvu »Gorenjca*. "Gospod" išče v Kranju stanovanje s prostim vhodom, z dobro hrano in postrežbo. 187-2 Pismene ponudbe naj *e vpošljejo na upravnistvo »Gorenjca*, 409 v Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—13 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa (.-,7' --:- :'., Ceuiki se dopo^ljejo na zahtevanje zastonj. ,;v ti ►O S* yiinaste peci, hteditnifiz, -Gcmj& 2»a Popelt, /fta&ot tudi ki^c, vaj&e in diuye <^ Ii nad te i2»3e(4e v uo^fv Uarualv, t&pe&n^ in cene -pripotoca ptva in naj,vecj,a tovavna peci j in gfinaotilv izdelkov 115-19 R. LANG, Ljubljana (Kollzej) tovarnn za modroce r.a p9rn,4 in posteljno opravo, saloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev. posteljne ulooe, zrcal, podno otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) is soDno opravo 94—23 po najnižjih cenah. Cenika s 300 podobami poiljt zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje točno. I. Sittier, um Kikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fin o kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3"75, najfinejša znamka, gld. 650. 140-14 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. J. Cenčic, zaloga obuvat Škofja Loka it. 93 ' 184—3 priporoča obuvala lastnega izdelka kakor najmočnejše in tudi lahke črevlje. Vsakršna naročila H izvršujejo točno in po nizki ceni. | Gričar & Mejač ^ Ljubljana, Prešernove ulice o | Velika zaloga zgotovljenih oblek ^ za gospode, dečke in otroke I konfekcije za dame. % ^ % Solidno blago po čudovito nizkih cenah g Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 190—2 C. kr. priv. tovarna stro.ev, brizgalnic kmetijskih strojev, I, moravska mehanično tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smichow - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop uiica 9 priporoča 15—36 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, i patentom proti zmrslini in s priredbo, da tiste na obe strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno • Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 410 2)ekleta katera žele lepe, trpežne in po nizki ceni masne knjižice! Pri meni se dobe najlepše in najfinejše za 1 gld. 60 kr., take, ki so prej veljale 3 gld. 6° kr. Pavel Bizjak, Kranj 118. 186—2 glavni trg. zraven velikega vodnjaka. MLIN s 5 kamni, gospoda) sko poslopje in žaga, 25 mernikov posjanja, od dvth zemljišč frajka za drva, prosta stelja v gozdih tega mlina se da pod ugodnimi pogoji v najem za 6 let. 189—8 Več o leni ?e irve ustmeno ali pismeno pri Alešu Jenku, posestniku na Zgornjem Brrniku, p. Cerklje (Gorenjsko). G. T6nn.es tovarna za stroje, železo in kovino-Iivarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žaginc naprave zvezane neposredno z vratilom. S esaln o-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 117-18 za konjsko silo in uro. JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice it. 4 StavDeno - umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpn* križe, štedilnike i t. d 125-n Špecijaliteta: valjiČni zastori (Rollbalken). izvolite si ogledati v Špitalski ulici št. 5 moj novo urejen, bogato založen auknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, pnuvijen i. t. d — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. 110 (20 R. Miklauc. Loterijska srečka dne 19. septembra t. 1. Trst: 57 82 50 7 1)0 Blag. gosp. Gabrijel Piccoli, lekar, dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII. Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec, katero morem najto-pleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesnih boleznih. Krmin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner, c. kr. davčni blagajnik. w m- 1(3 2B Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko), ti. marca 1898. IV. 170-52 Karel grof Strasoldo. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ivjubl jani Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkas.so menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11-52 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki innakaznicami. Ivan Schindler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje 98—11 obrtne potrebe, (■I <#§ j IPS ^TV Sa» 111%- ISft H Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III./l. Erdbergstr. 12 vsake vrste za poljedelske in kot: mline za sadje in grozdje, stiskal niče za sadje in grozdje, škropilnice za trsj«, poljska orodja, nilatilnice, vitle, tri-jeije, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke 2a vino, medene pipe, ru-mijeve pluče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penerih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseli sestavo v, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi^ na obroke Ceniki z več ko*t 400 slikami brezplačno in fr^nko. Dopisuje se tuli v slovenskem jeziku. Prekupceni in agen tom posebne prednosti! Slav. Šolskim vodstvom 411 se udano priporočam za eenj. naročila šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. bepo po$e$tL>o v Spodnji Besnici št. 25 se radi selitve iz proste roke da v najem. Oddaljeno je eno uro od mesta Kranj in četrt ure od postaje sv. Jošt. Posestvo je na lepem kraju, obsega 44 mernikov posetve, 3 orale travnika ter pašnik in gozd. Vse je v prav dobrem stanju. Hiša z gospodarskim poslopjem je lepo zidana, stoji tik okrajne ceste in je piikladna za vsako podjetje V njej se izvršuježe 6 let prodaja s špecerijski m blagom in toč en j e p i va, špirita in žganja. Tudi je pripravna za gostilno. V najem seda tudi posamezno. 172—5 Natančneja pojasnila daje lastnik Ivan Poličar v Besnici. Dve leseni baraki t pripravni za prenočišča delavcev ob zgradbi železnice, ali tudi za kako obrt, proda Oton Homan v Radovljici. WF Priporočilo. ~VI Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zal oko blaga za moike obleke ter izdelanih oblek in havelokov. Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo slavno občinstvo v mestu in n* deželi izkazalo svojo naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Lovrenc Rebolj 180—4 krojač v Kranju. to O to 62-28 i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom I „POT" peter jKajcHč v pranju. 01 > l/l C* N Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, v o d n e ž a g e, p i 1 e, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vo-zove, železnih peči, Roman- in Portland-eement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, oesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N &> •i BI H m— 2 mm® mm®*®*®*® 412 I O Q O O O Q O Q Q Q '2—39 Kreditno društvo i Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana šf. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V» % brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove. I h,\ja vsako soboto zvečer, de je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti projeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj hrei pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na don> •tane za celo leto 60 vinarjev več. Pomuuezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za otnanila plačuje se za petitVMto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti hipne cerkve. — Upravništvu naj se Magovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga kurworcij • Gortmjca«. Odgovorni urednik (Jasper Eržen. Trska Iv. Pr. Lampret v Kranju.