Psatnina plačana v gotovini. ŠTEV. 242. V LJUBLJANI, torek, 25. oktobra 1927. ■MnoommaHh LETO IV. Posamezna številka Din 1 DNEVNIK Izh&Jn vsak dan opoldne, h vre* S nedelje In praznike. ®e»ečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—* Nesdvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CtfRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po &ufira» Pismenim vprašanjem naj se priloži mumiji za odgovor. Račun pri poštnem ček. urada štev, Komu v korist! Danes se sestane demokratski klub, da zopet enkrat razpravlja, če naj sedanja vladna koalicija ostane, ali pa naj demokratski klub omogoči obnovitev takozvanega demokratskega bloka. Odkar so bile lazpisane septemberske volitve, je to v piašanje stalno ija dnevnem redu in nič ne pomaga, da je bilo to vprašanje že tolikokrat rešeno. Kadar je vlada pred kako važno odločitvijo ali kadar je napovedano v skupščini kako važnejše glasovanje, tedaj pride z matematično točnostjo zopet na dnevni red vprašanje, če naj ostanejo demokrati v vladi ali ne. Bilo bi v resnici čas, da bi demokratski klub že enkrat to vprašanje definitivno rešil, ker sedanja nejasnost ni škodljiva samo za državo, temveč tudi za demokratski klub sam. Kaj se vendar to pravi, če n. pr. glavni odbor demokratske stranke odobri vstop demokratskih ministrov v vlado, takoj drugi dan pa del demokratov nastopa proti vladi! In kakšen smisel ima, če demokratski poslanci glasujejo za verifikacjio radikalnih mandatov, drugi dan pa del njih zopet govori o nasilnih volitvah in sličnem. In kakšen ugled naj ima demokratska stranka, če demokratski poslanci dvakrat zaporedoma glasujejo v skupščini za vlado, takoj drugi dan pa zopet govore, da vlada ne uživa njih zaupanja! Je to nevzdržna situacija in v interesu demokratske stranke same je, da že enkrat definitivno pove, če je za vlado ali ne. Za demokrate in za ves narod 1 i bilo stokrat bolje, ce bi demokrati že v vo-livnem boju razbili vladno koalicijo, če so proti njej, kakor pa da se že dobra dva meseca vleče ta nezdrava igra, da so demokrati danes za vlado, jutri pa Proti. In če je hotel g. Davidovič res Ustanoviti demokratski blok, potem bi na vsak način bolje storil, če bi ga ustanovil že za časa verifikacijske debate, ali vsaj pred izvolitvijo stalnega skupščinskega predsedstva, ne pa sedaj, ko so radikali svojo pozicijo že utrdili. Neprimerno bolj škodljivo ko za demokratsko stranko P« je sedanje nihanje demokratov med vlado in opozicijo za državo in prebivalstvo. Kajti to nihanje ustvarja negotovost, da vsa dela počivajo in da ne pride vlada in skupščina do dela, po katerem vsa javnost naravnost kriči. Ta nejasnost in negotovost pa ni samo škodljiva, Temveč tudi absolutno napačna. Vlada je dobila pri volitvah od naro-ra zaupnico, da dovrši program, vsled katerega je bila prejšnja skupščina razpuščena. \ s. argumenti, ki jih danes navajajo nekateri demokrati proti koaliciji z demokrati, so bili znani že pred Molitvami. lil če se ti argumenti za demokrate odločilni, potem jim sploh ni bilo treba sklenili koalicije z radikali in naj bi že pred volitvami ! /pili v koalicijo z Radičem in Pribičevičem. Ne gre pa, na volitvah nastopati proti Radiču in 1’ribičeviču in z radikali, po volitvah pa proti radikalom z Radičem in Pribiče-v’čem.. Taka nedoslednost ne more ro-"'M nič. dobrega in mora lastno stranko Pokopati. Danes govore zagovorniki takozvane-fia demokratskega bloka, da Im ta izvedel izenačenje davkov. To je čisto praznil obljuba. Izenačenje davkov more izvesti samo radikalno-demokralska koa-Jicija, ker so od izenačenja, če naj ima to kaj smisla, Srbijanci tako prevzeti, da »e morejo prevzeti odgovornosti za zvišane davke ne sami radikali, še manj pa sami demokrati. Zvišanja davkov v Srbiji morajo bili krivi radikali in demokrati, da to vprašanje ne bo potem vo- Večina demokratov za vlado m Marinkoviča. Beograd, 25. oktobra. Prilike v Demokratski zajednici bodo najbrž že danes razčiščene. Del demokratov gre za tem, da se debata o vseh spornih vprašanjih raztegne na nekoliko dni, da bi tako bila dana možnost, da se vsi spori temeljito razpravljajo in da bo končna odločitev čim stvarnejša. Toda Marinkovič v dogovoru s svojimi prijatelji in z Vuki-čevičem ne bo dopustil, da bi se posvetovanja raztegnila na nekoliko dni, temveč bo zahteval, da se klub, ko bo za-vršena glavna debata, opredeli, ali je za njegovo politiko ali pa za politiko bloka demokracije. Marinkovič in Vukičevič bosta imela jutri, ko se sestane parlament, popolnoma razčiščeno situacijo, ker se jutri volijo stalni skupščinski odbori. Kako so prilike v Demokratski zajednici težke, se vidi tudi iz tega, da je I bil Marinkovič v soboto pripravljen po-j (iati ostavko z vsemi demokratskimi mi-! n i stri, a se je temu uprl Kumanudi, ki je največji nasprotnik Davidovdčeve politike. Kumanudi je odklonil Marinkovičev predlog s tem, da je rekel, da demokratskim ministrom ni treba dati ostavke, ker se lahko branijo v demokratskem klubu tudi s svojih ministrskih položajev. Marinkovič je motiviral svoje stališče s tem, da smatra za potrebno, da stopijo ministri pred klub kot enakopravni elani, ki l>i imeti nevezane roke. — Sedaj ne bo prišlo do ostavke demokratskih ministrov in tako bodo ti stopili v tem svojstvu pred klub. Vladni krogi zatrjujejo, da bo imel Marinkovič sigurno večino proti Davi-doviču. A ko bi pa bila večina za Davidoviča, bo izzval Marinkovič skupno z dr Spahom tako situacijo, da se bo moral Da-vidovič neizogibno odločiti, ali se popolnoma pokori ali pa razcepi stranko. Ako ostane Davidovič v manjšini, bo zahteval Marinkovič, da se da njemu, ker prevzame vso odgovornost za poli- j tiko stranke, popoino zaupanje in bo zahteval, da se v vse odbore v skupščini delegirajo ljudje, ki se strinjajo z Ma-rinkovičevim nazaranjem. Ako pa ostane Voja Marinkovič v manjšini, zagotavljajo vladni krogi, da se more pričakovati prej cepljenje kakor pa ostavka demokratskih ministrov. Vladni krogi mislijo, da bodo končno vendarle zmagali in da je situacija njim v prid. RADIKALI ENOTNI. Medtem ko se prilike med demokrati tako razvijajo, so v radikalnem klubu vsa vprašanja za sedaj stopila v ozadje. Opazilo pa se je, da se je včeraj vršilo več konferenc med predstavniki poedi-nili radikalnih skupin. Te konference se vrše po naročilu samega Vukičeviča, ki gre za tem, da osigura položaj današnje vlade v radikalni stranki. Vukičeviču je na tem, da se pomirijo vse radikalne frakcije in da bi v klubu ne bilo nezadovoljnežev. Iz okolice Vel je Vuldčeviea zatrjujejo, da je Vukičevič sklenil, da po vol it vi stalnih odborov v Narodni skupščini izvrši rekonstrukcijo svojega kabineta in da spravi v vlado predsednike vseh radikalnih frakcij in da se tako manifestira edinstvo radikalne stranke. Kot kandidata za vstop v vlado se imenujeta Krsta Miletič in Miša Trifunovič. Razen tega bo postavil Vukičevič v stalne odbore najmočnejše ljudi iz kluba in vse tiste, ki jih ne more vzeti v kombinacijo kot ministre. Pri rekonstrukciji bi izzstopili iz vlade minister za pravosodje dr. Subotič, ki bo postavljen za predsednika zakonodajnega odbora. Iz vlade bi nadalje izstopil minister narodnega zdravja Aca Savič, minister ver Obradovič, a Velja Popovič bi naj dobil o priliki rekonstrukcije vlade en port-felj. . Upor v Albaniji. London, 25. oktobra. Službena angleške brezžična postaja javlja iz Albanije, da se je uprlo nekoliko albanskih plemen, ki delajo Ahmed beg Zoga odgovornim za umor Cena bega. AHMED PROSI ITALIJO NA PODLAGI TIRANSKEGA PAKTA ZA POMOČ. Pariz, 25. okt. Vesti o novi vstaji v severni Albaniji, ki so prispele iz Londona in z Dunaja, so vzbudile v diplomatskih krogih veliko pozornost. Informacije, s katerimi se potrjuje, da je Ahmed beg Zogu na temelju tiranskega pakta zaprosil pomoč, so delovale vznemirjajoče. Intervencija Italije na Balkanu bi povzročila največjo napetost v mednarodnem položaju. PRED SKLENITVIJO ZVEZNE POGODBE S FRANCIJO. Beograd, 25. okt.’ Včeraj je bilo pri ministru zunanjih poslov nekoliko diplomatskih posetov. Zlasti se je opazilo, da se je dalja časa mudil v ministrstvu francoski poslanik Darde. V dobro poučenih krogih se trdi, da so ti pogosti poseti Dardea pri Marinkoviču v zvezi s paktom prijateljstva med našo državo in Francijo. V diplomatskih krogih mislijo, da ne gre samo za pakt prijateljstva, ampak za zvezo s Francijo in se veruje, da bo sklenjena zvezna pogodba v najkrajšem času. Včeraj je posetiI Marinkoviča tudi češkoslovaški poslanik Šeba in ga informiral o preiskavi, ki se vodi v Pragi zaradi umora Cena bega. POIOLEN SPORAZUM MED RADIKALI IN MUSLIMANI. Beograd. 25. oktobra. Vlado Andrič je izjavil, da je z dr. Spahom uredil 1(X) vprašanj, ki se nanašajo na Bosno in Hercegovino. Kar se tiče uradnikov, se ti ne bodo postavljali po starem ključu, ampak samo po sposobnosti. KONFERENCE IN AVDIENCE. Beograd 25. okt. v zvezi s sklicanjem narodne skupščine se razvija politična situacija. Predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič je poseti 1 sinoči predsednik:'. vlade V el jo Vukičeviča, katerega .ie poselil tudi minister za vojsko in mornarico general Hadžič. Vukičevič je bil sjnoči v maršalatu dvora. Za njim je posetil maršalat dvora dr. Ninko Perič. Istotako je bil na dvoru minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič. . V političnih krogih pričakujejo za te dni prihod kralja v Beograd. Beograd, 25. oktobra. Sinoči je bilo več konferenc pri Velji Vukičeviču in \ oji Marinkoviču. Marinkoviča so pose- tili njegovi prijatelji. Med temi poseti je bil tudi poset dr. Ribarja, ki je sledil po konferenci v demokratskem klubu. VEDNO TEŽ JE NOTRANJE RAZMERE V RUMUNIJI. Bukarešta, 25. oktobra. Poslanec Narodne seljačke stranke Josnitescu je imel včeraj v parlamentu zelo temperamenten govor, v katerem je podal šte-vilne dokaze o volilnem terorju in izjavil, da bo njegova stranka v bodoče z vsemi silami preprečavala nasilja, ki prihajajo od zgoraj. Minister notranjih del Duca je takoj odgovoril poslancu in ga opozoril, da bo vlada na nasilje odgovarjala z nasiljem. Sef Narodne seljačke stranke Manni je izjavil novinarjem, da bo 27. I. m. odgovoril ministru notranjih del v parlamentu. BERTHELOTOVA SLAVNOST. Pariz, 2:>. oktobra, v nadaljevanju svečanosti Berthelottijeve stoletnice je bila otvorjena izložba njegovih spominov. Ob 12. je bila odkrita spominska plošča v ulici Sv. Martina. liven slager ali pa je izenačenje sploh nemogoče.. Ravno tako pa je tudi s celo v rsto drugih zakonov. Kakor bi se igrali z usodo države je, če se vsak teden izuova ventilira eno in isto vprašanje, pa čeprav je bilo že tolikokrat rešeno. In nehote nastane pri £< m vprašanje, komu v korist naj bo to večno obnavljanje krize? Ali demo!;iatom, ki s svojimi redno zakasnelimi krizami izgubljajo na ugle- 1 du, ali narodu, ki zaman čaka na priče-j tek onega dela, ki so mu ga obljubljali I * ’di demokratski poslanci. Ali pa morda onim opozicionalnim šefom, ki vsled tega krizarenja še vedno upajo, da pridejo na vlado in so potem še bolj sigurni' razočarani? Komu v korist naj bo vendar vse to? Jugoslovanska javnost bi bila hvaležna, če bi vodni propagatorji krizarenja na to odgovorili. NEKATERI DEMOKRATI ZA KOMPROMIS. Beograd, 25. oktobra. Sinoči se je vršil v demokratskem klubu sestanek med nekaterimi ministri in demokratskimi prvaki. Ta setanek je trajal do 8. ure zvečer. Na njem sta sodelovala ministra Mijovic in Šumenkovič, nadalje Andrija Radovič, dr. Ribar, Ljuba Davidovič. G rol in Vlajič. Na tem sestanku" so skušali doseči sporazum za današnjo sejo demokratskega kluba. Po zaključitvi konference niso hoteli udeleženci konference dajati nikakih obvestil o rezultatih te konference, vendar pa se doznava, da se je našla formula za sporazum. Danes se bodo pogajanja še nadaljevala. Neki demokratski minister je izjavil sinoči, da se je na tej konferenci razpravljalo o celi vrsti vprašanj, a se ni nič perfektuiralo. Zdi se pa, da ne bo cepljenja v načelu, da se manjšina pokori večini in da bo tako, kakor bo hotela večina. ZOPET REMLS MED ALJEHINOM IN CAPABLANCO. Buenos Aires, 25. okt. 19. partija v šahovski tekmi za svetovno prvenstvo med Aljehinom in Capablanco se je končala po 23. potezi remis. Stanje je neizpi omenjeno, i! : 2 za Aljehina. Ves', da se bo tekmovanje završilo po 20. partiji, ni resnična, temveč se bo igralo dalje, dokler eden izmed obeh tekmovalcev ne dobi 6 partij. VIDMA It ZMAGAL BOGOLJUBOVA. London, 25. okt. H), kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je končalo takole: Vidmar je premagal Bogoljubova po 40. potezi, Niemcovič Yatesa, Reti Winterja, Burger Thomasa. Partija Marshall-—Fairhurst in Tartako\ver — Colle se je končala remis. Viseče partije iz i). kola so se za vršile s tem rezultatom, da je Niemcovič premagal Tartakovverja, medtem ko sta Winter in Colle igrala remis. 40 stopinj vročice V zagrebškem sJugosioveuskem Llov-dii« čila mo sledeč nad vse poučen uvodnik iz peresa Evgena Demetroviča in mislimo, da bedo njegove zdrave misli delovale ludi v Sloveniji dobro. Uvodnik se glasi: Neresna igra zadnjih deset let naše strankarske politike se nadaljuje. In nadaljuje se v še bolj neresni obliki brez ozira na posledice samo da se ustreže osebnemu veselju in ambiciji posameznim starejšim gospodom, pri katerih je slavohlep glavna motorna sila njih delovanja. Zlo je, kadar želje in slavo-hlepja prevladajo možgane. V resnici zlo je. kadar vzame Bog človeku silo, hc vzame mu pa obenem (udi ambicije in .želje. D oči m oseben pootročen prepir vlada v politiki Beograda, čaka narod na zakone, ki bi imeli izpolniti obljube, dane od raznih kandidatov radikalno - demokratske - muslimanske koalicije za časa volivne borbe. To so zakoni, s katerimi bi se imela uresničili vladna deklaracija, izročena Nj. Vel. 'kralju in na podlagi katere je bil parlament razpuščen in poverjena omenjena koalicija z votivnim mandatom. Prvič od nastanka te države se je šlo na volitve ne s političnimi gesli, temveč v znaku reševanja gospodarske krize in gospodarskih problemov. Nihče v tej državi ne sme biti lačen — je dejal čisto pravilno na shodu predsednik vla-dev Banjaluki. In ravno tako je bilo pravilne, kar je kategorično naglasil, da ne sme biti po dolžnostih' in pravicah državljanov prve in druge vrste in da je zato treba izglasovati zakon o izenačenju davkov. S lem zakonskim načrtom so operirali i demokrati i muslimani in narod jim je dal kroglice, da se rešujejo taka in slična vprašanja, ne pa, da se razpravlja o tem, če je g. Davidovič več ali manj razžaljen, ker ni po svojem govoru v Beogradu več pripraven, da pride v vlado, ko tudi nekateri drugi, ko ima takoj na jeziku tudi besedo — revolucija, kakor hitro niso -na vladi. Romantika groženj onesposablja nervozno-ambiciozne za vlado. Če ne bi bil čas resen tako v političnem ko v gospodarskem oziru in če nas ne bi razmere silile, da čim bolj pospešimo svojo konsolidacijo in utrdimo gospodarsko-pravno sigurnost, bi bila sedanja faza naše strankarske politike (in o drugi sploh ne gre) pravi užitek in dobri "satiriki bi imeli obilo gradiva, da preskrbe naši slabokrvni liie-raturi klasično čtivo. Toda čas je preresen. Vlada napoveduje zakonske načrte ko: stanovanjski zakon ali bolje rešeno zakon o likvidaciji stanovanjskega vprašanja, zakonski načrt o davčni reformi, dokler se sploh ne izvede izenačenje davkov, zakonski načrt o melioracijah, zakonski načrt o meničnem in konkurznem pravu, o odgovorenosti delniških družb, zakon o državnem računovodstvu in naravno proračunski zakon, ki ga finančni minister resno pripravlja in ki ga treba sprejeti po resnem delu, ne pa z ne- premišljeno hitrostjo, kakor se je to že zgodilo v strahu pred fatalnimi dvanajstinami. In dočim vlada napoveduje izvršitev v predvfilitvni deklaraciji danih obljub, v istem trenutku onemogočujejo realizacijo programa deli vladne koalicije, ki so bili izvoljeni na podlagi te koalicije in ki so pomnožili svoje vrste s tem, ker so bili deležniki poverjenega jim volivnega mandata za izvršitev gospodarske in politične konsolidacije. Tako postopanje ni niti v interesu demokracije in ne parlamentarizma. Vsak lahko ima o vladi in njenem posameznem delu naziranje, kakršno hoče, toda eno je gotovo: vlada je napovedala delo in se dosedaj trudila, da pride do dela in narod zahteva delo, država pa po njem naravnost kriči. Dočim pa je našim politikom pohlep po oblasti zamotil pogled, gleda tujina vedno bistrejše na naše razmere, naša država in narod pa trpita. Gospodarska kriza se ne zmanjšuje. Naš izvoz pada. Melioracije se ne izvajajo. Promet živi še ed reparacij, ki pa se bližajo svojemu koncu, dočim je n. pr. od bakšiša živeža Avstrija postavila v promet v lelu 1926 in 1927 180 parnih strojev, naroča sedaj 300 tovornih in 300 osebnih vagonov in je od preobrata elektrificirala eno osmino svojih železnic in tako ogromno prihranila na premogu. Žalostna je naša gospodarska pesem. še žalestnejše pa je vprašanje naše go-spodarsko-pravne sigunosti. Kapital je poslal bojazljiv — zato se ga ne sme še bolj plašiti in odbijati z nesigurnostmi, ki bi se dale z malo dobre volje odpraviti in tako dvigniti čustvo kolektivnega poštenja. Toda najbolj žalostna je najnovejša stran našega najnevejšega političnega življenja. Ohrabren neprijatelj nam - je ubil odličnega generala. Istočasno so se zgodili na- j padi na razne vojaške objekte, ki so ostali j i; sreči nepoškodovani. Tudi Cena beg ni slučajno padel v Pragi, atentator že napo-eduje vrsto novih atentatov. Epidemija aten- j Udov je strahovita, toda najstrašnejša po- j stane za one, ki jo povzročajo. i Nato govori Demetrovič o znanem telegramu, da pripravljajp macedonski komitaši atentat na našega kralja in na razne naše poslanike ter nadaljuje: Naša javnost je poslala že trda za vse vesti, toda ta vest iz londonskega izvora bo pretresla vse, ker odkriva peklensko namero, ki so jo pripravili neprijatelji naše države in sicer v času, ko se država -nahaja vsled neresnosti naših politikov v 40stopinj-ski vročici. In vendar bi morali naši politiki poznati vsaj tdliko naravne zakone, da ni živega organizma, ki bi mogel živeti trajno v vročici. Česar ne vedo naši politiki — to pa vedo naši nasprotniki, ki pridno izkoriščajo nauk zgodovine, da boj za oblast ni plodouosen ne za države in ne za narode. Kako je angleško mornariško letalstvo porazilo italijansko. Hud udarec je zadel italijansko jsamoljub- j je s težkim porazom, ki ga je doživela ita- j lijanska zračna mornarica s strani angleške i pri tekmi za Schneiderjev pokal, ki se je koncem septembra vršila v Benetkah. Poraz je za Italijane tembolj občuten, ker so bili čisto sigurni zmage in so z uprav bar-numsko reklamo bobnali po vsej deželi že več mesecev poprej. Organizacija propagande za to tekmo in reklama je bila uprav nekaj velikanskega in presegala je po italijanskem pojmu vse, kar se je dosedaj moglo videti v tej deželi, kjer je poceni navdušenje doma. Rimska vlada, ki 110 opušča ničesar, da bi privedla nared do spoznanja, da je letalstvo za državo naravnost življenske važnosti, ni mogla zanemariti take prilike. Reklama po časopisju, lepaki, radio-klici... vse so mobilizirali, da privabijo množice. Razen tega so dali na polovico znižano vožnjo za vse karte v Benetke. In tako je prišlo nad 50.000 ljudi iz vseh koncev polotoka, da vidijo zmago nad Anglijo. Tekma za Schneiderjev pokal, ustanovljena od Francoza Jacquesa Schneiderja, znamenitega športnika, leta 1913, je hitrostna dirka vodnih letal. Država, ki zmaga, trikrat v petih letih, dobi končno pokal. Italija je lani zmagala drugič in zato je napela vse svoje moči, da si letos s tretjo zmago za stalno zagotovi poka)! Kaj takega seveda Anglija ni mogla dopustiti. Kako obvladuje angleška mornarica morja, tako bi bilo nedopustno, da bi Italija prvačila v pomorskem letalstvu. Ker se druge države letos niso dirke udeležile, se je tudi izpremenila tekma v dvoboj med Anglijo in Italijo. Oba konkurenta sta se pripravljala na boj s krajno energijo. Znano je, da je sam Mussolini vojni, mornarski in zrakoplovni minister. Pod lijego-•vm poveljem so se vršile priprave za dirko. Na Lago Maggiore so se delali poskusi za tekmo z novimi tipi vodnih letal in novimi motorji Macchi Fiat povsem tajno. Občinstvo o uspehih teh priprav ni bilo obveščeno, vendar se je govorilo, da so se dosegli uprav izredni uspehi. Novi motorji so razvijali nad 10C0 konjskih sil. Nekaj dni tik pred dirko pa so spremenili nekatere dele motorjev, v mnenju, da se bo s tem dosegla še mnogo večja hitrost. Ta sprememba je postala usodepolna. Položaj Anglije je bil čisto drugačen. Angleži so bili zmagali v tej tekmi leta 1922 in zračno ministrstvo je hotelo za vsako ceno tudi to pot odnesti zmago ter tako pokazati svetu, da se Anglija tudi v pomorskem letalstvu ne pusti prekositi od nikogar. Državni tehniki so dobili na razpolago kredit več desettisočev funtov šterlingov, naročili pri glavnih domačih tvrdkah motorje in njih izdelavo natančno nadzirali. Iz tega skupnega šludija tvrdk in državnih Specialistov za zrakoplovstvo so izšli novi tipi izpopolnjenih motorjev za letala. Ti novi stroji so tehtali samo 1500 kg in razvijali 1COO konjskih sil. Njih specifična teža je bila 450 gramov na ono konjsko silo. Ko so bili stroji izgotovljeni, so. sestavili poseben pilotski oddelek šestih letalcev, ki so se na novih vodnih letalih z novimi mo-erji v največji tajnosti vadili v Calchotu. Sest tednov pred dirko so bili letalci in letala popolnoma pripravljeni. Predpriprave so veljale baje okroglo 23 milijonov dinarjev. Letala so vkrcali na vojno ladjo »Eagle , nosilca avicnov, ki je z nekaterimi drugimi vojnimi _ ladjami najprej odplula na obisk na našo’ dalmatinske) obalo, potem pa v Benetke, kjer so se znova pitoli začeli vežbaii. Ko sta pri eni teh vežb pred uradno komisijo dosegla poročnika Kinkead in \Veb-ster svetovni rekord 523 km na uro, so Italijani še vedno bili prepričani, da zmagajo. Tiste dni so bile Benetke spremenjene v pravcat tingeltangel. Dohod na Markov trg je bil proti vstopnini treh lir in na velikanskem platnu, razpetem p-red kraljevo pala- ! čo, so kazali film potovanja italijanskega le- j talca Pineda po Južni Ameriki. Ta film je ' kot nalašč primeren, da vzbudi v italijanski mladini zanimanje za izseljenje v te dežele in za njih koloniziranje, pa tudi za letalstvo. Vstopnina na trg, kakor tudi denar, ki sp ga zamoledovali po ulicah v uprav veliko vsiljevostjo posebno od tujcev, ki so bili osumljeni, da imajo boljšo valuto, je bil določen za nakup letala, »serenissimo«, kot so to jzavljali lepaki. Za časa predstave so hodili po trgu mladi fašisti v skupinah in nosili na tablah imena slavnih italijanskih letalcev, katerih pa večina prisotnih inozemcev še nikoli ni cula. Da se praznuje zmaga Italije nad Anglijo tem bolj praznično in pokaže angleškim gostem. tem bolj oficielno nadvlada Italije tudi »' zraku nad »italijansko« Adrijo, je prisostvoval tekmi član kraljeve rodbine, prestolonaslednik Humbert, ki je jako popularen in ki, mimogrede povedano, nima prav nič italijanskega na sebi. :Na Lidu se je zbrala uprav ogromna množica, da. prisostvuje tekmi. Angleži, svesti -si svoje zmage, so poslali. razen zračnega ministra celo vrsto visokih osebnosti. Tudi damski svet je bil zelo zastopan. Dirka se je vršila pod sivim, skoraj mračnim nebom. Bil je veličasten pogled, ko so di veli angleški stroji s hitrostjo 120 metrov na sekundo nad gledalci! Trije angleški piloti so v par sekundah pobili vse svetovne hitrostne rekorde, ne samo vodnih letal, tem-veS tudi navadnih aeroplanov in avtomobilov, med tem ko so italijanski letalci sredi dirke odjenjali, češ, da njih motorji ne delujejo dobro. Razočaranje Italijanov nad tem popolnim porazom je bilo velikansko, saj so bili z vso sigurnostjo računali na zmago. Občinstvo se j? popolnoma poparjeno vračalo domov: v par minutah je bilo uničeno delo dolgih mesecev in težke denarne žrtve so bile zaman. Poskus, pokazati Angležem, da je^ »mare nos tre« tudi v zraku »nostrc«, se je žalostno izjalovil. c. J:ui;e stanje nevzdržno in da ne gre, da bi še. demokratske stranke podpiral opozi-ri nalno politik«, demokratski ministri pa bi bili v vladi. Zato treba napraviti tej nejasni;''.! konec in zato bo imela seja demokratske zajednice največji pomen. — Kako stališče bo zavzel demokratski klub, je danes Se negotovo. Znano je samo to, da so demokratski ministri odločno za ohranitev sedanje vladne koalicije, in po vsej priliki se bodo v istem zmislu izjavili tudi muslimani. Zato je malo verjetno, da bi mogla imeti seja demokratskega kluba usodne posledice za vlado, zlasti še, ker je grožnja z radikalno v olivno vlado vedno bolj aktualna. Sicer pa vsi dosedanji dogodki dokazujejo, da so se vse akcije za ustanovitev demokratskega . ka sicer hrupno pričele, zato pa ten) mirno v tišini zaspale. Ni vzroka mislitji se bo sedaj, ko imajo radikali verifictt®e mandate in predsednika skupščine, stvar zaključila drugače. .ISrapl — Pred redukcijo uradnikov? V ministrstvu notranjih del je delovala v soboto ® nedeljo posebna medministrska komisija redukcijo uradništva. Dosedaj je predlagal®' da se v Srbiji reducira 33 okrajnih glavarjev. K i misija bo nadaljevala svoje delo v sporazumu z ministrskim predsednikom Vukiče-vičem. Član komisije, minister Šumenkovic ie izjavil, da se vrši redukcija .le z ozirom na sposobnost in kvalifikacijo, ne pa po kakem strankarskem ključu. Minister je nadalje izjavil, da bo izpremenjena določba 0 položaju okrajnih glavarjev, da ne bi sposobni mladi ^ljudje bežali iz upravne službe in postajali samo advokati. — Nasprotja med Italijo in Ahmed Zogji" jem. Zadnje vesli iz Albanije potrjujejo, da je prišlo med Italijo in Ahmedom do novega nasprotstva. Ahmed noče več slepo izpolnjevati italijanskih ukazov in zato se popravljajo Italijani že, da vržejo Ahmeda. Na-Ai medovo meslo hočejo postaviti predsednika kosovskega komiteta, znanega Hasan bega Prištinca, ki živi na Dunaju. To hoče Italija storiti tudi zategadelj, ker bi potoni Hasana prišla v stik z makedonskimi četaš};. Ti naj bi bili tudi oni, ki bi vrgli v Albaniji Ahmeda. Ahmedova policija je to r.i^r^a in zato je izdala albanska vlada po v*#6’ ko#e aI morajo orožniki vse bolgarske ovih tirati in zapreti ter preprečiti dohod v Valono. Vse pa kaže, • l rabil L to več časa, kot bi ga P*ab^ tri svoje uvodnike. Drugič pa m J . štel, ker sem pri korekturi preživ nje^o ^ pesmi tiskovno napako J£mJoljubovih< član-kiTnf trpel nobene mehkobe ali sentimen- dejal njim se mora govoriti tako, kot govore oni. — dosedanjih volitvah manifestiralo svojoi z' stobo in lojalnost do avstrijske irelnlb“!' ’ katera garantira tej deželi ne samo na -svobodo, temveč tudi materijalno blagostanje-Kakor se poroča, pripravljajo vse gradišča« ske politične stranke veliko manifestacij? proti Rothermerjevi akciji in proti madjars^1 agitaciji in sicer v burgenland&kem HcžeV nem zboru, ki se bo sestal koncem tega.me; seca k jesenskemu zasedanju. Na prvi seji bo podal, kakor se poroča, zeio važno izjavo najprej deželni namestnik, njegovi izjavi bodo pa sledile izjave šefov vseh političnih strank, ki bodo vsi brez razlike energično odklonili Rothermerovo akcijo in sleherni njegov poskus, da odtrga Gradišče od Avstrije. V burgenlandskem parlamentu so f nemškimi strankami solidarni ludi poslattcl rvaške manjšine, ki šteje v Burgenland'-' 15 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva* medtem ko odpade na Madjare komaj 5 odstotkov. Generalni komisar reparacijske kom1; sije Parker proti nemški vladi. Ameriški listi so objavili senzacionelno vest, da je £e~ neralni komisar reparacijske komisije Pai-ker poslal nemški vladi pismo, v kateren1 nastopa proti nekaterim zakonom, ki jih P1'1' pr avl j a nemška vlada ter zlasti proti povi; šanju uradniških plač. Parker pravi, da bi ti zakoni preveč zmanjšali devizno moč Nemčije in da bi bile s tem ogrožene reparacije. Čeprav je padla brezposelnost, vendar p. še ni konjunktura v Nemčiji tako visoka, da bi bili ti novi izdatki Nemčije upravičeni-Nastop generalnega komisarja je vzbudil največjo senzacijo in šele po daljšem obotavljanju je nemška vlada priznala, da je Parker v resnici poslal sv.ojo noto. Sedaj vodi nemški finančni minister pogajanja' s l ar-ker.jem, da se spor reši. Večina nemških listov je seveda nad Parkerjevim nastopom ogorčena in pravi, da pomeni njegov nastop nedopustno vmešavanje v nemške zadeve. V.?eeno pa je verjetno, da bo tudi vsled Par-kerjevega nastopa padel novi šolski zakon, ker preveč obremenjuje državno blagajno.^ —■■■Ull ■ 'I ------■■■»■ 1,1 ■■ MUSSOLINI JE OPUSTIL MJSBL NA SPORAZUM Z VATIKANOM 7 iziavo ki io ie priobčit Foglio d’Ordinb oficielni lisi fašistovske s*^|ike, lahko sw«: 1 ramo debato o rimskem vprašanju za k®” FnnUo kot njegovim prednikom s^ Mussoliniju ni posrečilo zadevo rešiti, čeprav n u le ravno ta rešitev bila zelo pri srcu. K liti z njo je hotel pokazati, da je v stanu storili tudi to, kar drugi pred njim niso mo- «li storiti. . Na podlagi oficielnih besedil se dasta obe nasprotni tezi oblikovati na sledeči način: Za Vatikan obstoja rešijev spora edino le v vpostavilvi papeške vrhovne oblasti. Vati; kanski list »Osservatore Romano« sicer ni povedal, v katerem obsegu zahteva to vrlioii; no oblast, loda izjavil je, da mora biti papež svoboden v očeh vseh«. >Foglio d’Ordini- je na to odgovoril, da ni niti misliti na to, da bi se kakšen kos zemlje odstopil Vatikanu. Sicpr pristavlja list, da vprašanje ni nerazrešljivo, toda v obliki, iz katere je razvidno, da je kone debate. Debate je tudi bilo v istini konec in in* s lovska politika ima beležili nov, teza k p« raz — to pot doma. SSMB&fe *SSSOi«^.^Vt-*W Dnevne vesti. — Kilta Pavle v Beogradu. Knez Pavle in njegova soproga Olga sta se vrnila v soboto v Beograd. Knez Pavl? ostane do spomladi v Beogradu. — Zadruga stavbnikov za Slovenijo nam v posebnem dopisu naznanja, da gg. Ogrin in Curk niste stavbnika, temveč zidarska mojstra. Ker je zadruga stavbnikov očividno prepričana, da opetovana objava te vesti v »Jutru« in »Slov. Narodu« ne zadostuje, in bo v resnici vsa javnost šele vedela za to yest, če ijo objavi tudi . Narodni Dnevnik , izpolnjujemo prošnjo zadruge in objavljamo njeno vest. — Veliki župan dr. Fran Vodopivec se je vrnil a dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. Stranke sprejema vsak torek in petek od 10. do 18. ure. . — »Uradni list« 5t. 108 z dne 22. t. m. ob-1avm uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih, ~ Kongres računskih uradnikov. V soboto se je vršil v Sarajevu kongres saveza računskih uradnikov iz vse države. Na kongresu sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva zahteva, da naj se finančna administracija pri vseh finančnih uradih v državi poenostavi, druga pa, da naj se državni računski uradniki vseh branš podrede finančnemu ministrstvu. — Paviškim visokošolceni. Vpisovanje in imatrikulacija na filozofski fakulteti pariške univerze traja od 17. do 29. oktobra (1/, Rue ■de la Sorbonne). — Zdravniški tečaji na dunajski medicinski fakulteti. Avstrijskemu konzulatu v Ljubljani je bil vposlan od tečajne organizacije dunajske medicinske fakultete seznam zdravniških tečajev za študijsko leto 1927/28. Interesenti dobijo vpogled v ta seznam pri tukajšnjem konzulatu (Turjaški trg 4). Vsaki udeleženec — iudi oni internacionalnih nadaljevalnih tečajev — dobi- od dekanata medicinske fakultete na Dunaju legitimacijo, ki mu da na podlagi veljavnega potnega lista Pravioo do 'poljubnega prekoračenja avstrijske meje brez vizuma tekom študijskega leta. — Posvetovalnica za matere v Hrastniku ustavi radi epidemije skrlatinske do nadaljnjega svoje poslovanje. Dan rednega poslovanja bo pravočasno objavljen. ~ Seja golobov pismonošev. Policijska di-rekcija objavlja- Pri več osebah, zlasti v ljubljanski, Škofjeloški- in kranjski okolici, ki se bavijo z re;0 crolobov, se je ugotovilo, n #°ie tudi takozvane pismonoše-golobe. 1 0 .8 85 srbskega kazenskega zakona, ki je razišrjen na vse območje naše države, je pa ze sama posest 'takili golobov sodno kazniva, se kaznuje z zaporom vsak kdor ima pismo-fflošne golobe, ali kdor jih uporablja v pro-tidržavne svrhe. Vsi, 'ki posedujejo pismo-ftošne golobe, se v njih v lasino korist opozarjajo, da jih nemudoma izreče najbližji orožniški postaji, odnosno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, sicer se bo zoper nje "^zensko postopalo. — Jugoslovanski kongres gluhonemih. V Zagrebu se je formiral na inicijativo strokovnjaka na polju pouka gluhonemih, Ivana Smoleta, pripravljalni odbor za prireditev jugoslovanskega kongresa gluhonemih. Kongres naj bi se vršil prihodnjo spomlad. Cilj kongresa je, da se vzpodbude tudi jugoslovanski gluhonemi, da se pobrigajo intenzivnejše za svoje interese in da se doseže, da ^odo posvečali merodajni krogi pokreiu gluhonem^ v Jugoslaviji večjo pažnjo -ter jim nudili v borbi za njihove duševne in mate-rielfte interese večjo podporo kot doslej. — Mostarska oblast bo gradila železnico. - Oblastna skupščina v Most aru si prizadeva, da dobi. koncesijo za zgradbo železnice skozi Hercegovino. Oblastni odbor upa, da bo država v to privolila. Najpreje se namerava zgraditi proga od Gacka do Nevesinja, nato pa proga od Čapljine do Ljubuškega. Z delom se prične, kakor hitro dobi oblastna skupsčina zaprošeno koncesijo. Gradnja železniške proge Bakar-luka— Bakar-kolodvor. Z gradnjo železniške proge Bakar-luka — Bakar-kolodvor, M bo vezala bakarsko luko s progo Zagreb—,Sušak, prič-no prihodnji mesec. Proga se izroči prometu začetkom meseca januarja 1929. Takoj nato se prične graditi proga Bakar—Bakarac— Kraljeviča. — Obnova zemljiških knjig na Dunaju. Zvezno justično ministrstvo na Dunaju hoče obnoviti zemljiške knjige, ki so bile uničene • SPi’1*' komunističnih izgredov na Duna- ju. Požar je v dunajski justični palači uni- zemljiške knjige I. do IX. in XX. dunaj-a“kraja, dalje nižje avstrijsko deželno sko zemljiško knjigo in rudar- Ljubljani pozivu ^"o- Avstrijski konzulat v Jugoslaviji, da .eventualne interesente v nem sodišču svoje ir« ■1>ri dunajskem dežel-ognejo nevarnosti, Alm-kerk«. Kapetana ladje so aretirali in obsodili na 18.0C0 mark. Obsojen je bil zaradi le<*a ker je poskušal v vodnem rezervoarju utihotapiti 5° kitajcev. Častniki, ki so pre- | iskovali ladjo, so našli 50 Kitajcev skritih v prostoru, ki ni imel več kot 3 kubične metre. Zrak v zaporu je bil tako neznosen, da so ga preiskovalni organi nemudoma zapustili. Kitajci so bili, zaprti v tej luknji celih 24 ur. Ko so rumenokožce pripeljali na krov jih je nekaj pobesnelo, nekaj pa se jih je onesvestilo. Klicani zdravnik je izjavil, da zaprti Kitajci ne bi bili vzdržali več kot 3 ure v zaporu. — Pet devojk pod 10.000 pari čevljev. V veletrgovini Jonas in drug na Dunaju je te dni zasulo pet prodajalk 10.000, reci: denei-tiseč parov čevljev. Ker osobje tvrdke ni moglo zasutih deklet rešiti, so alarmirali gasilce, ki so po polurnem trudapolnem delu rešili dekleta. Vseh pet je bilo več ali manj poškodovanih. — Od prijateljice pretepen do smrti. Te dni je bil klican v vilo v ulici Rue Maurice-Berteause v pariškem predmestju, zdravnik, da hi izstavil posmrtni lisi. Zdravnik se je vabilu takoj cdzval in šel v vilo ga. Kaklera. Ko je zdravnik vprašal gospodinjo, kaj je vzrok Mnkler-jevo smrti, je bila vidno razburjena ter je odgovorila, da je umrl skoro gotovo vsled kapi. Zdravnik je postal pozoren ter preiskal truplo mrtveca. Dognal je, da ima mrtvec po telesu več ran, ki izvirajo od udarcev in ugrizov. Zaradi lega ni hotel izstaviti posmrtnega lista, pač pa je zadevo j prijavil orožništvu, ki je vročekrvno gospo aretiralo. Pred komisijo je gospa nato izjavila, da je bil njen prijatelj skrajno ljubosumen. Vsled njegove ljubosumnosti je vladal v hiši večen prepir, ki je končal navadno s tepežem. »Tudi to pot«, izjavlja gospa Marta Claire Girard, ali »Belle Clairette , kot jo je soseščina nazivala — sva se s pokojnim prepirala. Nato me je udaril. Udarec je izval pretep. Ve"ndar pa je bil Makler še zjutraj na vrtu. Videla sem ga, ko je padel.« »Betle Clairette« je nato zaključila svoj zagovor z besedami: »Spoštovani gospodje! Prisegam vam, da sem svojega prijatelja ljubila. Pretepla sem ga le, če sem bila skrajno razburjena.« Na podlagi teh izjav je orož-ništvo izročilo morilko sodišču. — Roparski napad v gledališču. Te dni je bil izvršen v enem izmed berlinskih gledališč drzen roparski napad. Okoli 6. ure zvečer 9e je pojavil pred gledališko blagajno neznan individij, potegnil iz žepa samokres ter si hotel prilastiti novčanioe, ki so ležale na notranji strani blagajniškega okenca. Slučajno pa je sedel v blagajniškem prostoru eden od blagajničarkinih prijatelj, pogumen gospod, ki je kresnih roparja s tako silo s palico po roki, da mu je izbil revolver, imi-kar je ropar odkuril čim najhitreje je mogel. Policija ga doslej ni mogla izslediti. — Zaljubljena starka in njena tekmovalka. 761etna vdova Maria Barrieres se je imela poročiti z nekim 36 letnim posestnikom (Z Bordeauxa. Pred dnevi so našli starko nezavestno v kuhinji. Ko se je zopet zavedla, je povedala, da jo je napadla ’40Ietna »oseda i Maria Frances. Frances je izjavila, da jo je h dejanju napeljala neka kuharica iz bližnjega gradu, ki je bila zaljubljena v bodočega moža Marie Barrieres. Starko so istotako zaslišali. Koncem zasliševanja je pristavila, da bo skoro okrevala in poročila bogatega posestnika. Med., univ. dr. France Logar, špeeijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni ordinira vsak dan od 10. do 12. in od pol 3. do 5. ure razven ob sobotah popoldne in ob ponedeljkih popoldne v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14/1. sprejemajo. Učnina mesečno Din 15.—, za dijake Din 10.—. 1— Koncem tega .tedna izide 1. številka Vl.letnika simpatične revije »Mladina« z zelo pestro vsebino. Naročnina bo ostala ista ko lansko leto: Din 40,-za dijake Din 30 letno. Oni naročniki, ki še niso poravnali naročnine za leto 1926-27 je sedaj ne bodo dobili. »Mladino«' se naroča v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. t— Moško s n k n o in angleški kamgarn naj-Sinejše kvalitete dobite po nizki ceni pri FRANC PAVLINU, Gradišče 3. Maribor. m— Vlaganje kandidatnih list za občinske volitve. Socijalisti so bili z vložitvijo svoje kandidatne liste prenagli. Vložili so jo, predno so bili popravljeni in razgrnjeni volilni imeniki, zato se jim je vrnila. Zanimivo je pri njihovi listi to, da na sigurnem mestu ni nobenega delavca in da je nosilec liste urednik Eržen in ne Grčar. Samostojni demokrati so svojo listo tudi že sestavili in kandidirajo na prvih mestih med drugimi tudi dr. Reismana in zastopnika Otjune dr. Vauhnika. Narodni socijalisti sestavljajo svojo lastno listo in računajo, kot zatrjujejo sami, na 4 odbornike. Slovenska ljudska stranka bo kandidirala na prvem mestu dr. Leskovarja, sedanjega župana. Dalje imajo pripravljene liste, ali jih pripravljajo: radikali, Nemci in dekalisti. Radičevci in davido-vičevci menda ne nameravajo postaviti svojih list, temveč bodo prepustili svojim članom, da glasujejo po svoji volji za katero izmed vloženih list, ali pa se volitev vzdrže: m— Izprcmcmba mariborskega gledališkega repertoarja. Ker je vprašanje mestnega avtobusnega prometa za zunanje abonente odvisno od novega voznega reda, ki stoni Sele 1. novembra v veljavo, se bo vršila prva predstava za zunanje abonente šele po prvem novembru. Datum bo pravočasno objavljen. V sredo, 26. t. m. pa ostane »Traviata«, vendar za abonma C. REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA. Torek, 25. oktobra: ob 20. uri: »Strahovi«. Izven. Gostovanje Dunajčanov. Sreda, 26. oktobra ob 20. uri: »Traviata«. — Abonma C. — Kuponi. Celje. Ljubljana. 1— Prve dni novembra se vršite v Ljub-I ljani dva pomembna koncerta in sicer koncertirajo v petek, dne 4. novembra Zikovc.i, ki so se pred nedavnim časom vrnili z izredno uspele koncertne turneje po Južni Ameriki, kjer so Zikovci danes vsaj tako dobro znani, kakor pri nas v Ljubljani. O sporedu prihodnjič. V ponedeljek, 14. novembra pa koncertira operni baritonist zagrebške ope-re’ nekdanji član ljubljanske opere g. »Nikola Cvejič. Koncert .Zikovcev je v Unionski dvorani. Cvijičev pa v Filharmonični dvorani. ; 1— Redni pouk v esperantskem tečaju se j prične v torek 26. oktobra ob pol 20. uri v i Št. Jakobski šoli. Novi prijavljenci* se še c— Glasbena Matica v Celju priredi v nedeljo, dne 6. novembra popoldne v veliki dvorani hotela Celjski dom koncert s sodelovanjem zagrebškega pevskega društva ■Kolo-. Izvajal se bo dr. Božidarja Širole »Oratorij sv. bratov Cirila in Metoda«, ki je imel na letošnjem glasbenem festivalu v Frankfurtu sijajen uspeh. Vsa kulturna društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. c— V nedeljo se je vršila repriza »Mogočnega prstana , ki je mnogo boljše uspela od premijere. Gledališče je bilo nabito polno. c— Te dni so zaceli polagati telefonski ki.bel za mesto. S tem se nadomestijo številni vodi na strehah in se odstranijo številne motnje (indukcije ob sla*bem vremenu, snežni meteži itd.). c— Fantovski pretep. V noči od 22.-23. oktobra je prišlo med dvema skupinama fantov do psovanja in prepiranja; kmalu na to sta se spopadla Josip Dobovičnik iz Gaberja in Avgust Štok, kleparski pomočnik. Med tem pa je pristopil neki Humel, ki je vrgel Štoka dvakrat na tla. Da se obrani napadalcev je Štok segel po nož in težko ranil Dcbcvičnika, nekega Jelena pa lahko poškodoval. Dobovičnika so prepeljali v javno bolnico, Štok pa je bil oddan v sodnijske zapore. KONGRES TRAFIKANTOV V BEOGRADU. Naprošeni objavljamo: Dne C. novembra t. 1. se vrši kongres vseh trafikantov kraljevine SHS v Beogradu. Slovenske trafikante bo zastopal razen drugih delegatov tudi predsednik Udr. tob. trat za Slovenijo gosp. Beline. Na kongresu se bodo razpravljala vsa pereča trafikantska vprašanja, posebno vprašanje znižanja prodajnih odstotkov. Minimalna zahteva je, da se zaslužek od prodaje monopolskih predmetov, določa na 8%, kakor je bilo to prej in kolikor znaša minimalno v drugih državah. Istotako bo predložil kongres vsem ustavnim faktorjem zahtevo, da se to važno trafikantsko vprašanje reši potom parlamenta. Ravno tako bomo zahtevali, da se morajo vsa dosedanja dovoljenja za prodajo tobaka podvreči reviziji, sporazumno z Savezom prodajalca tobaka v Beogradu. Končno bomo zahtevali, i da mora biti vsak trafikant član Saveza, če > bo hotel imeti dovoljenje za prodajo tobaka, i tn pa posehno radi slovenskih trafikantov, ki nimajo razumevanja za skupnost. Udruženjc tobačnih trafikantov m Slovenijo. PRIVATNIM NAMEŠČENCEM! V zadnjih mesecih započeto aktiviranje našega gibanja zavzema vedno trdnejše oblike. S sodelovanjem doslej neorganiziranih privatnih nameščencev je stvorila »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije* s svojim podružnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ljutomeru, Logatcu, Rušah m Kranju solidno bazo za daljnji razvoj gibanja privatnih nameščencev v Sloveniji. Hoteč združiti pod svoje okrilje vse neorganizirane trgovske in privatne nameščence, je postavila svoje delovanje na strogo strokovno podlago, izključujoč pri tem vsak vpliv bodisi te ali one politične struje. Temu je dalo izraza tudi članstvo »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« s tem, da si je izvolilo v odbore trgovske in privatne nameščence najrazličnejših poliiičnih naziranj. Ta povsem spontan izraz članstva daje najboljše garancije za strogo politično nevtralnost naše organizacije in obenem onemogoča vsako mišljenje, da je 'Zveza privatnih nameščencev« podvržena vplivu katerekoli politične ideologije, pa naj bo ideologija SLS, SDS, SSJ ali DKlRB. Vsa eventualna taka sumničenja so s prednjimi dejstvi najtemeljitejše ovržena. ..Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« ima samo en cilj in eno ideologijo: za-družiti vse trgovske in privatne nameščence v enotno strogo nepolitično strokovno organizacijo in potom nje izvojevati izboljšanje splošnega položaja trgovskega in privatnega nameščenstva! Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podzveza Ljubljana. PROSVETA. Repriza »Zaljubljen v tri oraže«. V torek, dne 25. t. m. zvečer bo prva repriza Prokofjeve cpere /Zaljubljen v tri oranže«. Delo, ki je doseglo pri premijeri 21. t. m. naravnost senzacijonalen uspeh pri kritiki in pri občinstvu je po svoji vsebini tako pestro in zanimivo in po glasbi tako bogato, da zavzema med modernimi opernimi deli gotovo najodličnejše mesto. Glaivne partije pojejo ge Thierry-eva, Medvedova, Thalerjeva, Poliče-va, Ribičeva ter gg. Betetto, Banovec, Iium-pelj, Kovač, Šubelj in Janko. Razen njih sodeluje še vrsta dramskih igralcev gg. Danilo, Drenovec, Počele, pomnožen zbor, pomnožen orkester in balet. Dirigent je g. Niko Štritof. Režijo ima g. prof. Šest. Sceno je po načrtih g. arh. Kregarja in g. prof. Vavpotiča izdelal g. Skrušny. Predstava je za red D. Začetek ob pol 8. uri. KRATKE VESTI. Dunaj — jedež Zveze narodov. V dunajskih diplomatskih krogih se govori, da vodi avstrijska vlada akcijo za prenos Zveze narodov iz Ženeve na Dunaj. Večina članic Zveze narodov je baje že pristala na to premestitev sedeža Zveze narodov. Koncc nemške rudarske stavke. Delavski delegati so sprejeli sklep razsodišča o 11% povišanju mezd s 381 :86 glasovom. Nato je lija Erenburg: 6 7 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) V Toulon ne sme. Če tani za&ačijo Andreja, bo ona brez vsake opore. Ona je pa še otrok, saj je hotela najti v Parizu sovjetskega konzula. Edini izhod je, da odide v Moskvo. Jutri se že odpelje v Berlin. Kaj pa vizum? To ni važno. Odpelje naj se v zasedeno Porenje, na primer v Wiesbaden, od tam pa v Berlin. Andrej ji bo dal priporočilno pismo za berlinskega predstavitelja, ki ji bo pomagal naprej. Jeanne ga je hlastno poslušala in se je tiho smehljala. Zdaj ni preveč premišljevala in se ni niti imen posameznih mest zapomnila. l’a to ni važno, ker ji bo Andrej še enkrat vse razložil, kako in kam. Jeanne se je smehljala, polna novega čuvstva: ljubezen do Andreja se je spremenila v življenje. Do te minute je poznala Jeanne dva različna, sovražna si svetova: življenje in ljubezen. Življenje, to je vila »Ibragija . to je Grkinja, to sp polži, to je Gaston. Življenje — to so mokre, lepljive, o$tre roke Halibjeva. Ljubezen je živela posebej, nekako od strani. Zdaj je pa v očeh Jeanne-e breztelesna ljubezen sedla v vlak, najela sobo in se obnaša svobodno, samozavestno in mežakarsko, kakor živ človek. Jeanne jo je komaj spoznala, pa se jo je razveselila in se ji spet nasmehnila. 'Nato se je pa naenkrat nehala smejati in je postala strašno žalostna. Temu je bila bil proglašen konec stavke in so se rudarji včeraj že vrnili na delo. Nemško poljska trgovinska pogajanja se prično čez pol meseca. BORZE: Ljubljana, 24. okt. Berlin 13.55—0, Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 27G.3—277.1 (276.7), Ne\vyork 56.635 —56.835 (56.735), Praga 168—168.8 (168.4), Trst 309.25—311.25 (310.25). Zagreb, 24, oktobra. Amsterdam 22.835— 22.895, Dunaj 8-8.3, Berlin 13.545-13.575, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 309.32 — 311.32, London 276.3—277.1, Ne\vyork 56.637 —56.837, Pariz 222.25X2.24.5, Praga 167.996 —168.796, Curih 1084—1097. Curih, 24. okt. Beograd 9.1325, Berlin 123.80, London 25.25375, Newyork 518.375, Pariz 20.35, Milan 28.34, Praga 15.36, Budimpešta 90.675, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana, 24. okt. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštediona 880—0, Kred. zav. 160-0, Vevče 133, Stavbna 56—0, šešir 104—0, Ruše 290—300. Ljubljanska blagovna borza (24. okt.). Les: Tendenca živahna. Zaključenih 10 vagonov, in sicer 6 vag. bukovih drv, feo vag. meja po 22, 3 vagoni hrastovih drv, fco vagon meja po 19 in 1 vagon desk, smreka, jelka, 24 mm, monte, fco vag. meja po 490. Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. Spori V italijanskem maratonskem teku, ki se je vršil v nedeljo pri Turinu na daljovo 42 kilometrov 750 metrov, je zmagal med 46 udeleženci Rossini v 2:48.42 pred Ferrero in Sachetijem. Avtopromet na Finskem in Estonskem. Dežela 1000 jezer poseduje že 12.000 osebnih avtev, kar je velik napredek, če pomislimo, da jih je imela 1. 1923 samo 2900. Razen tega ima v prometu še 1500 omnibusov in 4400 tovornih avtov. Estonska s svojimi 1.2 milijona prebivalci pa ima že 710 osebnih in 370 tovornih avto ter ima nad vzhodnimi državami razmeroma največ avtomobilov. Ford izgublja, pridobivajo pa na terenu Cher-olet, Citroen in Renault. ALI JE POŠTENOST POLICIJSKO PREPOVEDANA? Francoski pisatelj G. de la Fouchardiere, občudovani mojster, je bil preteklo nedeljo 1 Cd pariške policije pošteno pretepen. La j Fouchardiere pa ni bil tepen, ker je morda demonstriral, tudi pomotoma ga niso naklestili, pač pa ga je policija pretepla zaradi tega, ker je hotel izvršiti svojo državljansko pravico. Pisatelj se je s prijateljem vrnil z i avtomobilom v Pariz. Pii mitnici je hotel j plačati za bencin, ki sta ga s prijateljem : zunaj Pariza natočila, predpisano pristojbino, š Ko je G. de la Fouchardiere izstopil iz voza, ga je skupina ljudi, ki ga je spoznala, pozdravila: »Živio La Fouchardiere. Takoj nato je planilo 12 policistov na pisatelja. Pobili so ga na tla ter ga pošteno pretepli. Tudi obrcali so ga pošteno. In še hujše bi se bilo Fouchardieru godilo, če ga ljudje ne bi bili iztrgali iz policijskih krempljev. Nekaj trenutkov po neprijetnem dogodku je La Fouchardiere stal pred policijskim komisarjem, kjer je iznesel svojo pritožbo. Pisatelj je komisarju dopovedal, da je postal žrtev nevarnega eksperimenta. Dop.ovedal je državnemu uradniku tudi, da je hotel dokazati, kako bedasto je poslovanje mitničarjev. Na periferiji mesta Pariz je postavljenih neb roj mitniičarskih hišic. Poslujoči pazniki imajo pregledati posamezni avtomobil ter konstaiirati množino bencina, ki jo ima avto pri prekoračenju užitninske meje nekar izdajo potrdilo, s katerim se imajo lastniki avtomobila izkazati pri povratku v Pariz. V Pariz pa se pripelje vsak dan, pa tudi iz Pariza odpelje toliko avtomobilov, da bi morala postaviti mestna občina celo armado, če bi hotela voditi predpisano kontrolo. Logično je, da stane vsa miiničarska služinčad več, kot pa inkasirajo v službi za utihotapljen bencin. Umevno, da preklinjajo vsi Parižani to bedasto poslovanje. Nihče pa še ni imel poguma proti tej bedariji protestirati. La Fouchardiere je bil prvi, ki je hotel protestirati zoper to bedarijo s satiro. Pozval je v časopisu vse pariške avtomobiliste, da v nedeljo zivečr ob 6. uri pri mitničarju pri Porte Moillcch izvršijo državljansko dolžnost, to je, da plačajo predpisano užitnino za eventuelno uvoženi bencin. Zapisal je, da bo on sam zgled za to herojsko dejanje. In prav to je bilo za njega usodepolno. Kdor hoče namreč oblasti dokazati kako bedarijo, ta se zoperstavi nezmotljivosti vsegamogočne države in — in — nositi mora posledice sani. Uro pred napovedano šesto je bila užitnin-ska meja zastražena od brezštevilne množice policistov. Prvih 50 avtomobilov je pasiralo brez pregleda. Še več! S sicer nedovoljeno .brzino so kriva velika ura na cerkvi Mont-Parnasse, ki se je vtaknila v njun pogovor in nepričakovano, surovo opozorila nase. Jeanne je pomislila, da je vse to, Wiesbaden in Moskva, sama ločitev. Kakor otrok je planila k Andreju in ga objela okrog kolen. Andrej ji je mehko vzdignil glavico in jo poljubil na črne, otožne oči. In potem? Naj se raje zamolči, kako jo je poljubljal, kako je premagal mont-parnasko uro, kako sta bila srečna dva človeka v sobici številka enajst. Oba sta bila brez besed in če ona dva nista našla besed, kako naj jih najde tretji človek? Lahko se omeni le, da je bila v tisti sobi ljubezen. V sobici številka enajst je vladala tista soparica, od katere zori žito, pisatelji pišejo knjige, od katere ljudje žive in umirajo. Sveča je že davno dogorela. Ko je Andrej odgrnil zastor, je zagledal Jeanne-in obraz, ki ga je razsvetljeval slab odsev plinove svetilke z Odeške ulice. Na licu Jeanne-e je pa bil še drug sijaj. Odkod je imela ona ta tihi, vse obsevajoči sijaj? Andrej tega ni vedel, ker je bil preveč srečen, da bi kaj vedel. On tudi ni razumel, kaj se je zdaj zgodilo. Ni razumel, da Jeanne odseva od praznote, ker mu je pravkar" oddala vse svoje življenje. Videl je na njenem obrazu sijaj in se je ni smel dotakniti s svojimi i ustnicami. Zadrževal je svoje dihanje, ka- i kor da bi držal v svoji roki slabo lučko in se bal, da jo lahko pogasi. In tudi, če bi ugasnila svetilka na ulici in tudi užigalica, ki jo je bil zažgal Andrej, bi ne izginil sijaj z Jeanne-inega obraza. Andrej je zasijal v Oktobru, ko je zagledal drog z zastavo. Takrat je v hipu uraz-umel, čemu mota živeti. Jeanne je pa zasijala zdaj, ker je spoznala, Cernu je živela. Sijala je od ljubezni. Sijala je zato, ker stare, modre zapovedi, ki ljubezen prepovedujejo, lažejo. 27. Podgane so se potrudile. Gospod Rajmond Ney je ravno hotel iti spat, ker je že itak kršil vsakdanji red svojega življenja. Bilo je namreč že okrog polnoči, on je pa hodil spa.t že ob desetih, kar je koristno zdravju, obenem se pa ne trati toliko plina. Danes je pa izključen dan in gospod Ney bo še dolgo pomnil sredo, dne šestega marca. Zgodovinski dan! Koliko razburjanja! Poset Amerikanca, razkrinkanje Halibjeva, brezuspešno iskanje briljanta, pogovor s tem nesramnim Rusom in navsezad-nje — genijalna Gastonova poteza. Dospocd Ney je izredno realno čutil še ne napisani ček. Zdelo se mu je, da se je njegova blagajna kar odebelila od nepričakovanega prirasta kapitala in to ga je veselilo, kakor veseli dobrega moža, ko se mu redi soproga od dobrega življenja. Pol milijona — to ni šala! To je vendar kapital! Gospod Ney je sklenil, da si kar jutri že kupi nove čevlje. Pravijo, da so ti v trgovini »Samaritaine najcenejši. Tudi on jih bo tani kupil, ker noče zastonj zapravljati denarja. Drugod je morali voziti v Pariz. Večina vozačev se je posmehovala uslužbencem ter delala dovtipe na račun državne oblasti. Ko pa se je pripeljal La Fouchardiere, je bila situacija povsem druga. Za njega je bila zadeva povsem zelo resna. Pisatelj ni liotej voziti v Pariz brez kontrole. Skliceval se je na opomine Poincare-a, ki pravi, da mora vsak državljan svoje dolžnosti izpolnjevati. G. de la Fouchardiere pa je pošten državljan in prav zato je zahteval, da se kontrola izvrši. Dejal je, da se mu kot poštenemu državljanu ni treba sramovati. Zahteval je, da se mu izda kontrolni listek. Tedaj je padla prva batina. In padel je kot juna z vzklikom: >Vive Ja Rcpvblique et 1’Octroi!« i Najnovejša karikatura znamenitega ruskega pevca Šaljapina, kateremu so sovjeti vzeli naslov ruskega umetnika. dražje, pa ne zaradi blaga, ampak zaradi same reklame. Razven čevljev zase bo treba najbrže kupiti tudi novo odejo Gabrijeli, prvič, ker so staro izjedli molji, drugič, ker j® treba vendar razveseliti hčerko, da ne popolnoma otopela. Gospod Rajmond ljubi svojo hčerko. Zdaj je T.„ i- «5® spat, čeprav je prav dobre volje. Ali slišite? Gospod Ney je dobre volje in bi pojedel cel ducat polžev. Edino, kar je malo dražilo gospoda Ney-a, 111 kar je mračilo njegovo razpoloženje, je bila podgana, ki jih je bilo v pisarni dovolj-Gaston je že zdavnaj priporočal dobrega mačka, pa se je gospod Ney vedno bal, da mu bo maček kradel slanino. Mački sploh r:.di kradejo take stavri, kar potrjuje celo nek pregovor. Tudi pasti ni hotel kupiti, ker je vedel, da cenene pasti niso nič vredne; drage pa... Ah, gospod Nev ima namreč ves kapital v obratu! In tako ni podganam nihče napovedal vojne, kar 80 te živalice izkoristile in se silno brezobzirno obnašale. Ponoči so strašile Jeanne-o in ji tekale po nogah. Niso se jim studili tudi polži, ki so bili shranjeni v kuhinjski omari. Grizle so pisarniške spise in v kupih anonimnih pisem so kotile gole, cvileče mladičke. Čeprav je bil gospod Ney vajen, da se podgane P>'e' ganjajo pod mizo, so ga te danes vendar-le dražile. Ganeš je bil gospod Ney truden. Med mastjo je imel seveda tudi živce, pogane so mu pa grozile, da mu bodo kratile spa--nec. Galanterija Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenje ▼ vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri Josip Petelinc-U UubUana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. Postralba totna. Ctrn nizke. PoitmtSba toliw. W E C K tet« In aparati sa ukuhovanje najoenejSi. ker so najboljši. Znatno mm. Ugodni pogoji I Tovarniške _ zaloga: KNfc*T tvg 10 pri tvrdki F ruk. tu*, Ljubljano. Umivalniki iz trdega lesa, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo, se radi instalacije gorke in mrzle vode i godno, prodajo. — Ponudbe na upravo hotela »Uniont v Ljubljani. Stanovanje obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tr žaške ceste. Ceni. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje« MALI OGLASI Za vsako besedo se plaf» 50 par. Za debelo tiskana Pa Din 1.—. Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«. Koks - čebin WoHova l/II,- Telet. 2056 Dve lepi, veliki, mahalasti palmi* primerni za okrasitov grobnic, ceno na prodaj-Naslov v upravi lista. Organizacija Jiigoslovan-sfcil Nacionalistov, Ga-berje pri Celju priredi v soboto 9. novembra 1927 Martinov večer z pestrim vsporedom in plesom. I*dnjatsij: Aleksander Želunikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.