Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din. Št. 44. — Leto XX. — Karanj, dne 31. oktobra 1936.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Dvignite glave
Sod" !»ni svet nam kaže sliko ne majhne raz-rvanosti na vseh področjih življenja. Razna-nost stvari in razmer, kakršno opazujemo izven sebe, pa je zadosti točna fotografija onega meglenega kaosa, ki vlada v mnogih, tudi krščenih ljudeh. Odvisni od svojega spreminjajočega se razpoloženja tavajo premnogi po brezpotju brez stalne smeri, z nesigiirnim korakom: zdaj se poženejo za enim mnenjem, zdaj za drugim, kakor nanese slučaj ali gmotna korivi: kdor več obljublja, kdor bolj demago-ško govori, za njim dere svet, svet brez načel in brez višjih vzorov. —
Deročo reko sodobne razrvanosti in materialističnega stremljenja more zajeziti le Cerkev. Ase druge ustanove počenši z državno zakonodajo pa do ustanove Društva narodov so v tej borbi nezadostne. Cerkev pa nosi v sebi zadostno silo, ki more zaustaviti in v pravo smer usmeriti vse še tako revolucionarne tokove. — Cerkev vzgaja duha in voljo in na ta plodna tla seje še seme božje resnice in milosti. Le Cerkev, ki je čudovita spojitev božjega in človeškega, kaže človeštvu z neomahijivo trdnostjo izhod iz vsake krize. Ona noče (in tudi ne sme) posegati izven svojega delokroga. Saj ima dovolj veliko možnost in svobodno udejstvo-vanje nu čisto duhovnem področju verske in nravstvene obnove, ki sega naravnost v srce človeka. Sredi oklevanja in malodušnosti naše dobe je le eno občestvo — Cerkev središče vesele bodrosti, ki zna mirno potrpeti in čakati, dokler njeno delo in njene preizkušnje znova ne vzdramijo in oživijo krščanskega mišljenja in stremljenja v globinah človeške duše. Iz novega duha in iz prerojenega hotenja bo vstalo novo, bolj veselo in bolj krščansko življenje. —
Med sredstva, s katerimi Cerkev vzgaja človeški rod v nadnaravno usmerjenost, spadajo tudi heroični vzgledi onih, ki tvorijo zmagoslavno občestvo svetnikov. Kaj je Cerkev že dosegla s svojo skoro dvatisočletno vzgojo, nam kažejo svetniki vseh stanov in vseh časov. Po sndovih se presoja vsako drevo in vsak pokret. Kulturno stvariteljsko silo kakega naroda cenimo po umetninah, katere najdemo v znanstvenih zavodih in umetnostnih galerijah. Tudi Cerkev nam v cerkvenem letu razgrinja v svet. niških praznikih svojo kulturno i vzgojno moč A na skupni praznik 1. novembra se nam odpre vsa stvariteljska sila Kristusove Cerkve. Na sto in tisoč milijonih more Cerkev s ponosom pokazati, kaj ustvari milost na prerojenih človeških dušah. — Vsak svetnik je bil človek s svojimi posebnostmi, z dobrimi in slabimi stremljenji. Rasli in živeli so vsi v ozračju, ki jih je dušilo in jim večkrat zastiralo pogled k cilju. Toda skrivnost njihove odločne usmerjenosti in nezlomljivosti moramo iskati v oni življenjski zvezi, ki so jo imeli s Cerkvijo in z onim bogatim življenjem, ki ga Cerkev zajema iz Kristusa. Milostne vezi. ki družijo kristjana s Cerkvijo tako živo, kot je mladika življenjsko zvezana s trto, te vezi so dajale kristjanom v vseh časih moč in uspeh za svetniško rast. Na svetnikih je nekaj junaškega, je nekaj, kar človeka osvaja in dviga. Njihov heroizem, njihovo junaštvo v veri in življenju, heroizem v krščanskem mišljenju in vztrajanju, ki jih je dvigal nad kužno ozračje ostalega povprečnega sveta, to je tisti sijaj, ki ožarja Cerkev v vsem delu. —
Naš čas pa pozna malo heroiznia. zato je tudi mulo idealizmu. Nnmeste heroiznia pre. \laduje le preveč ledonizem — želja po nasladi in uživanju. Nič smisla za žrtev in junaško odpoved, nič volje za tiho in nesebično delo v korist bližnjemu, skratka zelo redki so vzgledi s ki".čaiisko plemenitostjo in svetostjo. Zato nič čuda, če je vedno več materialističnega hotenja, ki gazi zapoved pravičnosti in ljubezni in tako seje v človeškem občestvu telesno revščino in duhovno razrvanost. — Praznik vseh svetnikov kliče sodobni družbi in liani: Kvišku gluve! Življenje oblikujejo in usmerjajo ljudje. Kukršni ljudje, takšne razmere. Krščanski ljudje v mišljenju in delu dajejo poroštvo za krščansko urediti".' človeške družbe. Heroizem in idealizem, kakršna se raz-odevatu na svetnikih moreta tudi danes brez nasilja preroditi ljudi in vse obličja zemlje.
Gorenjci so govorili
Dogodkov zadnje nedelje prav vo ne bodo pozabili naši možje in
?oto-rant-
je. Naše domače razmere bo zadnja nedelja delila na dva razdobja: minili so časi, ko so se po naših občinah šopirili renegati slovenskega naroda, ki jim je bila dobrobit ljudstva manjša skrb kot pa njihove osebne koristi. Nastopajo časi, ko se po naših občinah ne bo več uganjalo brezciljno in škodljivo strankarstvo. ampak bodo občine vodili pošteni možje in zavedni Slovenci, katerim bo gospodarski dvig občine največji cilj.
Kako so Gorenjci volili zadnjo nedeljo, nam najbolje kažejo naslednje številke:
Prva številka za občinami pomeni število volilnih upravičencev, sledeča pa število udeležencev volitev. Številke v oklepajih označujejo število odbornikov, ki odpadejo na posamezne kandidatne liste,
Gorje: 999, 625 (62.56%), JRZ 457 (22), opozicija 168 (2).
Dovje-Mojstrana: 419, 318 (75.89%). JRZ 179 (15). opozicija 139 (3).
Breznica: 443, 385 (86.9%). JRZ 210 (15), opozicija 175 (3).
Boh. Srednja vas: 892, 692 (77.5%). JRZ 392 (15), JRZ-kompr. 300 (3).
Boh. Bistrica: 689. 545 (78%), JRZ 485 (18), opozicija 247 (3).
Bled: 731, 559 (76.45%). JRZ 312 (15), opozicija 247 (3).
Rateče-Planica: 199, 156 (78%). JRZ 156 (18).
Jesenice: 2167. 1733 (79.97%). JRZ 636 (20) (Markež), opozicija I. 479 (4) (dr. Rekar), opozicija II. 618 (6) (dr. Stanovnik).
Radovljica: 381, 322 (84.51%). JRZ 210 (16), opozicija 112 (2).
Kropa: 161. 141 (87.57%). JRZ 141 (18).
Cerklje: 845, 572 (67.8%). JRZ 508 (23). skupna opozicija 64 ji).
Besnica: 336. 222 (66%). JRZ 222 (18.)
Jezersko: 217, 182 (83.8%). IRZ I. (Muri) 182 (18), JRZ II. (Virnik) 0.
Kovor: 490, 388 (79.2%). JRZ 231 (16). skup. opozicija 157 (2).
Sv. Ana: 182, 153 (84%). JRZ 50 (2), opozicija 103 (16).
Tržič: 914, 701 (77%). JRZ 469 (22), skupna opozicija 232 (2).
Stražišče: 1127, 824 (73%). JRZ 390 (4), skupna opozicija 434 (20).
Preddvor: 940, 585 (62.2%). JRZ 522. (18), opozicija 63 (0).
Predoslje: 439, 349 (79.5%). JRZ 349 (18).
Sv. Katarin«: 269, 235 (87.3%). JRZ 194 (17), sk. opozicija 41 (1). Zminec:   611, 412 (67.43%). JRZ 412
(18).
Selca: 788, 333 (42.26%). JRZ 353 (18).
Sorica: 453, 409 (90.28%). JRZ I. (Pintar Lovro) 184 (3), JRZ II. (Florjančič Matej) 225 (15).
Železniki: 593, 360 (60.7%). JRZ 360 (18).
Medvode: 801, 639 (80%). JRZ 587 (21), skup. opozicija 252 (2).
Gorenjska je lahko ponosna na ta izid volitev, saj je 91.7% občin na Gorenjskem jasno in odločno povedalo, da so za nami časi jeenesarskih trinogov, pofarjev, orjuncev in drugih fašistov.
Vsa Gorenjska je pokazala, da stoji odločno v taboru našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Nič niso pomagale še tako čudne vezi naših nasprotnikov, — saj so se zvezali proti nam, ki so si največji nasprotniki —, volja ljudstva je odločevala in tudi razsodila: vsi odobravajo delo naših voditeljev in krmarjev države. Postali smo še močnejši, kot sm■> bili pred tremi leti. Vse združene nasprotnike, pa naj so sklenili še tako čudna prijateljstva, smo
{iramagaii častno in pošteno. Zato tudi ahko večerno Gorenjci smo vsi v nedeljo jasno povedali, kdo je naš pravi voditelj, z vsemi drugimi ..voditelji" .pa smo pomedli.
Španska metoda
V naslednjem prinašamo odstavke iz pisma, namenjenega delavcu, ki so ga vjeli tukajšnji JNSarji v Stražišču na svojo listo, pa je ravno vsled tega pisma preklical svoj podpis. V tem pismu mu dajejo te-le nauke:
..Zdaj pa moramo z vami vred (namreč^ delavci) gledati, da vržemo JRZ. Skličite vse delavce na skrivaj in š." pred volitvami skrbite za to, da naredimo splošno stavko! Nobeden ne sme iti iz tovarne, vse zasesti, pobrati vse ključe, tudi od blagajne. Vse tako, kot zadnjič^ Ne bojte se, da bo treba dolgo štrajkati! Takoj vas bodo morali izgnati ven in vsi delavci bodo naši. Vsi bodo proti JRZ, ker jih bodo morali izgnati. Zaenkrat nikar še ne govorite nič čez Boga in v cerkev vsaj en čas še hodite! Samo pripovedujte ljudem, da je vsega kriv Korošec in ban. Druge sedaj pustimo pri miru! Da bo pa štrajk gotovo še pred volitvami, skličite na skrivaj vse zaupne ljudi. Posebej pa naredite še en skriven shod in pokličite vse naše zaupnike.
Slišali smo, da hočete vse otroke iz šole, kadar bo krščanski nauk. Prosimo vas, da sedaj še ne storite tega! Ko bomo vrgli JRZ, bomo polagoma pometali vse farje. Ampak počasi, zelo počasi, pa gotovo. Jeftič bo že pokazal vsem farjem. Samo JRZ moramo prej pognati k vragu.
Stavka mora biti pred volitvami. Vse drugo pustite na miru, samo bana in Kbrošca obdelujte."
Enakih pisem je prišlo še več raznim delavcem. Ne vemo sicer osebe, ki jih je pisala, lahko pa sklepamo, iz katere kovačnice so prišla. Torej ljudje, ki svojo listo imenujejo delavsko, bi radi iste še enkrat pognali v štrajk zato, da bi sami prišli na konja. Ali bodo spoznali nekateri delavci te svoje „prija-tel je" ?
Tudi nekateri tovarnarji naj Jji si ogledali to pismo. Morda bodo le spoznali, da njihove delavce ne navajajo v stavko razne organizacije, ampak ljudje, katerim so sami preveč zaupali in jih do zadnjega časa podpirali.
V Radovljici: po viharju zavladal je    Za kmečko ženo
mir . . .
POŠTENJE JE SPREGOVORILO.
Radovliičani smo štrli pri volitvah v nedeljo dne 25. 10. 1936 nasprotnike. JRZ je dobila 210 glasov, JNS-arji pa le 112. Kje je ostala „večina", o kateri so trdili še v petek in v soboto, da je za JNS 174 glasov. JNS-arji so po znanih metodah iz leta 1933 hoteli delali nasilje nad našo večino, pa se jim je vse skupaj ponesrečilo. Volilci so znali sami preprečiti nasilje JNS-arjev in odločno pokazati, da se več ne boje njihovih manir in nesramnosti.
»NACIONALNA" RADOVLJICA NA BOJIŠČU.
..Nacionalne Radovljice ni več. V nedeljo dne 25. 10. 1936 je izginila. Na bojišče so prihajale le oojevite Amn-conke in se posluževale metod ..nacionalistov" Radovljice. Zlate rebule „ju-gonučiji" niso popili, grozdje pa so shranili za kasnejše dni, v katere upajo, da bodo imeli zopet „svobodo" za izvrševanje nasilja nad večino.
Pohod naci jev na Radovljico je izostal, ker so spoznali, da so čusi Orjune, pofarjev in fašistov minili in da bodo pošteni Radovljičuni znali v kali streti vsako nasilje ..jugonacijev".
„HEIL" JNS.
..Nacionalno" je volil tudi gospod, ki mu svoj čas jezik slovenski ni bil vše* in vreden, da bi govoril v njem. Danes pa je „v dno svoje nacionalne duše užaljen" izjavil na volišču predsedniku volilne komisije, da on vendar voli ..nccioualno". Ileil—Zdravo!
VOLILCE SO KRADLI.
V noči od petka na soboto pred volitvami so JNS-arji odvedli nekaj volil-cev. Enega so naložili na voz in ga odpeljali do šupe nosilca JNS liste, od koder je bil rešen v soboto popoldne na intervencijo orožnikov. Ker je tako odpeljevanje volilcev kaznjivo dejanje po kazenskem zakonu, bo o stvari še govorilo sodišče.
ALI JE RES?
Da so volilcem nasprotniki dajali denar. Zares! Pred volitvami predujem, po izvršeni »dolžnosti" v korist JNS liste, pa še obljubljeno. Kljub denarju in novim obljubam o raznih mesnicah in podobno, pa je JNS propadla tako, kakor zaslužijo vsi tisti, ki še danes upajo prisegati na program stranke, ki je skozi 4 leta uničevala svobodo ljudstva in zatirala slovenski narod.
ZAHVALA VOLILCEM JRZ LISTE.
Krajevni odbor za Radovljico se vsem poštenim 'Radovljičanom zahvaljuje za njihovo možatost in odločnost, s katero so pomugali streti v nedeljo dne 25. 10. 1936 nasilje INS-arske klike, ki si je prisvajala oblast, čeprav ni nikdar imela za seboj večine ljudstva in je vladala nasilno kot manjšina nad večino radovljiškega prebivalstva. Dostojna je bila volilna borba nu naši strani in dostojno ste se zadržali na dan volitev, s čemur smo pokazali, da nočemo bakljad in razsvetljav na tuj račun in do hočemo zmago proslaviti z delom, po katerem sodite naše kandidate, ki 90 postali občinski odborniki.
V nedeljo, dne 15. novembra se vrši v Kranju veliko zborovanje kmečkih žena in deklet. Točen spored priobčimo v prihodnji številki.
Isti dan se vrši v Marijanišču slovesna blagoslovitev novega dela Marija-nišča, kjer ima svoje prostore kmečko-gospodinjska šola in internat za dijakinje.
Takrat se vrši tudi občni zbor društva absolventinj gospodinjskih šol.
Vsa kmečka dekleta in žene iz Gorenjske vabimo, da se udeleže tega pomembnega zborovanja. Kmečka žena in kmečko dekle v moderni dobi potrebuje večje izobrazbe, da bo kos svoji težki nalogi. Ko danes prodira tudi na deželo grobi materialistični duh, ki zastruplja sedanje človeštvo, je treba, da je posebno kmečka žena pripravljena na to, da zaustavi ta val strupa, ki grozi našemu narodu. Ko v vseh dragih stanovih raste stanovska zavest, je potrebno, da se tudi kmečke vrste strnejo v tesnejše vezi. V tem stanovskem kmečkem pokretu igra veliko vlogo kmečko dekle in žena. O vseh teh problemih se bodo ta dan v Kranju pogovorile zastopnice naših deklet in žena iz kmečke hiše iz vse Slovenije. Glavno udeležbo bodo seveda morale dati naše zavedne Gorenjke, zato ta dan vse na to zborovanje!
Katoliški akademiki In akademičarke
Ustanovni občni zbor akademskega odseka S. K. A. S. v Krap.ju se bo vršil dne 3. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v knjižnici Ljudskega doma.
(Sledi zgoraj na drugi strani.)
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo pripravljalnega odbora eventuelno čitanje zapisnika zadnjega sestanka.
2. ) Odobritev pravil.
3. ) Volitev odbora in revizorjev.
4. ) Slučajnosti.
Udeležite se občnega zbora vsi. ki ste v katoliških vrstah, v Kranju ali izven njega bivajoči akademiki. Čim več nas bo, tembolj bomo zmožni dela!
Razglas
Podpisani odbor opozarja prebivalstvo, da se pri vežbi, oziroma ..zračnem napadu" ki se bo izvršil na Kranj v najkrajšem času strogo drži navodil, katera so bila objavljena v preteklem tednu.
Ker bodo pri tem napadu metali iz
aeroplanov prave bojne strupe — solzivec —, se prebivalstvo ponovno opozarja, da takoj na dani znak „Uzbune" odide v najbližje zaklone (kleti in veže), zapre okna in vrata, ter v lokalih in izložbenih oknih potegne železne rolete.
Vsa vezna vrata morajo biti zaprta, ne sinejo pa biti zaklenjena.
Zlasti je paziti na to. da se otroci takoj odstranijo iz ulic.
Prenehati mora ves promet v mestu, vozila pa se morajo zapeljati na najbližje dvorišče in jih postaviti tako. da ne bodo zapirala vhodov v veže.
Postajanje na ulicah ali pri odprtih oknih je strogo prepovedano. Odredbam varnostnih organov se je v izogib posledicam brezpogojno pokoravati.
Odbor za zaščito mesta proti sovražnim napadom iz zraka v Kranju.
Kranjski gospod dekan Matija Škerbec petdesetletnik
Ko je pred 50. leti rumenelo listje in je odmirala božja naravo, se je 5. novembra pod podružničnim zvonom sv. Kancijana na Gornjem jezeru rodil sedanji kranjski dekan gosp. Matija Skrbeč. V župnijski cerkvi sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu je prejel sveti krst iu nehote se nam zdi, da je že v prvih letih življenja prosil farnega patrona, naj mu izprosi pri Bogu take gibčnosti in neustrašenosti, kakor sije iz vsake slike in kipa tega junaškega patrona.
Kremeniti so naši Notranjci. Izraz jim daje rodna kraška gruda in neutrudljiva skrb za preživljanje. Les, seno in vožnja, to je bil že nekdanji kruh notranjskega kmeta in to je tudi še današnje njegovo upanje. Iz skromnih kmečkih razmer so zato pošiljali vedno le izredne talente v šolo. Tak izreden in razborit talent je bil tudi „Urhov Matiček". Opazovali so ga starši, motril ga je posebej še gosp. stric, ki je tedaj župnikoval v Istri. Prihajal je del časa do časa gosp. stric v svoj rojstni kraj in vodil je rad majhnega Matička za roko — danes pa vodi cesto nečak oslepelega gosp. strica, č. kanonika in dekana v pokoju, iz stanovanja do kranjske župnijske cerkve ali do župnišča.
Starši in gosp. stric so se domenili in mladi Matija je odšel v ljubljanske šole. Ze kot dijak in pozneje kot bogoslovec je bil izredno razborit. Študiral je z ljubeznijo vse stroke, zraven pa se je poglabljal zlasti v socialne potrebe malega človeka, katerega je opazoval vsepovsod. Neizbrisne vtise mu je puščal sred-
nješolski profesor verouka dr. Gregorij Pečjak s svojo neizprosno logiko. Kot bogoslovec je črpal dogmatiko, filozofijo in socnologijo za življenje iz zaklada našega velikega dr. Aleša Ušeničnika in polet za vsestransko delo je nabiral pri univerzalnem dr. Janezu Ev. Kreku. Čutil se je kur v sponah, ko ni mogel brž zasaditi lopate v njivo javnega dela za svoj narod in silno je bil vesel, ko je že v tisti dobi smel pomagati svojemu gosp. stricu ustanoviti prvo posojilnico v Istri. Pred vstopom v semenišče je moral obleči še vojaško suknjo, v kateri je za odločnost v življenju le še bolj dozorel.
Ena najtežjih kaplanskih postojank v naši škofiji je pač v župniji Skocjan pri Mokronogu, kjer je bil leia 1913. nastavljen za kaplana. Poje naš pisatelj in pesnik Pregelj: „()d Kranja do Brczij dve uri hoda...", vsak kaplan v Skocjanu pa okuša, da je do Telč tudi dve uri hoda in kam drugam še več. Sedem pokopališč ima ta župnija pri podružnicah in poleg župnijske cerkve ima še 15 podružnic in kipel. Na Telče je jahal redno vsak teden gosp. Matija v šolo, saj za kakšno voulo sploh ni do te vasi primerne poti. Motril in poučeval je Dolenjce, okušal je z njimi prve vojne grozote in z vsem mladeniškim navdušenjem jih je navajal zlasti k treznemu in nravnemu življenju.
Po treh letih so ga Ietai9i6. pozvali v Ljubljano, kjer se je kot stolni vikar udejšivovnl zlasti kot pridigar, katehet in organizator. — Ustanovil je organizacijo brezpravnih služkinj in posegal je krepko v valovite povojne strtlje gospodarstva in politike. V teh letih se je zlasti izpopolnjeval v prijateljskih stikih s pokojnim dr. Evgenom Lampetom. V tej dobi se mu je široko razširilo obzorje in skoval si? mu je značaj odločnega in neustrašenega boreči za pravice vere in socialnega reda v javnosti.
Leta 1922. je postal župnik ^ Tržiču. Dne 2. septembra so ga Tržičani slovesno sprejeli in pri večerni podoknici je novi župnik zakli-cal faranom: ..Yi ste moji bratje, Vi ste moje sestre!'' To je bil v resnici kar program njegovega dela v Tržiču. Kmalu je postal vsem vse. Razgibal je versko življenje, zavzel se je za sirotišče, vodil je sam Marijine družbi čistil je s prepričevalnost jo in tudi z odločnostjo katoliške organizacije, postal je posredovalec in veščak faranom v gospodarskih zadevah, po odločnih Kristusovih načelih je hotel biti vsem brat, svetovalec in pomočnik. Tedaj je bila ravno v razpadu nekdaj tako cvetoča tržiška usnjarija in mnogi so s strahom gledali v bodočnost. Gospodarski talent tržiškegn župnika je pa znal s pomočjo sedaj izvoljenega župana g. Ma jeršiča in ge. Mehle-Koci jančičeve ustanoviti usnjarsko zadrugo ..Runo", ki je danes najlepše uspevajoča usnjarska industrija v Tržiču. Z veseljem je leta 1925. blagoslavljal pre-dilniški uekliški dom in ni miroval, dokler ni po mnogih trudili 8. septembra 1928 prosil božjega blagoslova Rokodelskemu domu Vinconci-jeve konference, kjer imajo zatočišče in dom fantje. Ustanovil je leta 1924. tudi župnijski list ..Cerkveni glasnik", ki izhaja še danes in je najstarejši župnijski list, kar jih izhaja v naši škofiji.
Po šestih letih se mu je kar upravičeno zazdelo, da skoraj ni več nerazorane ledine v Tržiču za njegov ustanavljajoči in ustvarjajoči značaj. Želja po novem delu ga je vodila drugam. Škofijstvo mu je priznalo delo v Tržiču s tem. da ga je imenovalo za škofijskega duhovnega svetnika in poklonilo mu je 1. decembra 1928 lepo župnijo sv. Kancijana in tovarišev v Kranju. Po smrti dekana Dolinarja
v Cerkljah je letos postal tudi dekan obširne kranjske dekanije.
Kranjski gospod dekan. Kdo ga ne pozna? Govorijo o njem v Kranju, kjer je takoj po prihodu zidal stanovanjske hiše. ustvaijal Delavski dom, popravljal podružnice, olepšal je župnijsko cerkev z novim oltarjem in prvotno slikarijo, soustanavljal Kmetijsko zadrugo za gorenjskega kmeta, oživel konvikt za dijake in posebej za dijakinje, povečal nedavno sirotišče itd., itd. Govorijo o njem po celi Gorenjski, da po celi Sloveniji in državi, ko je preživljal Senčurske dogodke in zapor v Ljubljani. Belgradu in Sremski Mitrovici, ko so mu podtikali čudne vloge v žalostni dobi pre. ililniškega štrajka in je sam pri vsem tem le posredoval in p.osil za socialno urejenost. — Njegovega dela in načrtov v Kranju nihče ne more primeriti; želi pomagati zadnjemu delavcu in hoče sodelovati pri največjih načrtih velikega Kranja in urejene Gorenjske. Vsepovsod se lulcjstvuje. a povsod kot duhovnik, ki pri vsakem delu išče predvsem božje časti. V vsem ogromnem delu je tudi goreč dušni pastir in dekanijski duhovščini dober svetovalec, prijatelj in pomočnik. Svojo modro .n odločno besedo včasih tudi hitro izreče, a ta beseda je odkrita in redno tudi drži. Tako morejo ravnati le možje, preizkušeni v delu. boju in žrtvi! — — —
Gospod dekan, jubilant! Ne zameri tem vrstam! Poklical si v Kranju zopet v življenje tudi ..Gorenjca" poleg župnijskega ..Kranjskega zvona" in v resnici je pisec teh vrst čakal, da ob Tvojem jubileju kdo drugi izreče javno čestitki) v tem listu, ki bi bila morda lepša in bolj izklesana. Odveč Ti je pač hvala in jo ne iščeš. Ce so pa že piscu teh vrst dali nalogo, naj Ti napiše čestitke in voščila k petdesetletnici, jih sprejmi, pa vedi. da v okviru Tvojega dosedanjega ploilovitega življenja beremo tudi opomine za svoje delo v čast božjo in za blagor bližnjega. Čestitkam priključil jemo tudi željo, da tudi po srečanju z Abrahamom še veliko orješ, seješ in obrezuješ med nami Gorenjci z istim ognjeni kot go je nekdaj in sedaj občudoval v Tvojem delovanju
Tvoj nekdanji kaplan A. V.
Dežnike lastnega izdelka vseh vrst dobite samo pri dežnikarju
Jenko Alojziju
KRANJ poleg trgovine g. Jazbeca
Popravila se sprejemajo, izvršujem jih točno in solidno po najnižji ceni.
Tudi VI še niste zamudili!
V slučaju potrebe obiščite manufakturno trgovino
Logar - Kalan
H H J V E C J I  POPUSTI!    nasi. Srečko Vidmar - Kranj
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Tu je bil kmet, prav tak, kakor so naši kmetje. V prepiru je svojega soseda ubil tako, da mu je koso zasadil v hrbet in ga popolnoma prebodel, da je padel takoj mrtev na tla.
„Pa kako ste vendar mogli ubiti svojega soseda?"
„Jeza me je zgrabila, pa sem zamahnil s koso po njem in sem ga prebodel, pa je bilo storjeno."
No moža je vseeno pekla vest. Nekoč se razgo-varjamo na dvorišču o verskih zadevah s srbskimi seljaki; drugi so izpraševali predvsem to, koliko katoliški „popi" računamo za poroko, oklice, krst in pogreb. Ko sem jim to povedal, so vzklikali: „Boga mi, je to jeftino" — poceni. Oni ubijalec s koso pa se je zanimal bolj za druge stvari, pa vpraša:
„Povejte, gospod Škrbec, ali sme duhovnik kaj povedati iz spovedi, o tem kar mu povemo?"
„Ne, nikdar ne, duhovnik mora rajše prej umreti, kakor da bi kaj povedal o tem. kar je izvedel pri spovedi."
„To v.o; da vi ne sinete povedati verjamem, toda naši popi drugače spovedujejo. Pri nas stoji pop pri oltarju in prihajajo ljudje k njemu, pa mu kar na listku prinesejo napisano, kar je kdo grešil. Ali naši popi ne smejo ničesar povedati iz spovedi, če jim na papirju prinesemo napisane grehe?"
„Tudi vaši svečeniki ne smejo ničesar povedati: čeprav jim na listu prinesete napisane grehe, mora duhovnik uničiti papir."
Kar zjasnil se je obraz ubogemu kmetiču. pa je pogledal po svojih tovariših in rekel:
„Boga mi, več osam godina nišam bio. sad ču iči.."
Kot nekega slugo so nam dodeli močnega kovača iz belgradske okolice, ki je v prepiru ubil tovariša.
„Kako sle to mogli storiti?"
„Bil sem pijan, pa smo se stepli. Sam ne veni. kako se je zgodilo."
Bil je hrust, kakor kak Martin Krpan, ni bilo prijetno, kdor mu je prišel v roke.
Naš kovač nam je pravil tudi iz svojih doživljajev iz svetovne vojne, posebno je bilo strahotno, kar je doživel v bojih med Srbi in Bolgari. Teh grozot skoro ni mogoče popisati. Ni čudno, če ljudem, ki so to preživeli, človeško življenje ni kaj posebno dragoceno.
Naj omenjam še neko ubijalko. Ze priletna ženska je sedela v preiskovalnem zaporu radi uboja svojega moža. V bajti sta se z možem pogosto prepirala in pretepala. Ona je bila hujša. Nekoč sta si zopet padla v lase, pa je mož hotel uiti ženi skozi okno. Ona pa ga je prijela za glavo, zagrabila za malo sekiro in tolkla toliko časa po glavi z njo, da se mož ni več ganil.
„Baba, pa zakaj si ubila svojega moža," jo je nekdo vprašal.
„Ko ni valjal niš," je bil odgovor.
Politični razgovori.
Vsak dan smo imeli po dve uri dovoljenega izprehoda po malem dvorišču, ki je bilo kakih ^0 m dolgo in okrog 7 m široko. Mi Slovenci smo si kmalu pridobili poseben privilegij, da smo smeli dopoldan in popoldan na dvorišče s političnimi jetniki na izprehod. Tako smo dobili priliko, da
Flanela Din 4.90,   barhent Din 7-90,
rjuhe Din 19.90 Za športne kostume že od Din 12.- dalje Za športne plašče že od Din 19.- dalje
smo se seznanili in razgovarjali z vsemi. Naše debate na dvorišču so bile kaj zanimive. Saj je bil tu cvet srbijanske mlade inteligence, poleg pa še zastopniki raznih stanov, da si tu lahko mirno študiral srbijansko politično, kulturno in versko mišljenje. Tu se nam je odpiral nov svet, novo spoznanje in pravo lice srbijanske mentali-tete. Različna zgodovina, kultura in vera utisne vsemu mišljenju naroda svoj pečat, posebno narodno osebnost. Ni že s tem rečeno, da je naša ta-kozvana srednjeevropska kultura najboljša, toda gotovo je, da je čisto drugačna, kakor pa je orientalska, ali pa recimo balkanska. Srbijancem je njih zgodovina, vera, kultura, gospodarstvo, posebno pa njih 500- letna sužnost pod turškim jarmom in borba za svobodo, utisnila poseben pečat, ustvarila posebno mišljenje, ki je v mnogih rečeh zelo različno od našega mišljenja oziroma pojmovanja kulturnih vprašanj. Morda bo to dejstvo še lažje umljivo, če opozorim na primer na kitajsko kulturo. To je stara in visoka kultura, ki ima svojo umetnost, svojo filozofijo, svoje pravne in socialne nazore, pa tudi svojo lastno versko mišljenje. Če hočejo katoliški misijonarji doseči med Kitajci kaj uspeha, se morajo prilagoditi pri oznanjanju evangelija kitajskim razmeram, kitajskemu pojmovanju, kitajski kulturi. Če hočeš kak narod razumeti, se moraš postaviti na njegovo stališče, moraš ume-vati njegovo kulturo in zgodovino, rekel bi njegovo dušo. Zakaj se pogosto narodi med seboj bijejo in sovražijo? Pogosto za to, ker se ne razumejo. Ker vsak drugega presoja s svojega stališča, ker misli, da mora biti povsod tako, kakor je pri njih doma. Če hočeš kak narod pravično presojati, se moraš postaviti na njegovo stališče, moraš razumeti (njegovo dušo, njegovo pojmovanje.
------STRAN 1
T c d e
ke novice
KRANJ
Češkoslovaška odlikovanja. — Češkoslovaški konzulat \ Ljubljani naznanja, da je predsednik Češkoslovaške republike odlikoval med drugimi z redom Belega leva IV. stopnje dr. Simona Dolarja, direktorja tukajšnje gimnazije in predsednika Jugosl.-čsl. lige; z redom Belega leva V. stopnje in?. Franca Emerja višjega stavbnega svetnika.
Neki gospod, ki se sicer peča z zoboderstvom in je v Jugoslaviji danes velik »nacionalist'", si po kranjskih gostilnah dovoljuje že kar preveč svobode v svojem govoričenju. Če bomo prisiljeni vrniti milo Za drago in se ob priliki kaj ukvarjati z njegovo osebo, bo gotovo razburjen tožil, da je Gorenjec ^nesramen". -Nekateri namreč mislijo, da sami smejo vse. mi bi pa niti njih napadov ne smeh zavračati! Če gospod želi, se bomo ob priliki podrobneje pomenili 0 njegovih gostilaičarskih govoril:, pa tudi še o čem drugem.
Podobno bi tudi na uho povedali znanemu gospodu iz davkarije! Nočemo nikomur kratili svobode govora. Toda če kdo nas napada imamo tudi mi pravico, da se branimo in to bomo storili korenito!
Knjižnica v Ljudskem domu v Kranju bo poslovala s i. novembrom do preklica zopet ob nedeljah od 9. do II. ure dopoldne. \ sem prijateljem lepih knjig toplo priporočamo obisk knjižnice, kjer dobe mnoge lepih knjig v veliki izbiri.
Ljudski oder. Mnog: prijatelji Ljudskega odra že povprašujejo, kaj bo z letošnjo gledališko sezono. Obrnili smp se na naše igralec ter zvedeli, da se ti z vso vnemo pripravljajo na otvoritev gledališke sezone. V režiji g. Tre. falta bodo dne 7. in 8. novembra igrali Zigo-novo noviteto »Kadar se utrga oblak"'. Drama se odigrava v naši ožji domovini ob času velikih povoden j 1. 1926. Sodelujejo sami starejši in rutinirani igralci, knr nam daje upanje, da bo igra dobro Uspela.
Opozarjamo naše cenj. občinstvo, da si to res močno in napeto dramo ogleda.
Zavednemu meščanstvu! Jadranska straža najvljudneje vabi meščanstvo, da izobesi na dan 31. oktobra 1956.. ki naj bo narodni praznik
— dan Jadranske straže — dan slave kr. mornarice — propagande za naše morje — državne zastave.
Jadranski dan v Kranju. Vsi zavedni Slovenci nuj se 31. oktobra spominjajo dne, ko so slednjič po mnogih vekih zopet svobodno zaplapololo naše narodne zastave po Jadranu in s tem oznanile, da je to morje naše morje. Ta dun proslavlja kraljevska mornarica kot svojo največjo slavo, a Jadranska Straža kot praznik morja.
Ta dan naj bo manifestacija nušega organizacijskega dela, postane pa naj obči narodni pruznik. ko naj bi ves narod posvetil morju, tej najdragocenejši posesti, vso svojo ljubezen in misel o njegovi važnosti. Vzgledujmo se po drugih kulturnih narodih, s kakšnim zanimanjem in s kakšno ljubeznijo slave vsako leto dan, posvečen morju.
Naša narodna dolžnost nam nalaga, da praznujemo tudi v Kranju dan našega morja. Zaradi tega priredi Jadranska Straža skupno z raznimi društvi dne 31. oktobra ob pol 8. uri zvečer sprevod po mestu in nato ob pol 9. uri akademijo v Narodnem domu.
Slavnost je namenjena najširšim ljudskim slojem, zato pozivamo vse, ki so si količkaj v svesti kulturnega pomena našega Jadrana, da se je sigurno udeležijo. Vstopnine k akademiji ti!
Čuvajmo naše morje!
Jadranska Straža, Krajevni odbor v Kranju.
Čudno rodoljubje. Prosvetno društvo v Kranju je priredilo v četrtek II. prosvetni večer, na katerem je predaval g. dr. Jožu Lovrenčič O lepi Goriški in našem Jadranu in je ta večer izdalo tudi lepake. Ker smo pa v Kranju res tako zavedni rodoljuhi, je lepak, ki je bil obešen na objavni deski emigrantskega društva Sloga na Glavnem trgu, vzbudil toliko pozornosti, da so ga nekateri „nacionulni" Kranjci
— opljuvali. Zares čuden način izražanja ro. doljubja, ki je samo v Kranju mogoč!
Pri pogrebu splošno znunega in priljubljenega kranjskegu meščana, katerega se je udeležilo skoro vse mesto, — saj je vrstu pogreb-cev segala od hiše žalosti tja do pokopališču — so si nekateri zelo čudno razlagali potek samega pogreba. Čeprav so se pogreba udeležila vsa društva in korporacije, je nu pogrebce napravilo zelo čuden vtis dejstvo, da je pred pokojnikovo hišo in pa na pokopališču izostalo petje sokolskega pevskega zbora. Vse to je bilo zelo mučno za prisotne, suj je bil pokojnik dolgoleten aktivni člun pevskega zboru Čitalnice, katerega naslednik je pevski odsek Sokola. O nastopu so bili obveščeni tudi že nierodajni pred pogrebom, toda pevcev ni bilo od nikoder. Čudno, toda resnično!
TRŽIČ
Polek občinskih volitev je bil zelo zanimiv. Že predpriprava je bila jako živahna. V ponedeljek 19. oktobra je JRZ sklicala javen shod v Naš dom. na katerem je poročal g. min. dr. RuIovpc o pomenu obč. volitev in o položaju v predilnici. Nosilec liste JRZ g. Majeršič Janez je poročal o delu obč. odbora v pretečeni dobi. Dr. Šmajd je pa povdarjal. kako Škodljiva je bila politika JNS in priporočal, naj se tudi TrŽiČ otrese te preživete in na »mri obsojene stranke. Vsi trije so govorili zelo tem,-peramentno in tako dali ognja našim volil-eem ki so b; dali durika z ovac jimi vzkl ki in ploskanjem. Ze ta shod je pokazal, /a kom stoji ljudstvo. Y četrtek zjutraj so se pojavili tatak, komu iss ;-i ne •vaefc.ne. Kaj storiti? Organiziralo se je 65 ilo 70 fantov, kateri so pričeli stražiti /. namenom, da poberejo vsak letak, ki bi se pojavil v Tržiču in okolici. Zadnjo noč pred volitvami so bile straže pojačane. toda brc.- groženj, brez orožja, niti palice ni bilo. Pred temi fanti so dobili nasprotniki tak rešpekt, da niti na dan niso upali. Kakor hitro mi se pojavili kakšni letaki, so že izginili. V nedeljo so prevladovali samo naši letaki in plakati.
Nedelja 23. oktobra 1936. je zgodovinski dan za naš Tržič. Naša mladina, navdušena, je pričela voditi volilee na volišče, kjer so glasovi stalno naraščali za listo JRZ. Ob 9. uri je bilo že jasno, kam se je odločila zmaga. Kako sn naraščali glasovi, naj povedo te.le številke:
Ob 10. uri 33 minut je bilo oddanih glasov: Majeršič 219. Globočnik 62; ob 13. uri je biro oddanih glasov Majeršič 360. Globočnik 169-ob 17 uri je bilo oddanih glasov Majeršič 447, Globočnik 209: ob zaključku je bilo oddanih glasov: Majeršič 469. Globočnik 252.
volilna pisarna je izborim funkcionirala. Točno se je vodil pregled, kdo je že volil, kdo še ni. Od časa do časa se je razobesil rezultat na volišču. Tako je bila javnost sproti poučena o položaju. Vse to naše delo so nekateri hoteli naslikati kot teror. Celo neki občinski uslužbenec se je izjavil, tla je 70c/o hujši teror, kakor letu 1933. Vprašamo, kje se je dogodil en sam incident? Ali se je agitiralo in podkupovalo v poslopju in celo tik pred volilno komisijo, kakor leta 1933? Ali se je komu grozilo s struni orožništva? Ali se je koga aretiralo? Nič ni bilo protizakonitega. Ves dan so volitve ob velikem navdušenju potekale mirno in pri volilni komisiji ni bilo niti ene pritožbe treba dati na zapisnik. Ob pol šestih zvečer je bil predmet navdušenju čg. Cerkovnik, bivši kaplan v Tržiču, ki je prišel iz Št. Jerneja na Dolenjskem volit v Tržič. Hotel se je oddolžiti zato. ker mu nasprotniki niso hoteli dati pravice glasovanja pred tremi leti.
Ob šestih zvečer so se zaprla vezna vrata. Komisija je pričela z zaključnim delom. Na trgu so se zbirale čim dalje večje množice ljudi, katere so prepevale slovenske narodne pesmi in vzklikale svojim voditeljem: dr. Korošcu, Natlačenu in drugim. Predsednik komisije je odprl okno in naznanil da je dobila lista Majeršiča 22 obč. odbornikov, lista Globočnika pa 2. Sledile so velike ovacije. Godba je zaigrala in razvil se je sprevod po mestu. Ko se je sprevod vrnil pred občinsko hišo, se je pokazal na okno občinske posvetovalnice novo - izvoljeni župan, ki je spregovoril tele besede:
..Dragi Tržičani!
Delu slava, delu čast, delu oblast. To načelo se je danes v polni meri uveljuvilo v Tržiču, ker z današnjim dnem stopa na čelo naše občine delavec, na kar je lahko vsak ponosen. Izjavljam, da odklanjam vsak razredni boj in hočem delati z združenimi močmi z vsemi stanovi in vsemi podjetji v blagor, procvit in vsesplošen napredek našega ljubega Tržiča. Da ste o tem prepričani, nam je dokaz, ker ste nam izrekli v taki meri Vaše zaupunje, za kar se vam najiskreneje zahvaljujem.
Danes je pomemben praznik Kristusa Kralja. Mi priznavamo, da vsa oblast izhaja iz Njega, zato ga prosimo blagoslova posameznikom, družinam in občini.
Zagotavljumo vdanost in zvestobo domovini, državi, dinastiji, slovenskemu ljudstvu in našemu voditelju dr. Korošcu.
Nato je odigrala godba državno himno. Dostojen vihar navdušenju se je polagoma polegel šele v poznih uruh. K temu uspehu je gotovo pripomoglo teroristično delo naših nasprotnikov skozi vsu zadnja leta. Sedaj pa je imelo ljudstvo priliko dati duška temu, kar mu je toliko čusa stiskulo srce.
Zahvala! Prav iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k tako sijajni zmagi pri občinskih volitvah 25. oktobra. Posebno pa se zahvaljujem vrlim našim fantom in možem, ki so vzdrževali cele noči in preprečili zlobna delu naših nasprotnikov. Prav lepa hvala vsem volileein. ki so izkazali tako veliko zaupanje naši listi.
Posvetil bom vse svoje moči ublažitvi medsebojne politične napetosti in želim združiti ■vse sposobne moči za socialni, kulturni in gospodarski napredek Tržiča.
Janez Majeršič.
ŠKOFJA LOKA
Pri nas se je nedeljska šolska sveta maša v farni cerkvi zelo priljubila vsem občanom in okoličanom. Saj priča to, da vsako nedeljo in praznik napolnijo vse prostore, kolikor jih ne zasede šolska mladina. Mnogi so že izrazili svoje veselje radi lepega petju mladih grl. Prepevajo namreč učenke osnovne in meščanske šole pod vodstvom č. s. uriulink. Čnclno se pa zdi vsem, da se ne slišijo ne pri petju, še manj pa pri molitvah učenci osnovne in meščanske šole. ki so tudi pri tej sveti maši navzoči. Toda o redu med moško mladino se ne more govoriti. Saj mladina poleg navzočih učiteljev dela, kar se ji zljubi. Ne vem, ali imajo zapite oči, ali so pa tako zamaknjeni v molitev... kolikor mi je pa znano, so vse šole prejele mllok zn vzdrževanje reda v cerkvi med šolsko sveto mašo. Mogoče je pa pri nas drugače!
Ločan.
Za poveljnika našega i. planinskega pešndij-skega polka je imenovan gosp. polkovnik Ivan Markulj, dosedanji pomočnik poveljnika, Gospodu polkovniku iskreno čestitamo k nov emu imenovanju.
Premestitve. Za višjega veterinarskega pristava pri našem glavarstvu je imenovan gosp. dr. Leon Kocijan. doslej v bakteriološkem zavodu v Ljubljani, za veterinarskega svetnika pri okrajnem glavarstvu v Dolnjem Lapču pa je imenovan g. Franjo Golar.
STRAŽIŠČE
Pri volitvah v naši občini je sicer lista JRZ ostala z 45 glasovi v manjšini, pa smo kljub temu. ako upoštevamo razmere, z izidom lahko zadovoljni.
Stali smo sami nasproti JNSarjem in marksistom, ni nas podpiralu ne železnica, ne tovarne in kot dostojni ljudje se nismo mogli posluževati sredstev, kakršnih so se nasprotniki: laž. grožnje, vse mogoče obljube, pobijanje oken. posebno pa alkohol. Celo na volitve so prihajali pijani, v gostilni A. Križnarja pa se je cel dan 25. oktobra točil čaj, kakor so konsta-tirali orožniki, samo ne vemo. aH lipov ali bezgov. ali z limono ali z mlekom.
Faktor je bil pred volitvami silno radodaren, obetal je vse mogoče: Delavcem, da bo preskrbe! službe v tovarnah, drugim zopet cement, koruzo, nekaterim po tri kovače, Brežanom pa kar 20.000 dinarjev za elektriko. Neki volivec ga je kar vpričo komisije, potem ko je oddal zanj svoj glas, terjal: „Zdaj boš pa dal, kar si obljubil?'' Če obljubam ni uspelo, so pomagale grožnje: ..Dosedaj sem prizanaša!, sedaj pa ne bom več. Bom že pokazal vam, prokleti klerikalci!"
Zadnjih par let se je priselilo veliko delavcev iz drugih krajev v našo občino, saj je število volilcev naraslo od približno 400 na 1127, veliko teh je nestalnih, danes tukaj jutri tam. Taki so pa še posebno dostopni raznim takim obljubam.
Kako pa so nasprotniki izrabljali zadnjo stavko, se vidi iz članka na drugem mestu.
Hvala in čast vsem zavednim volivcem, ki so možato oddali svoj glas za Fr, Trilerja, nasprotniki naj se pa nikar ne vesele, ker zadnja beseda še ni izrečena. Križnar naj gleda, kako bo svoje obljube spolni!. GOLAŽ, to je vse, kar so dobili njegovi volivci od njega, za vse drugo naj se pa obrišejo.
PREDDVOR
Take nedelje, kakor je bila zadnja, to je dne 25. oktobra, Preddvor že dolgo ni doživel. Ves dan je bila kar ena sama lepa slovenska pesem. Volili smo občinski odbor. Vsi so prihajali, Goričani, Trstcničani, Kokrjani in iz vseh vas; velike preddvorske župnije. Prihajali so vsi vedrih lic, samozavestno, odločno in pa očitno veseli.
Volit so šli svoje zastopnike brez sile in grožnje. Ob zvokih naše domuče hurmonike, glasovih lepih naših pesmi, ki so bile pred leti še prepovedane; ob vzklikih živela svoboda, živel dr. Korošec, živel ban Natlačen, so možje in fantje volivci prihajali in odhajali. Nobenega nereda ni bilo, ker je naš narod v večini pošten in se zaveda, kuj delu. Nasprotnikom se ni storila nobena krivica: kar jih je bilo. so mirno oddali svoje glasove po svojem mišljenju. Ves dan je bilo že ozračje tako. ki je kazalo, da narod svobodno voli. Ne bomo več navajali napak dosedanjega JNSarskegu in po sili nam izvoljenega odbora. To je delo bodočega našega odbora.
JRZ lista Valjavcc Anionu je dobila 322 glu-sov in vseh i8 odbornikov, lista združene opozicije z nosilcem odstavljenim županom Mar-kičem pa 63 glasov in nobenega odbornika.
Glasovalo je skupaj 585 volivcev. In sicer: Trstenik zu JRZ 136, za opozicijo 1; Gorice za JR/. 100, zu op. 4; Preddvor za JRZ 29, za op. 13: Balelj JRZ 19, op. 2: Zg. Bel« JRZ 22, op. 8:
Sr. Bela JRZ 27. op. 0: Sp. Bela-Hraše JRZ 18. op, 1: Tupuliče JRZ 20. op. 5; Mače JRZ 18. op, 0; Potoče jRZ 22, op. 2; Novavas JRZ IS, op. 0: Breg JRZ 16, op. 3; Možjanca JRZ 12, op. 0 in Kokra JRZ 65 glasov, opozicija 24 glasov. Skupaj za JRZ 522 glasov in za opozicijo 63 glasov.
Svobodna ljudska sodba je večinoma pravična sodba. Markič niti toliko glasov ni dobil, kolikor jih je potreboval za sestavo svoje liste. Tako je lepa preddvorska občina, ki obsega štiri župnije, strla bivši proti!judski in protislovenski režim ter izrekla svojo voljo in zaupanje našemu narodnemu voditelju dr. Anton Korošcu, pa tudi zadostila vsem onim možem in fantom, ki so bili pod JNS v šenčurskih dogodkih batinani, sramotno aretirani, zaprti in kaznovani na večje denarne vsote.
Pripomnili bi še, da je v volivnem imeniku vpisanih 940 volivcev. Faktično pa je volivcev le blizu 800, ker nad 150 delavcev in drugih ni bilo izreklamiranih, ker niso več v tej občini. Tako je bila udeležba nad 75n/o.
CERKLJE
Narod je zmiraj stal... Pri nedeljskih občinskih volitvah so Cerkljani kakor tudi Šen-turčani ponovno pokazali, da stoje v nedeljeni vrsti za svojim narodnim voditeljem dr. Anton Korošcem. Pa to tudi ni nič čudnega! Saj je bila cerkljanska občina, če izvzamemo žalostno dobo JNSarskega režima, stalno v rokah naših poštenih, zavednih katoliških mož in fantov, ki so znali upravljati občino v korist vseh občanov. Da pa so nedeljske občinske volitve tako sijajno izpadle, gre zasluga predvsem našim agilnim in zavednim fantom in možem iz vseh vasi v občini, ki so se dobro zavedali, da pri sedanjih volitvah ne gre samo za kake gospodarske interese, ampak v prvi vrsti za ohranitev slovenstva in vseh naših narodnih tradicij, pa tudi če hočete navsezadnje za ohranitev ka-tolištva. Možje in fantje! Odbor kraj. organizacije JRZ se vam za vaše nadvse požrtvovalno delo najlepše zahvaljuje in vas poziva, da v tej borbenosti tudi vztrajate.
Učiteljske spremembe. Na našo narodno šolo sta dospeli iz kočevskega glavarstva dve novi učiteljici: gdč. Meditz Rozalija in Fister Pavla. Želimo obema, da bi se v Cerkljah kar najbolje počutili. Iz cerkljanske šole pa odhaja na novo službeno mesto v Št. Lenart nad Selcami Zalohur Ciril. S tem pa ipamo, da se bodo tudi na naši šoli razmere tako zboljšale, da bo narod vedno bolj zadovoljen z učiteljstvom, kateremu pošilja svoje otroke v vzgojo.
Obrtništvo
Volitve TOI.
v zbornico za
Za nedeljo 29. novembra so razpisane volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Volili bodo 62 zborničnih svetnikov in prav toliko namestnikov. Štiri volilne skupine, to so volilna skupina industrijskega, trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka bodo volile samostojno in med odseki neodvisno. Industrijski odsek, ki voli 16 svetnikov in namestnikov, tigovinski odsek, ki voli tudi 16 svetnikov in namestnikov, ter gostinski odsek, ki voli 10 svetnikov in namestnikov, imajo po dve volilni okrožji, obrtni odsek, ki voli 20 svetnikov in namestnikov, ima 19 volilnih okrožij. Določenih je 44 sedežev krajevnih volilnih odborov in s tem volišč za volilna telesa trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka. V volilnih okrožjih teh treh odsekov bo glasovanje za kandidatne liste tajno in osebno, glasovanje v volilnem telesu industrijskega odseka se bo pa vrš:lo tajno in pismeno.
Kakor kažejo volilni imeniki vseh štirih volilnih teles, je v trgovinskem odseku 9178 volilnih upravičencev, v obrtnem odseku 16.807, v gostinskem odseku 5.042 in v industrijskem odseku 288, skupaj torej 31.515. Najjačji je obrtni odsek,  najslabši pa industrijski,
Iz gornjih številk je razvidno, kako so razvrščene posamezni odseki.
Tudi kranjski okraj ima svojega člana in namestnika, tako v obrtnem, trgovskem in gostinskem odseku.
Obrtnike bo zastopal Franc Čamernik, klju-čuvničar iz Cerkelj, njegov namestnik pa je Stitih Anton, krojač iz Tržiča. Na ta način sta zastopani stavbna kot oblačilna stroka.
V Ljubljani so pri glavnem volilnem odboru napravili kompromis, Ogrinova in Rebekova skupina. Prvi ima 12 zastopnikov, drugi 7 in t neodvisen član, torej 20 svetnikov. Ker je «edaj v vseh odsekih sporazum, bodo najbrž
PRELOŽITEV LETNEGA SEJMA Ker pade letos letni sejem na Vernih dui dan, se vrši glasom tržnega reda letni sejem v Kranju prihodnji ponedeljek, to Je 9. novem, bra 195«,. Pad pa se vrši na Vernih dnš dan navaden tržni dan, kakor vsak ponedeljek.
Za neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo
Velik popust
slike okvirji, ogledala, stekleni-
na, porcelan
STRAN 4
»GORENJEC«
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
volitve odpadle, ker ni nasprotne liste. Pri nas v Kranju se čuje, da tisti, ki jih obrtniki sploh ne priznajo kot obrtnike, poskušajo skr-pucuti nasprotno listo, to pa le z namenom, da razderejo slogo med nami. Članstva vseh šest zadrug našega okraja naloga je, da takim agentom ne daje nikakih podpisov. Le tako bo mogoče po osmih letih izvršiti volitve v stanovski parlament po izrazu proste obrtniške volje. Kajti imenovanje, ki se je proti volji obrtništva vršilo toliko let pod prejšnjimi režimi je sedanja vlada z razpisom volitev onemogočila, ter pokazala res pot svobodnega odlo-čevanja. Delo, ki čaka zastopnike pravic posameznih stanov, je ogromno; in to naj vrše možje, ki so vredni naslova svetnikov v Zbornico.
Jur' s pušo
JNS Nr. 2. Pravijo, da bode sedaj Uzunovič ustanovil JNS Nr. 2. Naši liberalci se bodo zato razdelili na dve partiji in bodo Nr. 1 in Nr. 2 ter bod-> nato lahko peli pesem o dveh nesrečnih Italijanih ter na koncu vsake kitice ponavljali: Ajnzarji, cvajarji! Radovedni smo, kdo bo v Sloveniji med cvajarji! Najbrže spet Pu-celj, on itak ni bil nikdar tako priden, da ne bi bil cvajar! Tudi Marušič se nekaj pripravlja, samo pri njem bo pu drite!
Povsod večino! V Belgradu so imeli tudi volitve in sicer kar v purlamentu in v senatu. Pa je JRZ dobila povsod večino! Na tem mestu moram zato javno izreči zahvalo g. Jcftiču, da nam je poskrbel za tako dobre poslance!
Moj kolega Pero je zbolel! V Valjevo bi moral, pa je poslal Kramerju po kostanj v ogenj. Pero pa je zbolel. Ima čudno bolezen. Ne govori več, misli, da spada to k vsem velikim politikom, kakor Gandi, Maček, no, setlaj pa še Pero Zivkovič. Dejansko pa je pri njem drug vzrok. On zna le vojaško govoriti, Uzunovič pa drugi starci nočejo biti več rekruti. Zato je zbolel in ne sme več govoriti, da mu še drugi ne bodo ušli!
Same srajce! Ko sem šel malo po svetu, sem videl, da so se ljudje začeli deliti v razne politične skupine po srajcah. Oosedaj s<> imeli programe, sedaj pu imajo srajce. Pravijo, da je io bolj praktično, če se umaže.-se sleče, pa druga obleče, pa je spet vse dobro. Izbrali so srajce vseh mogočih barv: V Italiji črne. v Nemčiji
rujave, v Franciji plave, v Španiji rdeče, v Belgiji sive, na Poljskem zelene itd. — Uboga Evropu da stojiš tu v sami srajci!
Slov. Gospodar.
P¿08"VE TA
KRALJ Z NEBA
sedem znamenj o rojstva Kristusa Kralja.
Na podlagi evangelija in tistega časa. napisal Edvaid Gregorin
Lansko igrsko leto je dosegla Gregorinova pasijonska igra „V času obiskovanja" poleg Meškovega „Henrika" relativno največje število predstav. „V času obiskovanja" zahteva velike požrtvovalnosti, ogromnega dela in priprav, mnogo sodelovalcev. Kljub temu je doseglo mnogo lepih uspehov.
Zdaj je g. E. Gregorin napisal božično igro. Biti hoče prvi del prejšnji igri. V njej se avtor drži svojega načina. Ne skopari s sredstvi. Pretehtan mu je izraz. Zares „na podlagi evangelija in tistega časa", po vestnem in ljubezni polnem študiju je obrisal tisti čas, ko se je Kralj Kraljev rodil na svet. Kralj Herod kakršnega je izoblikoval v tej igri, je nepozaben lik, vedno aktualen, vedno sodoben.
Odri, ki so že igrali „V času obiskovanja", in drugi, ki se ne strašijo dela, imajo pa dosti velik oder in dosti delavnih ljudi bodo hvaležni segli po tej igri.
Izšla bo v samozaložbi avtorja, a se bo dobivala tudi v Komisijski razprodaji pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani od I. novembra dalje.
Knjiga bo obsegala čez 100 strani in stane broširana Din 15.—. Knjigo vsem toplo priporočamo!
knTeTiTstvo
Kmetijska okrajna zadruga nnkladu zadnje dni velike množine poljskih pridelkov, medtem 34 vagonov krompirja in 8 vagonov fižola, tako du bodo člani kmalu dobili denar. V oktobru je pristopilo 29  novih članov.
NEMŠKI KONTINGENTI ZA PRAŠIČE IN GOVEDO.
Do konca tega leta nam je Nemčija dovolila uvozni kontingent 40.000 prašičev, za prihodnje leto pa kontingent 80.000 prašičev. Zu govedo znaša uvozni kontingent 25.000 glav živine. Verjetno je. da se bodo cene za prašiče dvignile, ker bo že to leto trebu izvoziti tedensko okoli 5000 prašičev. V Križevcih so cene prašičem narastle že ta teden od 8 do o Din zu kg žive teže.
HEIII=MI=IIIEIIIEIil=lilE!IIE!li=lll=lll=illE!ll=IIIEI!l^!l|- H
¡ HALO!!! HALO!!! |
II!
Ml
m m m
m
I
m
ÜJ
i]]
Manufakturnih in modnih trgovin je v Kranju veliko ali nova je samo ena z novim blagom za moške obleke, zimske suknje, damske plašče in kostume. Nadalje dobite še vse drugo manufakturno blago res po skrajno nizkih cenah. In ta trgovina je pa pri
„B A JŽELN U"
na. Rožen venskem klancu v Kranju
Naše perilo je priznano najboljše, ker sami izdelujemo moške srajce, spodnje hlače, platnene moške predpasnike in rnoške hlače. Lastna izdelava vseh klotastih odej!
Pri nas dobite za malo denarja veliko blaga!!!
m
I
iTi m fij
ÖJ iTi
ÍD iTi
in
aiilEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlEillEIIIEfflElllElilEIII^
Za Vas
smo nastavili vsemu blagu
izredno nizke cene
zato se potrudite tudi Vi k
P. Majdič »MERKUR" - Kranj
lastniki P. Majdiča dediči.
Za Jesen in zimo
sem Vam pripravila veliko izbiro raznovrstnih
p 1 a § C e v
po najnovejši modi in solidni izdelavi. Cena plašču že od D. 15(K dalje. Nadalje nudim veliko zalogo damskih in otroških oblek, razno perilo, rokavice, nogavice itd.
Oglejte si zalogo. Nakup ni obvezen.
Cene nizke.
M. GALJOT
Prešernova 7. KRANJ
(Pri KapuSlnu)
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnimi, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila nrarska in zlatarska se edino tn strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte si krasno izložbo!
Kupujem staro zlato in srebro.
Ivan Levičnik, - urar
KRANJ     - JESENICE
III H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Cenjene dame!
Obleke, toalete in plašče po najnovejši modi, solidno in poceni Vam izgotovi modni salon
Engelsberger
Prešernova ul. 15/1. Kranj
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Mladenič star 24 let, obrtnik z dežele, lastnik nove hiše. želi znanja z gospodično, sturo _'4 lel z nekaj gotovine v ivrho ženitve. -Prednost imajo šivilje uli štepurice. Pismene ponudbe na upravo pod „2enitev".
Oddam stanovanje samostojnemu čevljarju z mulo d nižino, ki bi imel veselje do stulnegu delu zu trgovino. Naslov se dobi v upravi,
Ženini in neveste!
Le dobra fotografija Vam bo trajen spomin, katero dobite pri
fotograf -JUG- Kranj
(Sedaj nasproti Savnika). Pridem  tudi na dom brez poviska cenel
Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund uli ura kupljena pri U. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri
B.
zlatar in sodni cenilec v Kranj-u
ki Vam tudi vsu popravila strokovno pod garancijo izvrši,  kakor ure, zlutnino, očulu itd. Kupujem staro zluto, srebro in .starinske predmete.
Za aredatftvo in izdajatelja odgevarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovaega društva v Kranju.