PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 92 (9094) TRST, torek, 22. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcy pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, dO 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZARADI ZMAGOVITE^ OFENZIVE REVOLUCIONARNIH^ SIL IN NA PRITISK AMERIČANOV JUŽNOVIETNAMSKI DIKTATOR THIEU ODSTOPIL OSVOBODILNE SILE ČEDALJE BLIŽE SAIGONU Voditelj kolaboracionističnega režima obtožil ZDA, da niso spoštovale sprejetih obvez - Predsedniške funkcije prevzel 71-letni podpredsednik Tran Van Huong - Sestanek Ford-Kissinger poraz Zmaga rdečih Kmerov v Kambodži in odstop diktatorja Thieuja v Južnem Vietna-tnu pomenita morda najbolj Pekoč poraz ameriške imperialistične politike po letu 1959, ko je oborožena vstaja na Kubi strmoglavila tamkajšnji pro-ameriški režim. Toda padec Lon Nolo ve in Van Thiujeve diktature v Indokini bo imel nedvomno še širše posledico na svetovnem prizorišču, saj ®ovpada z delikatno fazo pre-nrejanja svetovnih odnosov, v kateri se logika superni kaže kot vedno bolj nesposobna, da bi pripomogla k ustvarjanju novega ravnotežja po onem, ki je nastal v svetu po drugi svetovni vojni. Prav ta logika je v Indokini doživela najhujši udarec. Ne Sre samo za zgubo prestiža Združenih držav, ki so v Indokini zastavile ves svoj o-gromni vojaški in ekonomski Potencial, pri tem pa doživele popoln poraz; gre predvsem za dokončen Zaton koncepcije. Po kateri so si supersile lahko po mili volji razdeljevale influenčne sfere ne glede na dejanske potrebe in težnje drugih, malih in srednjih držav. Ta logika, ki je doživela svoj vrhunec na Jalti in ki je no-va politika popuščanja napetosti in pomiritve med vzhodom in zahodom ni bistveno spremenila, razen morda v zu-danjih manifestacij ah, pa se bije z vedno bolj odločnimi težnjami vsega človeštva, vseh narodov sveta, da sami odločajo o lastni bodočnosti in lastni usodi. Amerika je več kot 20 let, P° prevzemu nevarne dediščina francoskega kolonializma, je doživei nečasten konec Pri Dien Bien Phuju, skuša-la vsiliti svojo voljo indokitaj-sktm narodom, najprej z de-Parjem, nato s «svetovalci», končno pa še s pol milijona thjakov in načrtnim pustoši PJam z bombani in napalmom. Sredstva, ki jih je pri tem nporabljala, da bi pred sve-mrn opravičila svoje početje, Začenši z izmišljotino o «inci-®ntu» v Tonkinškem zalivu ?a vse do nedavne sramotne . tragične farse z vietnamskimi otroki, pa so pokazala, da je tudi imperializem druge police dvajsetega stoletja o'.ra-11 svoje staro obličje, le da m* se objestnosti in krvoloč-Osti pridružile še prave gang-Tske metode, nevredne drža-ze,.ki naj bi bila zgled civili-,acije in kot taka upravičena, to SV0lj0 «civilizacijo» vsili ^di drugim narodom s pre-,e2°. da jih obvaruje pred uniundstično nevarnostjo». ^b dejstvu, da Ameriki ni spelo uresničiti svojih nakle-v Indokini, bi se moral _2 veseli ti ves svet, tudi tisti tesS°V de1, ki j® ^ naib°lj into10 Povezan z ameriškimi ^STesi. Nov dokaz, da nobe-s , ®tia, niti najmočnejša na liekU’ ne more streti odpora v, e^a naroda, ki se bori za oj16"10 stvar, za lastno ne-snost, je namreč ne samo Wr'!*'lU'a boju vseh tistih nesod°v in skupin, ki se da-<}0 .boiujejo za lastno svobo-Pravice, ampak odpira pj-f,1. .nove perspektive za bolj te^10110 ureditev sveta, v ka-laoi ne bo dovoljeno supersi-gj ’ da bi krojile usodo drupa hna,rod°m in državam, pač n® dano vsaki, tudi naj-dloč^8^ dr^avb da svobodno o-Pq a 0 lastnem razvoju. Jas-stit Je’ da to zahteva premo-delit^ sedanje blokovske raz-k3 Ve Sveta in opustitev logiki, j^m’bdarske in vojaške mo-vói Je, doslej pogojevala raz-kaž-, ''finega dogajanja. Ne ^hko^u^61311 iluziij- da bi to boleč 11 kratkotrajen in ne-indokit'i>r?CfS’ vendar zmaga da iftfJsk* narodov priča, stavljiv j P™c®s 7uien 111 neu' da bi n da k°ldo vsi poskusi,, obsojen-Sa ks,kor'koli ■ zavirali, Jeni na neuspeh. T. M. SAIGON, 21. — Saigonski kolaboracionistični diktator Ngujen Van Thieu je odstopil. Mož, ki je v zadnjih desetih letih zvesto izvrševal ameriške ukaze, je moral kloniti pred ameriškim pritiskom, ko so tudi v ZDA sprevideli, da je bil glavna ovira na poti k mirni rešitvi vietnamskega vprašanja. Toda do njegovega odstopa je po vsej verjetnosti prišlo prepozno. Revolucionarne sile že oblegajo Saigon ter nadzorujejo tri četrtine južnovietnamskega ozemlja: jasno je, da v takem položaju, ko imajo možnost, da se polastijo vse oblasti, niso pripravljene na pogajanja in na delitev oblasti z ostanki skorumpiranega proameriškega režima. Glavni vzrok Thieujevega odsto- pa je seveda zmagovita ofenziva osvobodilnih sil in nevzdržen položaj, ki je nastal v Salgono za ko-laboracionistične sile. Van Thieu pa tega ni hotel javno priznati in je utemeljil svoj odstop predvsem kot polemično dejanje proti Američanom, ki niso izpolnili svojih obveznosti do Sa:gona. Dejal je tudi, da odstopa, da bi omogočil pogajanja. Toda ves njegov govor je bil ostra obtožnica proti bivšim gospodarjem, ki so sedaj pustili zvestega slugo na cedilu. «Nikoli si ne bi mislil — je, med drugim dejal — da bi človek, kakršen je Kissinger, lahko zapustil našo državo v tako pogubnem položaju». Pa še: «Nečloveško obnašanje ZDA je obnašanje velesile, ki se izmika lastni odgovornosti». Van Thieu je tudi na dolgo govori! o pariških sporazumih o Vietnamu in dejal, da jih ni hotel podpisati, ker je menil, da pomenijo «izročitev Vietnama komunistom». Dodal je, da je končno privolil v podpis, ko mu je Nixon izrecno zagotovil, da bodo ZDA vojaško posegle, če bo Severni Vietnam obnovil vojno, in da bodo priznale eno samo vlado v Vietnamu, in Sicer saigonsko, ka- teri bodo nudili vso potrebno go-1 znanje» vest o Thieujevem odstopu spodarsko in vojaško pomoč. J ter izrazil upanje, da se bo ameri- Takoj po sporočilu o odstopu je predsedniško funkcijo prevzel dosedanji podpredsednik, 71-letni Tran Van Huong. Mož je morda edini vidni voditelj režima, ki si ni ustvaril z ameriškimi dolarji ogromnega osebnega bogastva. Po drugi strani pa nima nobene moči, saj že več let zaradi starosti in bolezni živi ob robu političnega dogajanja v Sai-gonu. Van Thieujev odstop vsekakor ne pomeni korenite zamenjave v sai-gonskem režimu, čeprav postavlja pogoje za morebitno ustvarjanje nove vladne koalicije, v kateri bi lahko bili zastopani tudi predstavniki nekomunistične opozicije in nevtra-listov, namreč tiste «tretje sile», ki so ji pariški sporazumi pripisovali važno vlogo v prizadevanjih za pomiritev, katerih predstavnike pa je Thieu dal zapreti in preganjati. Predstavnik teh sil v Parizu Ngujen Hu Chau je v kratki izjavi «vzel na mmm Dolge vrste ljudi vsak dan čakajo pred ameriškim veleposlaništvom letalih, s katerimi Američani evakuirajo svoje funkcionarje v v Saigonu, da bi si zagotovili mesto na letalsko bazo Clark na Filipinih. ška vlada «dejansko in dokončno» nehala vmešavati v notranje zadeve Vietnama, tako da bi se Vietnamci po tridesetih letih vojne lahko posvetili procesu pomiritve in rekonstrukcije države. Predstavniki začasne revolucionarne vlade pa so bolj skeptično ocenili odston, ki bo po njihovem mnenju privedel le do «novega Thieujevega režima brez Thieuja», saj bo tudi Tran Van Huong nadaljeval staro protikomunistično politiko. Vsekakor pa Thieujev odstop pomeni — kot je komentiral radio osvobodilnih sil — nov dokaz poraza, ki ga je doživela njegova politika nadaljevanja vojne in sabotiranja pariških sporazumov. Po mnenju glasnika ZRV v Parizu pa bi Thieujev odstop vendarle utegnil pomeniti vsaj prvi korak k rešitvi krize, toda za to je potrebno tudi, da ZDA prekinejo vsakršno vojaško pomoč in vmešavanje v notranje zadeve Južnega Vietnama in da umaknejo vse svoje vojaške svetovalce, tudi tiste, ki so «preoblečeni v civiliste». Prav tako je treba spoditi vse bivše Thieujeve sodelavce ter ustvariti v Saigonu novo administracijo, ki bi resnično želela mir, neodvisnost, demokracijo in nacionalno spravo in ki bi bila pripravljena izvajati pariške sporazume. Bela hiša spremlja seveda razvoj dogodkov v Saigonu z veliko pozornostjo. Ford je takoj po Thieujevem govoru sklical Henryja Kissingerja in se z njim, pogovarjal več kot eno uro, ni pa znano, ali sta kaj konkretnega sklenila. V kongresnih krogih pa so ocenili Thieujev odstop kot dokončno rešitev vprašanja ameriške dodatne pomoči Saigonu. Jasno je namreč, da ni več nobene možnosti’, da bi kongres odobril Fordovo zahtevo v tej zvezi. V omenjenih krogih pa po drugi strani dvomijo, da bo Thieujev odstop privedel do pogajanj in do sporazumne rešitve. Po mnenju voditelja demokratske opozicije v senatu Mansfiel-da bi moralo namreč priti do odstopa že pred nekaj tedni, preden je ofenziva revolucionarnih sil v Južnem Vietnamu zadobila sedanji obseg. Zadnje vesti iz Južnega Vietnama namreč jasno pričajo, da je ko-laboracionistična vojska tik pred zlomom. Vojaški oddelki Saigona so danes prejeli ukaz, da zapustijo Xuan Loc, strateško zelo važno mesto kakih 60 kilometrov od prestolnice, ki so ga osvobodilne sile že nekaj tednov oblegale. S tem pa je pot do Saigona revolucionarnim silam na stežaj odprta. VČERAJ S POSREDOVANJEM PREFEKTA Dl LORENZA Slovenska delegacija je zahtevala sprejem pri predsedniku republike V delegaciji so bili: posl. Albin Škerk, Rafko Dolhar, Branko Pahor in Boris Race - Do sprejema bo verjetno prišlo - Gotovo pa bo slovenska delegacija izročila predsedniku spomenico Prefekt Dl Lorenzo je včeraj popoldne sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali: posl. Albin Škerk, Rafko Dolhar, Branko Pahor in Boris Race. Delegacija je prefektu izrazila željo Slovenskega prebivalstva, da bi predsednik republike Giovanni Leone sprejel delegacijo Slovencev v Italiji. Prefekt je zagotovil, da bo željo posredoval predsedstvu republike in da bo po njegovih informacijah predsednik republike delegacijo sprejel, kolikor se bo zadržal po svečanosti v Rižarni in na prefekturi. Kolikor pa bo takoj odpotoval iz Trsta, pa mu bo delegacija na primeren način izročila ustrezno spomenico. čeprav odgovor še ni dokončen, je očitno, da bo zelo verjetno ob otvoritvi Rižarne prišlo tudi do prvega uradnega stika med predstavništvom slovenske narodnostne skupnosti in poglavarjem države Giovanni jem Leone jem. Do sedaj je bil razgovor na naj višji ravni 2. decembra 1971. leta in je takrat sprejel delegacijo Slovencev takratni predsednik vlade Emilio Colombo. Delegacija Slovencev je takrat štela enajst članov in so jo sestavljali: poslanec Albin škerk, Dušan Lo-vriha, Jože Jarc, Miroslav Pahor, Klavdij Palčič, dr. Damjan Pavlin, Izidor Predan, Boris Race, odv. Avgust Sfiligoj, odv. Drago Štoka in Marko Waltritsch. Očitno je, da bodo glede sestave delegacije veljali tudi tokrat podobni kriteriji, saj je bila sestava pred skoro petimi leti težavna in zapletena zaradi zapletenih odnosov sil in drugih okoliščin, ki jih je treba upoštevati, da je delegacija čim bolj reprezentativna in da odraža vse slovenske silnice na tak način, da jo vsi lahko priznajo. Podobna ugotovitev velja tudi za dokument, ki ga bo treba sestaviti v nekaj dneh iiiiHiiiniiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiititiii NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE Danes vsedržavna štiriurna splošna stavka vseh strok V Mifatiu osrednja delavska protifašistična manifestacija RIM, 21. — Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je potrdila, da bo jutri vsedržavna 4-urna splošna stavka delavcev vseh strok. Sindikati so napovedali stavko, da poudarijo svoje zahtéve po naložbah, socialnih reformah in večji zaposlitvi. Obenem pa so tri sindikalne organizacije sklenile, da bodo za jutrišnjo stavko dale poudarka tudi delavskemu boju proti fašizmu, ki dviga svojo glavo. Zaradi tega je sindikalna federacija sklenila prirediti osrednji sindikalni shod v Milanu, kjer sta bila v preteklih dneh ubita dva antifašista in kjer je položaj še vedno napet. Na veliki milanski manifestaciji bodo govorili zvezni tajniki Scheda (CGIL), Ravenna (UIL) in Macario (CISL). Vsedržavna 4-urna splošna stavka bo zajela torej vse delavske stroke. Stavkali bodo tudi železni-I čarji, toda samo za pol ure. Ostalo niMlniiiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiMiiiiiiiniiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiliiiiiiinillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiftiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimiiiiititiiiiii MORO ZAKIJUČII POSVETOVANJA 0 JAVNEM REDU S STRANKAMI USTAVNEGA IGKA Pogreb žrtev fašizma v Firencah in Milanu Fašisti včeraj ponovno streljali na dijake milanskega liceja Saigonski diktator Van Thieu je končno odstopil. To je storil na pritisk Američanov, ki so sprevideli, da je mož ovira na poti k mirni rešitvi vietnamske krize, predvsem pa zaradi zmagovite ofenzive revolucionarnih sil, katerih vojaški oddelki se vedno bolj približujejo Saigonu. Thieuja je zamenjal dosedanji podpredsednik Tran Van Huong, ki pa je star in bolan in prav gotovo ne bo mogel opravljati tako zahtevnega posla v tem izredno kočljivem trenutku. Z odstopom Van Thieuja se vsekakor odpira možnost za sestavo nove vlade, ki naj bi začela pogajanja s predstavniki začasne revolucionarne vlade. Vprašanje pa je, ali ni do odstopa prišlo prepozno in ali so pogajanja sploh še mogoča. Sindikalna federacija je za danes dopoldne napovedala vsedržavno 4-urno splošno stavko delavcev in uradnikov vseh strok. Stavka je v okviru boja sindikatov za naložbe, socialne reforme in zaposlitev. Upoštevajoč dogodke, ki so v zadnjih dneh pretresli državo, so CGIL, CISL in UIL sklenile, da bodo dale današnji stavki tudi značaj protifašističnega boja. V ta namen so sklenile prirediti danes v Milanu osrednji sindikalni shod, na katerem bodo govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij. Predsednik vlade Moro je včeraj zaključil pogovore s predstavniki strank ustavnega loka o javnem redu in boju proti fašizmu s sprejemom socialdemokratske, republikanske in liberalne delegacije. V Firencah in Milanu pa so pokopali ubita antifašista Rcdolfa Boschija in Giannina Zibecchija. Pogrebne svečanosti se je udeležila ogromna množica ljudi ob navzočnosti najvišiih predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti. RIM, 21. — Predsednik vlade Moro je danes zaključil pogovore z delegacijami strank ustavnega loka v zvezi z dogodki v Milanu, Firencah in ostalih italijanskih krajih v zadnjih dneh, med katerimi so fašisti in policija ubili tri antifašiste. V preteklih dneh je Moro sprejel delegacijo KD, KPI in PSI, danes pa socialdemokrate, republikance in liberalce. Med pogovori je prišla do izraza odločna volja vseh demokratičnih sil, da je treba napraviti konec fašističnemu nasilju in provo-katorskim skupinam. Skupina neodvisne levice v senatu in v poslanski zbornici pa je danes objavila sporočilo, v katerem ugotavlja, da so nedavni hudi in žalostni dogodki v državi dokaz, da je popolnoma odpovedala varnost javnega življenja urejene demokracije. Neodvisna levica zvrača krivdo za ta položaj na vse dosedanje vlade, ki niso znale ali niso hotele odločno nastopiti proti fašističnim organizacijam. V Firencah in v Milanu pa so danes ob navzočnosti velike množice ljudi pokopali dva ubita antifašista. V Firencah se je žalna slovesnost začela na Trgu della Signoria ob navzočnosti najvišjih predstavnikov oblasti. Na desettisoče ljudi je pospremilo k zadnjemu počitku delavca komunista Rodolfa Bo-sčhija, ki ga je ubila krogla iz samokresa, ki jo je izstrelil neki policist med demonstracijami v petek. V Milanu pa se je na desettisoče ljudi ■ udeležilo pogreba Giannina Zibecchija, ki ga je povozil karabinjerski kamion in ga ubil, ko se je udeležil protifašistične demonstracije po umoru dijaka Varallija. Pogreba so se udeležili predstavniki mestne in deželne oblasti ter političnih strank, med katerimi namestnik tajnika PSI Craxi in član osrednjega vodstva KPI Pajetta. Medtem se tako v Milanu kot v Firencah in Rimu nadaljuje preiskava o umoru treh antifašistov in o streljanju v Rimu na nekatere druge antifašiste, ki so bili hudo ranjeni. Fašisti v Milanu so danes ponovno streljali s samokresom na skupino študentov, ki se je zbrala pred klasičnim licejem Beccaria. Dva študenta sta bila na srečo lažje ranjena. Fašista sta se nenadoma pripeljala z motornim kolesom in eden od njiju je izstrelil vse najboje iz samokresa proti skupini dijakov. Pozneje so sporočili, da so fašista, ki je streljal, spoznali za Ferdinanda Dell'Asta Molina, ki je bil že obsojen na dve leti in šest mesecev zapora zaradi streljanja na dijake februarja lanskega leta skoraj na istem kraju. RIM, 21. — V Uradnem listu, ki je bil objavljen danes, je tudi zakon, ki vsebuje dopolnilne norme o posesti in nadzorstvu nad o-rožjem, municijo in razstrelivom. V Čedadu so v nedeljo odkrili spomenik padlim v osvobodilnem boju. Svečanosti se je udeležilo veliko število prebivalstva. Poročilo berite na 3. strani. (Na sliki sprevod, ki je krenil iz središča mesta proti kraju svečanosti. Na čelu sprevoda so zraven župana predsednik zbornice Pertini, minister za delo loros in predsednik deželnega odbora Comelli) železničarsko osebje pa bo stavkalo štiri ure. Sindikati so poskrbeli, da bodo uslužbenci javnih storitev in bolnišnic poskrbeli za najnujnejše potrebe, štiri ure bodo stavkali tudi uslužbenci krajevnih ustanov, prav tako bodo stavkali šolniki in neučno osebje, kar pomeni, da jutri ne bo šolskega nouka. Sindikalna federacija bo priredila sindikalne tudi v drugih velikih mestih shode na katerih bodo med drugimi govorili glavni tajniki Lama, Storti in Vanni. Splošni stavki so se pridružile tudi AGLI, ki pozivajo svoje člane, naj se udeležijo vseh sindikalnih shodov in manifestacij, v skupni mobilizaciji za demokracijo in proti fašizmu. Prav tako se pridružuje stavki delavcev Vsedržavna zveza obrtnikov, ki poudarja, da je treba po tragičnih milanskih dogodkin mobilizirati vso demokratično javnost v boju za spoštovanje republiške ustave. Zato poziva vse o-brtnike, naj se udeležijo delavskin manifestacij. Stavki se pridružuje tudi Vsedržavna zveza voditeljev podjetij. O jutrišnji stavki in o vprašanjih sindikalne enotnosti je bila danes v Rimu tiskovna konferenca, na kateri so Lama, Storti in Vanni obrazložili tujim časnikarjem v Italiji pomen sedanjih sindikalnih in političnih bojev italijanskih delavcev. Trije glavni tajniki sindikalne federacije so poudarili, da so delavci enotni v boju za demokracijo, proti fašizmu in proti nasilju. Prav tako tri sindikalne organizacije skupno ugotavljajo, da ima naraščanje nasilja izključno fašistični pečat in se obvezujejo, da ne bodo nasedle na provokacije. Sindikalne organi zarije se bodo z vso svojo močjo udeležile boja proti fašizmu in proti vsem, ki še naprej zagovarjajo teorijo o «nasprotujočih si ekstremizmih». Glede sindikalne enotnosti sta Storti in Lama jasno povedala, da je sedaj velika večina delavcev za čimprejšnjo uresničitev enotne sindikalne organizacije, kar je bilo dokazano tudi na nedavnem zasedanju glavnih svetov treh sindikalnih organizacij. Proti enotnosti pa je neznatna manjšina. Glavni tajik UIL Vanni pa je dejal, da je njegova sindikalna organizacija za takšno enotno organizacijo, ki bo združila popolnoma vse delavce. Rumor nagradnem obisku v Švici BERN, 21. — Italijanski zunanji minister Rumor je danes prispel na uradni obisk v Švico. Ob prihodu ga je sprejel in pozdravil predsednik švicarske države Pierre Graber, ki je tudi načelnik zveznega političnega oddelka, se pravi zunanji minister. Po današnjih prvih pogovorih z Graberjem, se je Rumor srečal tudi z italijanskimi konzularnimi predstavniki v Švici. Rumor in Graber bosta obravnavala mednarodna politična vprašanja, še posebno pa odnose med dvema državama, saj živi v Švici 400.000 italijanskih delavcev. in izročiti predsedniku republike Giovanniju Leoneju. Tudi pri tem bo služila lahko za osnovo spomenica, ki je bila poslana predsedniku vlade Colombu. Pri tem labko samo z obžalovanjem ugotovimo, da je velika večina zahtev in trditev navedenih v spomenici še vedno veljavnih, kar žal odraža dejstvo, da se stvari niso mnogo premaknile in da je velika večina vprašanj, ki so bila omenjena v spomenici, še vedno nerešenih. V prvi vrsti to velja za globalno zakonsko zaščito, ki je bila osrednja zahteva Slovencev v Italiji in glede katere ni bilo v relativno daljšem razdobju .ničesar narejenega. Izvršni odbor Slovenskega ljudskega 'gibanja iz Trsta je na svoji seji dne 21. aprila 1975 med drugim razpravljal tudi o zadnjih političnih dogodkih v zvezi z zahtevami po uveljavljanju slovenščine v javno-upravnih organih in na javnih proslavah, kot bo počastitev spomina na žrtve Rižarne ob 30-letnici osvoboditve. Z zadovoljstvom je vzel na znanje u-speh, s katerim so slovenski predstavniki dosegli, da bo med slovesnostjo 24. aprila v prisotnosti državnega poglavarja G. Leoneja tudi spominski govor v slovenskem jeziku, ki ga bo imel eden od preživelih Slovencev tega kraja mučeništva. Poleg tega pa Slovensko ljudsko gibanje pričakuje, da bodo katoliški verski obredi ob tej slovesni priložnosti v slovenskem jeziku, kakor bodo verski obredi drugih veroizpovedi v njihovem jeziku. Nedopustno bi namreč bilo, da bi maša bila samo v italijanskem jeziku, ali celo latinskem, ki ga je zadnji vatikanski koncil odpravil iz žive uporabe. Predsednik Tanzanije zaključil obisk v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik združene republike Tanzanije dr. Julius Nyerere je končal danes štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji, kjer se je mudil na vabilo predsednika Tita, ter odpotoval iz Beograda v Bukarešto, nato pa bo obiskal še Mehiko. Med obiskom v Jugoslaviji se je tanzanijski voditelj dvakrat sešel s svojim gostiteljem predsednikom Titom, vodil je tanzanijsko delegacijo na dveh plenarnih srečanjih, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom vlade Džemalom Bijedičem in tajnikom partijskega izvršnega biroja Stanetom Dolancem. O jugoslovansko-tanzanijskih pogovorih so nocoj v Beogradu objavili skupno sporočilo, ki med drugim poudarja, da sta predsednika Tito in Nyerere izrazila veliko zadovoljstvo nad rezultati dvostranskih odnosov ter naglasila velik skupni interes, da se celotno sodelovanje med Jugoslavijo in Tanzanijo dvigne na še višjo raven in da se obogati z novimi oblikami in vsebino. Kot pravi sporočilo, sta predsednika Jugoslavije in Tanzanije pozitivno ocenila dosedanje tesno politično sodelovanje v dvostranskih stikih in na mednarodnem področju, ugoden razvoj medpartijskih odnosov in drugih stikov med družbenopolitičnimi organizacijami. VLADO BARABAŠ Stavka uslužbencev krajevnih uradov za neposredne davke RIM, 21. — Prav v teh dneh, ko imajo uradi za neposredne davke največ dela v zvezi z letošnjo zelo zapleteno prijavo dohodkov, so uslužbenci teh uradov začeli stavkati za nedoločen čas. Obenem so danes sporočili, da bodo vsi ostali uslužbenci finančnega ministrstva in krajevnih finančnih u-radov stavkali 28., 29. in 30. aprila. Uslužbenci uradov za neposredne davke zahtevajo nadomestilno doklado za izredno in naporno delo v višini 100.000 lir mesečno. Poudarjajo, da so jim v zadnjih časih naložili toliko dela, da ne vidijo ne konca ne kraja. Ostali uslužbenci finančnega ministrstva in krajevnih finančnih uprav pa so sklenili stavkati po sestanku, ki so ga imeli s finančnim ministrom Visen-tinijem, od katerega so zahtevali, da mora finančna uprava čimprej poskrbeti za preureditev notranjega dela, za mehanizacijo raznih storitev in za sprejem v službo večjega števila novih uslužbencev. TRŽAŠKI DNEVNIK ZUPAN SPACCIMI OBSODIL FAŠISTIČNO NASUJE SINOČI V KULTURNEM DOMU JaTatkrmiLltstifdTgodklv Mišo vri so poskusili napasti svetovalca KD - Poseg komunistov ■ Obsodba pasivnega zadržanja in popustljivosti državnega aparata pred fašističnim prevratništvom Krvavi dogodki v Milanu in Firencah so v ozračju napetosti zaradi stalnih misovskih izzivanj odjeknili tudi v tržaškem občinskem svetu, potem ko je župan Spaccini izpovedal svoje ogorčenje in neposredno tudi gnev tržaških demokratičnih sil. Spaccini je v začetku dejal, da je zaskrbljujoče dejstvo, da se morajo demokrati izpraševati, ob 30-letnici osvoboditve, o tem, ali so storili vse. kar je bilo potrebno za odpravo fašizma in nasilja. Obsodil je umor dijaka Varallija v Milanu, nato pa grajal dejstvo, da je odgovor na črni škvadrizem zdrknil na raven pouličnega nasilja. Italijo je zajel nevaren plamen nasilja, ki nas sili k razmišljanju o ukrepih, k akciji za ohranitev demokratičnega režima. Glede nasilnih dejanj, ki so spremijaja pravično reakcijo na fašistične zločine, pa je Spaccini še dejal, da so znak politične nezrelosti, a tudi provokacije. S tem je župan odgovoril na vprašanja skoraj vseh svetovalskih skupin, ki so tako imele pravico do replike. Misovec Giacomelli je v nadutem posegu večkrat žaljivo izzival župana in druge svetovalce, svoje govoričenje pa zabelil z večkratnimi grožnjami, ki so dosegle višek, ko bi moral spregovoriti demokristjan Ricchetti. Misovci niso Ricchettiju dovolili, da bi začel svoj poseg, ko so ga — prvi Giacomelli — fizično napadli. Ob presenetljivi ravnodušnosti demoknstjanskih svetovalcev so Giacomellija in podivjane misovce odstranili komunistični svetovalci. Prišlo je do suvanja in skoraj do pretepa, vendar so se v določenem trenutku sami misovci plaho umaknili. Tedaj je, v ozračju prejšnje napetosti, lahko Ricchetti vendarle spregovoril. Dejal je, da je pred fašistično nevarnostjo potrebna odgovorna odločnost, ki je državne oblasti niso vedno pokazale. Nasprotno je bilo opaziti popuščanje, da ne govorimo o manjkajoči odzivnosti državnega aparata («dejanske države v senci», je ta pojav ocenil demokristjanski govornik) in birokracije, ki je večkrat bila gluha na antifašistične pozive političnih oblasti. Glede milanskih in drugih dogodkov je Ricchetti še dejal, da so «reakcije na zločin bile razumljive, čeprav so v sebi nosile klice novih nevarnosti». Pred njim so spregovorili komu- nist Monfalcon, socialist Kervin, liberalec Trauner in neodvisni socialist D’Antoni. Kervin (PSI) je dejal, da se ne zadovoljuje samo z besedami. Proti fašistični prevratniški dejavnosti nima smisla terjati od družbe novih represivnih ukrepov, kakor je tudi zgrešeno ustvarjanje zmede s sklicevanjem na ukrepe za zaščito javnega reda. Proti fašizmu je dovolj strogo spoštovanje obstoječih norm, je polemično zaključil socialistični svetovalec. Monfalcon (KPI) je počastil spomin treh mladih antifašistov, ki so spet okrvavili tlak italijanskih trgov zaradi poskusov notranje in mednarodne reakcije, da bi Italijo zapletla v peklenski ples terorja in zmede. Velika je pri tem odgovornost tajništva KD, ki je kaznovala ministre kot je bil Taviani in zaigrala spet na struno «dveh ekstremizmov» v upanju, da bi na ta način ohranila svojo sredinsko posredniško vlogo v družbi. Zato so nesprejemljive Fanfanijeve špekulacije na temo javnega reda, ko istočasno sam spodbuja zmedo in ločevanje demokratičnih sil. Monfalcon je v tem pogledu o-menil dejstvo, da italijanskemu sodstvu ni več dovoljeno, da bi zaključilo preiskave o fašističnih pokolih in da bi javnost izvedela vso resnico. Zaradi vsega tega je zavladala zagrenjenost, ki je našla svoj odraz tudi v nebrzdani reakciji, v katero so se vključili tudi provokatorji, ki delujejo objektivno v korist desnici. Liberalec Trauner je poudaril, da je danes potrebno obnoviti demokratično «verjetnost» države, ker je bilo to v odporništvu pridobljeno bogastvo zapravljeno s slabim vladanjem. Končno je neodvisni socialist D'Antoni reagiral na žaljive pripombe misovskega govornika in se vprašal, ali je mogoče, da take žalitve ne naletijo na potreben odgovor. če je tako, se je vprašal, «čemu so sploh padali naši bratje v hribih?» Zatem je občinski svet poslušal odgovor odbornika Abateja o krčenju pomorskih prog in zagotovila, da to ne bo prizadelo povezav v Severnem Jadranu. Zadnja točka na dnevnem redu je bila razprava o stanju v tovarni stekla «Vetrobel», ki so jo Gledališko zanimiv «Pogovor v maternici koroške Slovenke» avtorjev J. Messnerja, Tomaža Šalamuna in Dušana Jovanoviča, ki je tudi režiser predstave Sinoči je eksperimentalno gledališče «Glej» iz Ljubljane gostovalo v Kulturnem domu v Trstu s predstavo Janka Messnerja, Tomaža Šalamuna in Dušana Jovanoviča «Pogovor v maternici koroške Slovenke». Predstavo sta pesnik Tomaž Šalamun in režiser Dušan Jovanovič pripravila po istoimenski noveli Janka Messnerja, samo delo pa se z dokaj polemično ostjo loteva vprašanja manjšinske problematike ali bolje vprašanja neke družbene in narodne (nejzavesti. Predstava je dvoplastna in sicer na eni strani prozorna maternica, v kateri se Mojca (Barbara Jakopičeva) in Anzej (Vladimir Jurc) v Evinem kostumu pogovarjata o nenaklonjenem svetu, o narodovem sentimentu, skratka o nekaterih vprašanjih, s katerimi se manjšinec sooča vsak dan. Pred maternico pa se peterica nosečnic pogovarja o absurdnosti tega sveta. Tako smo priče nevezanemu razgovoru, ki ima, po našem mnenju, namen izničiti kakršnokoli vrednoto in skozi prizmo absurda opozarjati na to, da je vse delo manjšinca pravzaprav prav tako ničevo, kot delavci pred kratkim zasedli, ker jim mednarodni monopol stekla ne daje jamstev za obstoj obrata. Javno zborovanje v tovarni Vetrobel Po štirih mesecih sindikalnih bojev za ohranitev delovnega mesta so delavci tovarne Vetrobel v industrijski coni sklenili «neprekinjeno zasedati» v obratu, kateremu grozi zapora, saj je uprava sporočila, da namerava ugasniti peč in s tem prekiniti proizvodnjo. V okviru «neprekinjenega zasedanja» v prostorih tovarne, ki bo tako pod stalnim delavskim nadzorstvom, sta delavski svet Vetrobel in pokrajinski enotni sindikat delavcev kemične stroke oklicala za danes ob 15.30 javno zborovanje, na katerega so povabili demokratične, politične in sindikalne organizacije, delavske svete, tisk ter predstavnike vseh izvoljenih organov. NA POBUDO VSMŽAVNIfiA ZDRUŽENJA CGIL, CISL IN UH Danes v Trstu 4-urna splošna stavka za gospodarski razvoj in proti fašizmu Stavkali bodo tudi slovenski in italijanski šolniki je ničeva njegova borba, zlasti če je ta borba papirnata. Razgovor teh nosečnic, ki jih tolmačijo Jožica Avbljeva, Stanislava Bonisegna, Majda Kohkova, Barbara Levstikova in Neža Simčičeva, je sicer dokaj spretno napisan, čeprav menimo, da se z Messnerjevim besedilom «v maternici» dokaj razhaja. Ta tekst je zvečina prispeval Tomaž Šalamun. Predstava je vsekakor vsebinsko pa tudi gledališko—jormalno izzivalna in kar kliče k debati. Škoda, da do nje ni prišlo, saj bi utegnila biti zelo zanimiva. Delo, ki predstavlja po svoji vsebinski in jormalni plati zanimiv gledališki poskus in je zatorej tudi prav, da smo ga imeli sinoči priložnost videti tudi v Trstu, je poleg omenjenih pripravila še ekipa drugih sodelavcev: Tomaž Kralj (asistent režije), Meta Hočevarjeva (sce nograjinja), Primož Lorenz, Milenko Arnejšek in Tomaž Pengov (glasbena oprema), Matija Milčinski, ki je pripravil zanimiv film, kostumograf Irena Felicijan Preinfalk in še drugi. rč— Gledališča Slovensko gledališče v Trstu gostuje v Kranju s komedijo F. Molnarja «Liliom» od danes, 22. t.m., do vključno sobote, 26. t.m., vsak dan ob 19.30. VERDI Danes, ob 19.30 ponovitev Straussove opere «Kavalir z rožo». Glasbeno vodstvo Ralf Weiker, režija Alfred Wcpmann. Zbor in orkester gledališča vodi Gaetano Riccitelli. * * * Pri gledališki blagajni vpisujejo a-bonmaje na koncerte simfonične sezone «Pomlad 1975». V okviru turnusa A bodo koncerti ob petkih ob 21. uri, v okviru turnusa B pa ob sobotah ob 18. uri. V turnusu B so predvideni posebni popusti za dijake. Sezona se bo pričela 30. aprila. POLITEAMA ROSSETTI V soboto, 26. aprila, ob 16. in 20.30 koncert skupine «Banco del Mutuo Soccorso». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in 38547). Razstave Danes bo demokratični Trst odgovoril s štiriurno splošno stavko na fašistične umore in na val nasilja, ki je v zadnjih dneh, ravno ko proslavljamo trideseto obletnico osvoboditve, spet zajel Italijo. Sindikalna federacija CG1L, CISL in UIL je tako odgovorila tudi na poslabšanje gospodarskega položaja v državi in na naraščanje brezposelnosti, ter vladi, ki ni še dala nobenega stvarnega odgovora na zahteve delavskih organizacij. Tako so gospodarski moment ekonomskih zahtev združili s političnim momentom zahteve po odločni antifašistični angažiranosti državnih organov proti fašističnim zločincem, katerih prvi cilj je delavski razred in zatiranje' njegovih' pravic. V naši pokrajini bodo stavkali vsi uslužbenci javnih in zasebnih ustanov uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiMiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiD Z NASTOPOM TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V gledališču Verdi svečanost KPI v spomin Eugenia Curiela Govori posl. Skerka in Ingraa, tajnika tržaške federacije Rossettija in ZKMI Imbenija zadnje štiri ure dela. Javni prevozi bodo ustavljeni od 9. do 11. ure, vlaki se bodo ustavili pa samo od 11. ure do 11.30. Bančni uradniki bodo stavkali prve štiri ure, uslužbenci zavarovalnih zavodov pa ves popoldan. Vsi ostali delavci industrij in drugih obratov, trgovinski uslužbenci in u-radniki pa bodo, kot smo že dejali, končali delo 4 ure prej kot običajno. Zaprte bodo tudi šole, ker so stavko oklicali tudi šolski sindikati CGIL, CISL in UIL za italijanske šole, Sindikat slovenske šole pa za slovensko učno in neučno osebje, ki bo stavkalo zadnje štiri ure pouka. Stavke se bodo udeležili tudi na univerzi. Tokrat ni na programu sprevodov po mestnih ulicah, pač pa bodo na delovnih mestih skupščine, na katerih bodo razpravljali ó novi politiki socialnih in ekonomskih investicij, o razvoju zaposlitve, o znižanju cen javnih uslug ter o pravičnejši davčni obremenitvi. Danes dopoldne se sestane deželni svet. V prvem delu seje bo skupščina obravnavala razna vprašanja, v drugem pa bo vzela v pretres vrsto resolucij v zvezi z izvajanjem člena 50 deželnega statuta. V nabito polni dvorani gledališča «G. Verdi» je KPI priredila proslavo ob 30-letnici usmrtitve Eugenia Curiela, Tržačana, ki je zablestel že v zgodnji mladosti kot nadobuden znanstvenik, se opredelil proti fašizmu in v kratkem času postal eden izmed najbolj izvirnih mislecev italijanskega komunističnega gibanja. Kot organizator enotne mladinske fronte je dal pomemben prispevek odporu proti nacifašizmu in ga je, tako rekoč ob zori svobode, februarja 1945 podrla ubijalska fašistična krogla v Milanu. Curielove osebnosti in aktualnosti, predvsem kar zadeva njegova razmišljanja o nujnosti «organizirane in progresivne demokracije», sloneč na «organiziranem sodelovanju množic» v interesnih skupinah in torej pluralizmu in svobodi kot pogojih socialistične izgradnje v Italiji še pred spoznanji Togliattija in kominterne, oziroma še pred zgodovinskimi preobrati na VIII. kongresu KP Italije, so se na proslavi v «Verdiju» spomnili tajnik tržaške federacije KPI Rossetti, poslanec Albin Škerk v slovenščini, vsedržavni tajnik ZKMI Imbeni in član osrednjega vodstva KP Italije Pietro Ingrao. Še posebno zanimiv je bil poseg poslanca Škerka, ki se je poglobljeno spoprijel z vprašanjem tržaških vplivov na politično dozorevanje mladega Curiela in njegov stik z dvema izkušnjama, ki sta imeli v njem iskren ter ustvarjalni odziv: nacionalnim bojem Slovencev in Hrvatov proti fašističnemu raznarodovanju ter boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev in revolucijo. Curici je bil tudi med konfinacijo v stalnem stiku s slovenskimi antifašisti in je znal pravilno vrednotiti, podobno kot socialist Vivante, revolucionarno vlogo slovenskega nacionalnega gibanja že v avstro-o-grski monarhiji in, pozneje, proti fašistični kolonizaciji. Curiel je, poleg tega, iz strogo razrednih kriterijev analiziral prisotnost slovenskega odpora proti fašizmu v splošnem okviru perspektiv boja proti Mussolinijevemu režimu, pozneje pa v raznih spisih v glasilih KPI in sami «Unità», ki jo je nekaj časa vodil, ovrednotil zgled jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe. Član osrednjega partijskega vodstva Pietro Ingrao je tudi omenil te vplive na Curiela, ki je vprašanje narodnostnega zatiranja še posebej občutil, saj je sam postal žrtev antisemitskih ukrepov fašističnega režima. Ingrao je v daljši razpravi o-cenil aktualnost Curielovih spoznanj, zatem pa se je lotil še nedavnih tragičnih milanskih dogodkov. Poudaril je predvsem, da mimo zgrešenih in špekulacijskih teorij o «dveh ekstremizmih» tajnika KD Fanfanija, morajo državne oblasti dobro vedeti, da boj proti fašističnemu zločinu ne spada v kazenske zakonike, pač ga odreja najvišji italijanski zakon — ustava. Dolžnost vseh državnih organov je torej stalen, nenehen, odločen boj proti kakršnemukoli pojavu fašizma. Dostojen okvir je tej proslavi, ki se vključuje v vrsto manifestacij ob 30-letnici osvoboditve, dal navdušujoči nastop ansambla Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga vodi Oskar Kjuder, in recitatorjev Julija Guština in Piera Panizona. Še enkrat je v najpomembnejši tržaški gledališki dvorani, ki jo je dala na razpolago občina, mogočno zadonela partizanska pesem, slovenska, bosanska, italijanska, čilska in ruska. Publika je zbrano vstala na koncu, ko je partizanski zbor ob vihranju rdečih zastav zapel Internacionalo, medtem ko je Guštin občuteno povezal pomen spomina na preteklost in sedanje aktivne prisotnosti s prvomajsko pesmijo Miroslava Košute. Proslave so se udeležila zastopstva KP Italije iz Milana in Veneta, tržaška odbornika Mariano Faraguna, ki je bil Curielov sošolec in prijatelj, ter Giorgio Cesare, medtem ko sta župan Spaccini ter predsednik deželne vlade Comelli poslala brzojavki. • Drevi ob 20. uri se bo v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzul-ta za Rojan, Greto in Barkovlje. Razpravljala bo o javnokoristnih področjih. ranju slovenskih in italijanskih antifašistov v tem edinem nacističnem koncentracijskem taborišču v Italiji. Oddajo, ki je že bila pred časom na programu Radia Koper, je vodstvo radijske postaje sklenilo ponoviti na željo številnih poslušalcev ob četrtkovem svečanem odprtju preurejene Rižarne. Oddajo je pripravila novinarka radia Koper Neva Lukeš, v njej pa so sodelovali člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardoč, Zlata Rodošek in Jožko Lukeš. Učiteljski natečaj Tajništvo Sindikata slovenske šole sklicuje za jutri, 23. aprila, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega .doma v Ulici Petronio sestanek Aičk teljev, ki se nameravajo udeležiti natečaja. Na sestanku bi se pomenili tudi o pripravljalnem tečaju za pismeno nalogo. PD « F. PREŠEREN » iz Boljunca vabi vse vaščane na zanimivo predavanje Stojana Spetiča: FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES ki bo v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 v Srenjski hiši. OSMIČ A Angelo in Marino Pečenik sta v Boljuncu odprla osmico, kjer točita pristno belo in črno vino. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI JUTRI PO RADIU KOPER Oddaja o Rižarni «V ognju preminuli» Jutri ob 17.15 bo po radiu Koper oddaja posvečena tržaški Rižarni z naslovom «V ognju preminuli», ki govori o trpljenju in umi- iiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuuiniiiiiimimimiiiiiuiiiiHiiiiiuiiiniiiHimuiminiiiimiiiimmiiiiitiiMii PREJŠNJI PETEK V TRŽAŠKI KNJIGARNI Res prisrčna prireditev «Mladost med knjigami» Svoja dela so prisotnim precitali Svetlana Ma-karovič, Miroslav Košuta in Niko Grafenauer V umetnostni galeriji «Corsia Stadion» (Ul. Battisti 14) so odprli razstavo del tržaškega slikarja Pina Fer-foglie. Razstava bo odprta do vključno 7. maja. V umetnostni galeriji «Sant’ Elena» (Ul. degli Artisti 2) so odprli razstavo del makedonskega slikarja Stojana Razmovskyja. Razstava bo odprta do 30. aprila. V Kraški galeriji razstavlja Demetrij Cej. V Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9) razstavljajo trije mladi ljubljanski umetniki: slikarja' Sergej Kapus in Marko Butina ter kipar Lujo Vodopivec. Razstava bo odprta do 25. t.m. V umetnostni galeriji «Tribbio» so odprli razstavo najnovejših del slikarja Folca lacorija. Foslanek Škerk med nedeljskim govorom Zamenjava pri letoviščarski ustanovi Inž. Tombesi uradno prevzel predsedstvo Na Gradu sv. Justa je med krajšo slovesnostjo dosedanji predsednik avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove prof. Edoardo Cumbat predal svoje mesto novoimenovanemu predsedniku inž. Gior-giu Tombesiju. Predaji je prisostvoval upravni svet ustanove, v imenu katerega sta spregovorila svetovalec Italo Giorgi in občinski odbornik Ennio Abate. Prof. Cumbatu so za veliko požrtvovalnost in številne ■■'sluge za razvoj turizma v našem mestu izročili zlato plaketo. V petek je bila v Tržaški knjigarni prisrčna prireditev pod naslovom MLADOST MED KNJIGAMI in zdi se nam prav primerno, da že na začetku poudarimo, da si takih ali podobnih popoldnevov v naši knjigarni še želimo. Tako je gotovo mnenje številnih mladih in starejših obiskovalcev, ki so tedaj v precejšnjem številu napolnili prostore, kjer so bile za to priložnost še posebno opazno razstavljene izdaje za otroke in mladino. Seveda je levji delež vzdušja ustvarjala predvsem bogata razstava originalov otroške in mladinske ilustracije, nič manj kot 70 del najvidnejših slovenskih ustvarjalcev na tem področju, ki bo še nekaj tednov vabila na ogled mladino, pa tudi starejše ljubitelje likovnega izraza. G tej veliki prodajni razstavi, ki je nekoliko neobičajna, a prav zato tem bolj dragocena, prepuščamo besedo strokovni kritiki. Tako mladostno in pomladno okolje je bilo kaj primeren ambient, v katerem je Mladinska knjiga predstavila svojo dejavnost: urednik o-troških izdaj Niko Grafenauer in u-rednik leposlovnih zbirk Janez Mušič sta predstavila trud in skrb, tridesetletne uspehe in napore založbe Mladinska knjiga, ki je danes največje založniško podjetje na Slovenskem, predvsem po svojih otroških in mladinskih izdajah pa poznano in cenjeno ne samo v jugoslovanskem prostoru ampak tudi širom po svetu. mladinskih pisateljev, sta nato prebrala iz svojih v zadnjih časih izdanih del Svetlana Makarovič in Miroslav Košuta, katerima se je pridružil še Niko Grafenauer s še neobjavljenimi otroškimi verzi. Lepo zaokroženo srečanje je dopolnila beseda priznane slovenske ilustratorke Marjance Jemec, ki je spregovorila o težavah pa tudi o zadoščenjih, ki jih nudi takšno delo; predvsem je poudarila odgovornost, ki jo ima vsak. likovnik pri otroškem ilustra-torstvu, saj vzgaja mladini estetski okus in obenem spodbuja njeno domišljijsko ustvarjalnost. Ob sedanji razstavi je prišlo človeku do zavesti tudi spoznanje, da je tovrstna ustvarjalnost morda premalo o-vrednotena, da je deležna premajhne pozornosti kritikov in javnosti in da je zato razstava toliko pomembnejša. Marjanca Jemec je nato v veliko veselje prisotnih otrok pokazala, kako nastaja otroška ilustracija — magični otroški svet v knjigi — z drobnimi in skopimi potezami, a zato tem bolj premišljeno in smotrno. Marko Kravos, ki je srečanje vodil, se je ob koncu prisotnim v imenu Tržaške knjigarne toplo zahvalil in povabil vse ,naj se ob bonbonu ali osvežilnem napitku še nekoliko zadržijo v knjigarni, da se še razgledajo po knjižnih policah razstavljenih ilustracijah in da se razgovorijo z gosti ali med sabo. Vsekakor naj še enkrat priporočimo vsem, naj si v teh dneh res Slovensko planinsko društvo - Trst priredi v nedeljo, 27. t.m. avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Kosilo bo iz nahrbtnika. Vpisovanje pri ZSŠDI, Ul. Geppa 9, še danes. Prosvetno društvo Slavko Škamperle - Sv. Ivan - obvešča vse izletnike v Kumrovec in na Stubiško polje, da je odhod avtobusa v nedeljo, 27. a-prila točno ob 6. uri s trga pred svetoivansko cerkvijo. PD Ivan Grbec v Skednju priredi 4. maja izlet v Cerkno in v bolnico Franja. Vpisoyanje vsak dah v društvenih prostorih od 17. do 19. ure razen ob sredah in sobotah. Skupina bivših tržaških aktivistov OF priredi ob 30-letnici zmage izlet v Gonars in Beneško Slovenijo na Trinkov grob. Izlet bo U. maja. vpisovanje od 21. do vključno 24. t.m., od 18. do 19. Montecchi 6 III. nadstropje, soba štev. 43. Cena vožnje in Rosila ^500 lir. Kraj in gro odhoda bomo'1 jafvill'pozneje. 1 Kasta vabi člane na ""ekskurzijo v petek, 25. aprila, v Novo Gorico z ogledom tovarne MEBLO in vinske kleti v VIPAVI. Odhod avtobusa izpred sodnije ob 7.30. Prijave v uradnih urah na tel. 734-265. Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. aprila LEONIDA Sonce vzide ob 5.08 in zatone ob 18.59. — Dolžina dneva 13.51. — Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 2.56. Jutri, SREDA, 23. aprila VOJKO Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 19,9, najnižja 13,1, ob 19. uri 18,2 stopinje; zračni tlak 1018,4 stanoviten, veter 7 km na uro sever-severozahodnik, vlaga 62 odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 72-letna Elisabetta Kol-leger vd, Giacomini, 54-letni Tullio Paolini, 54-letni Roberto Milazzo, 78-letni Giovanni Laurencich. 65-letna Michelina D’Amore vd. Maraspin, 71-letni Pietro Pozzetto, 87-letna Paolina Brazzutti vd. Pizzulih, 80-letna Giuseppina Massimo vd.. Giangiuli, 79-letna Antonia Raspolich vd. Majer, 76-letna Teresa Tadina, 77-letni Vincenzo Tatuili, 76-letna Cristina Rodel-la por. Oio, 79-Ietna Lucia Busechian, 93-letni Ettore del Conte in 73-letna Maria Trenta. JUTRI, V SREDO, ZAKLJUČNO PREDAVANJE O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI V KULTURNEM DOMU V TRSTU OB 18.30 SLOVSTVO OSVOBODILNEGA BOJA Predaval bo prof. V. SMOLEJ z ljubljanske univerze. Z recitacijami bodo sodelovali člani Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu. Iz cikla predavani, ki jih prireja letos Narodna in študijska knjižnica v Trstu O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI vsako drugo sredo v tržaškem slovenskem Kulturnem domu v Trstu (v mali dvorani), bo jutrišnje predavanje že osmo in zaključno. Predavanje bo v okviru številnih tržaških slovenskih prireditev ob trideseti obletnici osvoboditve. Začetek ob 18.30. Vstop prost. Vabljeni! ODBOR NŠK V TRSTU OBČINA REPENTABOR pri reja s sodelovanjem ANPI in prosvetnega društva «Kraški dom» iz repentabrske občine PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE PROGRAM SOBOTA, 26. APRILA Ob 20. uri: Kulturni program v dvorani Križman v Velikem Repnu z nastopom šolskih otrok, mladine ter pevskega zbora «Igo Gruden» iz Nabrežine. NEDEUA, 27. APRILA Ob 11. uri: Osrednja proslava pred spomenikom padlih v Velikem Repnu. Sodelujeta pevski zbor «Tabor» z Opčin in godba na pihala iz Prvačine. Od 15. ure dalje partizansko srečanje z golažem ob zvokih godbe na pihala iz Prvačine. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro. Trg Goldoni 4; Cipolla, Ui. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). Zbranim mladim poslušalcem, ki I bogate in kvalitetne razstave ne poso že nestrpno čakali na pripoved ' zabija ogledati. M. BANCA D| CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. a: TRST - ULICA F. FILZMO - 61-Aztnom v svojo o- ~ picnaja prosici v ijaiije ou- osvoboditve in zmage nad Sredn'*0rtf ln nacizmom v svojo o-nik k0^ ^azo' Na prvomajski praz-'Tličat namreč slovesno odkrili Um ho 6n sPorrienik številnim pad-bo n(,rc<’m iz Križa in ta svečanost prirecjjfneni ena najpomembnejših pjosu,,,ev y naših krajih v okviru nje, k; Nan.ia 30-ietnice. Proslavlja- nje k, L"anja 30-ietnice. Prosiavlja-pa 'Se . doseglo svoj višek 1. maja, nedelir,^’ rečeno, že začelo. V domu o'*6 kilo v kriškem Ljudskem temo NnoeS,no. odprtje razstave na ča IcorL”’ ki j° J® priredila doma-K omumstična mladina. ski Pogledamo na nedelj- fho uPr,*dek v Križu ne moremo mi-k°gar oHVltve\da ie bilo to za vsa-gostov d številnih obiskovalcev in sto fotnn^-Vadno d°živetje. Okrog gibane različne, pestre, raz- 'd'sèa vvseblne se harmonično razpoko 0hl,H° samo dolgo, napeto, glo-Pripovert nao in mojstrsko podano ZaPrenaa ^nPoved, ki se začenja v Pirčka u er|ern Pogledu mladega pione t3n„_0..vae naokrog zevajo škrbi-hato sprlm?' • ZaPrepadenost, ki se P° upor,,10''3 v izraz ponosa, želje Ponižan;,,’ P0 doiu Proti krivicam. Prvih mia rtih .trpllenju v pogledih Za orožic,3 - Junakov, ki so prijeli naštvom ’ ze.nsk’ ki so z enakim ju-dJU SDnn!,aPriPornoS!e k oborožene-gfe nam iZ °kuPatorjem. Pripoved vojne L skozi vsa temačna leta dih A „ von o Partizanskih poho-Svoje ; P°sameznikih ki so zapisali g0 zgnrir, a kryavimi črkami v knji-jim ne v Vme ln 0 vsek ostalih, ki s krvin , imena a so ravno tako J°. odpovedmi, velikim junaš- tvom pripomogli k zmagi. Tisti zmagi. ki jo je ovenčalo pomladno cvetje slavolokov, ki so jo razžarili prešerni nasmehi in solze radosti osvobojenega ljudstva, ko so oddelki partizanske vojske premagali še zadnji odpor sovražnika. Fotografska pripoved se tu ne ustavi. Sončne majske dni so kmalu prekrili novi oblaki — v naše kraje je prišel nov okupator, zavezniška vojska, in za njo spet nova in nova razočaranja — fašistični izgredi ter proti njim odločni in enotni nastopi tržaške slovenske in italijanske demokratične in antifašistične mladine, ki bi rada razgrnila temačne oblake. Pripoved se zaključuje v Križu samem, kjer se domačini vestno in zavzeto pripravljajo na odkritje spomenika številnim junakom, ki so v narodnoosvobodilni borbi darovali svoja življenja za boljšo prihodnost, vendar to še ni pravi zaključek pripovedi. Občutek imamo, ko gledamo vse te fotografije, kot bi njihov avtor na koncu zapisal «nadaljevanje prihodnjič». Vse to je s fotografskim aparatom zapisal znani fotograf Edi Šel-haus, zato moramo o njem še posebej spregovoriti. Pravzaprav govori o njem njegovo delo samo. Fotoaparat je v njegovih rokah nekaj živega in je zato živo vse kar iz njega pride. Njegovo oko se ne zadovolji z bežnim prizorom, temveč vrta v njegovo globino, v smisel, v vzroke in posledice. Tako je njegovo oko vrtalo v dogajanja pred tridesetimi leti, ko je bil tudi fotografski poklic nevaren posel, pozneje, med zavezniško okupacijo, ko so tržaške mestne ulice pretresli srditi spopadi in ni bil ta posel nič manj 1 nevaren in tako vrta njegovo oko v današnjo zamejsko stvarnost, ki ji tudi ni lahko priti do dna. Njegova pripoved je tekoča, zanimiva, privlačna. Niti za trenutek ni dolgočasno brskati po njegovih fotografskih zapisih, iz katerih diha umetniški pristop. Nedeljska slovesnost v Križu, posvečena 30-letnici osvoboditve in vsem padlim junakom, je bila zato obenem skromen poklon Ediju Šel-hausu, ki je na otvoritveni slovesnosti tudi spregovoril in na kratko obudil spomin na svoja partizanska in nato tržaška, oziroma kriška leta, ko je kot fotoreporter v težkih pogojih ustvarjal. Razstavo in njenega avtorja je predstavila domačinka Sonja Sirk, ki je nato prepustila besedo tudi domačemu pevskemu zboru «Vesna» ter domači godbi na pihala, ki sta predstavila vrsto borbenih in partizanskih skladb. Vmes je recitiral Kosovela in Minattija mali Alojz Svete iz Ljubljane. Njegov mehki glas in čudovita interpretacija, ki bi mu jo lahko zavidal marsikateri izkušeni poklicni gledališki igralec, je občinstvo očarala. Kratek pozdrav je imel v imenu pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI ter odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Križa Dušan Košuta, ki se je zahvalil kriški komunistični mladini za zanimivo pobudo, Ediju Šelhausu za niegove umetniške dokumentarne fotografije ter vsem, ki so pomagali pri gradnji spomenika v Križu. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Del Piero obsodil konservativno politiko PLl in izstopil iz stranke Obsodba fašističnega nasilja ■ Občinski svet je zamudil edinstveno priložnost, da podpre boj delavcev LACEEO Čeprav sta obsodba fašističnega nasilja in iskanje rešitve krize za delavce LACEGO bili pomembni temi sinočnje seje občinskega sveta v Gorici, bi se v uvodnem delu našega članka najprej zadržali pri ostavki liberalnega občinskega svetovalca Dal Piera, ki je kritiziral dosedanjo politiko PLI ter sklenil izstopiti iz stranke, ker ne uresničuje kongresnih sklepov, ne ustreza tradicionalnim liberalnim usmeritvam v Italiji, ne ustreza sedanjim političnim potrebam niti svetovalče-vemu prepričanju, ki noče biti več v takšni stranki, ki s svojimi konservativnimi stališči tekmuje s KD in MSI. Svetovalec bi takšno funkcijo lahko še razumel, če bi bila pogojena z volilnimi razlogi, ne more pa biti opravičljiva za moderno liberalno silo. Del Piero, ki je mlad in odprt politik in zagovarja stališče liberalne levice, nasprotuje dogmatizmu, mračnjaštvu strategov oblasti in parasitom, ki so vedno pripravljeni prodati državo za posebne privilegije ozkih skupin. Del Piero je prepričan, da obstaja v družbi širok manevrski prostor, ki ga je pokazal tudi referendum o razporoki in bi ga morale izpolniti laične in demokratične sile iz različnih strank. Liberalni disident se je zahvalil svojima kolegoma v občinskem svetu, Caselgrandiju in zlasti Fornasirju za dosedanjo pomoč in napovedal, da bo odslej zastopal drugačna politična stališča. Del Pierova ostavka je prišla kot strela iz jasnega ter kaže nezadovoljstvo mladih do liberalne politike. Iz njegovih besed bi se dalo sklepati, da se pridružuje radikalni in socialistični politiki. Vsekakor bo njegova odločitev sporočena tik pred volitvami, vnesla precejšnjo zmedo v PLI ter utegne vplivati na spremembo odnosov sil v občinskem svetu. Župan je nato obsodil fašistično nasilje, zahteval je ukrepe v korist javne varnosti, ki naj udarijo po vseh skupinah, po fašističnih in tudi po ultra levih, ki s svojim delovanjem dolivajo olje na ogenj nasilja. Komunistka Pirella je izjavila, da je nasilje samo fašistično in da se fašisti vrinjajo v ultra leve skupine. da opravičujejo politiko dveh nasprotujočih si skrajnosti. Zahtevala je okrepitev javnega reda, da udari po središčih, ki so izvor provokacij. Fašistično nasilje so nadalje obsodili Di Gianantonio (KD), Bianconi (PSDI), Paulin (SS) in Bratina (SDZ). Ko je o tem vprašanju spregovoril fašist Pedroni, so svetovalci KPI in PSI ter številni delavci LACEGO, ki so prisostvovali seji, zapustili dvorano. Prav tako so zapustili dvorano, ko je Pedroni spregovoril o vprašanju LACEGO. Razpravo o tej zadevi je odprl župan, ki je dejal, da je skupina KPI zahtevala nujno sejo občinskega sveta v zvezi s tem vprašanjem. Povedal je, s kakšnimi težavami se bori tovarna ter dejal, da je javna oblast sicer storila vse korake, da pa ima ta oblast tudi svoje meje. Komunistka Pirella je obžalovala, da se občinski svet ni sestal takrat, ko so delavci prišli na županstvo. S tem bi vse občane zainteresirali za to vprašanje. Demokristjan Pa-gura se je strinjal s svetovalko Pi-rello glede vloge občinskega sveta pri reševanju gospodarskih vprašanj. V času, ko pišemo, seja še traja. Pokrajinski tajnik Ezio Lugnani izstopil iz PLI Liberalna levica v Gorici je izstopila iz PLI. Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici je liberalni svetovalec Ezio Lugnani, ki je bil istočasno tudi pokrajinski tajnik liberalne stranke, izjavil, da izstopa iz te stranke in da bo do konca mandata zastopal v pokrajinskem svetu gibanje «Movimento liberale democratico». Svoj izstop iz PLI je Lugnani utemeljil predvsem z vedno večjim konservativizmom liberalne stranke in tudi z različni pojmovanji o socialnih gibanjih te dni v Gorici. (Liberalna stranka je namreč obsodila zasedbo občinske sejne dvorane s strani delavcev LACEGO). Solidarnost za njegovo odločitev so na sinočnji seji po- itiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA PRIHODNJE POKRAJINSKE VOLITVE Goriška pokrajina razdeljena v 24 volilnih okrožij Na Goriškem letos 201 volišče Na volilnem uradu goriške prefekture so že uredili vse potrebno za porazdelitev volišč v 24 volilnih okrožjih za pokrajinske volitve. V glavnem gre za potrditev okrožij s prejšnjih pokrajinskih volitev. V okrožju Krmin l so volišča 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 iz krminske občine ter edino volišče v Dolenjah. V okrožju Krmin II so sekcije 8, 9 in 10 iz krminske občine, vse tri sekcije občine Mariano in edina sekcija v Moraru. V okrožju Fara so vsa volišča občin Koprivno, Fara, Muš. Števerjan in Šlovrenc. V okrožju Gorica je osem volišč Pev-me, Podgora in Ločnika (sekcije 32, 33, 34, 35, 36, 37, 43, 58). V okrožju’ Gorica II so volišča štev. 24, 26, 27, 28, 40, 45, 46. V okrožju Gorica IH pa imamo volišča štev. 10, 11, 12. 13, 16, 23, 25 in 48. Mestno središče je zaobjeto v okrožju Gorico IV, kjer so sekcije 1, 9. 14, 15, 17, 38, 47', 50, 51, 52, 61 in 64. V okrožju Gorica V pa so sekcije štev. 2, 3, 4, 5, 6, 29, 41, 56, 57, 59 in 63. Južni del goriške občine, vključno Štandrež, pa je zaobjet v okrožju Gorica VI; semkaj spadajo sekcije štev. 7, 8, 30, 31, 39, 42, 53, 60 in 62. Stražice pa spadajo v okrožje Gorica VII, kjer so volilne sekcije štev. 18, 19, 20, 21. 22. 44. 54 in 55. V volilnem okrožju Gradišče je vseh devet sekcij te občine. V prvem okrožju Gradež 1 je sedem sekcij te občine, ostalih pet pa je skupno s štirimi sekcijami občine Škocijan vključenih v volilno okrožje Gradež II- Občina Tržič je porazdeljena na pet volilnih okrožij. V okrožju Tržič I so sekcije štev. 5, 6, 8, 14, 15, 28, 34 in 40, v okrožju Tržič II sekcije štev. 9. 10, 11, 12, 30, 32, 33 in 37 V območje okrožja Tržič III spadajo sekcije štev. 7, 22, 23, 24, 25 in 26, v območje okrožja Tržič IV pa sekcije štev. 1, 2, 3, 4, 13, 20, 21 in 38. Imamo še volilno okrožje Tržič V, v katerem so vključene sekcije štev. 16, 17, 18, 19, 27, 29. 31, 35, 36 in 39. V volilnem okrožju Romans so vključene sekcije občin Medeja tena), Romans (pet) in Vileša (dve). V volilnem okrožju Ronke 1 je prvih osem sekcij te občine, v okrožju Ronke II pa nadaljnje štiri sekcije občine Ronke in tri sekcije občine Foljan. V volilnem okrožju Za-graj so štiri sekcije občine Zagraj, dve občine Sovodnje in dve občine Doberdob. V okrožju Škocijan I imamo sekciji štev. 7 in 8 občine Škocijan ter vseh sedem sekcij občine Štarancan. V okrožju Škocijan 11 pa so sekcije štev. 5 in 6 občine Škocijan, tri sekcije občine Šempeter in tri sekcije občine Turjak. meli 64 volišč. Na vseh voliščih bo več volivcev kot na vseh prejšnjih volitvah, ker bo glasovalo nekaj tisoč mladih novih volivcev. V občinah Ronke, Romans in Vileša bodo samo pokrajinske volitve. krajinskega sveta Lugnaniju izrazili svetovalci Gian (KD) Poletto (KPI) in Waltritsch (PSI). Kaže, da so PLI v Gorici zapustili vsi člani, ki so se zbirali v liberalni levici. ANPI vabi na proslavo 25. aprila v Števerjan Sekcija ANPI v števerjanu vabi vse bivše partizanske borce in sploh vse domačine, da se udeležijo skupne proslave 30-letnice zmage nad fašizmom, ki bo na glavnem vaškem trgu v petek, 25. aprila ob 17. uri. Za podrobnejši program proslave se bodo domenili nocoj na skupnem sestanku na županstvu. Na proslavi sodelujejo občina in vsa vaška društva ter organizacije. OB 30-LETNICI OSVOBODITVE Svečana proslava odporništva v tržiški ladjedelnici Govorila sta predsednik deželne vlade Comelli in partizanski borec Lorenzon V tržiški ladjedelnici je bila včeraj svečana proslava 30-letnice o-svoboditve. Prisotni so bili vsi de- za demokracijo in svobodo bomo dali najboljši odgovor, je dejal Comelli ,tistim fašističnim atentator- lavci ladjedelnice, te velike tovar- jem, ki skušajo spet sejati razdor ne, kjer so se že v času fašistič-’ nega terorja pričeli zbirati prvi antifašisti, kjer so se ustvarjale vezi med slovenskimi in italijanskimi delavci, kjer so bili ljudje pripravljeni, da so takoj po zlomu kraljeve italijanske vojske, odšli na Kras med partizane. O veliki važnosti te protifašistične osveščenosti delavcev je pred ploščo, ki spominja na delavce padle v osvobodilni borbi, govoril predsednik protifašističnega odbora ladjedelnice Lorenzon. Za njim pa je spregovoril predsednik deželne vlade odv. Comelli. Uradni govornik, ki je bil sam med vojno partizanski poveljnik v Furlaniji, je obudil spomin na takratne čase, ko so se svobodoljubni narodi Evrope uprli fašizmu in nacizmu. Nauk takratnih dni mora biti veljaven še danes, ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve. S prizadevanjem v italijanskem narodu in ki hočejo z atentati in uboji napraviti vse, da bi se črni časi fašistične diktature vrnili. Na svečanosti je borbene pesmi pel zbor ladjedelnice «Ermes Grion». * * * V tržiško bolnišnico so sprejeli 47-letnega Giuseppa Klariča iz Seslja-na. Poškodoval se je pri padcu z motorjem. Ozdravel bo v 30 dneh. Prosveta V okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve prirejajo prosvetno društvo «Jezero», športno društvo «Mladost» in sekcija ANPI v Doberdobu predavanje časnikarja Stojana Spetiča o «Črnih mrežah». Predavanje bo v prosvetni dvorani v soboto, 26. aprila, ob 20.30. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllIIll■lIIUlrlllllUIIlllllllllllllll unii ii llll■llll■lllllMlllllll^l^llllllllllllllllIlIlllllllllllllllll>Illlllllllll^ll■■l■UlUllllllllllllllllllO NA POZIV VSEDRŽAVNEGA SINDIKALNEGA VODSTVA Tudi na Goriškem danes 4-urna stavka za naložbe, reforme in zaposlenost Ob 9. uri bo krenil po Korzu sprevod, ob 10. uri bo na Travniku zborovanje Na pobudo goriške občine bo jutri ob 17.30 krajša spominska svečanost na grajskem dvorišču pred ploščo, ki spominja na ustreljene v letih 1944- 1945. Ob tej priliki bo ... , . spregovoril Aurelio Ferrando - Seri-1 uničile svobodo in demokracijo, ki via, komandant partizanske brigade sta temelj našega ustavnega reda Na poziv pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL bo tudi v goriški pokrajini danes 4-urna splošna stavka, v kateri bodo sodelovale vse kategorije delavcev in uradnikov industrije, trgovine, javnih storitev, kreditnih zavodov itd. To stavko je vsedržavno sindikalno vodstvo oklicalo z namenom, da doseže naložbe v proizvodne potrebe, da zavaruje delovna mesta in da prisili vlado k uresničevanju reform, ki edine lahko zajamčijo družbeno potrošnjo in gospodarski napredek. V pokrajini Gorica se sindikati pridružujejo stavki z zahtevo po premagovanju razlogov, ki povzročajo brezposelnost in postavljajo našo pokrajino izmed vseh pokrajin v deželi Furlanija - Julijska krajina v zaposlitvenem pogledu v najslabši položaj. Primer delavk, in delavcev podjetja LACEGO je samo eden izmed primerov, ki potrjujejo to trditev. Danes ob 9r'tiri Se bodo stavkajoči zbrali pri parku Rimembranza, od koder bodo v sprevodu šli po glavnih ulicah. Na Travniku bo ob 10. uri zborovanje, na katerem bodo sindikalisti govorili o vzrokih, ki so privedli sindikate Avellino, Catanzaro — Novara, Como — Taranto, Foggia — Arezzo, Palermo — Sambenedettese, Perugia — Parma, Pescara — Brescia, Reggiana — Spai. C LIGA SKUPINA A IZIDI 30. KOLA Bolzano — Mestrina Cremonese — Trento Legnano — Juniorcasale 3:1 0:1 2:2 Monza — elodiasottomarina 1:0 Padova — Piacenza 0:1 Pro Vercelli — Mantova 1:0 Belluno — S. A. Lodigiano 2:1 Udinese — Seregno 3:3 Venezia — Lecco 0:0 Vigevano — Solbiatese 3:0 LESTVICA Piacenza 42; Monza 38; Udinese 37; Seregno 35; elodiasottomarina 32; Trento, Cremonese in Mantova 31; Vigevano 30; Belluno, Lecco in Padova 29; Venezia 28; Pro Vercelli, Bolzano in Juniorcasale 27; S. A. Lodigiano 26; Solbiatese, Mestrina in Legnano 23. PRIHODNJE KOLO (27.4.) elodiasottomarina — Belluno, Piacenza — Bolzano, Venezia — Cremonese, Seregno — Legnano, Solbiatese — Mestrina, Lecco — Monza, Trento — Padova, Udinese — Pro Vercelli, Juniorcasale — S. A. i Lodigiano, Mantova — Vigevano. D LIGA SKUPINA C IZIDI 29. KOLA Triestina — Lignano 1:0 Legnago — Ponziana 0:0 Rovigo — Pordenone 1:1 Audace — Portogruaro 1:2 Treviso — Pro Gorizia 5:1 Bassano — Sampietrese 1:1 Thiene - — Adriese 0:1 Dolo — Coneglianese 3:1 Caorle - — Montebelluna 1:0 LESTVICA Treviso 42; Adriese 40; Triestina 35; Ponziana 34: Audace 32; Mon-tebelluna in Pordenone 31; Porto-gruaro in Bassano 30; Pro Gorizia 28; Legnago in Coneglianese 27; Sampietrese in Lignano 25; Dolo in Caorle 22; Thiene 21; Rovigo 20. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Ponziana — Audace, Adriese — Bassano, Sampietrese — Dolo, Coneglianese — Legnago, Lignano — Portogruaro, Caorle — Rovigo, Pro Gorizia — Thiene, Pordenone — Treviso, Montebelluna — Triestina 1 je na domačem igrišču remiziral z Igmanom, Rudar pa je v Trbovljah dosegel že običajen poraz. Proti Je-dinstvu je sicer več časa vodil, nato pa je klonil z 1:3. KOLESARSTVO LIEGI - BASTOGNE - LIEGI Peta zmaga E. Merckxa LIEGI, 21. — Svetovni kolesarski prvak Eddy Merckx je po e-nem tednu dobrih uvrstitev spet pobral še eno veliko mednarodno zmago na dirki Liegi - Bastogne -Liegi. Kot je pač običaj zadnja leta, je veljal svetovni prvak tudi to pot za velikega favorita, toda najbolj se je moral braniti pred tekmeci, ki so v zaključnem naletu hitrejši od njega. Kljub temu, da je privozila na cilj večja skupina kolesarjev je Merck); še enkrat dokazal, da trenutno med poklicnimi kolesarji še zdaleč nima enakovrednega tekmeca. Njegova nedeljska zmaga je bila peta na tej klasični enodnevni dirki. Drugi je bi! Thèvenet, 3. Godefroot, 4. Ver-beek, 5. Dierickx. premagal skromno peterko Saclà iz Turina, pri tem pa je izgubil zaradi poškodbe kar dva igralca, in sicer Brumattija in Benattija. Na lestvici najboljših strelcev se je spet uvrstil kot najboljši Ame- ričan Bob Morse pred Juro. rojakom IZIDI 9. KOLA Forst - Mobilquattro 100:85 Ignis - Jolly 81:77 Innocenti - Saclà 69:57 Sinudyne - Sapori 70:61 LESTVICA Forst Cantù 16, Ignis Varese 14, Innocenti Milan in Sinudyne Bologna 10, Sapori Siena 8, Mobilquat-tro Milan 6, Saclà Turin in Jolly Forlì 4. PRIHODNJE KOLO (jutri, 23.4) Sapori - Ignis, Jolly - Innocenti, Forst - Saclà, Mobilquattro - Sinudyne. NAJBOUŠI STRELCI Morse (Ignis) 252, Jura (Mobilquattro) 250, McMillen (Sinudyne) 233, Marzorati (Forst) 196, Marisi (Jolly) 189, Recalcati (Forst) 186, Bariviera (Innocenti) 176. OLIMPIJA TRETJA BANJALUKA, 21. - V Banjaluki se je končal tradicionalni košarkarski tumir «Sloboda ’75». Prvo mesto je po izredno ogorčeni borbi osvojil Partizan, ki je po dveh podaljških premagal Borac s 133:129 (65:62 109:109, 121:121). Tretje mesto je osvojila ljubljanska Olimpija, ki je premagala Bosno s 103:85 (56:37). Najboljši strelec v ljubljanskih vrstah je bil Marter, ki je dosegel kar 38 točk. Član Olimpije Marko Gvardjančič pa je dobil pokal za najbolj požrtvovalnega igralca turnirja. KONČNA LESTVICA: 1. Partizan Beograd, 2. Borac čačak, 3. Olimpija Ljubljana, 4. Bosna Sarajevo. HVAR, 21. — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca se te dni pripravlja na Hvaru za bližnje evropsko prvenstvo, ki bo letos v Ju- goslaviji. Pol vodstvom zveznega trenerja Mirka Novosela se reprezentanti v glavnem pripravljajo glede taktike igre. V soboto pa so odigrali prijateljsko tekmo z Jugoplastiko in so zmagali s 119:82 (63:41). Za Jugoslavijo so bili tako uspešni: Geor-gijevski 2, Kičanovič 24, Jelovac 17, Delibašič, 6, Jerkov 11, Kapičič 10, Slavnič 11, čosič 14, Šolman 7, Ple-čaš 4, Dalipagič 10, Žižič 1, Varajič 2. Pri Jugoplastiki je bil najboljši strelec Tudor, ki je dosegel 22 točk. VATERPOLO V prvi italijanski ligi v vaterpolu so odigrali drugo kolo. Izidi: Rari Nantes - Mameli 7:0, Canottieri - Lazio 8:4, Pro Recco -Camogli 6:1, Sori - Florentia 6:6, Civitavecchia - Carabinieri 13:5, Fiamme Oro - Nervi 7:7. Lestvica: Canottieri Napoli, Rari Nantes Napoli in Pro Recco 4, Lazio, Mameli, Civitavecchia in Sori 2, Camogli, Nervi, Fiamme Oro in Florentia 1, Carabinieri 0. HOKEJ NA LEDU Na 42. SP v Dusseldorfu Sovjeti brez poraza svetovni prvaki v ZRN ZDA ostale praznih rok - Navdušujoča zadnja tekma DUESSELDORF, 21. — Letošnje 42. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je končano. Povsem zasluženo je postala svetovni prvak SZ, ki je tako že štirinajstič o-svojila najvišji naslov v tej športni panogi. Sovjetski hokejisti v desetih tekmah niso niti enkrat izgubili. Zadnja tekma med njimi in Švedi pa je bila prav gotovo najlepša tekma celotnega svetovnega prvenstva. To je bila prava eksibicija svetovnih prvakov, ki so solidnim nasprotnikom nasuli kar trinajst zadetkov. KONČNA LESTVICA 1. SZ 2. ČSSR 3. švedska 4. Finska 5. Poljska 6. ZDA 10 10 10 10 10 10 10 8 5 5 2 0 0 90:23 20 2 55:19 16 5 51:34 5 36:34 8 18:78 10 22:84 Po končanem prvenstvu je večina trenerjev nastopajočih reprezentanc dejala, da brez Kanade pravega svetovnega prvenstva sploh ni. Že preveč let je namreč na- iiiiiiiiiiiiuniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniinnmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniin MOTOCIKLIZEM SP V ŠPANIJI Damir šolman se te dni na Hvaru pripravlja z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco, ki bo junija nastopila na evropskem prvenstvu najprej v Splitu, nato v Beogradu. Velik uspeh Italijanov Cecotto dvakrat poražen v Zanesljiva zmaga Spanca Nieta MADRID, 21. - V Španiji je bila v nedeljo na sporedu druga preizkušnja za svetovno prvenstvo motociklizmu. Italijani so osvojili kar tri zmage in so bili tako izredno uspešni. V kategoriji 125 cc je bil prvi Pileri na morbidelliju, v kategoriji 250 cc je zmago osvojil svetovni prvak Villa na harley davidsonu, v kategoriji 350 cc pa je Agostini premagal svojega novega nasprotnika Cecotta. REZULTATI 50 cc: 1. Nieto (kreidler), 2. Van Zeebroek (kreidler), 3. Dorflinger (kreidler). a, 125 cc: 1. Pileri (morbidelli), 2. Andersson (yamaha), 3. Kneubuh-ler (yamaha). , 250 cc: 1. Villa (harley david-son), 2. Pons (yamaha), 3. Grau (derbi). 350 cc: 1. Agostini (yamaha), 2. Cecotto (yamaha), 3. Kanaya (yamaha). LESTVICE ZA SP 50 cc: Nieto 15, Van Zeebroek 12, Dorflinger 10, Lazzarini 8. 125 cc: Andersson 27, Pileri 25, Gustafsson 18, Lazzarini 10. 250 cc: Pons 20, Villa in Cecotto 15, Mortimer in Takai 12. 350 cc: Cecotto in Agostini 27, Chouekroun 14, Kanaya 10. ........................»............................ ITflLIJflNSKfl IN JUGOSLOVANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA Ariccia pred velikim uspehom Italijanska A liga — moški I Banat 24, Partizan in Jedinstvo (SP) .. , . , „ „ 22, Rijeka, Bosna in Ribnica 18, Var- Neposredm obračun v Rimu med dar 16, Modriča 14, Vojvodina 10 domačo Ariccio in lanskim prvakom željezničar 0. Panini iz Modene. se je končal s prepričljivo in presenetljivo lahko zmago domačinov. Po tem uspehu imajo Rimljani vse možnosti, da postanejo novi prvaki, še vedno .im sledi CUS iz Turina, ki zaostaja za dve točki. V 23. kolu je končno le uspela zmagati tudi Are Linea. IZIDI 23. KOLA Ariccia — Panini Cus Pisa — Gorena Are Linea — Lubiam Cus Turin — Pneus Ruini — Cesenatico Coop Italia — Cus Siena Paoletti — Cus Catania 3:0 2:3 3:0 3:1 2:3 3:0 3:2 LESTVICA 1. Ariccia 44, Cus Turin 42, Panini 36, Cus Pisa 28, Pneus Parma, Gorena Padova in Cesenatico 24, Paoletti Catania in Coop Italia Modena 22, Lubiam Ancona 20, Are Linea Trst 18, Cus Catania in Cus Siena 8, Ruini Firence 0. jugoslovanska moška liga Vodeča Mladost iz Zagreba je morala pokazati vse igralne sposobnosti, preden je strla odpor žilavih odbojkarjev Vardarja iz Skopja. Sama tekma je bila izredno izenačena in se je končala po petih setih v korist Mladosti. Drugi na lestvici Spartak iz Subotice pa doma z Ribnico ni imel težkega dela, kot Crvena zvezda v Zrenjaninu z Banatom. Tudi ostale tekme so se končale po pričakovanjih. Izredno izenačen boj pa je bil v Sarajevu med Bosno in slabim Željezničarjem. IZIDI 22. KOLA Mladost — Vardar GIK Banat — C. Zvezda Spartak — Ribnica Partizan — Rijeka Vojvodina — Jedinstvo (SP) Modriča — Jedinstvo (BR) Bosna — Željezničai LESTVICA Mladost 40, Spartak 38, Crvena zvezda 36, Jedinstvo (BR) 32, GIK 3:2 0:3 3:0 3:0 3:0 1:3 3:2 NOGOMET PRAGA, 21. — V okviru izločilnega dela tekmovanja za Evropski pokal je nogometna reprezentanca ČSSR visoko premagala Ciper. Po prvem delu je bil rezultat 2:0 v korist domačinov, ki so nato za. bili še dva zadetka. Lestvica 1. izločilne skupine je po tej tekmi taka: 1. Anglija 7 točk (4 srečanja); 2. ČSSR 2 točki (2 srečanji); 3. Portugalska 1 točka (1 srečanje); 4. Ciper 0 točk (3 srečanja). RIM, 21. — Zaradi sobotne pokalne tekme med Italijo in Poljsko je bil v prvi italijanski nogometni ligi počitek. Prvenstvo se bo redno nadaljevalo v nedeljo, 27. aprila, z naslednjim sporedom: Ascoli — Ternana Fiorentina — Cagliari Juventus — Lazio Milan — Cesena Napoli — Inter Roma — L. R. Vicenza Sampdoria — Bologna Varese — Torino AVTOMOBILIZEM MONZA, 21. — V četrti preizkušnji za svetovno prvenstvo avtomobilskih znamk je ponovno zmagala alfa romeo, katero sta upravljala Merzario in Lafitte. Na dru-mo mesto sta se uvrstila Joest in Casoni na porscheju, medtem ko sta bila Larrousse in Jabouille na alpine tretja. Četrto mesto je o-svojila ženska dvojica Lella: Lombardi - Cristine Beaumont na alpine. Po tej dirki je lestvica sledeča: porsche 62 točk, alfa romeo 55, alpine 32, Chevron 23, ligier 10, ferrari 3 in loia 1. ATLETIKA V Jugoslaviji so izvedli prva državna prvenstva poletne sezone in sicer v manj pomembnih ekipnih tekmovanjih skakalcev in metalcev. Skoki in meti so bili razdeljeni na štiri mesta. Moški so tekmovali v skokih v Beogradu in v metih v Splitu, ženske pa v skokih v Mariboru in v metih v Senti. Od slovenskih klubov so zmagali: Kladivar (višina moški), Maribor (višina ženske). Kladivar (daljina ženske), Kladivar (kopje moški). Zgodnja sezona seveda ni dala dobrih tehničnih rezultatov. Najboljši je bil Temin, ki je skočil 212 cm v višino. Med metalci velja omeniti dosežek 60-letnega Spličana Teši-je, ki je kladivo vrgel preko 35 metrov. Več najboljših jugoslovanskih atletov sploh ni nastopilo, ker njihovi klubi niso imeli možnosti prijaviti po pravilniku določenega števila atletov. * * * Na pomladanskem mitingu v Bologni se je odlično izkazal v metu diska De Vincentiis. Orodje je vrgel 62,58 m daleč. Atlet je izjavil, da bo v kratkem popravil državni rekord. Na tekmovanju v Milanu je Goričan Casagrande dosegel tretje mesto na 200 m. V finalu je dosegel 22’'9, v predteku pa kar 22”4. * * * Iz Lawrenca v ameriški zvezni državi Kansas poročajo o izrednem skoku 8,33 v daljino. Dosegel ga je Nigerijec Ehizuelen, vendar s pomočjo premočnega vetra. Bivši svetovni rekorder v metu kladiva Walter Schmidt (ZRN) je po treh letih premora dosegel sebi dostojen rezultat (72,22 m). slov za svetovnega prvaka stvar dveh reprezentanc (SZ in ČSSR). to pa seveda gotovo ne govori v korist razvoja tega izredno lepega športa. SMUČANJE Križaj peti OBERTAUERN, 21. — Letos je najboljši slovenski smučar Bojan Križaj še enkrat prijetno presenetil na mednarodnem veleslalomu v O* bertauernu z osvojitvijo odličnega petega mesta. Tako je še enkrat izboljšal svoj zbir točk FIS. Lep uspeh je v močni mednarodni konkurenci dosegel tudi Andrej Koželj, saj je 12. mesto doslej njegov najboljši rezultat. REZULTATI 1. Brunner 2’17”87, 2. Berchtold 2’18”52 (oba Av.), 3. Frommelt 2’18”93 (Liech.), 4. Radici 2’19”67 (It.), 5. Križaj 2’19”90, 12. Koželj (oba Jug.). Bojan Križaj ALPINIZEM LJUBLJANA, 21. - Organizatorji 6. jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo so iz Katmanduja, glavnega mesta Nepala, dobili telegram Hawleyeve, da je nepalsko zunanje ministrstvo tudi uradno odobrilo Jugoslovanom vzpon prek Južne stene Makaluja. Jugoslovanska hj' malajska odprava, ki jo bo vodu Aleš Kunaver, bo na pot odšla sredi avgusta. V začetku oktobra pa jjra bo sledila še večja skupina jugoslovanskih planincev. KOLESARSTVO PULJ, 21. — S četrto etapo, ki Je bila dolga 103 km od Reke do Pulja, se je končala letošnja 15. kolesarska dirka po jadranski magistrali, posvečena 30-letnici osvoboditve. Zmagovalec zadnje etape je bil član Astre iz Ljubljane Pleško, v skupni razvrstitvi pa je zmagal mladi Zagrebčan Bedekovič, drugi je bil R6) čan Zambellin, tretji pa trikratni zmagovalec te etapne dirke Zakotnik (Rog Ljubljana). RUGBY Končalo se je italijansko prvenstvo v ragbiju in naslov je zasluženo osvojila Concordia iz Brescie, ki je v zadnjem kolu premagala ekipo Algide na tujem. Drugo mesto je pripadlo Aquili, ki je sicer zaostala le za točko razlike, hm tretje mesto sta se uvrstili mosti Petrarce in Algide. 1 — 1. Annuccia 2. Dariolo 1. Izzona 2. Paganella 1. D’Aquilibe 2. Guercino 1. Montopoli 2. Nestlè Neveljavna 1. Delley 2. Alamein KVOTE 10 — 804.881 lir 9 — 38.900 lir 2 - 3 — 4 - 5 - 6 — 1 2 1 2 X X 1 X 2 1 . milimi, ....................................................................................................................m....im,,.,mm, ..................... /. ZVEZNA LIGA IZIDI 24. KOLA Olimpija — Vojvodina 1:1 C. zvezda — Radnički (K) 2:1 Bor — Rijeka 0:0 Čelik — Beograd 1:1 Vardar — Dinamo 1:1 Sarajevo — Željezničar 0:2 Sloboda — Velež 1:0 Proleter — Radnički (N) 1:0 Hajduk — Partizan 2:2 LESTVICA Hajduk 32; Vojvodina 31; Crvena zvezda 30; Sloboda 28; Dinamo 27; Velež 26; Radnički (N) 25; Željezničar 24; Partizan 23; Beograd Čelik in Radnički (K) 22; Olimpija, Vardar in Rijeka 21; Bor 20; Proleter 19; Sarajevo 18. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Željezničar — Vardar, Radnički (K) — Olimpija, Čelik — Bor, Beograd — Hajduk, Partizan — Proleter, Radnički (N) — Sloboda, Velež 2 ZVEZNA LIGA IZIDI 25. KOLA Varteks Crvenka Karlovac Bačka — Rudar — Leotar — Maribor Borac — Šibenik - — Famos — Novi Sad — Kozara Zagreb Jedinstvo Iskra — Igman Vrbas — Osijek LESTVICA 2:0 0:0 4:1 0:3 1:3 2:0 1:1 3:0 5:0 Borac 38; Zagreb 37; Karlovac 29; Crvenka 28; Varteks, Famos in Bačka 27; Novi Sad in Osijek 26; Vrbas in Maribor 25; Leotar in Jedinstvo 23; Igman in Šibenik 22; Iskra 21; Kozara 19; Rudar 5. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Famos — Šibenik, Osijek — Borac, Vrbas — Maribor, Igman — Leotar, Iskra — Rudar, Jedinstvo — Bačka, Zagreb — Karlovac, Ko- — Sarajevo, Rinamo — Crvena i žara — Crvenka, Novi Sad — Var-zvezda. Vojvodina — Rijeka. jteks. SLOVENSKA LIGA IZIDI 17. KOLA Izola — Drava 2:0 Slavija — Mura 2:4 Ljubljana — Nafta 1:1 Kladivar — Mercator 0:1 Vozila — Pohorje 2:2 Železničar — Ilirija 4:1 Slovan — Koper 0:0 LESTVICA Mercator 28; Mura 25; Ilirija 18; Pohorje 17; Slavija 15; Kladivar, Vozila, Drava in Slovan 14; Izola 13; Ljubljana 10; Železničar 9; Nafta 7; Koper 6. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Drava — Slovan, Koper — Železničar, Ilirija — Vozila, Pohorje — Kladivar, Mercator — Ljubljana, Nafta — Slavija, Mura — Izola. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 15. KOLA Usnjar — Triglav Primorje — Tržič Sava — Renče Tabor — Litija Adria — LTH Kamnik — Jadran 0:0 7:2 1:0 0:0 0:0 3:1 LESTVICA jar Litija 26; Primorje 25, ^snj^ 18; Kamnik in Tabor 15; Adr ._ Tržič 13; LTH 12; Renče D, glav in Jadran 9; Sava 7. PRIHODNJE KOLO (27. ^ A. Triglav — Kamnik, Jadran ga. dria, LTH - Tabor, Litija __ va, Renče — Primorje, fr Usnjar. „ NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE , . 10 --13 zadetkov — Halilhodžič (Velež), 12 — Savič (Crvena zvezdah Popivoda (Olimpija), Vladič (Velež) in Geča (Sloboda), ® T jina), Djordjevič (Partizan), Jankovič (Željezničar) in Ličinar (V°JV “La), 8 — Katalinski (Željezničar), Jerkovič (Hajduk), Vučekovič (Y0J\. .i-otic Balevski (Vardar), Filipovič (C. Zvezda), Žungul (Hajduk) m v (Partizan). PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT V KVALIFIKACIJSKI TERMI ZA 2. AMATERSKO LIGO Nogometno moštvo Primorca ni zm oglo velikega podviga V odločilnem srečanju so odpovedali predvsem starejši igralci vladali, čeprav so Trebenci že v prvih minutah prišli v vodstvo. De Macori je pokazal zrelejšo igro. Tudi ko je bil v začetnih minutah v krizi, si je hitro opomogel in začel nevarno ogrožati trebensko obrambo. V slovenskih vrstah so se tokrat izkazali le najmlajši igralci in to oba Maura Kralja, Boris Kralj in Kovačevič. Starejši pa so popolnoma odpovedali. Tekla je tretja minuta igre, ko je Kralj Mauro I. izkoristil lep pred-ložek Teodorja Možine in spretno poslal žogo vratarju za hrbet. Po prejetem golu so Tržačani začeli napadati in trebenska obramba je imela precej dela. V 19. minuti je srednji napadalec Lionetti po lepi podaji poslal usnje z glavo v vrata. V 35. minuti je De Macori prišel v vodstvo po lepi akciji Lionettija, ki je lepo. premagal trebenskega vratarja. S tem rezultatom se je kon čal prvi polčas. V drugem polčasu so Trebenci začeli napadati, da bi dosegli izenačenje. Toda do gola niso prišli. Na- sprotno, pa so Tržačani že v 19. minuti dosegli tretji zadetek iz prostega strela, ki ga je streljal prosti branilec Distasio. Po prejetem golu je trebenski trener Leonard Kralj zamenjal vratarja z rezervnim ter precej živčnega Sosiča s Fortezzo, a to ni nič pomagalo. 15 minut pred koncem tekme je desno krilo Urcio-li v lepi akciji četrtič zatresel trebensko mrežo in s tem zadetkom se je tekma praktično končala. 3:0 De Macori — Primorec 4:1 (2:1) DE MADORI: Carlicek, Zucca, Zerga, Carmeli, Toresin, Distasio, D’Ambrosio, Nardini, Lionetti, Gre-zar, Curcioli, 12 Campion. „ PRIMOREC: Kralj Vladimir (v 20. Jflin. 2. polčasa Meglica), Papatico, Kovačevič, Sosič (v 23. min., 2. Polčasa Fortezza), Manzuto, Kralj Mauro L, Kralj Pavel, Možina Teo-nor, Kralj Boris, Možina Valdi, Mau-ro Kralj. STRELCI: v 3. min. 1. polčasa Mauro Kralj (Primorec), v 19. min. K polčasa Lionetti (De Macori), v min. 2. polčasa Distasio (De Macori), v 30. min. 2. polčasa Curcioli. GLEDALCEV: 1.200. SODNIK: D’Avanzo. V odločilni tekmi za vstop v 2. Sfflatersko ligo je moral trebenski Primorec kloniti enajsterici De Ma-pcrjja, katera je odigrala mnogo boljšo tekmo kot njeni nasprotniki. Pezultat jasno kaže potek tekme, v kateri so Tržačani popolnoma pre-........................................................................................................ ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje za sredo, 23. aprila 1975, ob 20. uri v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini skupščino vseh članic DNEVNI RED: 1. Seminarji 2. Vključitev novih društev 3. 30-letnica osvoboditve 4. Razno ODBOJKA V LIGAŠKIH TEKMAH Naše Šesterke so tokrat odpovedale na vsej črti Sodeč po zadnjih rezultatih se bo letošnje prvenstvo zaključilo slabše celo od pesimističnih predvidevanj Marzotto Valdagno — Breg.me ne bo popolnoma nič spremenil. 1 Marzotto v tem srečanju m poka- zal posebno blesteče igre. Kljub te- BREG: Sancin, Križmančič, Mene-1 mu pa Bregu ni ostalo drugega kot INKA 3:0 ghetti, Klabjan, Trenta, Pavletič, Olenik, Hmeljak, Lovrečič. S tem porazom se je za Breg v letošnjem prvenstvu verjetno končalo vsako upanje, da obstane v C ligi, posebno ker je eden neposrednih nasprotnikov, Libertas iz Pordenona, doma odpravil Bor s čistim rezultatom 3:0. Tekma sama ni bila posebno zanimiva. Poleg neprimerne ure (tekma se je začela ob 10.30, kar je dolinska dekleta nemalo motilo), je imela glavno besedo tudi sodniška trojica, ki je vseskozi navijala za domačo ekipo. Žal, moramo priznati, da se to ni zgodilo prvič, saj so se skoro vse ekipe, ki so se tako v lanskem, kot v letošnjem prvenstvu srečale z ekipo iz Valdagna, pritoževale nad izredno pristranskim sojenjem. Po tekmi je Breg sicer vložil priziv, ki pa seveda izida tek- agonizem in časten poraz. — Bor nogomet V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE BITKA ZA OBSTANEK V LIGI BO V ZADNJIH KOLIH OSTRA Stock že prvak - Med našimi ekipami je v najtežjem položaju Juventina EKIPI GROZI IZPAD Stock — Juventina 1:0 STOCK: Ellero^ Chirsic, Zaratti-Podgornik, Savron, Fontanot, Pu-Jl,18, Monzoni (Ulcigrai), Privileggi, Oamassa, Maranzana. .JUVENTINA: Bonato, Tabaj I, “hkluš, Nanut, Brescia, Tavčar, U-ras, Marvin, Tabaj II, Ferletič, Go- SODNIK: Zuliani iz Vidma. , STRELEC: v 25. min. d.p. Privi-leggi. Juventina je v nedeljo naletela na slab dan. Poleg tega, da je zgubila ? vodečim Stockom, sta neposredna prišla do izenačenja, štandrežci Kandidata za izpad, FlamaniÒ'ih'Tita-' niso utegnili' predVhjati tàkèià J^JB-anagabs.- Bedaj 'imai Juventina a ' ’ ’ ' ‘ " ----- «--v—- ^°cko prednosti pred Flamii4toW4'(W hve pred Duinom. Vprašanje. izpa? ?a,se bo torej odločilo v preostalih tl-eh tekmah. .Juventina je v nedeljo stopila na gnsče, da bi igrala za remi in to je videlo tudi po načinu igre, ki 1° Štandrežci predvajali. Naj po- P 27. kolu 2. AL enajsterice z9ornjega dela lestvice niso izpolnile pričakovanj, razen vo-uecega Stocka, ki si je z zma-®.° nod Juventino tudi teore-zagotovil končno zmago. rzačani namreč tri kole pred pncem prvenstva vodijo s pe-lmi točkami prednosti. n v oča borba za. obstanek v Pa se predvideva po ne-eijski zmagi Flaminia na ra-«n Libertasa in Duina, ki je ... minut pred koncem izena-* z U-metrovko in nato deset lnut kasneje spravil na kole-« vratarja S. Anne. V borbi a pbstanek sta se v nedeljo pustno rešili najhujšega Zar-je doma prisilila k re-.JA Sagrado in Costalunga, ki Presenetljivo premagala dru-uvrščoni Isonzo. Do točke je (,}sla tudi Vesna, ki je proti ii.aJJzolam igrala zaradi po-°ao in diskvalifikacij v im-postavi. Primorje je stotl Campanellam doživelo ča-i n Poraz. Tudi Prosečani so post 'U pom!®jeni in okrnjeni Prihodi i lun ""'i 2aosta!o tekmo Costa- Dp« * ■ "70 nedeljo bodo pr- °%rat' pre?c*n®’ fcer rnorajo 2:1 1:1 3:2 0:1 3:1 1:0 0:0 2:2 Duino n.,, IZIDI 27. KOLA Ede110 ~~ Anna Ca nfa — Portuale ts PaneUe — Primorje Fla™° ~ Gostalunga stock11110 rLibertas 7aviK ~~ Juventina Gia? ~ Sagrado Zizzole - Vesna P, , lestvica p? °ch 28, Isonzo 33, Edera in tas e 92, Sagrado in Liber-29 r, ’ Campanelle in Vesna Co«* , Anna 28, Primorje 26, tina o, f? 25- Zarja 24. Juven- ^'arizzo/ ^21™0 2°’ Duin0 20’ JuveR5°DNJE KOLO 4. 5. C, ma ~ Giarizzole S An ~ Portuale Ederana 7 c°stalunga Zaria ~ Campanelle Flarn- T" Libertas t/aminio __ st-ock Primorje vesna — — Duino Sagrado B. R. da bo še nadalje branil bazoviške kriških igralcev. Edina pozitivna no-barve. 1 ta v prvem delu igre je lepa oseb- Aleksander Ražem 2:2 grožal nasprotne obrambe. Zavlače- bil več časa poškodovan. Upajmo,. discipliniranega vedenja nekaterih valna igra štandrežcev je potegnila1 za seboj tudi nasprotno ekipo, ki ni utegnila predvajati hitrega in učinkovitega nogometa. V drugem polčasu so domačini o-streje pritisnili, v upanju, da bodo vendar prišli do gola. V 20. minuti igre je Tabaj II ustavil žogo prav na črti vrat. Pet minut kasneje pa so domačini dosegli gol, ki je spravil na kolena Štandrežce. Po strehi iz kota je Privileggi z glavo poslal žogo v mrežo. Gol je spremenil vse načrte Juventihe, ki je nato zaigrala nekoliko bolj napadalno, da bi pa Proti ’Vra;S0 Sostje dali en sam strel '■ah iet-p i0rn. 'a.1"0 v zadnjih minu-Vrataripm\ Je bb Tavčar (sam pred 2°ge. s* , netpčen pri usmeritvi ba časaandrežci. so igrali skoraj o-s° skušal03 svoii Polovici igrišča in Načinov 1 zaustaviti vsak napad do-'2hazali ’ - se takrat niso posebno 113 lestvicfPraV S° uajhuljaa ekipa i® iHr^S,?,bn° v Prvem polčasu se kjer sp . ijala na sredini igrišča. Stock ni ®netl° veliko igralcev. v tem polčasu nevarno o- gbmeta, ki bi jim omogočil napadal-rife akcij^Edino priložnost so imeli v! ki v 37. minuti pa je žgrešil strel. PREDSTAVA ZA NAVIJAČE Campanelle — Primorje 3:2 (2:1) CAMPANELLE: Ferluga, Ceglar, Facchin, De Riz, Olivo, Messi, Ri-barich, Sain, Bellanova, Raguso, Brandolin (Prada). PRIMORJE: Štoka (46. min Kapun), Blažina, Race, Sluga, Barbia-ni, Tomizza, Černjava (46. min. Milič), Maestrutti, Guštin, Drioli in Rustja. STRELCI: v 3. min. Bellanova, v 6. min. Rustja, v 20. in 67. min. Brandolin, v 80. min. Guštin. V razgibanem dvoboju, v katerem so prišli na svoj račun navijači, saj je padlo kar pet golov, je na kriškem pravokotniku Primorje klonilo Cam-panellam. Že preden sta se moštvi taktično razporedili so Tržačani prišli v vodstvo, vendar je Rustja kmalu izenačil. Primorje, ki je tokrat stopilo na igrišče v okrnjeni postavi, je dobro kljubovalo Tržačanom, ki sicer niso pokazali nič izrednega. Kljub temu je Brandolinu uspelo v 20. minuti presenetiti Štoko. Prosečani so odločno odgovorili in Rustja je kmalu nato «ukradel» žogo vratarju ter dosegel izenačenje, vendar je sodnik zadetek neupravičeno razveljavil. V nadaljevanju je trener Primorja namesto Černjave poslal na igrišče 17-letnega Miliča, ki je s tem opravil krstni nastop v 2. AL. Milič je povsem zadovoljil, morda bi celo rekli presegel pričakovanja. Vsi so računali na remi Primorja, ko je Brandolin bil spet uspešen. Serija zadetkov se še ni končala, Guštin je namreč znižal stanje in nato so mlademu Miliču branilci Cam-panell dvakrat na gol črti preprečili veselje nad prvim zadetkom v 2. amaterski ligi. B. R. V. KRIŽMANČIČ SPET NA DELU Zarja — Sagrado 0:0 ZARJA: Favento, Križmančič Stojan, Marc Darij, Marc Rudi, Metlika, Križmančič Vojko, Ariosa, Bon, Podagnone, Žagar, Grahonja, Grgič. SAGRADO: Bon, Sovarnian, Furlan, Boscarol, Butignon, Zupin, Cris-mano, Valente, Visintin, Deredica in Bozeto. Tekma v Bazovici med Zarjo in Sagradom se je zaključila brez zmagovalca. Obe moštvi sta skrbeli bolj za rezultat kot pa za lepo igro. Po začetnih udarcih se Zarja ni upala v napad, to pa so izkoristili gostje, ki so z nevarnimi protinapadi ogrožali bazoviška vrata. Zarji ni uspe lo prodreti skozi ostro nasprotnikovo obrambo. Medtem ko je prvi polčas potekal v premoči Sagrada, so v drugem delu vzeli vajeti igre v svoje roke Bazcvci, ki so povsem nadigrali nasprotnika. Ta je začel igrati neurejeno, kar je bil morda tudi znak živčnosti. Bazoviška ekipa je stalno obstreljevala vrata svojih na- na akcija Caharije, ki se je zaključila z golom. Drugi polčas pa je bil bolj razgiban, posebno po Košutovem nesrečnemu avtogolu, ki je nekoliko preveč razgrel kriške igralce. Po prejetem golu so gostje popolnoma popustili in to so izkoristili domačini, ki so z lepim golom drugič premagali vratarja Vesne. Vse je kazalo, da bo Vesna morala prepustiti ves izkupiček domačinom, a prav v zadnjih minutah je spretni Degrassi izkoristil zmedo pred nasprotnimi vrati in tako zapečatil -izid. * ,a j-wauia ay*vsi«l,( ,| Križani so’-se eakrat dokazali, da drugega polčasa Ra- he znajo v Rtjučnjh trenutkih ob- NEPRIČAKOVAN REMI Giarizzole — Vesna (0:1) GIARIZZOLE: Scarcia, Umech, Bertocchi, Righer, Scropetta, Dar-tole, Botteri, Bencich, Podzinkova, Raseni, Silvestri. VESNA: Košuta, Sulčič, Visintin, B. Tence, Verzier, S. Tence, Degras-si, Valente, Caharija, Bortolotti, Botti, 12 Bogateč. STRELCI: v 16. minuti prvega polčasa Caharija (V), v 31. min. drugega polčasa Kosata (G) avtogol^ seni (G), v 42. minuti drugega polčasa Degrassi (V). Vesna je nekoliko nepričakovano remizirala z Giarizzolami, ki po prikazani igri gotovo ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici. «Plavi» so zopet razočarali in to predvsem na sredini igrišča, kjer je manjkal režiser Kelemenich. To pa ni opravičilo za tako medlo in počasno igro. Tekma je potekala v znamenju živč držati mirnih živcev. Sandor SOFIJA, 21. — Mlada jugoslovanska košarkarska reprezentanca Jugoslavije se te dni mudi v Sofiji, kjer nastopa na tradicionalnem turnirju za «Veliko nagrado Sofije». Jugoslovani, ki igrajo pod imenom Beo- . _____________ . ____ _ grad, so v prvem srečanju izgubili ne igre in to predvsem zaradi ne-1 nroti Pragi s 86:88 (44:47). Libertas PN (14, 6, 8) BOR: Božič, Kuferzin, Glavina, Furlanič, Kralj, Prašelj, Pernarčič, Jevnikar, Mesesnel, Rauber . V sobotni tekmi je Bor doživel svoj letošnji najhujši poraz. Odsotnost Bolčinove, dejstvo, da nekatere i-gralke med tednom niso trenirale in pa slaba razsvetljava, ne more o-pravičiti slabe igre. Tudi igralke Pordenona so razočarale, vendar je njihova poprečna igra zadostovala za zmago. Igra, ki sta jo šesterki prikazali v soboto, ni bila na ravni C lige. Nekoliko bolje so borovke igrale le v prvem setu. Potem ko so igralke iz Pordenona že vodile s štirimi točkami, so «plave» poprijele in z nekaj uspelimi akcijami prišle v vodstvo. Obdržale so ga do rezultata 14:13, ko se jim je zopet zataknilo. Libertas je z dvema dobro tolčenima žogama zopet povedel in končno tudi osvojil set. Po izgubi prvega niza so borovke povsem popustile. Igrale so zelo zmedeno in odpovedala je predvsem o-bramba. Vezne igralke niso dobivale najboljših žog, a tudi sicer niso zadovoljivo opravile svoje naloge. Do pravega napada tako sploh ni prišlo in «plave» so bile lahek plen nasprotnic. Prav tako neučinkovito igro so borovke prikazale v zadnjem setu in tako je Libertas v slabi uri zmagal. Po sobotnem porazu ostajajo borovke pri dvanajstih točkah, kar predstavlja po uspešnem začetku razočaranje. Šada ARA Trento — Kras 3:0 (15:4, 15:8, 15:12) KRAS: B. in L. Milič, Drasič, Žerjal, Marušič in Vesnaver. V predzadnjem kolu moške odbojkarske C lige je v nedeljo šesterka Krasa doživela v Trentu še en poraz in je tako dokončno obtičala na zadnjem mestu lestvice. Tekma sama ni nudila nobenega užitka in je bila gola formalnost, ker njen izid ni njpggl bistveno vplivati na uvrstitev na léstvicL Šlo je za značilno tekmo ob koncu prvenstva in zmaga je pripadla bolj spočitim do-rhačinom, medtem ko so se krasov-ci predstavili na igrišču le v šestih in v zasilni postavi. Prvenstvo, ki je bilo tako grenko za predstavnike zgoniške občine, se bo zaključilo v soboto, ko bo Kras gostil vodeče gasilce iz Trevisa. - bs - Il Pozzo — Dom 3:1 (15:10, 15:5, 16:18, 15:8) DOM (Gorica): Devetak L, Sossou D., Nanut L., Komel L, Peric D., Prinčič J., Černič M. IL POZZO (Pradamano): Clemente, Grattoni, Benedetti, Bernes, Pi-tassi, Santini, Galliussi, Marcolongo. SODNIK: Carrarello Franco, Por-denon; stranski: Del Degan Renzo; zapisnikar: Germini Giorgio (oba iz Gorice). Tudi v sobotni tekmi proti II Poz-zu iz Pradamana je v Gorici Dom že s 14:11, ko so domovci v končnem naskoku pričeli nadomeščati zamujeno ter ujeli II Pozzo. Po dolgi vrsti menjav je uspelo Domu, da je osvojil set z 18:16. Omeniti moramo, da je to' bil prvi set, ki ga je Dom osvojil v povratnem delu prvenstva 1. divizije. V četrtem setu pa so domovci stopili na igrišče prepričani, da bodo nadoknadili zamujeno. Toda že takoj v začetku se jim je zataknilo in nasprotnik se je oddaljil. Ko so skušali ponovno napadati je bilo že prepozno: 6:13 za n Pozzo. Dosegli so le osmico. Še enkrat moramo omeniti, da so domovci v soboto zgubili priložnost, da bi osvojili drugi par točk. Le če bi zaigrali mirnejše, bi lahko slavili zmago. V prihodnjem kolu čaka Dom gostovanje v Turjaku, kjer se bo spoprijel z Libertasom. Ta se tudi bori proti izpadu iz te lige. I. K. 1 Niti ta napad Zarje ni prinesel bazoviški ekipi v nedeljskem kolu 2. AL zmage nad Sagradom V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH VEČINA SLOVENSKIH EKIP V NEDELJO LE REMIZIRALA Tudi naraščaj niški derbi Primorec-Breg ni dal zmagovalca MLADINCI Zarja — Barcola 2:1 (1:1) ZARJA: Kalc, Milkovič, Počkar, D. Grgič, Franko, Ražem, Colja, Cecchi, Villalta, De Michele, I. Grgič, 12 Ghezzo. BARCOLA: De Visentin, Vecchi, Žaro, La Bianca, Cusma, Contessi, Cicek, Tiziani (De Marco), Lupi, Si-donio, Tominich. STRELCI: v 23. min. p.p. Colja, v 35. min. Cicek, v d.p. Cecchi. Končno je tudi Zarja prišla do prve zmage v tem prvenstvu. Nedeljska tekma je bila zelo zanimiva, saj je bil to derbi1 zadan jih'ekip 'na lestvici. Kljub temu smo prisostvovali lepemu nogometu. Zarja je takoj začela s svojimi akcijami in je ustvarila nekaj izrednih priložnosti. Stoodstotni gol pa je zgrešil I. Grgič, ki je s pribložno treh metrov od vrat poslal žogo previsoko. Gol je padel po lepi akciji vse ekipe, s končnim strelom Colje. Nato pa je Zarja popustila in gostje so kmalu izenačili. Do konca polčasa se je tera odvijala pretežno na sredini igrišča. V drugem delu so domačini takoj sprožili nekaj napadov in kmalu povedli s Cecchijem. Zarja je nato še povečala svoj pritisk in je kmalu prišla do enajstmetrovke, toda strel De/ Micheleja je vratar odlično u-branil. Po tem dogodku je Zarja začela nadzorovati igro na sredini i-grišča in se je le poredkoma spuščala v protinapad. Zadnjo priložnost je imel Colja, ki je zadel prečko po lepem predložku Villalte. Ob koncu tekme moramo pohvaliti p.p. je prišla Costalunga v vodstvo z lepim strelom Turelle. Strel je bil neubranljiv za vratarja Uniona. V drugem polčasu so igrali naši nogometaši brez dvoma bolje od gostov in so večkrat spravljali nasprotnike v težave. Do zadetka je prišlo v 20. min. s prostim strelom Colje, ki je bil v nedeljo najboljši na igrišču. Omeniti je treba še, da so Podlonjerci zahtevali v zadnji minuti igre kazenski strel zaradi grobe igre nad Košuto, toda sodnik zahtevi ni ugodil. O nedeljski tekmi lahko rečemo, da je delitev točk točen rezultat, vendar bi Podlonjerci lahko zaslužili kaj več. ‘ - Mauro NARAŠČAJNIKI Lib. Rocol — Primorje 0:1 PRIMORJE: Bresciani, Trobec, Rupel, Verša, Zampa, Persi, Danza, H. Rupel, Adamič, Štoka, Albi. STRELEC: v 21. min. p.p. Persi. Končno so naraščajniki Primorja prišli do zmage. Igra je bila vso tekmo zelo počasna in neučinkovita. V vrstah Primorja se je poznala odsotnost veznih igtalcev Miliča in Guština, ki sta nastopila s člansko ekipo. Po dolgi odsotnosti je ponovno nastopil Štoka in moramo reči, da se je dobro izkazal. Nasprotnik Primorec — Breg 1:1 PRIMOREC: Grgič, Kralj Robert, Stojkovič, Oracij, Rismondo, Milkovič Angelo, Kralj Marko, Milkovič Valter, Malalan Valter, Kralj Edvin, Cibic, (v 20. min. d.p. Malalan David). BREG: Mauri, Krevatin, Coretti, Lovrenčič, Novello, Coretti, Grmeč, Perossa, Ferluga, Coloni, Smotlak. STRELCI: v 15. min. p.p. Milkovič (avtogol), v 19. min. Malalan Valter. SODNIK: Conte. GLEDALCEV: 70. Slovenski derbi med Primorcem in Bregom se je končal pri izenačenju. * Rezultat je pravičen, saj sta obe e-kipi pokazali precej lepo igro. Ekipa Primorca je nastopila z nekoliko okrnjeno postavo, manjkala sta M. Kralj in I. Kralj. Kljub temu so Trebenci zaigrali precej dobro, predvsem v prvem polčasu. V napadu je prišel spet do gola srednji napadalec Valter Malalan, ki je izkoristil lepo priložnost. Že v 9. min. se je sprožila nevarna akcija domačimv z Markom Kraljem, ki je p-slal žogo za las mimo vrat. V 15. min. prvega polčasa so gostje prišli do gola po zaslugi Milkoviča. Štiri minute kasneje je Primorec izrnečil z Malalanom, ki je po lepi podaji Ris- V drugem polčasu so se vrstile akcije tako na eni, kot na drugi potegmT krajši konec. Ta je že 12. i vSQ ekjp0) kj je znaia odlično reagi-poraz Doma v letošnjem prvenstvu ray p0 katastrofalnem porazu v prej- U-*- r Naraščajniški derbi med Primorcem in Bregom se je končal zmagovalca: vsaka ekipa je dosegla en gol brez 1. moške divizije. V tej tekmi bi domovci lahko tudi zmagali, saj je II Pozzo poprečna ekipa. Da bi pa naši fantje to dosegli bi bilo potrebno, da bi zaigrali v najboljšem slogu, kar domovci v tem trenutku ne zmorejo. «Belo-rdeči» so dobro pričeli in vse je ka zalo, da bodo lahko celo zmagali Toda po začetnem vodstvu se je v vrstah Doma zataknilo, tokrat po krivdi sodnikov, ki so žvižgali do-movcem nekaj dvomljivih napak. To je razburilo domovce, ki so se zmedli in nasprotnik je brez velikih težav v ključnih trenutkih nabiral točke ter tako ne povsem zasluženo osvojil prvi set. V drugem nizu pa so naši fantje popustili na celi črti in zbrali le pet pik. V tretjem setu so domovci ponovno uredili svoje vrste. Niz je bil izenačen do konca. Il Pozzo se je v zadnjih trenutkih oddaljil in vodil šnjem kolu. Mnogo je k temu pripomogel tudi trener Vatta. Big Union — Costalunga 1:1 (0:1) UNION: Čok, Del Bosco, Mangano, Ursini, Glionna, Boschetti, Cla-botti, Košuta, Benvegnu, Colja, Lapi. COSTALUNGA: De Pangher, No-vacco, Franchi, Mocenigo, Giorgi, Giotti, Burni, Turella, Baiez, Petra-nich, Sain, 12 La Notte, 13 Masset, 14 Zoch. STRELCI: v 35. min. p.p. Turella, v 20. min. d.p. Colja. V nedeljo so mladinci Uniona o-svojili dragoceno točko v tekmi z vodečo Costalungo in pokazali res zrelo igro. Prvi so šli v napad gostje s Sainom, toda strel je lepo odbil vratar Čok v kot. Lahko rečemo, da sta si bili ekipi skozi ves prvi polčas enakovredni. V 35. min. ni pokazal nič posebnega, saj je vse ! monda streljal v vrata, napade Tržačanov z lahkoto ustavljala proseška obramba. Napadalna vrsta «rdeče-rumenih» je bila po-1 strani, a do gola ni prišlo, manjkljiva, ker ni prejemala podaj Cibic - Kralj iz ozadja. Tokrat je poskrbel za gol Persi, ki je iz prostega strela (izven kazenskega prostora) poslal žogo naravnost pod vratnico. H V. Union Domlo 1:1 iiiiiifnifHiiii||ll,lll,llllll,lllll,llll>lllimiI>l"iniil,llulIliJI,illlll>111,lin>>>iillllil>lll>lll>lllllllllimi,lll,,l>llllI>11IIIIII,ll>l,lllllll>lllll,,lllril,llli,lumil>llllll>lllil,l>lll>ll>>lllllillll>>>>>l>ll>lll>l>l>>>llll>,l,>>lli,il>f>>IIUI>li>f>,a NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V ŠTANDREŽU JADRANJE V SESUANSKEM ZALIVU (UPA DOBILA PRIVEZI Najem je mogoč le za več kot pet metrov dolge čolne Po dolgotrajnih prizadevanjih _ je slovenskemu pomorskemu klubu Ču-pa iz Sesljana, ki se edini med zamejskimi Slovenci ukvarja s pomorskimi športi, uspelo priti do lastnih privezov. V Sesljanskem zalivu so namreč zgradili več plavajočih pomolov in že pred časom je bilo vodstvu Čupe, ko se je potegovalo za del privezov, zagotovljeno, da jih bodo našemu društvu dodelili določeno količino. Kmalu pa se je izkazalo, da je mnogo lažje obljubiti, kot izpolniti obljubo, kajti dodeljenih je bilo precej manj prostorov za čolne, kot jih je Čupa zahtevala, pa še za te se je morala krepko potegovati. Glede na veliko pomanjkanje pri-sprotnikov, toda ni ji uspelo priti v vezo v, ki vlada ne le v Trstu, am-vodstvo. Omeniti moramo, da je v pak v vsej Italiji, veljajo za najem tej tekmi nastopil zopet glavni ste-. teh privezov določene omejitve. Pri-ber Zarje Vojko Križmančič, ki je | dobe si jih namreč le lastniki več kot pet metrov dolgih čolnov. ' Novi sesijanski plavajoči pomoli so urejeni zelo lepo, omogočajo lahek dostop do plovil in so učinkovito zavetje pred razburkanim morjem. Prav tako je tudi dostop z morja do pomolov razmeroma zelo lahek. Trenutno je vsekakor interesentov precej več, kot je privezov samih, zato je razumljivo, da vlada za te nove pristaniške objekte med lastniki jadrnic in športnih ter turističnih čolnov veliko zanimanje. Vsi, ki se za te priveze zanimajo, lahko dobe informacije na telefonski številki 200-252, po 19. uri. Privezi, ki si jih je pridobil SPK Čupa, predstavljajo pomembno obogatitev v delovanju te naše pomorske športne organizacije. V petek tekma stari-mladi V Sovodnjah veliko pričakovanje za «spopad stoletja» UNION: G. Galdo, Turk, Brossi, G. Čepar, Stulle, Vidmar, M. Čepar, Lizzi, A. Galdo, Sassi, Krevatin, 13 Žara. STRELEC: v 15. min. d.p. Lizzi. Tudi naraščajniki Uniona so delili točki, in sicer z Domiom. Skozi ves prvi polčas so bili naši igralci v napadu in so ogražali nasprotnikova vrata, toda niso prišli do zadetka zaradi prevelike živčnosti. Predvsem je treba omeniti, da je bil sodnik zelo nepripravljen in je večkrat žvižgal prekrške, ki jih ni bilo. Tako je v 10. min. d.p. žvižgal kazenski strel v prid Domia. Vratar Galdo ni utegnil ubraniti odličnega strela. Toda vodstvo gostov je trajalo le pet minut, saj je s prostim strelom Lizzi presenetil nasprotnega vratarja in dosegel izenačenje. Od tega trenutka dalje je bila igra v oblasti mladih Podlonjercev, ki so stalno ogrožali vrata nasprotnega vratarja. Naše napadalce so Domio- vi branilci večkrat grobo napadli, tako da sta bila dve od njih izključena. Mauro NA TURNIRJU «N. CORRENTE» Remi za vse naše ekipe Športniki v Sovodnjah priredijo v petek, 25. aprila ob 15.30 na štandreškem igrišču nogometno tekmo med starimi in mladimi za «Pokal večerje». Za petkovo srečanje med obema sovodenjskima generacijama vlada veliko pričakovanje, še večje pa za večerjo, ki bo v domači gostilni in katero bodo morali plačati poraženci. Iz «neuradnih» virov smo izvedeli, da bosta tekmo sodila dva grška sodnika, ki sta nalašč za to srečanje prišla v Sovodnje. Brez dvoma bo spopad med mladimi in starimi za-dobil pečat «mednarodne» tekme. Sedaj pa poglejmo postavi obeh ekip. Ža starejše bodo nastopili: G. in B. Marson, S. in B. Ferfolja, Fajt, F. Kovic, J., B. in K. Pe-tejan, Kerševan, Vižintin, Devetak, Ožbot, čaudek, Peric, Krašček, Tomšič, Cijak in drogerija Julo. Mladi bodo nastopili v naslednji postavi: Petejan, P. in S. Florenin, Provvidenti, Pozzo, Tomšič, Sambo, Marušič, Zavadlav, Kovic, Batistič, L. Uršič in Gruden. ROKOMET V odločilnem srečanju italijanske rokometne A lige je Duina odpravila drugo ekipo, ki se poteguje za naslov, Volani. Tržaški predstavniki so v zaključnih minutah pregazili svoje nasprotnike, potem ko je vratar Manzin ubranil enajstmetrovko. Po tej akciji je Duina ostro pritisnila in prisilila svoje nasprotnike, da so položili orožje. Potem ko sta si bili ekipi precej enakovredni in se izmenjavali y vodstvu, so igralci Duine zmagovito zakiljučili srečanje s tremi zadetki prednosti (18:15). S. Giovanni — Vesna 0:0 S. GIOVANNI: D’Orlando, Boz, Furlan, Crasna, Tropea, Grego, Proietto, Wendler, Panariti, Salice in Francini. VESNA: Bubnich, Zucca, De Grassi, Košuta, Sedmak, Kovačič, Guštin, Purič, Žerjal, Pipan, Biagi, 12 Eva. Naraščajniki kriške Vesne so remizirali s solidnimi domačini, a so popolnoma razočarali. S tako igro se gotovo ne bodo uvrstili v finalni del prvenstva, kajti igrali so zelo nepovezano, tudi na sredini igrišča, kjer so po navadi vedno zadovoljili. Na srečo so domačini razpolagali s slabimi napadalci, ki so si zapravili vsaj tri gole, a so vseeno prekašali vedno počasne kriške branilce. Vesna je malokrat ogrožala tržaškega vratarja in to predvsem v osebnih akcijah. Naj omenimo, da so «plavi» velik del tekme igrali v desetih, zaradi izključitve kapetana Košute. Union — Gaja 1:1 (0:0) UNION: Tessaris, Morabito, Vicini, V. D’Agnolo, Benčič, Sartori, Da-ris, F. D’Agnolo, Bonomo, Paludet-to, Attini, 12 Vedana. GAJA: Kante, Berzi. Stranščak, Verše, Križmančič, Rismondo, Grgič, Savarin, Gabrielli, Baldassin, Kalc, 13 Možina. STRELCI: v 37. min. d.p. Križmančič (G), v 48. min. F. D’Agnolo. Nedeljski derbi med Unionom in Gaja se je končal z remijem. Skozi ves prvi polčas sta si bili ekipni enakovredni. Omeniti je treba le tri lepe posege vratarja Kanteja ob akcijah Unionovih napadalcev in sicer Attinija in F. D’Agnola. V drugem polčasu je bila igra še vedno enakovredna. Prvi so prišli v vodstvo igralci Gaje z lepim zadetkom Križmančiča, nato pa je dosegel zadetek še Union z D’Agnolom. Vsekakor lahko rečemo, da je delitev točk pravičen rezultat za obe moštvi. Mauro Breg — Zaule 0:0 BREG: Premate, Rodela, Sancin, Markežič, Sovič, Bandi, Petaros, Čuk, Krmec, Mikuš, Strnad. ZAULE: Cecchini, Bosiglav, Ber-gher (Vigini), Vignali, Smerdel. De-rossi, Denich, Macor. Loredan, Olivo, Suraci. SODNIK: Colognatti. Kljub «belemu» izidu je bila tekma med Bregom in Zaulami, odigrana v Dolini, precej dopadljiva. Kot priča sam izid, sta si bili ekipi bolj ali manj enakovredni. Akcije so se razvijale na sredini igrišča, od koder so se porajali protinapadi zdaj ene, zdaj druge ekipe. Mogoče so «plavi» v drugem polčasu prikazali nekaj več od gostov, katerim ni uspelo nikdar resno ogrožati vratarja Brežanov, Premateja, ki je nadomestil izključenega Babudra. Breg je bil nevaren predvsem s streli z glavo svojega srednjega napadalca Krmca, ki pa tokrat ni imel sreče. Na vsak način je remi pošteno plačilo za obe moštvi in dobro prikazuje potek srečanja. Jok> Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. MontecChi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SUM Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubl]an«i Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglas'* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l. 22. aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Razbohotenje fašizma: kdo na zatožni klopi? Tragični dogodki v Milanu, Firencah in drugje po Italiji, ki so zahtevali tudi človeške žrtve, so globoko odjeknili v italijanskem dnevnem časopisju. Skoraj vsi glavni listi so posvetili tem dogodkom posebne komentarje, iz katerih so razvidne na splošno 3 težnje: 1. levičarsko časopisje (predvsem «L’Unità» in «Avanti») trezno presoja sedanji položaj ter u-okvirja boj širokih ljudskih množic, delavcev, uradnikov in kmetov v splošne pobude za dosledno in dokončno izvajanje določil italijanske ustave, ki se je porodila iz odporniškega gibanja in osvobodilnega boja; 2. veliko italijansko časopisje, ki gre od znanega CORRIERE DELLA SERA preko IL GIORNA do torinskega dnevnika LA STAMPA na splošno obsoja nastopanje fašističnih škvader; 3. de-mokristjanski IL POPOLO še vedno uporno brani stališče vodstva, češ ,da je v tem trenutku še vedno potreben nastop državnih organov proti dvema oblikama nasilja, se pravi proti fašističnim škva-dram na eni strani ter proti levičarskim izvenparlamentarnim skupinam (Rdeče brigade itd.), katerih dejavnost naj bi bila skoraj istovetna. V določenem trenutku demokristjansko časopisje izraža svoje nezadovoljstvo zaradi pisanja tako imenovanega informativnega časopisja, češ da tudi ta tisk prikazuje italijanski politični položaj v nepravi luči. Toda poglejmo, kaj pravijo posamezni listi v svojih komentarjih. V svojem današnjem uvodnem članku, ki ga je podpisal Michele Tito milanski CORRIERE DELLA SERA piše, da italijanska družba in država preživljata težke dneve. Popustila je avtoriteta države, popustili so njeni organi (policija, sodstvo), toda kljub temu je prišlo do sporazuma, ki bo zagotovil javni red. Do tega sporazuma je prišlo, ker nobena politična stranka, ki odgovarja za svoja dejanja, noče diktature. List piše: «Na tej podlagi je bil zgrajen sporazum, ki zagotavlja naš javni red v okviru vseh političnih sil, večine in opozicije ter sindikatov. Pri tem sporazumu sodelujejo vse odgovorne politične sile, ki nočejo, da bi prišlo do čelnega spopad^ in ki zavračajo vsak poskus, da bi prišlo do kršitve načel, ki urejajo demokratično dialektiko. Čeprav neopazno pa se je v teh letih ponovno vzpostavila enotna antifašistična fronta za obrambo trdnjave demokracije. Če se komu zdi, da gre za «zaprt sistem», pa je nje: gova globoka logika v prepričanju, da nered in nasilje, pa naj prihajata od koderkoli, vedno silita k tiraniji.» V nadaljevanju članka pisec trdi, da je treba pripisati vse to, kar se dogaja, visokim osebnostim v državi, to je ljudem v katere vsi sumijo. Gre za politike, generale ali visoke sodnike? se sprašuje list. V bistvu časopis trdi, da se zaradi boja za oblast zanemarjajo bistveni posegi ter se s tem oslablja moč države in njenih organov. Od tu izhajajo «črne mreže» ter popuščanje do njihovih poglavarjev in navadnih članov desničarskih gibanj. V nadaljevanju list piše, da obsoja, kar se dogaja, vendar pa pri-stavalja: «... v teh dneh, in sicer ko se pripravljajo volitve, se bojimo, da ne bi v določenih krogih mogli razumeti, da je treba spoštovati osnovno enotnost v državi; bojimo se poskusov, ki so v teku zaradi zahtevkov v zvezi z volitvami, dr bi prišlo do razbitja pogodbe o demokratični obrambi med državljani. Še bolj pa se bojimo, da se ne bi združile ambicije in interesi v zelo težkem trenutku med političnimi predstavniki, ki se zavzemajo v volilni kampanji ter nekaterimi velmožmi države, ki izkoriščajo vse s svojo popustljivostjo, strpnostjo, soodgovornostjo, korupcijo, šibkostjo, strahopetnostjo ali obupom ter s tem koristijo prikritemu fašizmu.» Turinski list STAMPA SERA piše v svojem včerajšnjem uvodniku z naslovom «Boj zahteva široko odobravanje» dobesedno: «Sprevodi, govori, novi zakoni skoraj nič ne pomagajo, če jih ne podpira močna volja nekega naroda. 25 april nas po 30 letih opozarja, da neka revolucija ne more biti uspešna brez prepričanega sodelovanja množic; pot v bodočnost lahko odprejo manjšine, ker ie težko biti nesebični ter pripravljeni na žrtvovanje. Res pa je, da so se partizani ob koncu tragičnega leta 194,i ter v letu 1944 (bojevniki v mestih in na podeželju so bili vedno zelo redki: ne smerno se prepustiti iluziji navdušenja v zadnjih dneh, ko so vsi občutili, da je vojna pri koncu) lahko borili, ker je bilo prebivalstvo solidarno z njimi ter jim je pomagalo po svoji moči V nadaljevanju članka STAMPA SERA opozarja na nevarnost, da ljudje pozabijo na dejstvo, da je v Milanu padel mladenič pod streli nekega fašista ter danes govorijo le o napadih na sedeže strank, na bare ter na splošno na nerede. List pravi še, da so majhne sku-oinice nasedle na limanice reakcije, ker niso doumele nauka italijanskega partizanskega osvobodilnega boja in niti časovno bližje vojne v Vietnamu. Turinski list poudarja nadalje, da je blizu trenutek, ko bo prišlo do izolacije skrajnostnih skupin. Med drugim navaja pisanje dnevnika «MANIFESTO», kjer je navedena izjava znanega političnega delavca Foe. V tej izjavi je rečeno, da se zahteva najstrožje fKilitično nadzorstvo ,da bi se preprečila razpršitev množičnih pobud v spopade komandosov, kar bi pravzaprav prispevalo k enotnosti buržoazije v reakcionarnem smislu. List nadalje navaja izjavo, ki jo je Rossanda objavila na istem listu prejšnjo nedeljo v zvezi z akcijami in pobudami nekaterih manjšin, ki se ne zavedajo Širine sedanjega družbenega spopada ter navajajo svoje člane na akcije, ki pravzaprav, nehote, služijo nasprotnikovim namenom. List ni sicer preveč prepričan o izrazu «nehote», ker pravi, da je bilo od leta 1969 opaziti infiltracije dvoumnih ljudi, špijonov in provokatorjev (bodisi da so pripadali službi SID, ali pa ne), ki so bile rdeče obarvane. Tako se je zgodilo vedno, da kadar so razkrinkali nekega fašista, se je potem dvignil velik prah, ki je zamračil presojanje ter povzročil preusmeritev sodnijskih preiskav, zakril negotovosti in zavlačevanje akcije določenih sodnijskih krogov. List zaključuje svoja izvajanja s trditvijo, da ima italijanski narod v svojih rokah možnost, da uveljavi svoje pravice s prihodnjimi volitvami 15. junija. Milanski list «IL GIORNO» objavlja v svoji včerajšnji številki z naslovom na osmih stolpcih članek, v katerem poudarja potrebo po takojšnji zadušitvi vseh fašističnih poskusov ter nasilja, ki ga desničarske sile skušajo izvajati v današnjih dneh. Poudarja pa tudi, da so demokristjani izjavili, da se ne sme odlašati s potrebnimi u-krepi, ki bi zajezili sedanje nasilje Komunistično glasilo «L’UNITA’» obravnava v svoji nedeljski številki vprašanje sedanjega političnega stanja v Italiji ter med drugim piše, da bi se Italija ne znašla v tem trenutku v takem položaju, če bi 'šfe V'^refekMtl'TivS'-jala drugačna politika in če ne bi se omogočilo, zaradi ■ načrtnega hujskanja na spopad med ljudskimi silami, delovanje neofašističnih sil. Komunistično glasilo nadalje pobija nekatere teze glède istovetnosti sedanjega fašizma. V tej zvezi pravi, da so sicer razlike med prvim in drugim fašizmom, toda drugi fašizem ni nekaj tajinstvene-ga, temveč je v bistvu napadalno krilo reakcionarnih sil, ki skušajo na družbeni in politični ravni zlomiti ter uničiti delavsko gibanje. V nadaljevanju list piše: «Zato, kot smo zmeraj trdili, te grožnje ne prihajajo samo od kriminalnih škvader ter od njihovih dejanj, temveč iz dejstva, da njihovo nasilje branijo in hrabrijo ljudje v vrstah sodelavcev, ki pripadajo državnemu aparatu .Podpirajo jih tudi finančne ustanove in mednarodne agencije. Na kraju jim te dejavnosti omogoča tudi brezbrižnost javnih oblasti.» Socialistično glasilo AVANTI poudarja, da javnost sicer strogo obsoja fašistične napade, toda mnogokrat se je zgodilo, da je pri kaznovanju teh izpadov bila pomanjkljiva dejavnost javnih organov. Med drugim pravi dobesedno: «Tolerantnost do nesramne apologije fašizma, izkoriščanje na parlamentarni ravni stranke MSI, iluzije, da bi bilo mogoče odpraviti nekakšen krotek neofašizem v okviru igre za oblast, desničarski naklon KD v letu 1970 z namenom, da bi si ta pridobila desničarske glasove, vse to so etape, ki so pripeljale do onemoglosti javnih oblasti pred prevratniškimi nevarnostmi, ki so se med tem stopnjevale. Konservativna usmerjenost, ki je prevladovala v državnih organih ., . je preprečila, da ti se preventivno onemogočila dejavnost teh sil ter je bila zato tudi represivna akcija šibka . ..» Demokristjansko glasilo IL POPOLO pa v svoji nedeljski številki zastopa še vedno trdovratno tezo dveh ekstremizmov, se pravi «črnega» in «rdečega». List zavrača vse obtožbe, da bi bila krščanska demokracija kriva za razbohotenje fašizma.. Vso . krivdo pa zvrača na komuniste in potem še na socialiste. Tarča za njene na pade so posebno socialisti, za katere trdi, da so se vedno pridružili levičarskim ekstremističnim skupinam, kar naj bi potem opravičilo razbohotenje škadrizma fašističnega kova. Iz pisanja demokri-stjanskega lista je razvidno, da je pravzaprav sedanji fašistični škva-drizem odgovor na nekakšne levi čarske. provokacije Demokristjanski list piše potem dobesedno, v zvezi s stališčem KPI: «Sedaj KPI poziva svoje člane na disciplino ter omejuje svojo odgovornost glede akcij skupin pretepačev, katerih dejanja obsoja. Medtem pa — pravi list — nadaljuje zaradi svojega lastnega zagona, boj za svoj osnovni cilj, ki je ta, da porazi KD ter odstrani vse zapreke na poti do oblasti ter pri tem vztraja pri obtožbah in napadih ter razpihuje mržnje ZAKLJUČENO ZASEDANJE KOMUNISTIČNIH PARTIJ EVROPE Gospodarsko sodelovanje v Evropi v ospredju razprave med komunisti Zastopnik portugalske KP o gospodarskem položaju po strmoglavljenju fašistične diktature RIM, 21. — Zasedanje komunističnih partij Evrope o temi «Sedanji položaj, možnosti in perspektive gospodarskega sodelovanja v Evropi» se je zaključilo s tiskovno konferenco, ki jo je vodil komunistični poslanec Giorgio Amendola in v teku katere so predstavniki raznih komunističnih partij odgovarjali na vprašanja prisotnih časnikarjev. Uvodoma je A-mendola orisal cilje te pobude. Šlo je, je dejal, za izmenjavo misli in informacij, katerih namen ni bila objava sklepnega sporočila. Izmenjava mnenj je sodila v okvir priprav na konferenco komunističnih partij. Sedanje zasedanje pa je bilo toliko bolj nujno zaradi hude svetovne krize. Z zasedanja so izšli nekateri novi problemi, ki jih nobena država ne more rešiti s protekcionističnimi u-krepi ali z avtarkijo. Zato so potrebne nekatere vseevropske rešitve, kot so n. pr. okrepitev sodelovanja med EGS, ki pa mora potrditi svojo politično avtonomijo, in SEV. Pri tem je treba upoštevati bistvene razlike med obema organizmoma. Odnosi med obema pa bi utegnili biti velike koristi za oba. Italijanski komunisti se borijo, da bi gospodarska skupnost postala središče miru in sodelovanja med kapitalističnimi in socialističnimi državami Zastopnik sovjetske partije Ru-miancev je poudaril željo svoje države, da bi okrepila sodelovanje z EGS. V tem okviru bi lahko ustanovili enotne sisteme na nekaterih področjih, kot so prevozi, energija, itd. Gre vsekakor za sisteme, ki bi morali upoštevati suverenost vsake države. O odnosih med SZ in mednarodnim denarnim skladom je Ru7 miancev dejal, da bo treba rešiti še nekatere probleme, na katerih temelji menjava med kapitalističnimi in socialističnimi državami. O zgodovinskem kompromisu je govoril zastopnik španske komunistične partije v izgnanstvu Azcara-te. Dejal je, da gre za stališče, ki je zelo aktualno tudi v Španiji, kjer si komunisti prizadevajo, da bi sklenili dogovor med socialisti, komunisti in katoličani za borbo proti Francovemu fašizmu. Poudaril je, da je njegova partija proti vstopu Spslnijh d NATOIn 'proti ameriškim oporiščem na španskem ozemlju, podpira pa vstop Španije v EGS, Predstavnik portugalske KP Cer-queira je poudaril, da so komunisti predlagali drugim političnim skupinam, ki trenutno vodijo, poleg komunistov, portugalsko politiko, naj okrepijo stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo in naj sprejmejo investicije tujega kapitala v portugalska podjetja. Odnosi med EGS in Portugalsko morajo pa upoštevati, da gre za nerazvito državo. Tuji kapital se mora tudi zavedati, da ne more nalagati svojih sredstev pod istimi pogoji kot doslej, ko je bila delovna sila v Portugalski izkoriščana in slabo plačana. To je bilo mogoče v stari fašistični diktaturi. Cerqueira je obsodil vsakovrstne pritiske, katerim je bila podvržena njegova država, da bi omejila stopnjo razvoja gospodarskega sodelovanja, ki pomeni za Portugalsko življenjsko vprašanje. Ti pritiski so bili tesno povezani s podržavi j en jem raznih podjetij in z reformami, ki jih je nova vlada sprožila. Do teh ukrepov je prišlo, ker je bilo treba preprečiti izvoz kapitalov ter veliko nezaposlenost, ki jo je povzročilo kapitalistično izkoriščanje. Brez teh žrtev ne bi mogli zahtevati od portugalskega ljudstva, da se resno loti dela za obnovo države. RIO DE JANEIRO, 21. - Zloglasni «oddelek smrti», skrivnostna organizacija, ki že leta seje smrt med brazilskimi kriminalci, je od 15. marca umoril kar 35 oseb v sami državi Rio de Janeiro. Spričo zaostritve njegove dejavnosti je zvezna vlada sklenila organizirati širšo akcijo, da bi zloglasno organizacijo pokončala. Računajo, da je v poldrugem letu «oddelek smrti» likvidiral pribležno 430 oseb samo v Rio de Janeiro. Prerana smrt Lojzeta Filipiča o LJUBLJANA, 21. — Danes je v Ljubljani nepričakovano preminil Lojze Filipič, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, dobitnik nagrade, iz Prešernovega sklada za dramaturško delo. Lojze Filipič je bil izjemen poznavalec najnovejše dramske literature v svetu in doma ter je bil velik prijatelj vseh slovenskih avtorjev, posebno mladih, katerim je bil vselej pripravljen nuditi svojo dragoceno pomoč. Lojze Filipič je bil tudi velik prijatelj našega Stalnega slovenskega gledališča in je zato žalostna novica o njegovi prerani smrti tembolj odjeknila med našimi gledališkimi delavci. V okviru obiska belgijskega premiera Tindemansa v Ljudski republiki Kitajski, ga je v Pekingu sprejel kitajski ministrski predsednik Čuenlaj IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH,,1,111(111,1,1,,,,!,j,,„llIl„,,I„ll,I,|||U|I|||11|||Jimin||||I|||n|||II||||||||||I||||||||ini||||||||||I|I|I|I|ulI1|I||||||||||||||Ij||||1|||||||I|1I|(|||||11|||||||||(|InimiI|I|1|||1||||||1||(|I^ln||||(||((|ltt|I||1|11|||(|)uu||||||IU|||||||||1((||I|1|1,ll|llll* V NESREČO IE BILO ZAPLETENIH SKORAJ 30 VOZIL 12 mrtvih v verižnem trčenju na avtocesti Neapeij-Rim Nesreči je botrovala gosta megla - ied žrtvami tudi 6-letui otrok NEAPELJ, 21. — Število mrtvih v vrsti tragičnih avtomobilskih nesreč, do katerih je prišlo v nedeljo zjutraj na avtocesti med Neapljem in Caserto se je povzpelo na 12. Danes zjutraj je v bolnišnici v Caserti umrl 22-letni Vincenzo Caso, ki je bil v avtobusu, s katerim se je skupina vernikov peljala iz Paganija v Rim ob priložnosti svetega leta. Do nesreče, v kateri je bilo približno 50 ranjenih, je prišlo nekaj po 6. uri, ko se je na odsek avtoceste med Neapljem in Caserto spustila gosta meglena zavesa. Dinamika dolge 1 vrste nesreč, v katero je bilo zapletenih 27 vozil, je še vedno nejasna. Po ugotovitvah cestne policije kaže, da je šlo za pet skoraj ločenih epizod, do katerih je prišlo tako v smeri Rim -Neapelj, kot v smeri Neapelj -Rim. V smeri Rim - Neapelj je peljal tovornjak fiat NA 967660, ki je naletel na 128 iz Vicenze. Na ta . tovornjak je naletel drug tovornjak, ki je prevažal meso. Vrata so se odprla in na cestišču so obležali veliki kosi govejega mesa. Samo nekaj desetin metrov prej je na fiat 128 naletel tovornjak iz Ravene, v katerega pa se je zalete) tovornjak s hladilnikom. Vanj se je zaletel fiat 124 iz Milana ter neko vozilo iz Caserte. V slednjem sta se vozila Pancrazio ladalaia in neka ženska, ki sta bila oba na mestu mrtva. Na ta vozila je pridrvel tovornjak s prikolico, ki je peljal rabljene avte. Za njim je vozil nemški fiat 130, ki se je dobesedno zaril pod tovornjak. Avto se je vnel in v njem so našli zogleneli trupli 28-letne Micheline Parisi in njenega 6-letnega sinčka Cona Blasijà. V ta kup razbite pločevine se je zaletelo še nekaj avtov in tovornjakov, pri čemer pa ni bilo smrtnih žrtev. V smeri Neapelj — Rim je najhujša nesreča doletela avtobus, ki je peljal vernike iz Paganija v Rim. Šlo je po večini za ženske, ki jih je vodil 30-letni duhovnik Mario Bariceli! Samo nekaj minut potem, ko je privozil na avtocesto, isje avtobus najprej zapeljal na levo, nakar se je zaletel v . tovornjak, ki je prevažal pomaranče. V njem je bilo 5 smrtnih žrtev, kako pa je prišlo do tega, še ni jasno. V isti smeri so peljala še druga vozila, ki so naletela druga na drugo, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo več. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiinnitiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimimiJuiiiiimiB MILIJONI GRKOV SO SE SPOMNILI PADLIH Manifestacije v vsej Grčiji ob osmi obletnici fašističnega državnega udara Demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom ATENE, 21. — Milijoni Grkov so se danes spomnili na osmo obletnico državnega udara, ki je privedel polkovnike na oblast, ki sta jo Papadopulos prej in loanides potem obdržala do lani, ko je vojaška hunta morala priznati svoj poraz. Ministrski predsednik Karamanlis je v svojem govoru poudaril, da je današnji dan zapisan s črno barvo v knjigo grške zgodovine. Delo in življenje se je v Grčiji danes opoldne ustavilo za dve minuti, kato so počastili spomin vseh tistih, ki so trpeli in padli pod fašistično diktaturo. Opoldne so starši študenta Komni-mosa, ki je padel pri napadu fašističnih tankov na atensko politehniko in invalid polk. Mustaklis položili šopa nageljnov na kraj, kamor so prodrli tanki, da bi s silo zadušili upor študentov. Glavni akterji krvavih dogodkov izpred osmih let so v zaporu. Papadopulos, Makarezos, Zoitakis, Pata-kos, loanides in drugi čakajo na proces, na katerem se bodo morali zagovarjati pred obtožbo veleizdajstva, prevratništva in drugih zločinov, ki bi jih utegnili stati glave. Pred zaporom Koridalos v Pireju in vojaško jetnišnico Boiati se je zbralo več tisoč demonstrantov, ki so zahtevali za polkovnike in njihove sodelavce pravično kazen. «Črni dan» grške demokracije so proslavile tudi sindikalne organizacije, študentje in delavci. Dolgi sprevodi so šli po mestnih ulicah, po katerih so morali do letos proslavlja- ti na ta dan obletnico «revolucije». Priljubljen cilj teh sprevodov je bilo poslopje ameriškega veleposlaništva v Atenah, kjer je na tisoče ljudi zahtevalo odstop zunanjega ministra Kissingerja, ki ga grško ljudstvo obtožuje, da je vrsto let podpiral a-tensko diktaturo, ker so Američani potrebovali vojaška oporišča na grškem ozemlju. Nazadnje pa je prodal Turkom Ciper v interesu Amerike in NATO. Prav te dni so ZDA navezale ponovno stike s Turčijo in z Grčijo, da bi prišlo do rešitve ciprske krize. Podtajnik za zunanje zadeve ZDA Kartam je prispel v Ankaro prav v času, ko Turčija grozi z zaprtjem 25 ameriških oporišč, če ne bo ponovno dobila ameriške vojaške pomoči. Turčija tudi grozi z izstopom iz NATO, če ne bodo ZDA obnovile svoje pomoči. Na dodatnih grških volitvah je Ka-ramanlisova večinska «Nova demo-kracija» zabeležila značilen poraz. Zgubila je tri sedeže v parlamentu, kjer pa je še vedno stranka absolutne večine in se ji ni treba bati, da jo bo opozicija spravila v težave. Karamanlis ima 216 od skupnih 300 poslancev, kolikor jih šteje grška zbornica, Vsegrška stranka Papandreuja je pridobila dva sedeža, medtem ko je tretji šel sredinskemu združenju, ki 1» tako razpolagal z 61 poslanci. Grška opozicija trdi, da je večinska stranka zašla v krizo, kar dokazujejo tudi izidi volitev v razne krajevne uprave, kjer so opozicijske stranke zabeležile velik uspeh. Iz Rena so povlekli polepljeno nizozemsko ladjo «Prinses Ireenlje» KOELN, 21. — Danes so iz Rena povlekli nizozemsko ladjo «Prinses Ireentje», ki se je v soboto potopila. V zgorelih strukturah so našli 19 trupel. Delo gasilcev nikakor ni bilo lahko, saj so si večkrat morali utirati pot s sekirami, da bi prodrli v notranjost zgorele ladje. Po prvih ugotovitvah kaže, da je večina potnikov umrla zaradi gostega dima, ki se je razvil. Nekateri so se skušali rešiti iz goreče ladje skozi ozka okenca, katerih premer pa je samo 30 cm. «Prinses Ireentje» se je vračala v Nizozemsko po večdnevni plovbi po Renu. Na ladji je bilo 90 potnikov in 13 članov posadke. Potniki so bili po veliki večini gostje nizozemskega doma za onemogle in za invalide, ki so prvič zapustili svoj dom in odšli na križarjenje v Nemčijo. Iz počrnelih struktur ladje so ugotovili, da je bil vzrok nesreče cigaretni ogorek. preprečil je poslal večje število jakov na mejo s Tanzanijo. ’ Genscher v Parizu PARIZ, 21. — V okviru obiska za-hodnonemškega zunanjega ministra Genscherja v Franciji so bili danes pogovori med njim in šefom francoske diplomacije Sauvagnarguesom. Genscher je svojemu francoskemu kolegu poročal o nedavnem potovanju v Riad in Kairo, medtem ko mu je Sauvagnargues obrazložil francosko stališče do vietnamskega položaja. Oba ministra sta se strinjala, da je bil pripravljalni sestanek za svetovno konferenco o energiji, ki ga je predlagal predsednik Giscard D’E-staing «zelo koristen», kljub temu, da so ga preložili na kasnejši datum, ki ga med drugim niso sploh določili in da je pravzaprav doživel popoln polom,. zaradi česar je svetovna konferenca v nevarnosti. Še vedno negotovost v arabskem svetu BEJRUT, 21. —- Bilanca spopadov v Libanonu znaša več kot 200 mrtvih in prav toliko ranjenih. Gre pa le za začetno oceno. Kot je znano, so spopadi med Palestinci in desničarskim falangističnim gibanjem trajali od 13. do 17. aprila. Sedaj se je stanje v Libanonu pomirilo. Medtem sporočkjdl da se je začel danes v Riadu vrhunski sestanek med saudskim vladarjem Khaledom, egiptovskim predsednikom Sadatom in sirskim predsednikom Asadom. Po mnenju političnih opazovalcev je saudski vladar, sklical sestanek, da bi se o-sebno prepričal o namerah svojih dveh sobesednikov glede splošne rešitve arabskega vprašanja ter še posebej glede njunega odnosa do rešitve palestinskega problema. Krožijo namreč vesti, da Sirija zahteva zaostritev boja, medtem, ko Egipt zastopa zmernejše stališče. Omeniti je še treba, da se je egiptovski zunanji minister Fahmi pogovarjal v zadnjih dneh s sovjetskimi voditelji. Ti zastopajo stališče, da bi se vprašanja Bližnjega vzhoda obravnavala na ženevski konferenci, ki pa bi morala biti skrbno pripravljena. Prav ta zahteva pa naleti na določene težave, ker je arabski svet še vedno precej razdeljen in neenoten. V REKI LAMBR0 PRI MILANU NAŠLI TRUPLOMlADf UGRABLJENE L ml? 17-Ietna Orsi je zginila pred dvema tednoma, ko je šla iz šole domov MILAN, 21. — V reki Lambro pri diplomacije Chnoupek. Obisk sodi v Milanu so danes našli truplo mlade okvir čeških prizadevanj za normah' ženske, ki je imela krinko na glavi in roke zvezane za hrbtom. Nekaj časa so mislili, da gre za moško truplo, potem pa so ugotovili, da gre verjetno za 17-letno dijakinjo Lauro Orsi, ki je zginila 6. aprila, ko se je vračala iz šole. Prve dni so mislili, da so dekle ugrabili, kar pa je bilo malo verjetno, ker njeni starši niso premožni. Truplo je danes zjutraj odkril kmet, ki je šel na delo vzdolž obale Lambra. Po prvih ugotovitvah kaže, da so žensko zadavili, nakar so jo zvezali, ji privezali za pas 30-kilski kamen in jo vrgli v reko. Truplo je, bilo že precej razpadlo in po vsej verjetnosti ga ne bi nikoli našli, če se ne bi gladina reke v zadnjih dneh občutno znižala in ga tako odkrila. Sodni zdravnik je tudi ugotovil, da je bila ženska, preden so jo umorili, verjetno močno pretepena, saj je imela več kosti zlomljenih in je bilo, kljub razpadajočemu stanju trupla, videti več podplutb. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in policija sedaj skuša ugotoviti, če gre za mlado Lauro, ali pa za eno od prostitutk, ki jih je mnogo ob pokrajinski cesti Melegnano — Mel-zo, ki teče tam blizu. Truplo je vsekakor bilo v vodi približno 20-30 dni. PRAGA, 21. — Danski zunanji minister Knut Andersen je prispel danes zjutraj na uradni obisk v Češkoslovaško, kamor ga je povabil šef češke zacijo odnosov z zahodnimi mi državami, ki so zašli v krizo P° sovjetskem posegu. Delegacija z Vrhnike obiskala Gonars V nedeljo je obiskala Gonars, je bilo med vojno koncentracijsh taborišče, delegacija občinske skup ščine iz Vrhnike, da bi do kraja redila vse formalnosti glede s klen tve-pobratimstva med obema kraj . ma. Delegacijo iz Vrhnike je voo^ predsednik občinske skupščine Br® ko Strgar, za Gonars pa je bil P leg občinskih svetovalcev in Pučnikov navzoč tamkajšnji župan G do Toso, ki je eden izmed pobud kov za postavitev spomenika - ko niče, ki ga je Jugoslavija P?sta]',.-er svojim žrtvam. Na razSovorib’ KJta. so razpravljali o bodočih stikih ko na področju kulture, kot 1 športa, je bil navzoč tudi vanski konzul v Trstu Srečko vačič. Obe delegaciji sta se vorili, da bo 11. maja obiskala nars še ena delegacija predstav kov Vrhnike, 25. maja pa bo vrnu obisk v Vrhniki delegacija preds'aa nikov krajevnih oblasti iz Guna • Ob zaključku obiska, ki se ie °7-. jal v izredno prijateljskem vzc*u .. : so vsi udeleženci razgovorov o® k spomeniku umrlim v tabori _ Gonars in se poklonili njihov spominu. Illlllllllllillllllll........................................................................................................................................ TRŽAŠKI DNEVNIK Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA Kmečka posojilnica v Nabrežini se čedalje bolj uveljavlja Slovenska sredstva spadajo v slovensko banko - Posojilnica nujno potrebuje nove poslovne prostore ■ Zaupana sredstva dosegla 697 milijonov lir posojilnica še naprej uveljavljal® m Napetost med Tanzanijo in Ugando DAR ES SALAAM, 21. - Tanzanija je posvarila eno «sosednjih držav», da je njena vojska pripravljena braniti državo, če bi se uresničil načrt o invaziji, ki jo pripravljajo v tujini. Tanzanijska vlada sicer ni imenovala države, ki namerava kršiti njeno o-zemelisko suverenost, politični opazovalci pa menijo, da gre za Ugando, ki je skupaj s Tanzanijo in Kenijo članica vzhodnoafriške skupnosti. U-gandski voditelj Idi Amin je v preteklosti večkrat obtožil Tanzanijo, da pošilja vohune v Ugando. Da bi. to V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor članov Kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini. Zbor je pregledal lansko poslovanje, odobril obračun poslovnega, leta in potrdil imenovanje dvA odbornikov, katerima je v zadnjem času potekel reden mandat. Zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov (teh je skupno 282), je začel predsednik posojilnice Lino Vižintin, po njegovem pozdravnem , nagovoru pa je tajnik Peter Gruden po-, dal poročilo upravnega odbora. Iz poročila je razvidno, da se je morala tudi nabrežinska posojilnica v lanskem letu ukvarjati predvsem z vprašanji, ki jih je ustvarjalo nihanje obrestne mere. Da bi zadržala 1 deponirana sredstva v blagajni, je morala posojilnica zvišati obrestno mero na vloge, zaradi tega pa je morala zvišati tudi aktivne obrestne mere na posojili. Zvišanje teh mer pa je bilo le tolikšno, da bi posojilnica ne zašla v izgubo. Dokaz za to je, da so njene aktivne obrestne mere kljub omenjenemu povišanju danes nižje od mer. ki jih zahtevajo drugi denarni zavodi. «Na žalost so bili primeri — je v tej zvezi dejal govornik — ko so ljudje za samo l°/o obljubljenih višjih obresti odnesli svoj denar v druge banke Ko pa potrebujejo denar, se zopet spomnijo na nas, ker vedo, da dobijo pri nas posojilo mnogo hitreje in ceneje kakor drugod.» Poročilo upravnega 1 odbora nadalje naglaša, da je posojilnica lani razpi- je nastopil službo v maju 1974. Oba uradnika sta imela vse ’ leto polne roke dela, saj se je delovanje posojilnice lani močno okrepilo. Skupna vrednost hranilnih vlog je dosegla višino: za katero so po pravilih zavoda Banca d’Italia predpisani trije u-radniki. Tako bo posojilnica v kratkem namestila še ■ tretjo uradniško moč, in sicer kandidata, ki je zasedel drugo mesto na lanskem natečaju. ■ Med tem časom so: nabavili stroj za knjigovodstvo. Posojilnica je v lanskem letu o-dobrila tudi prva kmečka posojila: kmetje, ki utrpijo škodo zaradi suše, prejmejo petletna posojila po izredni obrestni meri 1%: preostalih 9% krije namreč deželna uprava. V poglavju, ki se nanaša' na bilančne postavke, je v pdročilu omenjeno, da. je vrednost dovoljenih posojil lani narastla za 73% in dosegla 394 milijonov lir, vloge pa so v primeri z letom 1973 narastle za 42%, in sicer za 209 milijonov. Če upoštevamo skupaj hranilne vloge in tekoče račune, je ustrezni znesek narastel s 487.893.188 lir v letu 1973 na 696.940.352 lir v letu 1974. Napredovanje posojilnice postavlja s čedalje večjo silo v ospredje vprašanje novega sedeža. Sedanji prostori so namreč neustrezni, poleg tega tudi materialno ne zadostujejo za tri uradnike. Občni zbor je zato poveril upravnemu odboru nalogo, naj se zavzame za čim prejšnjo rešitev tega vprašanja, ki se bo sicer v pri- domačimi ljudmi. odbn- občni zbor sklenil, naj se ^ po ček lanskesa ooslovanja P°ra , ■ rP. Sledilo je poročilo nadzornega _ ra, ki ga je podala Predsedn/C,tnce j® marija Pertot- Pri odobritvi bh®1 dobi. lenii, i postov, juču: W7«-. • r- r- • joie-zervni sklad, 30% v dobrodelne ček lanskega poslovanja naslednjem ključu: 50% v. redni- ne, 10% v vzajemni sklad Pn £asSe ženjn Federazione Regionale tra Rurali ed Artigiane v Vidmu. ^ Med razpravo so člani odrag^ježa, predvsem vprašanje novega lJ10gla brez katerega posojilnica ne^ ^ gjju- uspevati. Kakor že omenjeno, .,7'najin šal ta problem na najustreznejši a. rešiti upravni odbor. NadaljnJ oa, šanje v središču pozornosti ® ^jca basalo na možnost, da bi P z niz-dovoljevala posebna posoji * nekimi obrestmi za ohranitev s uščin' premičnin in za reševanje skih zadev med domaddutV sklenil’ nem preudarku je občni z , joVanj® naj se posojilnica posveti naj tudi na teni področju, pri ,e naj' vsako namesko posojilo d® več do 2,000.000 lir. nadaU®" Po občnem zboru so cla? y. vali razgovor ob zajetni za • cestai ha • Jutri se bo ob 20. un g-aSolei' sedežu pri Sv. Alojziju. ’ ^grmri-P' to 31, aktiv sekcije KPI gru®® članica vodstva federacl;L'prn P°10' Braida bo govorila o seda istov 23 žaju in obveznosti komuni bližnje upravne volitve. sala natečaj za novega uradnika, ki| hodnje še zaostrilo, kolikor se bo