V CjuMia*ki, oUtoTbra 1938
Zdi se nam potrebno, da napišemo nekaj vrstic za naše bralce o pripavah za bližajoče se volitve. Dosedanji poslanci, ki so bili izvoljeni za časa Jeftičevega režima, so bili poslani domov. Razpisane so nove volitve, ki se bodo vršile pt> vsej Jugoslaviji dne 11. decembra. Novo izvoljeni poslanci se bodo prvikrat zbrali v Beigradu dne 16. januarja prihodnjega leta. Stranka Jugoslovanske radikalne zajednice, katere predsednik je dr. Milan Stojadinovič in za Slovenijo dr. Korošec bo postavila po vsej državi svoje volilne kandidate. Dosedanja vlada, v kateri so bili v zadnjih treh in pol letih dr, Stojadinovič, dr. A. Korošec in dr. M. Spa-ho, bo pač lahko mirno stopila pred ljudstvo in položila račun o dosedanjem svojem delu. Ljudstvo bo prav gotoyo odobrilo dosedanje delo in izreklo še nadaljne zaupanje. Dosedanja vlada z veseljem gre na volitve, ker se pač zaveda, da ji pred volivce ne bo treba stopiti praznih rok, ampak bo pač lahko pokazala na velike uspehe v notranji in zunanji politiki.
Razpis volitev je pa vzbudi! v vseh tistih taborih, ki so bili nasprotni JRZ in seveda tudi sedanji vladi, veliko vznemirjenost in razburjenost. Voditelji raznih opozicijskih strank in strančič pač slutijo, da jim gre za nohte, kakor morda še nikdar dosedaj, od kar se bavijo s politiko. Voditelji in predsedniki vseh mogočih strank in strančič, kakor n. pr. nekdaj tako vsemogočne in tako zelo državotvorne JNS, dalje stranke in strančice vseh vrst komunistov in socialistov, nadalje fašistične stranke Ljotiča, pač predobro vedo, da jih bodo volivci postavili na hladno ter napravili za prave politične mrliče. Ljudem, volivcem iz leta 1932 in leta 1935 so še prav dobro v spominu tedanje volitve; dobro se spominjajo, da so jih tirali na volišče, kakor se tira živina v klavnico, kako so jih proglašali za protidržavne in protidinastične ljudi, s katerimi je treba enkrat za vselej obračunati. Dobro se spominjajo tistih hudih let, ko so JNS-arji sedeli na vladi in kako so vihteli biče nad vsakim, ki se je drznil le nekoliko drugače misliti, kakor so oni ukazovali. — Se so našim ljudem dobro v spominu šenčurski dogodki, dogodki v kamniškem, loškem, konjiškem okraju in sploh povsod po vsej Sloveniji. Ker so JNS-arji pač tako brihtni, da dobro vedo, da volivci še vsega tega niso pozabili, zato se boje volitev in »e tresejo kakor šiba na vodi. Kakor išče utopljenec zadnjo bilko, da bi se je oprijel in morda na ta način vendar le rešil gotove smiti, tako tudi nekdanji strahovalci slovenskega naroda iščejo ono odrešilno bilko, na kateri se mislijo rešiti. Prav dobro vedo, koliko je ura b'la, da namreč v političnem življenju ne pomenijo veliko, zato »o že vsepovsod iskali za- j slombe, da bi se jih kdo usmilil. Nekateri so 1
družbo
že pribežali v JRZ, tudi drugi bi radi, pa jih ne marajo. Ker vidijo, da nihče ne mara zanje, so pa končno sklenili, da padejo ponižno na kolena tudi pred tistega Maika, katerega so po vrsti zapirali, kot veleizdajalca, kot proti-državnega človeka, ki samo ruši državo. Samo v zadnjih leiih so izlili cele golide gnojnice nanj. V zadnjih dneh se je začelo veliko romanje čudežno spreobrnjenih jeneesarjev v Zagreb naravnost k dr. Mačku.
Celo sam predsednik JNS general Živko-vič bo šel, kakor je sedaj položaj, na listo dr. Mačka, torej tistega dr. Mački, ki gi je dal zaradi protidržavnega rovarenja zapreti v ječo v Sremski Mitrovici. Kdor ne bi verjel v čudeže, bi najbrže ob tem, da gre Zivkovič na listo dr. Mačka, moral verjeti, da so čudeži pač možni tudi še sedaj. Preje bi človek mislil, da je mogočp, da se bosta volk in ovca sprijaznila, kakor pa da se bosta dr. Maček in 2iv-kovič.
Najbolj uren zagrebški romar je pa brez-dvomno naš dični dr. Albert Kramer, generalni tajnik JNS, najzagrizenejši zagovornik centralizma. Tudi ta se je spreobrnil! Se pred nekaj meseci je pisalo dr. Kramerjevo »Jutro«, da vodi dr. Maček takšno politiko, ki mirno vodi do razpada jugoslovanske države, Radi bi videli dr. Mačka, kakšen obraz je napravil tedaj, ko so mu naznanili, da stoji pred njegovimi vrati veličina dr. Kramerja, skesan in s klobučkom v roki. In še prihajajo v Zagreb izmed tistih, ki so še nedavno trdili, da je dr. Maček škodljiv državi in zahtevali močne roke za vladanje na Hrvaškem.
Dne 16. oktobra 1938 je ministrski predsednik dr. Stojadinovič otvoril volivno gibanje in povedal tudi tole:
Položaj v začetku leta 1985
Gospodarstvo: Kriza, kot je nismo dotlej videli. Vsi posli so prenehali. Nihče ni delal. Nihče ni gradil. Število brezposelnih je naraščalo. Zadolžitev kmeta je tresla vso državo. Vprašanje kmečkih dolgov je izgledalo tedaj, da ga sploh ni mogoče rešiti.
Finančno: Ko smo sklenili veliko posojilo pod najtežjimi pogoji v tujini zaradi utrditve dinarja, je vendarle vrednost dinarja padla, zlato pa je bežalo iz države. Za davek so jemali tedaj od kmeta blazine izpod glave. Pri vsem tem je proračun vedno bil
Pravijo pa, da bo dr. Maček velikodušno! odpustil svojim največjim dosedanjim sovražni« kom ter jih bo milostno vzel na listo. Videti da bodo morali preje zmotiti veliko kesanje< Toda, če gre zato, da umrjejo politične smrti* zakaj bi se pa tudi ne ponižali. Če je to častno in značajno, se pa itak ne vpraša pri tej sorti ljudi.
Ta velika sprememba jeneesarskih genera« lov je pa tudi razumljiva za tistega, ki vsaj ne-« koliko pozna naše razmere in tudi razmere na! jugu. Ljubljansko »Jutro« je dan za dnem pol-« nilo svoje stolpce o vsemogočnih shodih ia maw nifestacijah JNS. 2e preje smo vedeli, da ja' vse to sam bavbav za nepoučene ljudi. Sedaj smo se pa o tej resnici dobro prepričali. PaS vemo, da so ti ljudje edino le tedaj močni, ka» dar imajo vso oblast v rokah, ministre, bana: in cel bataljon plačanih priganjačev. Če se jim pa to izmuzne iz rok, pa izginejo in se ne upajo na beli dan.
Pred nekaj meseci je rekel dr. Korošec ob priliki dr. Mačkovega prihoda v Belgrad, da se ni ustavil na pravem kolodvoru. Iz vstga tega, kako se zatekajo kar naenkrat k njemu ljudje, ki so mu prizadejali največ gorja in trpljenja in toliko škodovali ravno hrvaški stvari, potem moramo pač reči, da se na potu v Belgradu ni ustavil na pravi postaji. Bo pač čudno pisana družba.
Slovenski narod bo pri prihodnjih volitvah' pač pošteno poravnal račune z jeneesarsko po-> Iitiko ter poslal v parlament ljudi, ki bodo vse storili, da se več ne povrnejo časi Živkovičev( Jeftičev in Kramerjev in da se bodo uredilei še one stvari, katera do sedaj še niso prišla na vrsto.
zaključen z primanjkljajem, neizplačani ra« čuni pa so se kopičili pred prazno državna blagajno.
Zunanjepolitično: Kolikor meja^ skoraj prav toliko sovražnikov smo imeli. Enega soseda smo sumničili, da nam pošiljal komitaše, drugega, da nam pošilja vstaše* tretjega, da vežba atentatorje, četrtega, da skriva teroriste.
Notranjepolitično: Narod je zbe« gan jokal zaradi izgube svojega kralja, svom jega velikega voditelja. Stranke so bile v tem' času razburjene. Številni politični ljudje soi bili aretirani in. internirani. Javno politično življenje je bilo popolnoma zamrlo, razvila pa se je podzemna agitacija, ki bi mogla po-
(Nadaljevanjo na prihodnji strani
Dr. Stojadinovič
je začet volilni boj
S-
ruSiti družabni red in razkosati meje naše domovine.
Takšno stanje v državi najbolj dokazuje, da sodelavci pokojnega kralja Zedinitelja, kateremu je bila zaupana izvedba njegovih velikih načrtov, niso pokazali sposobnosti, da le ideje v celoti izvedejo. Eto, cela vrsta vpra-ganj, ki jih Jevtičev režim ni mogel rešiti niti popraviti. Sredi te politike ter finančne in gospodarske krize smo po zaupanju kralj, na-mestništva prevzeli upravo države junija meseca 1935. Kako smo se v vladi znašli? Znašli smo se pred temi raznovrstnimi in zmešaninii vprašanji.	_______
Kako je danes ""
Poglejmo predvsem naše narodno gospodarstvo. Kmečka proizvodnja ni več brez cene. Kmet dobiva polno vrednost za trud svojih pridnih rok. O kmečkih dolgovih sploh nihče več ne govori, ker so zmanjšani za 2 milijardi 700 milijonov dinarjev, t. j. za polovico. Na vseh straneh se gradi in dela. Vprašanje brezposelnosti izginja. Državne finance so urejene. Država redno plačuje. Proračuni se zaključujejo z viški, čeprav so davki znižani. Dinar je danes v Evropi ena izmed najbolj Stalnih valut. A kaj šele naj povem o naši zunauji politiki, ki je naši državi povečala ugled v svetu, kot ga nikdar prej ni imela?
Danes vsak Jugoslovan s ponosom nosi potni list svoje države. Kot predstavnik Jugoslavije sem v drugih državah bil sprejet s častmi, kot ni bil nikdar noben državnik. A zadnje dni smo videli, kako neki predstavniki držav, iz katerih se je včasih slišala tudi graja naše zunanje politike, kako te uradne osebe danes gredo po tistih poteh, po katerih sem jaz Sel, in uporabljajo iste besede o starih •in novih prijateljstvih, katere besede sem uporabljal jaz pred enim ali dvema letoma. Noben moj dokaz, nikake moje besede, nobeno književno poročilo no bi moglo danes bolj pojasnili, bolj opravičiti, bolj povzdigniti in pohvaliti zunaujo politiko Jugoslavije, kakor so to storili dogodki in dejstva, ki so se vrstila zadnjih nekaj mesecev.
V notranjosti je politična pomiritev in mir. O vseh vprašanjih se vedno razpravlja in išče najboljše rešitve. Politične »akone, ki eo nam jih pustile prejšnje vlade, najbolj liberalno izvajamo. Zadnja tri leta je bilo po-sniloščenih 18.000 krivcev.. Število političnih obsodb je znašalo od 1929 do junija 1935 18 tisoč 700, za časa naše vlade dosega samo 2100. Interniranih uglednih politikov, bivših ministrov in poslancev, je bilo od 1929 do konca leta 1934 38, od leta 1935 do danes ni bil interniran niti eden. Pobeglih emigrantov v tujino je bilo od 1929 do konca 1934 toliko, da jim niti števila ne vemo. Tega letopisa ni nihče vodil. Za časa naše vlade ni odšel ,nihče, vrnila pa se jih je ogromna večina.. In če že govorimo o političnih svobodah, vas prosim, da se obrnete malo po svetu in pogledate v druge države, da vidite, kako se tam upravlja, in kako pri nas. Skratka, če pogledate na katerikoli prede) naše državne uprave, bodisi, na zunanjo bodisi na notranjo politiko, na finance ali narodno gospodarstvo, povsod boste lahko videli le napredek in uspeh, kot ga nobena vlada v tej državi ni mogla doseči.
In če bi ta vlada nič drugega ne slorila za državo kakor samo to, da ni poslušala nespametnih nasvetov gospodov ia opozicije, kako je treba voditi zunanjo politiko Jugoslavije, in ker je šla po poti, ki se je iz-
Slovenski fantje, vztrajno naprej!
V nedeljo, dne 16. oktobra so se zbrali v dvorani ljubljanskega Rokodelskega doma odposlanci krajevnih odborov Zveze fantovskih odsekov. Po pozdravu predsednika dr. Žitka sc je pričelo zborovanje z molitvijo in petjem fantovske himne.
Najprej je podal svoje p rotilo odbornik za prosveto, ki je ugotovil, da je bilo lansko leto jedro prosvetnega dela v fantovskih sestankih, ki so jih odseki prirejali po točno izdelanem programu. Da bi odseki imeli snov pri roki, je zveza izdajala knjižice »Fantovski se-stanttk«. V prihodnjem letu bodo te knjižice izhajale še naprej, obravnavale pa bodo v glavnem gradiivo o politiki, ki mor« biti narod.na, katoliška in demokratična. V prihodnjem letu bodo snov za fantovske sestanke spet črpali predvsem iz knjižice »Vzori slovenskih fantov« ter iz dr. Odarjeve razprave »Katoličani in različne vere«. Za njim je podal poročilo načelnik ZFO, brat Ivo Kermavner, ki se je najprej izčrpno pomudil pri teiesnovzgojuih tehničnih tečajih. Ugotovil je, da je bilo v preteklem letu takih tečajev več ko sedemsto, čeprav v tem številu niti niso vključeni tisti tečaji, ki so jih priredile podrejene ediuice. Telovadni učitelji so odseke obiskali po dvakrat. Največje prireditve ZFO bo bile v preteklem letu naslednje: marčna akademija v lin ionu, na kateri so slovenski fantje prvič pokazali uspehe svojega tako kratkega, pa krepkega in smotrnega dela, slovanske smuške te.kme na Črnem vrhu, ki so dale jasno sliko o visoki zmožnost i naših fantov smučarjev, in prvi mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, ki je bil prireditev tako velikega stila, da v Jugoslaviji česa podobnega še ni utegnila izvesti nobena druga organizacija. Prihodnji tak tabor bo leta 1941 spet v Ljubljani. Fantje so letos mnogo nastopali tudi na okrožnih prireditvah in na narodnih taborili. Prihodnji tabor bo prihodinje leto 18. junija v Mariboru. Če bi slučajno odpadel praški tabor (pa kalkor vse kaže, ne bo), bo Zveza priredila mariborski tabor v mnogo večjem obsegu, udeležila pa se bo tudi mednarodnih tekem v GrenoJilu v Franciji.
Odbornik za uaščaj br. prof. Dobevšek je povedal, da je bilo delo osredotočeno na mladce, razdeljeno pa je bilo na telesnovzgojni in prosvetni del. Mladina hiti v vrste ZFO. Naloga, ki čaka odbornika, l>o morala iti predvsem za tem, da priklene mladi rod na organizacijo tudi globlje, notranje. Zveza bo v prihodnjem
kazala kot ediua pravilna in pametna, kraljeva vlada, ki imam čast, da ji načelujeni, je že samo s tem zaslužila popolno zaupanje našega naroda vseh plemen in vseh ver od otrok v zibelki do nepremičnega starca v postelji.
Dragi prijatelji! Triinpolletno delo kraljevske vlade nam daje pravico pri vseh državljanih Jugoslavije, da z dvignjeno glavo in ponosni sami nase zahtevamo zaupanje pri bližnjih volitvah za poslance. Naše dosedanje delo in dosedanji uspehi nas pooblaščajo, da tudi od ljudstva zahtevamo, da nadaljujemo upravo države prihodnja tri in pol Jeta.
Dobro In poceni
kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani manufakturni trgovini
$ srnico C'seŠ2iIic
Ljubljaua, Liugarjeva ulica 1.
letu izdajala tedensko poseben listič' za mlad« čevske sestanke.
Odbornik za organizacijo je v izčrpnem skrbno sestavljenem poročilu povedal, da ZFO danes zasega vse slovenske kraje z organi/«, cijo, v kateri je 392 fantovsflcih odsekov, ki so razdeljeni na +'5 okrožij, ta pa spet na štiri pod-zvoze. Zdaj bo troba to organizacijo še notranje poglobiti in učvrstili
Da h je, ki rodi telo
Duhovni vodja ZFO kanonik dr. Gregorij Žerjav je povedal, da je v preteklem letu duhovno vodstvo polkazulo članstvu lepoto cerkvenega leta in nujnost življenja s Cerkvijo. Verska vnema naših fantov je v zgledna. V preteklem letu so bili tudi trije tečaji za duhovnike; teh tečajev se je udeležilo več kot 160 duhovnikov. Na sporedu prihodnjega leta bo predvsem tema »O bistvu in lepoti katoliške Cerkve«. Velika važnost bo posvečena narodnostni in državljanski vzgoji. Na društvene praznike bodo kakor doslej siknpsaa sveta obhajila in svečane akademije. Fantje se morajo priučiti samozatajevanju, zato bosta v prihodnjem poslovnem letu prirejena brezalkoholni in breznikotinski teden. Za viteška dejanja bo vodstvo navajalo fante tudi s tem, da bo uvajalo zbirke za razne dobrodelne namene, pred« vsem zn pereče narodne potrebe
O glasilu »Kresu« je poročal prof. Jeseno-vec, ki je izjavil, dn bi bilo prav, Če bd se list razširil in poslal obvezno fantovsko glasilo,
V predsednikovem poročilu je dr. tiitto strnjeno orisal delo organizacije v preteklem poslovnem letu. Poudaril je, da so bili Uf-pehi preteklega leta več kot zadovoljivi, da je nujno potrebno tesno .sodelovanje odsekov, okrožij, podzvez i« zveze. Ma vedstvenete ^eiaju v Celju se je ubralo okrog 20 delavcev, ki so sestavili mnfrt za prihodnja tri leto. Dcčnro delo so opravili fantovski sestanki, duhovna vzgoja je bila odlična, prosvetno delo je obrodilo bogate sadove. ZFO je v preteklem letu vstopila v Narodni odbor Katoliške akcije ter v izseljenko zbornico, včlanjena pa je- tudi v Prosvetni zvezi. Poročilo je obravnavalo tudi vse prireditve, pri tem pa se je najobširoeje po-inudilo pri največji —.pri mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani — V bodočem letu J »o morala zvsza vso skrb posvetiti — zdaj ko je organizacija v širino izvedena skoraj do kraja — čim globlji in čira po-polnejši notranji učvrstitvi in ureditvi. Odbor in članstvo te morata tej nalogi posvetiti z vseini svojimi silami do kraja.
Pri volitvah je bil nato izvoljen domala stari odbor. Zanimivi predlogi in slučajnosti so zborovanje podaljšalu prav do ene ure popoldne. Polni volje za novo požrtvovalno delo so se nato ziborovalci razšli na svoje domove. Želimo, da bi Zveza fantovskih odsekov v prihodnjem letu spet žela toliko uspehov ko* jih je letos, da bi svoje delo še učvrstila, svoj program krepko izvajala slovensikemu narodu m naši državi v prid ter postopoma privzela ie-lesnovzgojni načrt, ki bi bil različen od načrtov drugih podobnih organizacij, prav nag, prav samostojen, slovenski Bog naj obilno bi a* goslovi vse njeno pridno delo!
Naši dneva terjajo v«like može in možne žene. Veličina in mož sta v dejavni, resnični slovenski narodni zavesti. Bodi torej zvest sin in dobra hčerka slovenske narodne družine! Veruj v našo slovensko bodočnosti
KAJ JE NOVEGA
osebne vesti
o Za novega prosvetnega inšpektorja v
ministrstvu prosvete v Belgradu je imenovati profesor Anton Sovre. Priznanemu učenjaku iskreno čestitamol
d Za ravnatelja realne gimnazije v Ptuja je imenovan inšpektor Franc Alič, ki je bil doslej nameščen v prosvetnem ministrstvu. Katoliškemu kulturnemu delavcu naše čestitke!
DOMAČE NOVICE
d Novo šolsko poslopje so blagoslovi!! v nedeljo 1&. oktobra na Rudniku pri Ljubljani d Bolnišnico v spomin kralja Aleksandra so otvorili 17. oktobra v Demir Kapijt,
d >= Slovencevoo zavarovanje za slučaj smrtne nezgode v znesku 10,000 din je te dni prejela Marica Sirec, vdova po Franju Sirec, mehaniku in trgovcu v Ptuju, ki se je 14. »epi. smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Zato, kdor more, postani stalni naročnik »Slovenca«!
Dr. Milan Stojadinovič, nosilec vsedržavne kandidatne liste JRZ
d Ker ni bilo pravega reda. Banska uprava je razrešila vojniško občinsko upravo m to župana dr, Mikuša, podžupana Lešnika K., ki je občinski sluga v Škof j i vasi, ter člana občinske uprave Kovača Jakoba. Odločba je sedaj postala pravomočna, zaradi česar je okrajno glavarstvo v Celju imenovalo novo občinsko upravo, in sicer Jurčaka Franca za župana, za člana uprave pa Poteko Štefana in Goriška Ivana. Naloge nove začasne uprave so, da napravi red na občini.
d Ljubljanska kreditna banka je dobila novega komisarja. Minister za trgovino in industrijo inž. Kabalin je podpisal odlok, s katerim razrešuje dolžnosti komisarje pri Ljubljanski kreditni banki dr, Frana Novaka. Za novega komisarja je postavil dr. Fischingerja, sodnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu.
d Delavsko zavetišče v Murski Soboti Pred letom je bil v Murski Soboti v novozgrajeni lepi stavbi Delavskega doma odprt »Delavski azil«, ki je v enem letu svojega obstanka pokazal, kako prepotrebna je bila
ta socialna ustanova za naše mesto in za vso Slovensko Krajino. Stotine sezonskih delavcev, ki prihajajo od vseh strani v naše mesto po podatke, ko odhajajo in ko prihajajo iz tujine, najdejo v delavskem zavetišču prijetno streho za prvo noč, da se odpečijejo po dolgi poti in velikem naporu in se potem osveženi in odpočiti vračajo na svoje domove. Prav posrečena je bila misel za ustanovitev le socialne ustanove, ki se lahko primerja z najbolj urejenimi in vzornimi delavskimi prenočišči v velikih mestih najnaprednejših držav. Za odškodnino 4 din dobi v njem pre-nočevalec čisto posteljo in perilo ter ima na razpolago še kopelj. V prvem letu je v delavskem zavetišču prenočilo 1247 oseb. S samimi prispevki za prenočnino bi seveda ne bili pokriti stroški za vzdrževanje zavetišča, ako ga ne bi mestna občina podprla z izdatnim zneskom.
d Zahtevo brivskih mojstrov. Te dni je bilo v Belgradu zborovanje brivskih mojstrov iz vse države. Obravnavali so vsa važna vprašanja tega stanu. Odklonjen je bil predlog, da bi se ta stan razdelil v brivce in frizerje. Pač pa je bilo sklenjeno zahtevati šol, da bi se naraščaj lahko bolj strokovno izobrazil. Prav tako so mojstri sklenili, naj bi se na britvice in »gilete« uvedla carina in trošarina, naj bi se olajšala socialna bremena in naj bi se uvedli 6 mesečni tečaji za mlade mojstre.
d Pozor pred trgovci s bleim blagom. Nedavno se je v okolici mesta Peč v Južni Srbiji pojavil neki elegantni gospod, ki je nabiral »nadzornice« za tobačne trgatve za mo«opoI-sko upravo. Obljubljal je lepo plačo, da mu je nasedlo več žensk. Kmalu potem je neznanec izginil, še preden so mu prišli na sled. Pač pa so ugotovili, da je ena izmed najetih »nadzornic« odpotovala po neznančevem naročilu v Skoplje, vendar pa tjakaj ni prispela, Oblasti so prepričane, da je bil neznanec kak trgovec z belim blagom, ki je lahkoverno dekle odpeljal v drugo smer.
d Za 15 mJ sveta 60.000 dinarjev! Mestna občina ljubljanska je uvedla razlastitveno postopanje preoti sodavičarju Moretu za odstop 15 m' vrta, ki je nujno potreben za tramvajsko zvezo med Masarykovo in Šmartinsko cesto. Lastnik vrta je zahteval za teh 15 m' prvotno 60.000 din, sedaj pa je znižal ceno na 10.000 dinarjev. Toda tudi to je za mestno občino še previsoka cena. Sodni cenilci bodo ocenili svet in po tej ceni ga bo mestna občina plačala.
d Nad 400 slovenskih obrtnikov se je odpeljalo te dni v Belgrad na prvo državno obrtno razstavo,
d Hvalevredne naloge so se lotili študentje v srbskem okraju v Timočki krajini. Ustanovili so svoje društvo, ki ima namen skrbeti za
K 2 tabletam« Ta savojfek zmore odslej vsakdo Prosimo napravite poizkus In prepričali se toosie ® naglem uilnko pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi ran.
VERAMON
Cevke SO in 20 tabletami. Ovitek s 2 tabletama
kupite ob veliki izbiri zimskega blaga — res dobro in poceni!
Ljubljana - Pred Škofijo 13,
S. br. 85.408 od 4. oktobra 1937,
povzdigo kulture in znanja med domačini. Štu« dentje so začeli organizirati predavanja o poljedelstvu in higieni, dalje uče ljudi pisati in brati in podobno. V svoje tečaje sprejemajo samo kmete, ki so stari že trideset let.
d Do 1904» slušateljev bo štelo letos ljub« Ijansko vseučilišče.
d Okrog 24.000 voiivcev šteje »Velika Ljubljana«,
d Pri zlati žili, bolečinah 7 križa, zastoj« krvotoka jeter in nezadostnem izločevanj« iz zolca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušen« »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobraj prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Ogl. rez. a br. *M7t/3S. d Rudarji za svoje pravice, Iz Skoplja po« ročajo; Med ravnateljstvom rudnika Alatin % Ruduži in v Orašju ter med tamkajšnjimi ni« darji, ki jih je kakih 800, je nastal velik spor, ki je grozil, da se spremeni v stavko. Spor J« nastal zaradi tega, ker rudniško ravnateljstvo! ni upoštevalo delovne pogodbe. Banska uprava; je takoj poslaja na kraj spora svojo komisij«, v kateri so bili: zastopnik inšpekcije delaij rudarskega glavarstva, delavske zbornice, in* dustrijske zbornice ter trije zastopniki Jugo« rasa. Ta komisija je 13. oktobra ves dan pra* iskovala razmere v rudniku ter se pogajala 8 ravnateljstvom. Vodstvo rudnika je takoj izja« vilo, da je pripravljeno ugoditi delavskim za« htevam, povišati delavske plače ter urediti druge delavske pogoje.
d Novo poslopje za realno gimnazijo bodo zgradili v Gospiču in bo veljala 9,000.000 dia» Zgradba bo imela prostora za 1000 dijakov te« bo imela 20 razredov.
d Železniška proga Črnomelj—Vrbovsk«^ V gradbenem oddelku prometnega ministr* stva je bila oni dan licitacija za I. del (7 km)' proge Črnomelj—Vrbovsko. Sprejeta je bila
Z redne seje ljubljanskega občinskega sveta
Ljubljanski občinski svet je imel 13. okt. zopet redno sejo. Zupan dr. Adlešič je podal obširno poročilo o občinskih zadevah. Ameriški Slovenci so poslali pismo, ki v njem izražajo željo, da bodo odslej nastopite boljše medsebojne zveze med slovenskimi izseljenci in materinsko državo ter Ljubljano — prestolnico Slovenije. — Zupani slovenskih mest so na sestanku sklenili, da se prosiava 20 letnice Jugoslavije slavi na dan 1. decembra na najbolj svečan in enoten način. Župan je imenoval za to proslavo poseben odbor.
Lepo napredujejo dela pri mrliški veži. Dovršen je bii tramvaj do pokopališča pri Sv. Križu in pričela se je obnavljati dolenjska tramvajska proga. L/etos bo dovršeno zavetišče v Trnovem, razpisana pa so tudi dela za delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom in v kratkem bodo razpisana dela za novo poslopje za meščansko šolo na Viču. Nadaljujejo se tudi regulacijska dela na ljubljanskem Gradu. Letos so bila dovršena velika cestna dela. Tlakovan je Novi trg, del Meteljkove ulice in Ulice ob Tabora. Razširjena je bila tudi Wolfova uiiea. — Mestna občina je naročila za reševalno postajo nov reševalni avto, ki je veljal 133.500 din. —
Na predlog odseka so bila ljubljanska lovišča, ki merijo skupno 6685 ha, razdeljena na tri lovišča, in sicer rta desni ter levi breg Ljubljanice ter na Ljubljansko polje. Vsako lovišče bo merilo okrog 2000 ha. Iz lovišča pa so izvzeti Rožnik, Tivolski vrh in Tivoli. —■ Pri ureditvi Ljubljanice je mestna občina prihranila od proračunskih zneskov 1,609.000 dinarjev. Odsek predlaga, naj se izvršijo s tem denarjem gradbena dela za novo stalno zatvornico na Ljubljanici pri Sv. Petru. Ta dela bi veljala po proračunu 1,858.000 din, možen pa je prihranek, tako da bi prvi znesek zadoščal. Če ne bi ostali činitelji pri ureditvi Ljubljanice hoteli prispevati, naj bi morebitni primanjkljaj pokrila mestna občina. — Sklenjeno je bilo, da se ustanovi fond za postavitev maiih stanovanj in za gradnjo trnovskega zavetišča. Ta zbirka bo predvsem vsebovaia prihranke socialnega urada. --Mesina občina namerava zgraditi več javnih stranišč v Ljubljani, teko pred kolodvorom s tramvajsko čakalnico, ob vhodu v Tivoliju in pred pokopališčem sv. Križa, Za stranišče in čakalnico pred kolodvorom je že odobrenih 125.000 din, ostanek pa bo občina krila iz raznih prihrankov.
ponudba gradbenega podjetja »Jelžingrad«, ki je znano in ugledno gradbeno podjetje v naši državi, in sicer za vsoto 21,161.000 din. Poleg ponudbe tega podjetja sta bili vloženi še dve ponudbi, in sicer gradbenih podjetij Beizič iz Zagreba in Veličkovič iz Beigrada. — Treba je, da se z deli takoj prične, ker bodo sicer nasprotniki sedanje vlade smatrali gornjo licitacijo za volivni manever.
70-letnico svoje organizacije proslavlja te dni tiskarsko delavstvo.
d.Letošnja trgatev. Pridelek je letos na splošno precej dober. Sladkobe je povprečno 18 stopinj, deloma tudi več. Sortno grozdje bodo pustili še en tedon na trsu, da dobi še nekaj sladkorja, ki ga utene biti letos pri sortnem moštu do 20 stopinj. Kisline je tokrat izredno malo, da bodo vina razmeroma sladka. Strokovnjaki pravijo, da i>o letošnji letnik bolj lahek, zato pa sladek. Sladkorja večinoma ne bo treba primešavati, kar bo stroške precej zmanjšalo. Kupci se že oglašajo, vendar ni še prave cene za mošt.
d Nespravice« odpust. Neka Kati je bila zaposlena v hotelski kuhinji kot služkinja; pomivala je posodo, čistila pribor, nmivaia pod, pometala hodnik pred kuhinjo in sploh opravljala podrejena dela. Hodnik je pa včasih pometel tudi hlapec, kakor je pač prilika nanesla. Ko je bil hlapec nekega dne drugje zaposlen, je šef naročil služkinji, naj hodnik pomete. Kati je vsa razburjena in ogorčena rekla šefu, da tega dela ne bo opravila, rekoč: »To je delo za hišnega hlapca!« Vendar ji je pa bilo takoj žal teh besedi; premislila se je ia je takoj še v šefovi prisotnosti hodnik lepo in v redu počistila. Kati je bila zaradi navedenih besedi odpuščena, nakar je e tožbo zahtevala odškodnino za 14 dnevno od povedno.dobo. Hotelir je bil obsojen v plačilo. Raz-logi: Čiščenje hodnika je spadalo v delokrog služkinje, ker ga je že poprej večkrat čistila; ker se je pa branila to delo izvršiti, je imel 4!
šef pravico jo takoj odpustiti; toda preden se je hoteiir posiužil te pravice, je Kati zaukazano ji delo izvršiila, tedaj ni v nikakšnem pogledu kršila svojih službenih dolžnosti, zato je bil odpust neupravičen ia ji pripada plača za nadaljaih 14 dni.
d Duhovne vaje na Msli Loki bodo za žene od 12.—16. novembra. Za dekleta od 26.—30. novembra in pred božičem od 17. do 21. decembra. Vzdrževalnina je 85 din. S tem je všteta tudi vožnja v Ljubljano in nazaj. Priglasite se takoj na naslov; »Dom Brezmadežne«, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale.
d Daljnosežna vladna odredba. V mnogih krajih naše države se je že pripetilo, da so nekateri iz političnega sovraštva porezali nasprotniku trte v vinogradu, drevje v sadovnjaku ali celo zažgali kozolec, gospodarska poslopja in hiše. Dasi so neredko na krivce s prstom kazali, jih oblast ni mogla izslediti in kaznovati. Takega pritiska država ni mogla trpeti. Zato je ministrski svet te dni sprejel to uredbo z zakonsko močjo,
po kateri občine odgovarjajo za škodo, na. stalo z uničevanjem tujega blaga, ropom in požigom iz političnih nagibov. V tej zadevi je izšel poseben pravilnik, po katerem bodo občine dolžne tistemu, ki je bil oškodovan iz političnega sovraštva, povrniti vso škodo, ako seveda krivca ne bodo izsledili, oziroma ako ga bodo občani prikrivati.
Vsem bralcem »Domoljuba« priporočamo našo domačo trgovino F. L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta, kjer kupite svoje oblačilne potrebščine vedno najbolje! Opozarjamo na njene oglase v »Domoljubu«!
d Ribe je lovil, a petelina ujel. Ono nedeljo se je iz Ljubljane pripeljal na Dolenjsko man ribič, upokojeni železničar, da bi v Temenici, ki je last Bukovca iz Velike Loke, lovil ribe. Mož je navdušeno metal trnek v vod©. Tu pa tam je tudi kaka riba hlastnila po vadicL Ko je ribič na vso moč potegnil trnek iz vode, je vadica zletela daleč nazaj in padla za ribičevim hrbtom na tla. Za ribičevim hrbtom pa se je pasla kurja družina v varstvu lepega petelina. Ko je petelinček videl, da je nekaj slastnega paulo pred njim na tla, je brž kavsnil ia trnek z vado pogoltnil. Ko je ribič dvignil svojo ribiško palico, je na njej obvisi;! nesrečni pelelin namesto ribe. Potelinu so polem odrezali glavo in ga pečenega pojedli,
d Zaprta m res premet Nova državna cesta 5/2 Labore—Kranj bo od 17. oktobra naprej zaradi poglaganja kock do nadaljnjega zaprta za ves promet z vozili.
d Pri zaprtja aH pa pri motstiah » prebavi ratemite zjutraj aa tešče kozarec naravna »Framt-Josf!« vode.
d Ne volkodlak ampak dve žabi. Volkodlak v vasi Kneževac pri Belgradu, ki že več kakor mesec dni straši poštene in nepoštene ljudi, se je nazadnje izckiril v čisto navadni dve žabi. Bujna bajka o volkodlaku se je razširila iz hiše kola rja Mihajla Čoševiča, ki je slišal v svoji hiši nekaj dni skrivnostno škre-betanje in hlastanje. Ljudje so noaico z bliske/vito naglico raznesli na vse konce in kraje in sproti dodajali zgodbi najbolj neverjetne razlage. Končaio so se občinski možje le opogumili in pregledali Čoševičevo hišo bolj natančno. Našli so pod posteljo dve navadni žabi, ki sta slučajno zašli v hišo ia nista našli poti is nje. Občina je izjavila, da so bile vse govorice plod razbolelih možganov nekaterih pijančkov ia strahopetcev.
d Z Grosuplja ali z Grosupljega, kako je bolj prav. To ime je res nesrečno. Po raz-sulu Avstrije so naše lepo krajevno ime »brihtni ljudje« prekrstili v Velike Uplje.
Delo namesto podpor
Na osnovi odloka ministrskega sveta je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o hitri pomoči pomanjkanje trpečim krajem. V ta namen se bodo namreč izplačevale siromašnim osebam, ki »o zmožne delati, podpore v obliki mezd za izvršeno delo. Ti bodo morali delati obče-koristna dela, za katera je smatrati po navodilu ministrstva predvsem gradbo, popravilo in preureditev drž. cest. Krediti se morejo trošifi le za mezde, največ 30 odstotkov pa se sme porabiti tudi za nabavo eksplozivov in diugih manjših materialnih potreb. Načrte za dela odobrava ban. Mezde določi okrajni načelnik, vendar ne sme presegati 2 din na uro.
Slično velja tudi za akordno delo. Dela manjšega obsega do 50.000 din odobri strokovni tehnični organ, ki ga odredi okrajni načelnik, dela večjega obsega pa ban. Od odobrenih kreditov more ministrstvo dati največ 5 odstotkov v obliki podpor onim, ki so dejansko dela nezmožni. Delavske mezde se izplačujejo vsakih 14 dni. Delavstvo je podvrženo le zavarovanju za primer nezgode, za katerega plačuje 2% mezde. Za nadzorstvo porabe denarja osnuje minister socialne politike in nar. zdravja posebno komisijo. Ta komisija potem pregleda račune okrajnih načelnikov ter sestavi končni obračun za odbor za nadzorstvo porabe posojila 4 milijard dinarjev.
Ta naziv se je nekaj časa Šopiril na železnici postaji. Ko je bil v »Slovencu« pojasnjen postanek imena Grosuplje, jo ta spaka potom vendar izginila z železniškega poslopja. Ker so Izginile Velike Uplje, pa sedaj prav pridno mrcvarimo ime Grosuplje. Poglejte razne žige in uradne dopise, pa se boste prijeli za glavo. Pozabili smo na pravilno sklanjatev, vsaj mlajši rod, dočim jo znajo očanci in mamice prav dobro, čeprav niso hodili v šolo. Mlajši rod pravi z Grosuplja, v Gro-suplju, kar je popolnoma napačno, starejši pa z Grosupljega, na Grosupljem itd., kar je popolnoma pravilno. To staliSče zavzemata tudi naša priznana jezikoslovca dr. Breznik in dr. Ramovš v svojem pravopisu. Vsi poklicani, usmilite se nas in ne mrcvariti lepega imena Grosuplje!
Švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1 d Letošnji pridelek jugoslovanskih sladkornih tovarn cenijo na 8500 vagonov. Pri povečani potrošnji sladkorja bi ta količina komaj zadostovala.
d Rdeča detelja, cvetoča kot spomladi, je zrastla te dni na posestvu Martina Bregarja iz Leš nad Savo.
d Tudi v Jugoslaviji žive Slovaki. V Pe-trovacu se je nedavno vršila velika na*odna svečanost Slovakov iz vse Jugoslavije. Vseh Slovakov je v Jugoslaviji okrog ,120.000, ki žive večinoma v Vojvodini in Sremu, Priselili so se tja med leti 1825 in i830. Po prevratu so se jugoslovanski Slovaki z navdušenjem izjavili za Jugoslavijo. Jugoslovanski Slovaki so vzorni državljani in žive v bratski slogi z Jugoslovani. V vseh vaseh in mestih delujejo slovaška prosvetna in pevska društva, čitalnica, poljedelska in obrtniška društva Itd. Največja slovaška občina v Jugoslaviji je Bač-Iti Petrovac, kjer biva 8000 Slovakov. Nad 5000 jih biva v banaški Kovačnici in okrog 8000 v sremsiki Stari Pazovi.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce 7aželjeno odprtje in 8 tem trajno polajšanjs. Zahtevajte povsod »Franz-Josetovo« vodo.
Beg. po min. &00. pol. tn nar. zde, 8 br. 14184, 25. V. S5.
d Cene sadja v minulem tednu. Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru sporoča: Cena jabolk je bila v preteklem tednu precej stalna ter je znašala 2.40 do 2.50 din.

Če ste danes še zdravi,
lahko jutri zbolite za gripo, »n-glno, itd. V takih primerih mislite
na Aspirin tablete in na „Bayarn» jev križ, ki jamči za pristnost
RIN
TABLETE 1 BAYER-jEVIM KRIŽEM.
OgU. ..j Bai 1. bi. 431 »4 10. I. lili
Prvi člani slovenske akademije
Z ukazom kraljevskih namestnikov so bili na predlog prosvetnega ministra postavljeni v Akademiji znanosti tn umetnosti v Ljubljani za prve redne člane sledeči gospodje:
v filoesofsko-zgodovlu, oddelku dr. Aleš Ušenič n i k, redili profesor bogoslov, fakultete v p. j
redni profesorji filozofske fakultete v Ljubljani: dr. R a j k o Nahtigal, dr. Fr. Kidrič, dr, Milko Kos, dr. Franc R a m o v ž.
v pravnem oddelku: dr. L e o n i d Pita m t c, poslanik v p. ter redni profesorji pravne fakultete v Ljubljani: dr. Metod
Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Po-1 e c Janko, d r. K u š e j Rado.
V matematično - prirodoslovnem oddelku: dr. R a h a r d Zupančič, redni prof. teli. fakultete v Ljubljani, dr. Plemelj Josip, prof. fil. fakultete v Ljubljani, dr. H a d ž i J o v a n , redni profesor filozofske fakulteta v Ljubljani j
v umetniškem oddelku: Oton Župan« £ i č , pesnik v Ljubljani, Matija Jama, slikar, Franc Finžgar, pisatelj, arhitekt Jože Plečnik, redni prof. tehnične fakultete in Jakopič Rihard, slikar v Ljubljani,
Veliko sadja je šlo tudi v industrijske namene v Banat in Bačko. Izvoz sadja v Nemčijo, posebno na Dunaj je malo zaostal, ker se je precej sadja usmerilo iz vseh krajev na Dunaj. Povpraševanje, po sadju je šc vedno veliko. Kakor vse kaže, bo v Slovenskih goricah kmalu zmanjkalo sadj^, sposobnega za izvoz, po-
Dobrodelnost ie najlepši spomin za umrlimi
Lepa in pravična je misel, da se spominjamo svojih rajnih in počastimo njihov spomin s tem, da jim grobove okrasimo s cvetjem. Vendar pa se zdi, da je v nebo vpijoč greh tisto tekmovanje med ljudmi, ki prvenstveno nima namena častiti spomin svojih rajnih, temveč bahati se pred svetom povsod, tudi po grobovih. Na ta način se spomin umrlih ne časti, temveč prej žali. Neverjetno je, koliko denarja se po nepotrebnem zapravi na ta način.
Zato namerava mestna občina ljubljanska za Vse svete prodajati preproste vence, ki so jih izdelali mestni reveži in bodo okrašeni g trakovi v mestnih barvah, ter sveče, ki bodo prav tako izdelane v mestnih barvah. Venci bodo po 20 in 100 dinarjev, svečke pa
po 5 dinarjev. Vrednost teh vencev in svečk bo seveda mnogo manjša, a čisti dobiček bo šel za dobrodelne namene. Z e pred 100 leti je bila v Ljubljani navada, da so Ljubljančani v dobrodelne namene ob raznih slavnostnih prilikah kupovali razne listke in podobice. Tako so delali mnogo let, a pozneje opustili. Mestna občina sicer s tem ne mara delati nobene konkurence raznim izdelovalcem vencev in svečk, ker bodo ljudje tudi pri njih še naprej kupovali. Vendar pa naj bi se tisti, ki mislijo svoje grobove bogato okrasiti, poleg raznih umetnih in dragocenih vencev, spomnili ob tej priliki tudi revežev in kupili v ta namen nekaj vencev in svečk mestne občine, ki bi ji bilo s tem zelo pomagano pri skrbi za mestne reveže.
sebno zimskih vrst možanckarja in bobovca. Ti dve sorti sta čisti, samo zelo drobni zaradi velike poletne suše. Računa se, da bo komaj 30 odstotkov bobovca i« mošanckarja sposobnega za zvez v Nemčijo, ker uredba predpisuje najmanjšo velikost 5 cm za izvoz sadja. Kmetovalci so že precej razprodali od jesenske zaloge ter se že čuti potreba po blagu, ki je takoj sposobno za kemzum. — Grozdje je v kakovosti letos zaradi lepih dni precej pridobilo na sladkorju ter dosegajo mošti iz boljših leg pri muškatnem silvancu 20 do 22 odstotkov sladkorja. Upati je, da bo kakovost letošnjih vin veliko boljša, kot je bila lansko leto. Ker so začele nekatere vrste, kot n. pr. muškat-nl silvanec zelo gniti, so vinogradniki pričeli s splošno trgatvijo. Cena grozdju je malo poskočila ter se prodaja na trgu kilogram od 4 din naprej.
d Pri Kčkanju koruze. Pet kilogramov kuhane koruze in pet litrov žganja se je lotil za stavo neki Gvula Fehervary iz Stare Kani že. Kmetje so ličkali koruzo in se šalili zaradi njegove požrešnosti, ki je bila v kraju zelo znana. Nazadnje so šli stavit: za nekaj kovačev so se zmenili, da bo pojedel pet kilogramov kuhane koruze in pet litrov žganja. Fehervary se je vsega tega res lotil ter jedel in pil. Proti koncu pa teh zalogajev ni več prenesel, ker se je nezavesten zgrudil na tla. Ko
ao ljudje videli, da gre zares, so poklicali zdravnika, ki mu je izpraznil želodec, Z velikimi napori se jim je posrečilo, da so ga spravili spet k zavesti. Po tej hudi preizkušnji je mož dejal, da se take stave ne bo nikoli več podstopil.
d Klobase iz oslovskega mesa je hotel delati neki osiješki mesar, po imenu Srečen Ma-šič. Pred nekaj dnevi je kmetu Tomu Miodra-goviču izginila iz hleva oslica. Vsi sledovi so kazali, da jo je ukradel tamkajšnji mesar Ma-šič. Res so naredili pri njem preiskavo in našli v mesnici v kotu oslovsko glavo. Takoj so si bili na jasnem. Ko so pozneje odkrili še druge dele oslice, namreč na drobne koščke sesekano meso, pripravljeno za klobase ter prsni koš, so mesarja zaprli, Cim se je po mestu raznesla vest, da je hotel brezvesten mesar namesto prašičjega mesa stlačiti v klobase oslovsko meso, so meščani takoj postali nezaupni in nočejo pri nobenem mesarju več kupovati mesenih klobas. Po nedolžnem prizadeti mesarji pa zahtevajo za zločinca težko kazen.
d Krasnega jazbeca je ujel v past posestnik in lovec MaroJt Anton iz Podgore,
CVKEK
pravi dolenjski dobite v
Centralni slsarnl v Ljubljani.
d Jugoslovanski muslimani se pridružujejo trpljenju palestinskih. Na vsearabskem zboru v Kairu je jugoslovanske muslimane zastopal Hadžimalič iz Sarajeva, ki je v razpravi o Palestini dejal: »Nam je znano, kaj so Arabcem v času svetovne vojne obljubljali in glejte — kako jim vračajo njihove velike usluge. Danes tistim, ki se širok wus ti jo z demokracijo pred vsem svetom in v njegovo sramoto v Palestini pobijajo goloroke otroke, žene in može, podirajo domove in jim uničujejo imetje. Gospodje in bratje! Mi jugoslovanski muslimani, ki smo prišli na ta zbor, sočustvujemo z vami. Naša srrca se stiskajo od bolečine nad ravnanjem ljudi, ki so na odgovornih mestih ene izmed največjih zapadlih demokracij. Obsojamo to ravnanje in se pridružujemo trpljenju palestinskih mu-slimanorv.c
IZ domače politike
p Se Madžarska naj da svojim narodnim manjšinam, kar jim gre. Ob najnovejših dogodkih, ki so postavili na dnevni red položaj in pravice narodnih manjšin, se omenjajo narodne manjšiue, ki žive na Madžarskem. Po madžarskem popisu iz leta 1920. je na Madžarskem živelo 36.864 Hrvatov, 23.288 Bunjevcev, 17.132 Srbov in 6087 Slovencev. Popis iz leta 1930 pa pozna samo še 27.083 Hrvatov, 20.564 Bunjevcev in 7031 Srbov. V dvajsetih letih se je torej to število zmanjšalo za 27.415. Zanimivo je, da madžarska statistika navaja Hrvate kot poseben narod, Bu-njevce pa spet poseben narod, čeprav so Bu-njevci Hrvati.
Društva, ki žele igro »Buttalci«, naj pišejo ca naslov: Kušar Tone, Lju/bijama, Gospodarska zveza, Tyrševa cesta 29-1.
Ali si se že prepričal, če u vpisan t volilni imenik ali ne? Samo nekaj dni je Se las *a vpis!
6'
Z jasnim čelom v volilni boj
Na zborovanju v Novem mestu so volivci soglasno potrdili dr. Frana Kulovca kandidatom za poslanca, novomeškega odvetnika dr. Vebleta pa za njegovega namestnika. Ob taj priliki je dr. Kulovec povedal tudi sledeče:
Mi od bivše SI.S in vsi oni, ki so z nami vstopili v novo politično organizacijo JKZ, stopamo z jasnim čelom v volivni boj. Naš nekdanji program velja še danes v vsej celoti. Mi nismo ničesar zatajili, nismo nič dodali.
Bili smo državotvorni, ko smo bili zbrani v SLS, in smo državotvorni danes kot sestavni del JRZ. Hočemo dobro urejeno državo, ki je naša skupna domovina. Hočemo državo, ki bo urejena, preurejena na temeljih popolno samouprave, ali če hočete, avtonomije, besede, ki se je nekateri tako boje v svojem nerazu-
mevanju. To je naš cilj, za katerim hočem iti. To je naš cilj, ki ga hočemo doseči.
Proti nam so zbirajo vsi izkoreninjenj ki so brez vesel, brez krmila od »Jutrovih centralistov, preko samoslovenskih samostoi' nežev, slovenskih Hrvatov do komunistov p ter Zivkovič, dr. Kramer itd., ljudje, kj g6" nas preganjali, češ da smo protidržavni sena! ratisti, ki so dr. Mačka postavili preti državno sodišče za zaščito države iz hlinjerie skrbi za državo, zdaj pred Mačka poklekajo in ga pm, sijo za sprejem.
Mi se ne bojimo nikogar. — Mi se ne bojimo za svojo stvar. Potrudili se bomo da bo naša zmaga popolna, V boj gremo z\g0 doslednostjo in neizprosnostjo. I/etošnje vo, litve morajo biti popolno povračilo /.a 1.1920,
p V »Kočevskem Slovencu« čitamo: Slovaški narod je dobil svojo avtonomijo v okviru češko-slovaške federativne republike. V Bratislavi so Slovaki že ustanovili svojo vlado. Mesta so v zastavah! Vse ljudstvo radostno pozdravlja samoupravno svobodo. Bog daj, da bi tudi naše centraliste srečala — pameti
p Razpis volitev je poživil politično življenje v državi. Voditelji združene opozicije imajo številne sestanke. Tudi JRZ je zelo pridno na delu, saj si je svesta svoje moči in —zmage.
p Na posredovanje mariborskega mestnega fupana dr, Jtivana je finančni minister odobril najetje dvamilijomskega posojila za plinarno. Prav tako je finančni minister potrdil licitacijo za novo carinarnico.
n Pod avtomobilom. Na križišču ceste proti Bežigradu in Lubečni v celjski okolici blizu Majdičevega m,lina, se je zgodila avtomobilska nesreča. Na križišču je dohitel tovorni avtomobil opekarne Sodin 12 letnega fantka Jurčaka Avguština. Fant je hotel zaviti na križišču po cesti proti Lubečni, v tem hipu pa ga je podrl tovorni avtomobil. '
n «Ne boj, to je mesarsko klanje.« Trideset ranjenih je bilo v hudi bitki med vasema Dužice in Brdjani v okolici Sarajeva. Obe vasi sta se stalno prepirali zaradi spornega gozda. Vsi so ai ga prisvajali ter ga čuvali, da ne bi nasprotniki prišli v gozd sekat drv. Kljub tema pa so se Dužicčani odpravili na delo. Komaj so začeli sekati, pa so prihiteli vaščani iz Brdjana in zagnali krik in vik. Oboji so bili oboroženi s puškami, samokresi, noži, sekirami in vilami. Vnela se je prava bitka. Konec vseb koncev spor okrog gozda ni bil rešen, pač pa je obležalo težko ranjenih 13 ljudi, lažje pa 17, Vse so prepeljali v bolnišnico, ostale »bojev« nike«, po številu 20, pa so prijeli in zaprli orožniki.
n 29 dni že spL V vasi Novakovič, občina Budjak pri Banja Luki je nastopila nekaka spalna bolezen, kar je vso okolico močno vznemirilo. Tamkajšnji kmet Jože Paštrc ima 5 let starega sinčka Marka, ki je pred mesecem dni zaspal in sedaj spi že celih 29 dni, ne da bi se bil medtem prebudil. Fantek je pred 29. dnevi, kakor navadno, čisto mirno in lepo šel spat ter je hitro zaspal. Toda drugo jutro ga starši nikakor niso več mogli prebuditi. Starši so čakali deset dni, da bi se fantek sam od sebe prebudil iu so ga vmes seveda tudi samo tresli in dramiii, pa vse ni nič pomagalo.
V Palestini divjajo že dalje časa hudi boji med Judi in Arabci. Angleži jih seveda, mirij*
d 'Vrši se pogreb 56 Arabcev, ki so jih Angleži r spopadih v Jeruzalemu,
Cez 10 dni so nato poklicali zdravnike, ki so se za dečka močno zavzeli, pa ga vendarle niso mogli prebuditi. Deček kar naprej spi. p o naročilu zdravnikov so dečka začeli umetno hraniti z mlekom. Zanimivo je, da se medtem dečko ni prav nič spremenil ter je prav tak, kakršen je bil tisti večer, ko je šel spat.
n Dva požara. V Malem vrhu pri Sv. Ani je uničil požar gospodarsko poslopje posest-nice Marije Fras. — Ognjeni zublji so uničili gospodarsko poslopje trgovca in posestnika Antona Golenka pri Sv. Miklavžu pri Mariboru.
n Razne nezgode. ■— ¥ vasi Zadrgi pri Krizah je avto podrl 42 letnega posestnika Jožeta Zupana. Zupan je dobil resne poškodbe po vsem telesu. — V Podkrajih pri Sodražici j a voz podrl 57 letnega kočarja Andreja Gre-goriča in ga močno poškodoval. — Posestnica Medvešek iz St. Jurja pod Kumom je šla neke popoldne s svojim sinom in hčerjo v hosto posekat nekaj smrek. Pri podiranju je drevo mater tako nesrečno pritisnilo, da je ženska dobila hude notranje poškodbe. — Drevo je podrlo 27 letnega Jožefa Mavserja, delavca iz Javorniškega rovta pri Koroški Beli ter mu zlomilo nego. — Na Jesenicah je podrl avto 40 letnega delavca Ignaca Kristana in ga smrt-nonevarno poškodoval.
n Pred sodiščem jo zblaznel. Vojislav Litričin, ki je bil vlomil v blagajno okrožnega urada v Belgradu ter bi bil moral v ponedeljek bili sojen pred belgrajskimi sodniki. Mož, ki je bil že večkrat zaprt zaradi tatvin in vlomov, se je tokrat tako ustrašil sodnikov, da je zblaznel. Oddati so ga morali v norišnico in je obravnava zoper njega bila prekinjena.
n Par lovskih smrtnih nesreč. Iz Banja-luke poročajo, da je tamkaj na lovu nenadno umrl neki lovec, ki ga je od razburjenja zadela srčna kap, ko je nameril na srno. Na lov je namreč Slo več lovcev iz Banjaluke. Meu njimi je bil tudi posestnik Rajič Alagič Neslič iz Kotor Varoša. Ko so prišli lovci na svoja mesta in so gonjači izpustili svoje pse, se je lov začel in trajal do mraka. Vsi so prišli, le Alagiča ni bilo. Ko se je zmračilo, so ga šli iskat v gozd. Našli so ga mrtvega na njegovem stojišču. Sedel je na svojem mestu s puško v roki, pripravljen za strel. Sodijo, da ga je zadela kap od razburjenja, ko jc pomeril na bližajočo se srnjad. — Na posestvu občine Požarevae je bil lov, ki se ga j« udeležil tudi zidar Dragoljub Frank iz Požarevca. Ko so lovci zasedli svoja mesta in se je začela gonja, je lovec Hristofor takoj streljal na zajca, ki je tekel mimo njega, a
Tudi delavec \e vreden rednega dopusta
V mestu Celju, ki je zelo važen industrijski center naše ožje domovine, obstojata dve podjetji, ki imata kaj slabe pojme o po zakonu upravičeni zahtevi delavstvu za letni dopust. V teh dveh podjetjih delajo delavci, pa tudi delavke, slednje so v pretežni večini. Večkrat se zgodi, da zaprosijo dalavci za to, kar jim po zakonu gre, a podjetje no mara o tem nič slišati. Nasprotno, delavcu, ki prihaja s tako upravičeno soeialno zahtevo, podjetje naravnost grozi z odpustom iz službe. >Saj lahko greste, pa za vselej Ic, so stalni odgovori na take prošnje. To se je dogajalo lansko leto, to se pa dogaja tudi letos, vkljub temu, da v tej sezoni ni toliko dela in naročil. Mnenja smo, da je delavstvo upravi-
čeno, da zahteva svoje pravice, ki mu tudi po zakonu gredo.
Pa se znajdejo tudi podjetja, ki. nočejo poznati onega zakona, ki določa za nadurno delo tudi 50% poviSek. Ko hodi človek takole v poznih večernih urah po celjskih ulicah in se malo ozre po trgovskih lokalih, lahko opazi, da delajo tam vajenci in celo pomočniki do 11 v noč, no da bi za to — v največ primerih — bili plačani, kot to določa zakon. Podjetniki, dajte delavcu, kar je njegovega, dajte mu to, kar določa zakon! Upoštevajte, da delavec ni stroj, ki ga lahko izkoriščate, potem pa izrabljenega vržete med staro šaro, upoštevajte, da ima delavec isto pravico do življenja, kot vi sami!
je bil prepričan, da strelja Frank za zajcem. Zato je stopil tjakaj, da bi videl plen. Pa je našel Franca hudo ranjenega na tleh. Frank je namreč z napeto puško čakal divjadi ter se naslonil na puškino cev. Kdo ve, kako se je puška sprožila, in oba strela sta šla v Franka, ki je kmalu nato umrl. — Prav na
lišla fa
Družinska Praiik
ii leto 1939
z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku.
Dobiva se za ceno Din 5>— (po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Slovenije. Preprodajalci velik popust.
»Družinska Pratika« naj najde pot t vsako hišo i
istem stojišču je pred nekaj dnevi od svoje puške bil zadet lovec Boško Mladinovič, kmet iz Cirikovca.
ga je zgrešil; Takoj" nato sta na drugem sto- j n Ker je počila guma na koles«. Pri jišču padla dva zaporedna strela. Hristofor I Sremskih Karloveih se je 12. oktobra a svoj.m
Velika tihotapska storija v Italiji
V zvezi z aretacijo markize Jolette Godi <51 Godi, ki je hotela vtihotapiti v Francijo 1,000.000 lir in večji znesek tujega denarja, jo policija ugotovila, da je obstojala v Rimu velika tihotapska tolpa /. odlično organizacijo. Na čelu te tolpe sta bila grof in grofica Orai tor bančnik Sacerdotti. Na temelju prvega izida preiskave je policija zaprla v Rimu poleg grofa Orsija ge bančnika Sacerdottija in Sest drugih oseb. Grofica Orsi »e trenutno nahaja v Franciji tn je italijanska oblast zahtevala njeno izročitev. Po ugotovitvah italijanske policije je ta toTpa tihotapila v ino-
zemstvo poleg denarja tudi drago kamenje. Tihotapci imajo mnogo sotrudnikov po raznih večjih italijanskih mestih. Policija je zaprla tudi nekaj oseb v Turinu. Tihotapski dogodek je vzbudil v vsej Italiji veliko pozornost in italijanski listi v dolgih poročilih objavljajo aretacijo grofa Orsija. Ista tolpa je že za časa abesinske vojske prav tako tihotapila denar, zlato in tujo papirje. Zaprti so obtoženi, da so imeli tesno rvezo r sovražniki Italije in so svoje tihotapsko posle izvrševali v znamenju protifašističnega delovanja.
avtomobilom smrtno ponesrečil 36 let stari subotiški, industriaiee Josip Habn, ki se je vozil v Belgrad. Tik pred Kar!ovci je na avtomobilu počila gnana prvega kolesa. Šofer se je zmedel ter je hotel naglo ustaviti vozilo. Ker je prehitro zavrl, se je avto prevrnil. Habn je hotel skočiti iz avtomobila, je pa spodrsnil, nakar ga je avto »mečkal.
n Skrij lovsko puško pred otroki! >Ti bodi medved, jaz bom pa strelja!!« Tako sta se igrala 9-letai Janko Jukič in Milan Gar-5ič, ki je malo mlajši, v vasi Gerlovec pri Karlovcu. Janko je vzel očetovo lovsko puško ter šel nad medveda. Mali Milan je bil navdušen medved ter se je po vseh štirih plazil proti lovcu ter gTozansko godei. Malega >lov-ca« je pogled na >medveda« tako vznemiril, da je dvignil, kolikor je mogel, lovsko puško ter sprožil. K sreči mi posebno dobro meril, zato je malega Milana le obstrelil, Milan je vendarle hudo poškodovan ter je njegovo življenje v nevarnosti. Ko bi bil Janko boljo meril, bi ga bil ubil,
n S hitrostjo 100 km zadel v drog in se ni ubil. To je bii avto dunajskega barona Gautscha. V avtomobilu so se z baronom vred vozili še trije Hrvaije, in sicer gdč. Marija Iverec iz Zagreba, zasebni uradnik Franc Gergl iz Zagreba in dubrovničati Lazar Krstič. Krokali so na Lapadu ter se zjutraj Vračali v Dubrovnik. Krstič in Gergl sta hudo poškodovana ter so ju prepeljali v bolnišnico, Gautsch in Iverčeva pa sta bila lažje poškodovana ter so ju prepeljali v hotel Irnperial, kjer stanujeta.
novi grobovi
n A dneva ne pove nobena »Prafka«.. < V Ljutomeru je umrl veletrgovec Kram?, Aloj« zij. — V Krškem je preminula Šivilja Marija Kodrič. — Na Jesenicah so pokopali trgovca; Ignacija Morica. — V Retečah je zapustil ts£ svet posestnik Anton Jenko. — V Idriji j«i odšla h Gospodu po večno plačilo 80 letnat Frančiška Pivk, mati ljubljanskega katehet« g, Janeza Pivka. — V Kranju je Bogu vdan<* umrla vdova orožniškegt, straimojstva Marij«; Janša roj. Perne. — V Mariboru je preminul« zasebnica Jerica Soršak. Pokopali so jo % Ljubljani — Na Viču t Ljubljani so djali Vi grob strojnika Valentina Kikeljna. — V Ljub« Ijani so zapustili solzno dolino: Antonija Petrove iS roj. Tomšič, član opernega zbora BekS Zorko m profesor Josip Marti. — Naj poči" vajo v mirul
Na Daljnem vzhodu so Japonci udrii na Kitajsko tudi z južne obale navzgor. To je anamenje, da se Angležev in Francozov ne boje več. Do sedaj so se nanje ozirali, toda po monakovski konferenci vedo, da ni treba več. Napad z juga pa bo imel za posledico tudi to, da se bo kitajska armada mnogo težje branila, ker ji bo presekana edina dovozna pot z morja.
Pri opazovanju svetovnopolitičnih dogodkov dobivamo vtis, kakor da bi se trije zavezniki Nemčija, Italija in Japonska drug za drugim igračkali z Anglijo. Ko eden neha s pritiskom na njo, začenja drugi, in ko je ta odnehal, začenja tretji. Sedaj je samo še vprašanje, kdaj bodo sprožili zahtevo po nekdanjih nemških kolonijah.
Mladi kitajski častniki pred odhodom na bojišče
Balon »Poljska zvezda«, s katerim so se mislili Poljaki dvigniti v stratosfero, je nedavno tgc rel. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili.
vrnili iz Španije. — Pri svojem zadnjem obisku v Gorici je načelnik vlade Mussolini naklonil novozgrajeni cerkvi presv. Srca Jezusovega 150 tisoč lir. — Od začetka državljanske vojne v Španiji do 10, oktobra t. 1. so podatki o izgubah italijanskih prostovoljcev naslednji! mrtvih častnikov 227, ranjenih častnikov 697, mrtvih legionarjev 2430, ranjenih legionarjev 8161, ujetih častnikov 3, ujetih legionarjev 351, zaradi bolezni umrlih legionarjev 278. Med ranjenimi je 2000 stalno nesposobnih pohabljencev in invalidov. Skupne izgub"
Iznašajo 12,147. — Dva ribiška motorna čolna »ta te dni v Trstu odplula na ribji lov. Ker 1« bilo vreme ugodno, sta si obetala bogato
JFIL J^L. Cjt JL? JE JD^
SVETU
Nova Češkoslovaška
V preteklem tednu so bile dokončno do-točene meje med Nemčijo in češkim delom CeSko-slovaške države. Berlinska mednarodna komisija je sklenila, da namreč plebiscita nikjer več ne bo in da so meje, do katerih so nemške čete zasedle Češko do 10. oktobra, dokončne meje med obema državama. Češkoslovaška država je odstopila skoraj petino svojega ozemlja in skoraj 4 milijone prebivalcev.
Borba za slovaški del nove &1. države j pa še ni končana. Ves pretekli teden so bila v Komarnu zelo huda pogajanja med madžarskimi in slovaškimi zastopniki. Uspeha niso prinesla nobenega. V četrtek so jih Madžari razbili. Madžari so namreč zahtevali odstop skoraj ene tretjine Slovaške ter vso Podkar-petsko Rusijo, v ostalem ozemlju pa so za-
htevali plebiscit. Slovaki so to odklonili, pač pa so ponudili ono ozemlje, kjer res Madžari prebivajo strnjeno. Madžari so nato pogajanja razbili ter takoj mobilizirali pet letnikov, da bi pri Slovakih povzročili strah. Tudi češkoslovaška vojska je v pripravljenosti.
Tudi na znotraj se Češkoslovaška preure-juje, Najprej so Slovaki dobili samoupravo in so si imenovali lastno vlado, ki ji predseduje dr. Tiso. Pretekli teden so isto storili tudi Rusini, kjer je ministrski predsednik samoupravne vlade dr. Brody. Na znotraj se bo torej Češkoslovaška spremenila iz centralistično urejene države v zvezno državo s tremi samoupravnimi edinkami: češko, slovaško in rusinsko, ki bodo imele skupno samo zunanjo politiko, armado in denarstvo.
Bojev v Palestini n&ce hiši konec
Ni ga dneva, da bi ne prišlo na več kra-jfih v Palestini do krvavih in deloma zelo resnih spopadov. V Nablusu eo se spoprijeli Arabci z britanskimi četami. Štirje Arabci so padli. V mestu je proglašena prepoved zbiranja na ulicah. V vasi Balajo, južnozapadno od Jeruzalema, je prišlo prav tako do borbe med Arabci in britanskimi četami. V teh bojih so sodelovala tudi letala in tanki. Arabci beležijo več izgub, na angleški strani pa je padel en vojak, eden pa je bil ranjen. Nad Jeruzalemom so pozno ponoči letela letala zaradi spopadov v južnozapadnem delu mesta. Do spopadov je prišlo tudi na cesti Haifa--Tel—Aviv ter Haiva—Balbus. V galilejski po-
krajini so Arabci uničili vse telefonske naprave in prerezali žice električnega voda.
Kazenski podvig angleških oblasti proti arabskim vasem se nadaljuje. Tako so v vasi Midanu severno od Gaze z minami pognali v zrak 25 hiš, a v severni Palestini so izrekli nad več vasmi skupnostno kazen. Poleg tega morajo te vasi plačevati stroške za ojačenje policijskih oddelkov. V Nazaretu, Tiberiji, Dilinu, Tulkaremu, Jaffi, v starem delu mesta Jeruzalem, Betlehemu in Gazi je prepovedano odhajati iz hiš vsemu prebivalstvu. Poleg tega so neko noč zaprli za promet vse ceste v pokrajini železniške proge Haifa—Kantara ter dohode k letališču v Lidi.
katoliška CEBKBV
t Blagoslov sv. očeta novi ČeškoslovaSu Sv. oče Pij XI. je te dni sprejel češkosloVaa ga -poslanika v Vatikanu. V razgovoru je udaril, da ie češkoslovaška država doprineT veliko žrtev za človeštvo in mir. V tej zvezi • poglavar Cerkve omenil zadnji govor predse!! nika praške vlade generala Syrove^sa v l * terem jc izjavil, da je Češkoslovaška na žr!^ pripravljena. Sv. oče jc nato poslal novi il
škoslovaški državi svoj blagoslov. _ S
kliučitvijo Avstrije in Sudetov se je števila"' razmerje med protestanti in katoličani v Nemčiji močno izpremenilo. Prej je bilo v Nemčiji 42 milijonov protestantov in 21 milijonov ka« toličanov, sedaj pa je 43 milijonov protesisn, tov in 31 do 32 milijonov katoličanov,
ITALIJA
s lz bratske pokrajine. Na goriškem gr&. du »o odkrili podzemeljski hodnik, ki pelje zapadne strani proti vzohdnemu obzidju. Vse. kan je v živo skalo, na kateri stoji staroslavni grad, in jc okrog 600 m dolg. V bližini izhodi je tako zvana »Kraljeva opazovalnica , ker je s tega mesta italijanski kralj opazoval boje ob Gorici. — Italijanski kralj odpotuje 20. okto-bra v Napoli, kjer ae bo udeležil sprejema ita« lijasskih prostovoljcev, ki se bodo ta daa
tev. Na višini svetilnika, oddaljena približno 4 milje od barkovljanskega pristanišča, sta •vrgla mreže. Nepričakovano mreže z&stanejo, uloviti so morali izredno težko ribo. In res! JCo začnejo ribiči mreže počasi in previdno dvigati, vidijo, da je »riba« — tri kvintale težka avstrijska mina, ki jo je gotovo vodni tok ranesel v sredino tržaškega pristana. Ker je bil nevarni vojni «stroj« še nerazstreljen, so ribiči o svojem posrečenem »lovu« takoj obvestili pristaniško poveljstvo, ki je potem spravilo svojevrstno »ribo« na varno. — Od 28 'držav, ki so se udeležile svetovne vojne, ima »amo Italija že živega vladarja. Vsi drugi so jjmrli ali pa so bili odstavljeni.
češkoslovaška
..........................................HiuaaiiaiaiiiiiBiuiiaiiinMouu.MiauMHunaiaimBiailllii
s Nova vlada. Češkoslovaška vlada v Pragi je te dni potrdila sestavo avtonomne podkarpatske vlade, za katero so se sporazumele ruske stranke na sestanku 8. oktobra v Užhorodu. V vladi so zastopniki vseh podkarpatskih strank, in sicer štirje ministri ter dva tajnika. Predsednik vlade je Andrej Brody, ministra Bačinsky, Revay, Fenčik, tajnika pa Vološin in Pješčak. Ker so s tem v osrednjo vlado prišli tudi slovaški in ruski ministri, je osrednja češkoslovaška vlada sestavljena zdaj takole: ministrski predsednik in minister za državno obrambo general Syrovy; zunanji minister dr. Chvalkovsky; notranji minister dr. Jan Cerny; finančni minister dr. Jo-»ef KaUus; pravosodni minister dr. Vladimir Fajnor; minister za trgovino in industrijo Jind-fth Kar vas; železniški in poštni minister general Vladimir Gajdoš; minister za javna dela general Karel Husarek; poljedelski minister Ladislav Feierabend; zdravstveni minister dr. Peter Zenkl; prosvetni minister dr. Stanislav Bukovski; propagandni minister inž. Hugo Va-vrečka; minister za Slovaško in predsednik avtonomne slovaške vlade dr. Jožef Tiso; ini-
t i m b a r s k i :
Razdejanje
(Povest iz domačega življenja.)
»Kaj bo počela s hlapcem?« je namrščil čelo.
»Hlapec je res hlapec, pa ima neki lepo premoženje.« —■ Rebtarica ji je zaupala, kar bi ji prav za prav ne bila smela, da je Nande podedoval po stricu precej denarja. Hrani ga v pločevinasti škatli, kakršne imajo trgovci za bonbone, ter je zašita v močno platneno vrečo.
»Ali pa vb, da je notri res denar?« je bil radoveden. »Starega človeka je lahko premotiti.«
»Videla ga 6icer ni, marveč le naletela, ko je kazal zašitek hčeri. Od nje je potem izvedela samo toliko, da je tisto, kar je v škatli več vredno, kakor Rehiarjeva koča ...«
»Beži no, beži!« — Janez se je pričel smejati. »To ti je navihanec, ta Nande!«
»Pa molči, naj bo žo kakor hoče!« je zabičila možu. »Verjetno je, da je njegova dediščina le »anka za Albino ...«
»Kaj pa drugega,« se je strinjal z ženo. »Kadar se je naveliča, bo izginila tudi tista škatla. Sehtarica naj bi ga zapodila.«:
»Janez, kaj pa misliš! Rajši bi storila ne vem kaj kot bi rekla svojemu bodočemu zetu eno samo lal besedo. Poroka bo najbrž še to zimo ...«
Jamnik je zmignil.z rameni. Še to ji je hotel povedati, da Nande ni po njegovem okusu. »Le poglej ga, kako je potuhnjeni Nikdar te ne pogleda naravnost.«
Spet se je zasukal pogovor na starega Rožanca, »Jej, koliko imajo oče denarja!« so se mu zbujale »komine.
Žena si je domislila: »Janez, lepo bi bilo, če M Be sprijaznili z očetom. Koliko bi podedovali!«
»Seveda bi bilo prav,« je soglašal z ženo, »Toda oče imajo svojo trmo ...«
»Treba bi jih bilo omehčati...«
Bcucifub
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
rmimmftiiitiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin-«—.- i »um—ihmhhhiiiiiihi
nlster za Podkarpatsko Rusijo ln predsednik avtonomne rusinske vlade Andrej Brody.
s Kakšna bodo nova delavska taborišča. Vlada generala Syrovega pripravlja več zakonskih predlogov o organizaciji dela, kar je ministrski predsednik potrdil v zvezi z ukrepi za deinobilizacijo in s posledicami zmanjšanja državnega ozemlja. Izmed predlogov vzbuja pozornost zlasti namera ustanovitve delovnih taborov za nezaposlene delavce in še posebej za vojake, ki bi po demobilizaciji ne našli zaposlitve. Ti tabori bodo izvajali deia splošne koristi in bouo organizirani po vojaškem vzoru. Osebe, ki bodo delale v teh taborih, ne bodo dobivale podpore za brezposelne, toda imele bodo stanovanje in hrano v t-boru ter bodo razen uniforme prejemale tudi dnevnice. Člani njihovih družin pa bodo dobivali hrana-rino. Računajo, da bo nov zakonski načrt vsaj začaan.s preskrbel primerna življenjska sredstva velikemu številu nezaposlenih, kar bo imelo tudi ugodne moralne učinke na ljudi, katerih razpoloženje bi bilo sicer obupno. — Voditelj Madžarov v češkoslovaški republiki grof Esterhazy, je dal nemškim listom izjavo, v kateri pravi, da je treba k Madžarski priključiti samo tiste dele CSR, ki so res madžarski. Madžarska bi sprejela sicer tudi druge narodnostne skupine v svojo državo, toda le, če bi se za to odločile z ljudskim glasovanjem. Dala bi jim pa kulturno in gospodarsko samo-
»Poskusi,« ji je dovolil z veseljem.
»Lepa beseda najde lepo mesto ...«
Poučii jo je, kako mora začeti. Oče ne smejo slutiti, s kakšnim namenom si prišla v dolino. Izmisli si kak izgovor in previdno zasuči besedo. Morda ti bodo potožili, da so brez doma, pa jim reci, naj se kaj pokažejo. Pri nas bodo imeli mir, ker imamo dovolj prostora.
Česar se je Jamnica lotila, je izpeljala do kraja. Tudi v Metuljah se ji je obneslo bolje, kot je pričakovala. Rožanc je sedel pred kočo ves objokan. Voščila mu je dobro jutro.
»Slabo jutro, slabo!« je vzdihnil v odgovor. »Saj vidiš, kam so me pregnali.«
»Oh, vidim, vidim I« je občutila njegovo žalost, »Ubogi oče I Kdo bi mislil, da je res tak, ta Tone! Pri nas bi se bili oglasili!«
Starec se je bridko nasmehnil in hotel nekaj ziniti. Toda hitro se je premislil in rekel: »Nerad vam delam napotje.«
»Kakšno napotje?« se je zavzela. »Moj Bog, sina imate za vogalom, pa delate take ovinke!«
»Janezu bi morda ne bilo všeč...« se je izgovarjal.
»Oče, ne bodite vendar taki!« mu ni dala izgovoriti do kraja. »Še prav hudo mu je bilo, ko je izvedel, kam ste se obrnili. ,Pri nas je dovolj prostora, je rekel, ,zakaj bi se potikali drugod po svetu.'«
»A tako je rekel!« ga je veselilo, »Tedaj bi pa naposled res ne bilo napačno ...«
»Pridite, oče! Prazno sobico imamo. V miru boste živeli, manjkalo vam ne bo ničesar.«
»No, bom pa prišel. Nocoj proti večeru. Pa Janeza pozdravi!«
»Pa za gotovo pridite!« — Jamnica že dolgo ni prišla tako vesela lia Rovišče. Moža je kar objemala ter mu naroeevala: »Glej, da boš prijazen t očetom!«
Rožanc je prišel na Rovišče res, kot je bil obljubilg. Janez mu je hitel naproti, ker je videl, da se oče nekam obira in gleda ob znamenju okrog
upravo. Same prazne besede. — Brzojavko ameriškemu državnemu predsedniku Roose-veltu so poslali češki prebivalci mesteca Po-ličke na severnem Moravskem. Mesto so 10. oktobra zasedli Nemci. V brzojavki prosijo Roosevelta, da bi jim omogoči! odločiti se po lastni volji, saj je v kraju 4000 Cehov in komaj 120 Nemcev. Poslali so tudi posebr.o spomenico komisiji poslanikov v Berlinu. — Ureditev nove češkoslovaške države na široki samoupravni podlagi je vzbudila veliko zanimanje po vseh državah, kjer vladajo podobne prilike kot so vladale v povojni stari češkoslovaški republiki, — Češko časopisje piše, da ie Jugoslavija pravočasno spoznala, da Francija nima ne moči ne volje za obrambo svoje* ga doslejšnjega prvenstva v Evropi.
francija
s Kakor pred 20 leti. Dne 11, novembra 1918 je dobil francoski korporal Selliers 5, stotnije 7. bataljona njegovega lovskega polka povelje, naj da s trobento znamenje »Ogenj ustavitil« v potrdilo, da je svetovna vojna končana. Sedaj, po dvajsetih letih, je bil Selliers zopet mobiliziran in je stal s svojo četo V Bellortu na francosko-švicarski meji. Ko je monakovski sporazum odstranil vojno nevarnost, se je polkovnik spomnil na korporala Selliersa in mu ukazal, naj zopet da znamenje kot znak miru. In tako se je zgodilo, da je Selliers v dvajsetih letih drugič stopil pred fronto alzaških lovcev in z istim rogom da! drugič znamenje »Ogenj ustaviti«.
bolgarija
s Načelnika generalnega itaba je ustrelil.
Načelnik bolgarskega generalnega štaba je bi! te dni ubit v hipu, ko je v spremstvu svojega adjutanta hotel vstopiti v ministrstvo za vojsko. Napadalec je odda! nanj več strelov ter
sebe. Tu sta se našla pomirjena in omehčana po dolgih letih nevolje.
»Janez, nikdar nisem mislil, da ti bom na starost v nadlego,« je starcu prilezlo iz grla. Priznal Je, da ni prav storil, ker je dal posestvo hčeri. »Človek se včasih zmoti, kar spozna šele tedaj, ko je že prepozno.«
Sin mu je rahlo položil na usta dlan v znamenje, naj nikar ne obuja neprijetnih spominov« Oče je utihnil ter si obrisal solzo.
Na pragu ju jc čakala žena, ki je prijela starca za roko ter ga peljala v pripravljeno sobo. Pokazala mu je posteljo, pogrnjeno z lepo, skoraj novo odejo; rjuhe so bile bele ko sneg in blazine vse prav čedno oprane. Nad posteljo na steni je visela slika žalostne Matere božje. Jamnica je bila gospodinja, kakršne je bilo treba daleč okrog iskati.
Tesno zraven postelje je postavil starec svojo orehovo skrinjo. Težka je bila, dva moža sta jo komaj naložila pri Rožancu in spravila z voza v njegovo sobo. V tej skrinji je hranil vse svoje premoženje razen denarja, ki ga je skril pod ploščo v vaški kapeli.
Mnenje zgovornih sosedov se je na Rovišču spet pričelo deliti. Malo je bilo takih, ki bi bili privoščili Jarr.niku bogatega očeta. Več jih je bilo, ki so raznašali, da 6e je Janez sprijaznil z očetom zaradi denarja. »Vse bo spravil iz njega, na kar ga bo postavil pod kap — še na občino ga bomo dobili.«
Starec ni rad slišal, ako mu je kdo omenil bogastvo. »Denar kopni kakor sneg,« je zavračal take govorice. »Bolje bi bilo, če bi obdržal kako njivo... Grunt ima globoke korenine.« Tako je bil mož navezan na zemljo, čeprav je sam nt mogel obdelovati.
VIII.
Stari Rožanc se je pri Jamniku hitro udomačil. Imel je mir in dobro postrežbo. Gospodinja mu je stregla kakor svojemu pravemu očetu. Za svoj stari
Obrestna mera
Zaradi povproše-vajija moramo pojasniti nekaj stvari zaradi obrestne mere. V listih berejo naročniki, da ranisi zavodi obrestujejo vloge do 5%. Na drugi strani pa je znano, da ie splošna obrestna mera za vloge dovoljena le do višine 4%. Kako ie torej s to stvarjo? l'o uredbi, ki je še danes v veljavi, ne sme samo po sobi za navadne vloge dajati noben zavod več kot i%. Če pa kaik vlagatelj napravi dogovor z zavodom, da dolgo časa vloge ne bo dvignil, je po tej uredbi mogoče obrestovati najvišje po 5%. Tako je tedaj razumeti različna vabljenja mestnih zavodov, ki žele pritegniti vloge nase.
Gb tej priliiki si dovoljujemo opozoriti na to, o čemer smo pisali že večkrat v našem listu, da ie bi! edon izmed vzrokov dolgotrajne denarne krize, ki je v tako veliki meri zajela naše pokrajine v previsoiki obrestni meri. V dobi, ko so podjetja dobro uspevala in se je vse lahko prodalo, so razni podjetni ljudje iin zraven tudi razni špdkulantje jemali pri denarnih zavodih visoika posojila. Ker so podjetja vsaj navidezno dobro šla, so plačevali ali obljubili plačati visoke obresti. Denarni za-
vodi so spet s svoje struno skušali pritegniti veliko vlog in so obljufcovat« vlagateljem vi so ko obrestno mero. Mnogo teh podjetij je potem propadlo in denarni zavodi so mnogo izgubili
Ta gonja z« obrestno mero je pospeševala špekulacijo in taiko povzročila izgube in te v mnogih slučajih zastoj v obt«ku denarja, oda zastoj pri izplačevanju hranilnih vlog. Ali nuj sedaj zopet pademo v to napako? Vlagatelj, ki vprašuje samo po obrestni meri, je sam kriv v svojem pohlepu po hitrem dobičku, če pridejo gospodarske nesreče. Podoben je špekulantu, ki mora biti vedno pripravljen na izgube. Prvo pri nalaganju denarja je torej varnost in drugo šole visokost obrestne mere.
Obenem opozarjamo, da so nove vloge pri naših kmečikib posojlnieah obrestovane podobno kot pri mestni. Nikoli pa ne bodo smole naše kmečke posojilnice iti za tem, da 1» tekmovale, katera bo dala več za vloge, ker bi se to reklo iti v špeikulaoije in bi to pomenilo nepoštenje nasproti vlagateljem, katerim mora biti, kot smo zgoraj rekli, prvo: varnost naloženega denarja.
Velike demonstracije proti dunajskemu kardinalu Inniizerju 90 priredili tamošnji narodni socialisti.
50 milijard frankov znaša francoski proračunski primanjkljaj, ne vštevši ogromnih mobilizacijskih izdatkov.
Ceno staremu žeiczju so povišali v Svediji od 45 na 50 kron.
150 delavcev je bilo ubitih zaradi eksplozije v japonskem premogovniku v Jubari.
Hliokova garda bo na Slovaškem podpirala organe javne varnosti.
43 sovjetskih generalov in z njim maršala Blucherja je menda dal zapreti Stalin.
O uporih v sovjetski Ukrajini piše časopisje.
Bivši državni predsednik ČSR dr. Beneš je prišel v Švico.
Nemški listi so začeli bolj prijazno pisati o Čehih. Hvalijo njih veliki smisel za stvarnost.
1.887,000.000 frankov za nove bojne ladje je določila francoska vlada.
99 judovskih profesorjev na italijanskih vseučiliščih bo moralo zapustiti svoja mesta.
V Partzo je umrl ruski veliki knez Ciril, ki so ga ruski izseljenci priznavali za svojega vladarja.
Nevarno je sholel turški državni predsednik Ataturk.
Japonska je odbila angleško posredovanje za pomirjenje med Japonci in Kitajci.
Židovsko protifašistično zaroto so odkrili v severni Italiji.
Vojno stanje so razglasili v Munkačevu v Podkarpatski Rusiji.
ustrelil tudi adjutauia, ko je ta hotel streljati na napadalca. Atentator je rezervni major Jo-sifov, ki se je na mestu ustrelil. Nekateri listi poročajo, da je atentat delo makedimstvu-juščih, druga poročila pa pravijo, da je napadu vzrok osebno maščevanje.
NEMČIJA
s To in ono Le Korotaaa. V št. Ožboltu je umri a 93 letna Ana Mlečnik pd. Jurčeva mati. — V Ločah je odšla v večnost 79 letna Potočnikova stara mati. — Smrtno se je ponesrečil s padcem pod avto gospodar Majričeve družine v Trnovljah.
s Vlada močne roke, Hitlerjevski pokrajinski vodja za Avstrijo Burckel je imel oni večer na velikem narodno socialističnem zborovanju na Dunaju govor, v katerem je obračunaval z dunajskim kardinalom nadškofom Innitzerjem zaradi manifestacij, ki jih je priredila katoliška mladina nadškofu. Burckel je dejal, da zaradi teh manifestacij vlada ne bo izpustila dr. Schuschniggaj da bo najstrožje ravnala s katoliško cerkvico in njenimi zastopniki in da ne bo izpustila iz ječ katoličanov, ki so zaprti od marca meseca dalje.
drobne novice
Italijanski kralj je grozil z ostavko, ie bi šla Italija v boj s Francijo, pišejo češki listi.
40.000 vagonov pšenice jc Romunija prodala Angliji.
Za 51 milijonov dolarjev zlata je pripeljal te dni v Ameriko parnik Roosevelt iz Evrope.
Na ladje so se začeli vkrcavati italijanski prostovoljci v Španiji. Gredo domovi
V boju severno od Jangceja so Kitajci popolnoma uničili dve japonski diviziji.
3500 vagonov moke bo izvozila Madžarska v Nemčijo.
dom se ni več toliko brigal, dasiravno ga popolnoma ni mogel pozabiti. Razdejanje ga je manj skrbelo, ker so mu dopovedati sosedje, da bo Svetlin prevzel dolgove. Le to ga je bolelo, ker se bo šoniril tujec na njegovi zemlji. In otroka sta se mu smilila, za ko j Ida jima bo mačeha v pravem pomenu besede. Zaradi otrok bi bil ženitev na vso moč rad preprečil; hudobnemu zetu pa je privoščil SvetUnko za pokoro.
Razen lega je imel možak še neko drugo tiho skrb, katere se je hotel znebiti. Vaško znamenje ni bilo več primerno skrivališče njegovemu zakladu. Prenesti ga je hotel domov v svojo skrinjo, kjer ga bo imel zmeraj zraven sebe. Kadar mu bo dolgčas, ga bo lahko preštel, no da bi ga kaj motilo.
Zvezdna noč brez lune ga je vabila, naj uresniči svojo željo. Tiho kakor nekdaj pri Rožancu se je splazil skozi vežo. Pot je bila tukaj krajša ia manj nevarna. Nekaj previdnih korakov, pa je bil pri znamenju — prepričan, da ga ob pozni uri nihče ne opazuje. Ključ je namazal s slino in odprl vrata.
Preden se je lotil dela, je opravil kratko molitvico. Nato je vzel izpod suknjiča dleto in privzdignil ploščo. Z levico jo je opiral, z desnico pa je segel 7 odprtino, ki je bila — prazna. Njegov zavitek je poprej zavzemal malone vso prostornino ter bi ga moral takoj otipati, čim je iztegnil roko.
Starec je omahnil in spustil ploščo, ki se je naslonila na podstavek oltarja. »Moj Bogi Kje je denar?« se mu je trgala beseda. Skoraj se je one-zavestil.
Na tatvino v prvem hipu ni niti mislil. Tolaži! se je z mislijo, da je votlinico le površno otipal, b trepetajočo roko je uprasnil žveplenko in posvetil v odprtino. Medla svetloba užigalice mu je odkrila strašno resnico. Vanj je zadevala praznina.
Sesedel se je na stopnico pred oltarčkom in zajokal. Zavedel se je, da jo ob polovico premoženja. Nekdo mu je odnesel vse prihranke, pri-etradane in namočene z znojem. Tatu pa v svoji
prvi zmedenosti ni mogel uganiti. Njegove misli niso segle tako daleč. Videl ga al nihče, ker tudi sam ni videl nikogar. Kaj če bi bil našel kdo njegov denar po naključju — morda celo pri belem dnevu? Temu pa je spet ugovarjalo dejstvo, da je bilo znamenje zaprto in ključ je hranil sam doma v skrinji. Vrata je našel zaklenjena tako, kot jih je bil sam poprej zaklenil.
Začel se je vdajati obupu, »Marija, Tebi sem izročil v varstvo 6voje premoženje! Zakaj si dovolila, da me je zadela ta nesreča? Ali se Ti ue smili ubožec, ki je izgubil vse, kar je pridobil v potu svojega obraza?«
Utihnil je v strahu, da je segel predaleč. Marija, ki je razdelila svojim sosedom že toliko dobrot, ni kriva temu, kar se je zgodilo. Nesrečo si je nakopal sam, ker je denar storilcu tako rekoč nastavil,
»Pomagaj mi, da dobim nazaj, kar sem izgubil,« je prosil zaupno nebeško Priprošnjico. »Tistega, ki je to storil, naj začne peči vest, ker je kradel na svetem kraju. Grize in žge naj ga tako dolgo, dokler no bo položil denarja tja, kjer ga je našel.« — Čutil je neko tajno pomirjenje, ko je odhajal s trudnimi koraki.
Ko je legel v posteljo, nI mogel zaspati. Samemu sebi se je smilil, koliko je pretrpel, preden je spravil skupaj nekaj za stara leta. Zlobna roka pa mu je ugrabila vse ter ga pahnila v bedo.
»0 Bog, kako sem nesrečen!« ee je zvijal In premetaval po postelji. »Hči so mi spravili v grob, zapodili so me od doma, zdaj pa Se ta izguba I« — Pritajeno ibtenje ee mu je bolj in bolj spreminjalo v bolestno ječanje.
Jamnik so je prebudil in poslušal. »Oče Jokajo!« ga je opozorila žena. »Pa niso kaj zboleli?«
»Preden so šli spat. sva govorila presoj časa. Videli so ee mi celo prav dobre volje.«
Žena st nI dala dopovedati. »Nekaj Jih jo moralo doleteti. Stari ljudle so občutljivi ter jih najds vsaka bolezen.«
Tudi Janeza je začelo skrbeti. Tarnanje je bilo zmeraj glasnejše. »Ali bi šel pogledat?« je vprašal ženo.
»Pojdi, Janez!« ga je prosila. »Spravi jih na peč, da se bodo ogreli, ali pa jim bom skuhala kamelic. Če jim ne odleže, pojdem po zdravnika.«
Vstal je in šel kar bos iz sobe. »Ali vam je alabo?« je iznenadil očeta, ki ga je slišal šele tedaj, ko je odprl vrata.
»Nič mi ni,« je zanikal.
»Pa vendar!« — Jamnik je sodil po glasu, da oče ni povedal resnice.
»Nič takega ni,< jo trdil oče in beseda mu je zastajala v grlu.
»Oče!« — Janez je sedel k njemu na posteljo. »Nikar mi ne prikrivajte, ako čutite, da vam ni kaj prav, ali pa če imate kaj drugega na srcu.., Ne sramujte se, naj bo karkoli...
Rožanc je kašljal in hrkal; videlo se je, da mu ni prijetno govoriti. Toda molčati ni smel. ker je moral najti nekoga, ki mu bo pomagal pri zasledovanju.
»Morda mi bo luže, ako ti zaupam...« ga jo omečilo sinovo prigovarjanje. »Bojim se pa, da bt me zaradi tega ne sovražil.«
»Ali jaz?« ga je potrla očetova bojazen. »Saj vendar nimate povoda, misliti kaj slabega o meni, Tudi če bi bilo kaj takega, kar bi mi moglo škodovati, vam ne bom rekel nikdar Žale besede.«
»No, So je tako, pa dajmo! Veš, to je bilo tedaj, ko me je zet preplašil z vlomom v blagaj« no,« je začel pripovedovati. »Bali smo se prelska* ve. ker so nam ljudje podtikali, da smo mi zapravil, občinsko premoženje. Pri Tonetu ali pri rajni Ani bi ne bili dobili ničesar, ker sta svoj denar, znosila k Svetlinu. Jaz pa sem si pripravil nekaj za starost in če bi bili odprli mojo skrinjo, bt bili našli v pločevinasti škatli, zašiti v vrečo, vse moje prihranke. Pa bi bil! morda rekli: »To je vzel iz občinske blagajne.« Nekaj ml je svetovalo, naj spravim svoj denar na varno. Toda kam, sem začel premišljevati. Na prijatelje se nisem zanesel*
__* DOMOLJUBI, dne P. oktobra 1938.
omovini
p o d
,tmsmim«mmmmmMwmmmmimmmima
V spomin f g. Alofzi/n Rudolfu
Zadnji »Domoljuib« je prinesel novico, da Je pri SajnoJx»ru umrl upoikojetni župndlk Alojzij Rudolf, rojen v Čirnem vrhu pri Idriji. Drano-jjubavi bralci gotovo ne vedo, da je Alojzij Rudolf kot kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici ustanovil v Sloveniji prvo hranilnico in posojilnico po Raiifaj/. novih načelih. Kot mlad kaplan je prišel v Trnovo. Videl je, kaJco vaški mogotci stiskajo in odirajo ubogega kmeta. Kako zahtevajo od njega ne samo viisoikih oblasti od posojil, ampak ga tudi sicer iakori-Sčajo. Kmet si ni znal pomagati Pa je pokojni ptopil k dr. Ivanu Šuster&ču, Sestavila sta pravila za hranilnico in posojilnico. Pravila so bila '18. septomlbra 1894 od sodišča potrjena in hranilnica je pričela delovati. Težek je bal začetek. Vlog ni bilo. Zadružne zveze tudi ni bilo, ker sploh takih hranilnic še ni bilo. Pa je Rudolf iskal posojil. Večkrat mu je pomagalo tudi podporno društvo za duhovnike ljobljan-«ko škofije. Kmetje so dobivali v potrebi po~ eojilo iin so reš-ili pijavtk. Hranilnica je dobila zaupanje. Ljudje so prinašali vloge. 1
Pokojni Rudolf je opazoval tudi, kako trgovci iščejo prevelik dobiček in s tetm ubogega človeika iažemajo. Še istega leta se mu je posrečilo ustanoviti gospodarsko društvo v Trnovem. Tudi to društvo je prospevalo. Pridobilo li je primerne prostore. Zato je Rudolf sam, ki je bil iz premožme Dragotove družine iz Črnega vrha, veliko žrtvoval. Ni iskal svoje koristi, ampak skušal pomagati ubogemu kratkemu kmetič.u. Po časopisih so napadali požrtvovalnost kaplana. Doma so mu nasprotovali, kolikor «o le mogli. Toda Rudolf, trda ornovrSka korenina, se ni dal ©plašiti, šel je neustrašeno naprej do zmage. Slovenski zadrugarji naj bi »e s hvaležnostjo spominjali svojega prvoubori-ritelja! Blag mu spomini
Se eno mnenje © pmsli žgttnjekuhi
lotos konec julija ali v začetku avgusta je nekdo, ki gotovo ni kmet, priobčil v Domoljubu članek, ki je bil naperjen proti prosti žganjekuhi. Pisec teh vrstic sem srednji kmet in ee nikakor ne morem strinjati z zgoraj omenjenim člankom ln bom v imenu več kmetov, ki smo se o tem razgovarjali, povedal naše mnenje. Prosta žganje-kuha za domače sadje mora ostati; tisto sadje, ki prične odpadati v avgustu in do zoritve ni za drugo porabo kot da se prekuha v žganje. Koliko je tudi v jeseni slabega in nagnitega sadja, ki je po-rabno samo za žganje; včasih je takega sadja komaj za par kotlov; ali se potem splača hoditi do financarjev po 3 in tudi do 5 km daleč? Dostikrat financarja tli mogoče takoj dobiti in predno pride, se sadje ie popoglnoma pokvari. Zakaj bi končno kmetu branili, da bi ne smel svojevoljno porabiti tega, kar s trudom pridela. Nisem ljubitelj alkoholnih pijač, vendar pa priznam, da ne škoduje odrastlemu kozarček zganja po težkem delu, posebno pozimi, ko pride ves prepoten z deia v
Ml »l I »mil I I l ..................................... M i
Slovenski dom
JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK, SO GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IS STA SE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
gozdu. Sem pa odločno proti tistim, ki olroicom dajejo žganje, vendar jaz v našem okolišu tako brezvestnih staršev ne poznani. Če pa so kje, bi se moglo kazensko postopati proti njim. Poznam pa nekaj oseb v okolišu, ki kupujejo lige, brinje, rozine, in iz teh sadežev kuhajo žganje, ki ga potem prodajajo; proli takim bi se pa moralo postopati kazensko ali pa takšno žganjekuho močno obdavčiti, da bi tako početje opustili. Ce bi se pa ukinila prosta žganjekuba na domače sadje, sem pa prepričan, da bo 95 odstotkov kmetov proti in kar je pametnih že porabijo žganje tako, da jim ni v škodo; kar je pa pijancev bodo pa pili v svojo škodo tudi še naprej, če se prav danes odpravi prosta žganjekuha in če se tudi žganje podraži na 100 din liter. Kajti tisti pregovor še vedno drži: — Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. — Kmet iz kamniške okolice.
Iz raznih krajev
Podzemelj. Dne 6. oktobra je bilo prodano na okrajnem sodišču v Metliki na dražbi posestvo in hiše Julija Macelle iz Gradaca. Kupil je Plut Ivan, posestnik in trgovec z lesom v Gradacu za vsoto 450.00 din. Ta mesec bo potegnjen električen vod iz Metliike v Črnomelj. Vod gre mimo Podzemlja in Gradaca. Zdaj je lepa prilika, da dobe vse okolišče vasi električno luč. Pri nas je ugodna prilika, da se naseli industrija, pogoji so dani vsi, treba je le še elektrike. Graščak Šutej baje namerava preurediti graščinske prostore v industrijske. Slišimo, da so mnogi navdušeni za elektriko, drugi pa zopei ne. Jasno je, da vsi nikdar ne bodo. Protivijo se zato, ker bi morala občina prevzeti poroštvo za najetje posojila v znesku nad din 500.000. Če so za taka posojila dala poroštvo druge občine po Štajerskem, Gorenjskem in Dolenjskem, ga bo vendar tudi naša občina. Letos v oktobru je soseska Dobravice obhajala 50-letnico zidave podružnične cerkve. Bila je v ta namen tridnevnica in na žegnanju je bil blagoslovljen nov kip sv. Ane. — Zaradi suše smo letos zelo prizadeti. Po poznem dežju je začelo znova zeleneti in se poljski pridelki izredno pozno spravljajo domov. Posebno manjka krme za živino. Letos ima smrt bogato žetev. Nagle smrti je umrl Marolt Janez iz Podzemlja. Kosil je v bližini doma otavo. Naenkrat mu pade kosa iz rok, zgrudi se in umre. Srčna kap. Zapušča vdovo in enega otroka. Bil je dober in
doma pa tudi ni bilo takega prostora. Nevarnost pa zmeraj večja od dneva do dneva.
Tedaj so pohitele moje misli proti vaški kapeli. Pod ploščo pred oltarčkom so odkrile nekaj praznega prostore. V duhu sem ga premeril ln primerjal velikost moje škatle. Mera se je ujemala in neke tihe noči sem zaupal svoje imetje božjemu varstvu. Ko sem zaklenil železna vrata, je v grmu blizu znamenja nekaj zašumelo. Kaj je bile, si še danes ne morem razložiti.
Tisti primanjkljaj v blagajni ali kar je že bilo, »0 je pozneje izkazal kot pomota. Zadeva je že zdavnaj poravnana, pa tudi razmere bo se spremenile, tako da skrivanje denarja ni več potrebno, Nocoj sem ga hotel dvigniti in spraviti v skrinjo. Škatle pa ni več pod ploščo, kamor sem jo bil položil. Sam vrag jo je menda odnesel — Bog ml odpusti grehe!«
Jamnik ga je mirno poslušal. Zdržal se je vsake opazke; nobenega očitka ni hotel izreči, ker ni maral begati nesrečnega očeta. Žalost ga na tme potreti in razburjenje bi mu škodovalo.
»Ali je bilo znamenje odprto?« je vprašal starca.
»Zaklenjeno. Ključ sem hranil v skrinji pod obleko. Med tem časom ga nisem dal nikomur iz roke ter ga tudi ni nihče zahteval. Kadar so dekleta prinesle cvetlice, sem bil sam zraven.«
»Vrata ste zdaj kajneda spet zaklenili in uravnal! ploščo...«
»Ne vem, ali sem jo ali nisem,« si starček ni mogel domisliti. »Zdaj je pač. vseeno, ker ni denarja ...«
»Pa ni i« je zavr nil očeta. »Hitro mi dajte kliuč, da grem pogledat,«
Rožanc ni mogel najti ključa v nobenem žepu. Vedel pa ni, ali ga je izgubil med potjo, aH ga Jo pozabil vzeti iz ključavnice.
Jamnik je zdirjal proti znamenju. Našel je odkrito ploščo in odprta vrata. Hitro je uredil, kar ja bilo treba in tekel domov k očetu.
»Ostanite čisto mirni I« mu je naročil strogo. »Nikomur no črhnite besedice, da ste opazili tatvino. Vaše vedenje mora biti takšno, kakor po navadi. Delajte se, kot bi bili kdove kako dobre volje.«
Oče ga je gledal debelo, ni ga mogel razumeti.
Sin mu je pojasnil: »Tisti, ki je denar iztak-nil, ne sme izvedeti, da ste ga že pogrešili. Tako nam bo okrajšana pot zasledovanja. Skrivaj se dž človeka najlaže opazovati.«
»Ali meniž, da ga bova našla?« je skrbelo očeta.
»0 tem ne dvomim,« ga je tolažil. »Zaspite brez skrbi, kot bi imeli denar v skrinji. Jutri o tem nobene besede. Tatu je treba zasačiti in ko ga bova prijela, nama ne bo ubežal. Tega pa ne moreva izvesti brez zadostnih dokazov.«
Očeta je zanimalo, kam se bosta najprej obrnila. Njegovo prvo sumničenje je zajelo Svetlina, pa tudi Rožanc ni šel nimo njega. Toneta se bo dalo prijetij ako bo razsipal denar; dočim pa krivde Svetlinu ne bo lahko dokazati. Koga drugega se na Rovišču ni tipal obdolžiti, ker ni imel povoda.
Janez ni rekel nobene prave besede. »Samo počasi in previdno,« mu je bilo kot izbrano geslo. »Bog ne daj, da bi Be kam nepremišljeno zaletela. Ena sama taka kretnja, pa lahko rečete: ,Zbogom, moji denarčki za večne čase I'«
Žena je medtem že skoraj zadremala. Ako bi bilo kaj hudega, bi se mož ne bil zamudil tako dolgo. Radovedna pa je le bila, kaj je delal toliko časa pri očetu.
Pa ji ni hotel ničesar izdati. »Očetu se je menda nekaj sanjalo in nimajo radi, ako bi o tem nastale kake govorice. — Pa tudi o bogastvu Svet-linovega hlapca ni treba govoriti. Ni vredno, da bi se ukvarjali e takim človekom ...«
»Molčala bom, kot bi ga ne bilo na svetu,« je obljubila. »Da s? le očetu ni kai žalega primerilo!«
Mož se je zanesel na svojo ženo kot na samega sebe. Vendar ji ni mogel zaupati, kam je odšel po zajtrku v praznični obleki. Žena pa tudi ni poizvedovala; zadostoval ji je odgovor, da bo hitro opravil.
Namenil ee je v bližnji trg, kamor je odšel nalašč po drugi poti. Več dolgih ovinkov ja napravil, preden je pozvonil pri vratih orožniške postaje.
Jamnik in načelnik postaje sta bila dobra znanca. Skupaj sta služila pri vojakih, kjer sta se že takrat dobro razumela. Tukaj se je njuno prijateljstvo obnovilo, kolikor so pač dopuščale razmere.
Gospod Dimnik, tako se je pisal orožnik, je bil v svoji službi vesten in natančen. Zgodba v vlomu v občinsko blagajno in o zakladu, skritem v znamenju ua Rovišču, ga je silno zanimala. Mejo zakona je na obeh krajih najbrž prestopila ena in ista oseba. Zapisal si je vse do kraja in obljubil, da bo posvetil zadevi vso pozornost. Opazovanje ne bo trajalo dolgo časa; zadeva bo skoraj dozorela, In tedaj bo treba zagrabiti z obema rokama.
Zasledovanje ni obetalo izkušenemu orožniku nobene posebne težave. To, kar je povedala Rehtarica Jamnikovi ženi, je posvetilo kakor luč v temo. Nandeta bo treba iznenaditl, kadar bo zato priložnost, katero bomo takoj uporabili. Dotlej p« delajmo potiho in od daleč.
Pomenila sta se, kje bi bilo osumljenca najbolje prijeti. Pri Svetlinu tli primerno mesto; tam hi se navihanec laže umikal in Svetlin bi molil zasliševanje.
»Kaj pa pri Rehtarici, vaši sosedi?« si je domislil orožnik. »Verjetno je, da hrani v koči svojo dediščino, ki je po opisu slična zavitku vašega očeta.«
»Tam ga bomo lahko dobili,« Je vedel Jamnik, ki je poznal razmere. »Zasačili ga bomo pri vasovanju. Kakor pravijo, sta z Albino zaročena ...«
(Nadaljevanje sledl.l 6*
skrben gospodar. Zatisnil je za vedne svoje oči 79-letni Tomaž Delilič iz Krusinca. Bi! je samo en dan bolan. Pokopali smo ta teden 81 letno Baro Tome iz Skril j. Matija Starašiniča iz Kra-sinca in Marijo Jurejevčič iz Cerkvišč. Lansko leto je celo leto umrlo 26 ljudi, letos pa že sedaj 41. V Podzemlju je gospodinjski tečaj. Obiskuje ga 23 deklet. V nedeljo, 23. okt. bo v dvorani občni zbor prosvetnega društva in Fantovskega odseka in sicer popoldne po večerni-cuh. Ob tej priliki bodo mladi fantje igrali igro. Vabimo I
Blagovica. Dne 28. oktobra bo v Blagovici živinski iu kramarski sejem.
Gorenja vas-Reteče. V sredo t2. akt smo pokopali tragično umrlega posestnika ir. re-stavraterja pri postajališču Antona Jenkota. Naj mu sveti večna luč, težko prizadeto družino pa naj tolaži Bog! — Pretekla torek je Fantovski odsek polagal svoje račune., Iz poročil je bšlo razvidno, da imajo naši fantje še veselje in voljo do dela v katoliški organizaciji. Le korajžno naprej, vi, starši, pa pošiljajte svoje otroke edino v naše organizacije, ker le y teh je vzgoja prava in dobra. — Knjižnica je odprta vsako nedeljo. Ker razpolaga z mnogimi lepimi knjigami, zato jo pridno obiskujte. — Pridno segajte tudi po neaelj-skem »Slovencu«, saj prinaša vedno dovolj novic za stare in mlade — Nova šola je dovršena. Lepa arhitektonska stavba vzbuja splošno pozornost. Kako je bila potrebna, je najbolj razvidno iz tega, ker je vsa fara s pomočjo občine pridino pomagala pri d&lu. Zasluga pa gre tudi banski upravi, ki je prišla ua pomoč s primerno podporo. Načrt je naredil banovinski inženir E. Navinšek. Celotna zgradba z vodovodom, elektriko in z vs» rlrugo opremo stane približno 550.000 din. Solsiki odbor ima še posebno zaslugo v tem, da je vsa dela oddajal domačim podjetnikom in jemal na delo predvsem domače delavce. Tako je v pretežni večini ostal naš denar v naših rokah, kar je edino prav — Slovesna blagoslovitev šole bo v nedeljo, dne 23. oktobra. Ob pol 2 popoldne bodo v župni cerkvi litanije, nato gre sprevod pred novo šolo, kjer izvrši cerkveni obred dekan Matija Mrak, po blagoslovitvi bodo primerni govori, deklamacija in petje. Moški zbor bo med drugimi zapel tudi znamenito Foersterjevo kan-lato: »Ako Gospod ne zida hiše«. Po petju bo v prostorih društvenega doma družabna prireditev Pri vsej prireditvi bo sodelovala godba na pihala. Slovesnosti se udeleži tudi gospod ban, kar bo vso prireditev še povzdignilo. Vabimo vse bližnje in daljne Jtkoličane. da pridejo ta dan med nas in si ogledajo novo šolo, ki bo po blagoslovitvi na ogled vsemu občinstvu _ Ta dan bo tudi blagoslovljen Zadružni dom, ki so si kmetje z lastnimi sredstvi zgradili pred nedavnim časom
štanga. Bliža se jeseinski romarski shod ss. Ni »on a in Juda. Mnogi romarji še ne vedo. katero nedeljo je ta shod, aH prerl, ali po dnevu ss. Simona in Juda. Naznanjamo, da je vsako leto zadnjo nedeljo v oktobru, na praznik Kristusa Kralja, brez ozira na to, ali je dan ss Simona ni Juda pred to nedeljo, ali po tej nedelji. Letos l>o torej romarski shod 30. oktobra. Za lepe pobožnosti ter duhovno in telesno oskrlio romarjev je dovolj preskrbljeno.
Sv. Križ pri Litiji. V naši župniji so se začeli oglašati tatovi. Vlomljeno je bilo v Moravčah pri »Damijanu«. Pobral je nekaj obleke Dalje je bilo vlomljeno že dvakrat pri »Pi-Iu« ter so odnesli tatovi Kaniničarjevi vso oh-leko, obuvalo in denar. Pri »Peku« na Klancu so vlomilci tudi poskusili svojo srečo, pa jim je res uspelo. Odnesli so precej obleke in denar kolikor ga je pač bilo v tisti sobi. Vse to tlela najbrž kak domačin; orožniki ga pridno zasledujejo. — Sporoča se, da je občinska uprava izposlovala pri ban upravi dva nova sejma, kramar«ki in živinski. Prvi je 6 maja, drugi se vrši v pnnedeljek po sv Uršuli. — Dvorana je tudi že delno dograjena in bo kmalu gotova.
Predstruge pri Dobrepoljah. Divji prašiči, ki delajo našemu siromašnemu kmetu na polju silno škodo, se vedno pogosteje pojavljajo v naših gozdovih. Pretekle dni .so se neke noči te mre ni e drznile prieapljati prav v vas Predstruge k posestniku Lohkarju, katerega hiša Jezi blizu kolodvora Dobrepolje Ni dolgo tega, ko je imel isti posestnik podoben obisk. Ker ■ista mogla doseči zaželene koruze, sta jo kru-
vela v planinah in sprejela planinska
leč ubrala v gozd Štihto. Lovcem se kar ne posreči, da bi jih postrelili in tako rešili našega revnega kmeta teh nepovabljenih škodljivcev.
Mrzli studenec pri Gorjah. Ze je preteklo leto dni, ko se je smrtno ponesrečila pri vožnji iz Pokljuke na Bled Verica Sodjeva z Mrzlega studenca. Bila je pošteno, katoliško dekle, ki je imela na stotine prijateljev in prijateljic med turisti, ki jih je spremljala po naših krasnih planinah, vedno vesela in nasmejana. Verica Sodjeva je bila prava hči planin, saj je ži-tudi njeno mrtvo truplo je zemlja. Orumenelo je listje, razcvetele so krizanteme, ki žalostno povešajo svoje bele cvetove nad Tvojim grobom in 4i šepetajo poslednjo molitev. Nisi pozabljena med nami in tudi nikdar ne boš. Le mirno spi blaga duša pod grob in ti kličejo — nazaj, nazaj v planinski raj! vrhovi ponosnih planin, ki žalostno gledajo tvoj grbo in ti kličejo — nazaj, nazaj v planinski raji
Cerklje pri Kranju. Notranjščina naše farne cerkve je bila v letošnjem poletju vsa prenovljena. Cerkev je bila prebeljena, slike prenovljene, oltarji očiščeni in nanovo prevlečena vrata in še nedavno nove klopi. Izpopolnjena je tudi električna napeljava. Sedaj so pa nameščene še štiri krasne nove spovednice, ki bodo zelo lep okras celoti. Ze sicer veličastne stavbe, saj je po velikosti na osmem mestu v škofiji, sedaj tudi po lepoti ne bo zaostajala. Prejšnji teden so si jo ogledali gg. dr. Adlešič, univ. prof. Štele in arh. Plečnik ter so se vsi zelo pohvalno izrazili o njeni lepoti. Edino pereče vprašanje so orgle, pa upajmo, da se bo tudi to kmalu zadovoljivo rešilo.
Apno pri Cerkljah. Oglasili so se zvonovi na šenturški gori in liain naznanili, da je v Gospodu zaspal 27-letni Vencelj Zupin. Bil je vsem v zgled s svojo potrpežljivostjo in velikim zaupanjem v Boga. Rajni Vencelj se je lani ponesrečil ter 3i j« zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli pomagati. Po enoletnem bolehanju ga ie rešila smrt nadaljnjega trpljenja. Bil je dober in veren fant; rad je pristopal k svetemu obhajilu. Naj v miru počiva blaga duša! Preostalim naše sožalje!
Raka pri Krškem. Prošlo nedeljo je imel naš fantovski odsek svoj obemi zbor. Fantje se z vso vnemo pripravljajo za jesensko in zimsko delo v odseku. V svoj krog pa vabijo še ostale dobro misleče fante. — V večnost je odšla vdova Ana Simončič iz Dolenje vasi. Pokoj njeni duši!
Bob. V ponedeljek, 10. oktobra se je v naši vasi pripetila smrtna nesreča. Gostilničar Gre-gorič, ki se je pred letom priselil v ta kraj iz Sodražice, jc peljal s kravo voz gnoja na njivo. Med potjo je žival zdivjala, moža pomandrala, da je obležal ves polomljen in strt. Prejel je sv. popotnico in so ga z rešilnim avtom odpeljali v Ljubljano, kjer je kmalu podlegel poškodbam. Mrtvega so pripeljali nazaj domov. Pokopan je bil v petek. Nuj v miru počiva. Res ne vemo ne ure, ne dneval
Trstenik. Uršula J .ornih ur, po domače Brsne-kova inati, goduje letos že 88 krat. Je najstarejša Trsteničanka. Po prezgodnji moževi smrti je sama vzgajala šest otrok in sama skrbela za dom. Dobro se še spominja, ko so zidali na Trsteniku novo cerkev, ker jo je pri delu udaril velik kamen. Na Trsteniku pomni kar pet župnikov: Marinška. ki je zidal cerkev, Grego-riča, ki je postavil nove oltarje, Dolžana, Mikša
in dr. Arnejca. Jubilnntinja gre še vsako U. peš na Brezje in k Sv. Joštu. In še dobro n maha! Njena življenjska pot je bila trda In trnjeva. Veliko je imela skrbi s svojimi otroci pa je vse lepo vzgojila in preskrbela. Cita i« vedno brez očal in še vedno sama peče krtik Zrasla je ob črnem kruhu in ob rožnem venca katerega še vedno ruda moli. Brsnekovi materi želimo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
Križna gora. Na misijonsko nedeljo, dn* 23. okt. bo romarski shod na Križni gori. N« predvečer v soboto spovedovanje, govor in [j, tanije. V nedeljo ob 7 sv. maša in govor. Zt čast križa v naših družinah in za njegovo raj« širjenje med neverniki darujmo to pot.
Studeuec pri Sevnici. V Močilah so zaiSell preurejati napajališče. Bog daj, da bi bilo sko. raj dogotovljeno, da ne bi osialo čez zimo ra*. metano. Zelo želimo, da bi se tudi pota proti Močilam malo popravila in a kamenjem posul*, Zelo bi bilo potrebno.
Trebnje. Mirnopeškim orožnikom se je m, srečilo izslediti kolo gdč. V. Zakrajškove iz y£ ne gorice, katero je bilo pred nedavnim ukru deno. Tat je kolo proda! nekemu kmetu iz Glo« bodola za smešno nizko ceno. — Akademijo, katero je priredilo v nedeljo, 16. t. m. ob pri« liki občnega zbora prosvetnega društva >Ba< ragat v Trebnjem, je nam dala nove pobude za bodoče delo. Pri volitvah je bil iz podanii poročil razvidem napredek društva v vsestranskem delu. Kot zaključek je sledila kmečka igra: »Obisk iz mesta«.
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 16. oktobri smo imeli v Šmartnem lepo slovesnost, naanreS blagoslovitev grobnice in prenos ostankov naših bivših dušnih pastirjev, ter blagoslovitev in od« kritje spomenika padlim vojnim žrtvam. N« pokopališču, kjer se ie zbralo nad 2000 ljudi, je imel dekan Gornik dva govora, prvega 9 zaslugah naših bivših duhovnikov, ki so umrli v naši fari, drugega pa o vojmih žrtvah. Tu« kajšnji pevski zbor je zapel tri primerne pe»< mi, med njimi »Oj Doberdob«, ki je iz marai« katerih oči privabila solze. — Kakor po dnu gih krajih, tako se tudii v našem kraju zadnji čas vedno pogosteje izvršujejo vlomi im tat« vine. Pretekli teden je bilo vlomljeno pra po. sostniku Zupančiču v Mali Kostrevnici. Tatorl so odnesli obleke in drugiih reči v skupni vred« nosti nad 2000 din.
Odkritje spomenika v Črnomlju. Zveza bojevnikov v Ljubljani vabi člane posameznih skupin in svoje idejne prijatelje, da so udeleže odkritji spomenika v svetovni vojni padlim in pogrešanim, ki bo zvezano z velikim bojevniškim taborom, ka-terega priredi Skupina bojevnikov Črnomelj dn» 16. oktobra t. 1. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak, zaradi >sar naj se udeleženci prijavijo za Črnomelj prej pri svojih skupinah ali neposredno Zvezi bojevnikov v Ljubljani, Masarykova cesta 16, I. (hotel Miklič). Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 11 zvečer. Dovoljena je polovična voznina po železnici. Prijav« sprejema tudi »Putnik« v Ljubljani, Tyrševa c.
Spodnji Brnik pri Cerkljah. Dne 3. oktobra je umrl znani kovaški mojster Lampe Jožef. Bil je nad 50 let naročnik »Domoljuba«. Rajni je bil dober poznavalec konj in konjskih bolezni ter j» neštetim ljudem rad pomaga! -- saj je bil cel vaški živinozdravnik. Bil je mož globoke vere in velik poštenjak. Naj mu sveti večna luč!
Kompolje. Sedanje uvidevne oblasti, Id čutijo in razumejo potrebo našega preprostega kmetskega ljudstva, ustanavljajo dan za dnem širom naše lope slovenske domovine nove šole. Nad 20 let smo tudi že mi Kompoljci občutili neobhodno potrebo in smo se borili za usta« novitev lastne šole. Naša vas je v vsej dobro« poljski doliini največja in skoraj na (oddaljenejša od šole v Dobrepoljah, saj imajo naši otroci nad dve uri hoda do šole. Kaki siromaki so to zlasti pozimi in ob slabem vremenu, ko vsi prezebli, premraženi in premočeni prihajajo v šolo. Vsak dan izguibe štiri ure dragocenega časa. polog tega pa hodijo še po temi v šolo in kasno se la&ni vračajo domov. Src« se trga nam staršem in smilijo se nam otroci, ko jokajoči hodiijo v šolo in iz .šole domov« Mnogo smo se prizadevali pod prejšnjimi r«« žimi za ustanovitev samostojne šole v Kompoj ljah, a smo ved.no naleteli na gluha ušesa. AlaJ sino se vaščani s pot opogumili na čelu z d obte* poljskim učiteljem Sulerjem, kii je že pred kratkim ustanovil šolo na Ilovi gori in v<w«
vsa pripravljalna dela za ustanovitev naše nove gtirirazredne žole. Pred kratkim ie bil pri nas ie odposlanec kr. bonske uprave, ki se ie oseb-jrepričal, da so nuše prošnje utemeljene in tviicene. V prihodnjih dneh bo prišla urad-
b<) prepričal, da so nuše prošnje utemeljene in upravičene. V prihodnjih dneh bo prišla urad-oa .komisija fcr. bamsike uprave, ki bo izbrala jtavhišče in in si ogledala novo/,grajeno stanovanjsko hišo, v kateri se bo vršit nekaj časa zasilen pouk. KJjuib temu, da živimo v skrajnem siromaštvu iu pomanjkanju, smo pripravljeni, da nosilno bremena za gradnjo maše šole, jti jo moramo doseči Bog daj, du bi se vendar enkrat naša srčna želja izpolnila in bi bili rešeni naši hudo trpeči otroci.
Stari trg pri Slovenjem Grndcn. Krasen in nrostoren hlev župniščn Stari trg pri Slovenjem Gradcu je dne 6. oktobra zvečer pogorel do fal. Vzrok je neznan, Rešili so še pravočasno živino, krma, ki je bila spravljena na podstrešju, pa je zgorela. Požar je nastal okrog pol 8 zvečer in se pletejo govorice, da je bil podtaknjen od nekega brezposelnega, ki je nameraval spati nad hlevom. Škoda je delno krita 2 zavarovalnino.
Cesta pri Dobrepoljah. Dne 13. oktobra bi ee v naši vasi kmalu zgodila velika železniška nesreča. Zjutraj prihaja mlekar iz l^a z avtomobilom pobirat inleiko. Tako je bilo tudi ta dan. Zadaj na avtomobilu je sedel Pinosa Matija h Korapolj. Ko je avto privozil do nezavarovanega železniškega prelaza, šofer zaradi goste megle ni opazil bližajočega se vlaka. Tik ob progi je. šele opazil Pinosa vlak. Brez pomisleka se je v silnem zaletu zagnal iz avtomobila, hotoč se rešiti trčenja z vlakom, toda padel je na progo ob tračnicah. Že je bil stroj pri njem, ga zgrabil za suknjo in nekoliko vlekel za seboj, nakar ga je vrgel s proge. Suknjo je vlekel vlak še dalje, jo dobesedno raz-cefral in tudi klobuk mu ie snel z glave. Pinosa je ob progi obležal z opraskanimi in okrvavljanemi rokami ki vratom, šofer je pa t poslednjem hipu imel toliko prisotnosti duha, da je močno pognal vozilo in se tako rešil go-! love smrti. Vfaik je samo nekoliko oplazil zadnji del vozila. Vse fie je odigralo z veliko hi-| trostjo.
iz naših dmštev
Sava pri Litiji. Dne 6. nov. bomo blagoslovili novi »Dom sv. Nikolaja« pod pokroviteljstvom g. ministra dr. M. Kreka. Ob 9 sprejem gostov na kolodvoru, sprevod do cerkve, sv. maša na prostem z ljudskim petjem in godbo. Po sv. maši blagoslov doma in dva go-_
Nesrečna obletnica
Letos je preteklo 18 let od ljudskega glasovanja, pri katerem smo izgubili Koroško, čeprav se je večina prebivalstva južno od Drave izrekla za Jugoslavijo. Vzrokov za naš poraz je bilo več. 2e načeio ljudskega glasovanja samo je pravično le tedaj, kadar gre za dva naroda, ki sta si po gospodarski sili in po kulturni ravni enaka ter ie pri popolnoma nepristranski komisiji. Pri tem je treba upoštevati, da je imela mednarodna komisija interes, da ostane mala Avstrija življenja zmožna tvorba. Zato so pripustili tudi nekaj
Škocijan pri Mokronogu. Prosvetno društvo je zopet oživelo. Preteklo nedeljo sano uprizorili Meškovo igro »Mati«. — Preteklo soboto je, mirno v Gospodu zaspal Jerič Ivan fe Škocijana Pokojnik je bil miren in značajem fant. Pokoj njegovi duši! — V škoedjan je prišel novi kaplan g. Mihelčič Frainc. Dobrodošli! — S trgatvijo smo končali, pa »smo posebno zadovoljni.
Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek pevskega društva vabi na otvoritveno prireditev v nedeljo, dne 23. oktobra, ob pol 4 popoldne. Uprizorila se bo Schilierjeva drama >Hazbojniki« v petih dejanjih.
Še vedno je pomanjkanje dobrih iger za razne narodne praznike itn za praznik zedinjc-n.ia. Revija »Ljudski oder«, ki stopa i novim zvezkom v šesti letnik, prinaša dve novi igri za take prilike. Na zahtevo dobite ta zvezek brezplačno na ogled! Pišite dopisnico upravi revije v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Resno opozorilo bivšega
ministra
Praški časopis »Večer« javlja, da so češke svobodomiselne (framasonske) bratovščine (lože) sklenile, da se prostovoljno razidejo. Do tega sklepa je baje prišlo zato, ker se vodilni framasoni, ki so obenem bili tudi vodilni državniki iu politiki, sedaj boje, da ne bi bili zaradi neuspehov svojega delovanja poklicani na odgovor. »Večer« pristavlja, da tudi to ne bo nič pomagalo, kajti spisek članov frama-sonskih bratovščin je poznan in tako se ti ljudje, ki so Češkoslovaško ugonobili, ne bodo mogli poskriti. Na koncu ugotavlja list, da je bil bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš odličen član praške framasonske bratovščine, ki se je imenovala »Resnica zmaguje«. »Prager Tagblatt« pa Piše, da so prostozidarske lože v CSR sprejele sklep o svojem razpustu zaradi namere slovaške vlade, da na svojem področju prepove delovanje prostozidarskih lož.
V »Domoljubu« smo že pred več tedni povedali, da je spravilo Češkoslovaško na rob Propada njeno brezverstvo in brezboštvo, saj ie bila ta lepa država glavno zavetišče brez-
verski nacionalizma in komunizma. Zdi se, da se čujoče osebnosti nove Češkoslovaške vseg^ sedaj zavedajo. Razpustili so komunistično stranko in razne framasonske organizacije in gotovo bodo tudi v izbrani svobodnjaški družbi v sokoiskih vrstah (že pišejo, da so se vse telovadne ustanove združile) napravili red. Vsi češkoslovaški listi soglasno pozivajo ljudstvo, naj začne okrnjena Češkoslovaška z novim življenjem. Glede tega je zanimivo pisanje glavnega glasila Češkoslovaške ljudske stranke, ki jo vodi msgr. Šra-mek. »Lidovy Listy« v svojem uvodnem članku pripisujejo dosedanje neuspehe Češkoslovaške prejšnjim vodilnim krogom. Članek je napisan pod naslovom »Ne začenjajmo svojega novega življenja zopet brez Boga!« Med drugim v tem članku stoji tudi tole: »L. 1918. Češkoslovaška ni začela svojega državnega življenja v imenu Sina Božjega, temveč je preganjala Cerkev. Vsi danes vidijo, da je bil to greh in zabloda, ki se je maščevala nad vsem narodom.«
izključno nemških okrajev v volilno cono in tik pred glasovanjem odprli mejo nemškim agitatorjem, ki so imeli poseben uspeh z dve-ma gesloma: z jamstvom večjih demokratskih pravic so si pridobili delavce, s propagando proti obvezni vojaški dolžnosti, ki je tedanja Avstrija ni poznala, pa so si pridobili kmeta. In tako se je tudi mnogo Slovencev odločilo za republiko Avstrijo. Naše misli so še danes pri njih in s toplino spremljajo njihova stremljenja po ohranitvi svoje narodnosti.
vora. Popoldne ob pol 3 po litanijah silno zanimiva akademija in bogat srečolov. Za kosilo (6 din) naj se gostje pravočasno zglase pri žup-nem uradu na Savi,
Zagorje ob Savi. Velika tombola katoliškega prosvetnega društva v Zagorju ob Savi bo nepreklicno v nedeljo, dne 23. oktobra 1938 ob pol 3 popoldne na trgu pred cerkvijo. Vsi številni 111 bogati dobitki bodo razstavljeni in si jih bo vsuk lahko ogledal. Obetajo se nam velike množice ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Kdor pride s kolesom, bo kolo lahko oddal za čas igre v shrambo na poseben in varen prostor. Številke se bodo razglašale po zvočniku.
Zastrupijenja so ob gobarski sezoni . na dnevnem redu. Teh nesreč pa so ljudje večkrat . sami krivi, ker nc znajo ločiti užitnih gob od strupenih. V knjigi: Naše gobe, ki jo je spisal Anie Beg. strokovnjak na tem polju, nam daje navodila za spoznavanje užitnih in strupenih golb, kako rastejo, kako jih nabiramo in sušimo za lastno poraibo in kako za iV.voz, kako jih pripravljajo naše kuharice v okusna in tečna jedila Knjiga ima 60 strani besedila in 75 barvastih slik v naravni barvi — tako, da je takoj vsakemu omogočeno že po sliki ločiti užitno gobo od strupene. Stane vezana 50 din. Dobe pa se tudi same slike nalepljene na karton za nazoeni pouk po šolah šil pisarnah; cena teh slik je 100 din. Naše geslo mora bili: V vsako hižo knjigo »Naše gobe«. Knjigo je založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani.
Koledarček Kmečke zveze za I, 1939. Te dni je izšel koledarček Kmečke zveze za 1. 1939. Obširen je, kot še nobeno leto do sedaj in vsebuje mnogo strokovnih navodil in vse tabele, ki jih potrebuje kmet v vsakdanjem življenju. Opremljen je s svinčnikom in vezan v močno platno. Cena je kljub pretežno tabelaričnemu stavku in obsegu 280 strani ostala enaka prejšnjim letom, to je 10 din za 1 komad. Koledar ne bo služil samo članom Kmečke zveze, ampak tudi vsem onim, ki se ukvarjajo s praktičnim delom. Člani Kmečke zveze ga naročajo pri odborih svojih Krajevnih kmečkih zvez, vsi ostali ga pa dobijo v knjigarnah ali v glavni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva c. 17.
radio ljubljana
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored in obvestila.
Četrtek, 20. okt.: 18 Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence — 19.30 Nac. ura
—	20 Tamburašiki septet — 20.40 Radijski orkester — 22.15 Plošče. — Petek, 2t. oki: li šol. ura — 13,20 Radijski orkester -- 18 Ženska ura
—	18.20 Plošče —- 18.40 Francoščina — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pristopi v izvenevroprske gore
—	21.10 Komorni trio — 22.30 Plošče. — Sobote, 22. okt.: 17 Otroška ura — 17.40 Pioeče
—	17.50 Pregled sporeda — 18 Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci -- 19.50 Beseda k prazniku — 20 O zunanji politiki — 20.30 Vesela igra — 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 23. okt.: 8 Radijski širamel — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe
—	9.45 Verski govor — 10 Plošče — 10.30 Koncert društva »Grafika« — 17 Kmet. ura — 17.30 Koncert narodne glasbe — 19.30 Nac. ura — 19.50 Koncert — 21.30 Plošče — 22.(5 Narodne pesmi. — Ponedeljek, 24. okt: t8 Zdravstvena ura — 18.30 Plošče — 18.40 Kulturna kronika. —■ 19.30 Nac. ura -- 19.50 Zanimivosti — 20 Jubilejni simfonični koncert v okviru proslave 10-letnega delovanja radijske postaje — 22.15 Plošče. — Torek, 25. okt.: It šolska ura — 18 Radijski orkester — 18.40 Gradovi na Gorenjskem
—	19.30 Nac. ura — 19.50 Vesela kronika — 20 Viljem Ostrovrbar, tragedija v 5 dejanjih — 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 26. okt.: 18 Mladinska ura — 18.40 Zasavsko Zagorje nekoč
—	19.30 Nac. ura — 20 Prenos opere iz ljublj. gledališča.
Stran 14.	_»DOMOUUEk, dne 19. oktobra 1938.
___—_——— L j E
Pismo iz južne zemlje
Citamo v »Domoljubu« poročila o veličastnih taborih, ki jih slavi domovina. Brali smo o ustanovitvi izseljenske zbornice ... stvari, ki nas gotovo vzpodbujajo in nam poživljajo ljubezen do doma. Tukaj pa živimo vsakdanje zimsko življenje. Vendar se je zima že prelomila in si kmet želi dežja za pomladansko setev. Je namreč precej suho.
Tukaj med nami je vedno kaj novega in živahnega. Zadnje čase smo imeli celo vrsto zanimivih dogodkov. Prepirov med našimi seveda ne bo nikoli konec, ker sicer bi svoj rod zatajili, pa smo vendar doživeli sedaj združitev dveh društev, ki sta si bili od kraja zelo narazen. Sprevideli so eni in drugi, da imajo isti cilj, namreč ostati zvesti Slovenci in si medsebojno pomagati in se tudi skupaj poveseliti. Tako sta se združita »Tabor« in »Prosveta«, ki bosta sedaj lahko dala najboljši igralski in pevski zbor z združenimi močmi.
Znamenje večje harmonije je tudi lepo uspela šolska prireditev v ViSla Devoto, kjer so nastopila vsa društva in tudi obe šoli, to je naša paternaiska šola, ki jo vodijo šolske sestre, in šola iz Viila Devoto, ki je samostojen organizem. Na prireditvi je bilo nad tisoč ljudi.
Značilna dogodka sta tudi proslava kraljevega rojstnega dne, ki js bita v najlepši tukajšnji cerkvi ob zelo obitni udeležbi. Zapel je naš moški zbor, ki je kljub temu, da organist ni obvladal skladbe (našemu pevovodji Jekšetu niso dovolili, da bi sam igral) vzdržali in odnesli pohvalno priznanje.
Druga, še bolj pomembna prireditev je bila 1. septembra. Prirejena po špansko. Njen namen
Noben stan pod soncem ni bolj upravičen biti ponosen na svoje mesto v človeSki družbi kakor sme in upravičeno more biti ponosen koiečki at važno«! svojega poklic'a. Rekli smo že, da bi brez kmeta človeštvo nujno moralo propasti, ne samo, ker bi ae bilo kaj jesti, ampak propadale bi tudi tovarne, ker bi zmanjkovalo surovin, ki jih v glavnem prideluje kmet. In vendar, glejte čudo: noben stan oi boij zaničevan in zasmehovan ko kmečki. Če se nerodno obrneš, pravijo da si kakor kmet; če kakšno bolj odurno zineS, si kmečki, če si neokusno oblečen, ki kmetavs, če si v zadregi, si kmečka nevesta, kratko in malo: kar je manj vrednega, je v ustih nekmečkih slojev — kmečko — torej vredno posmeha ia obsojanja. Tako Je pri nas Slovencih, ni pa tako drugod, pri drugih narodih, kjer je kmet »gospod kmet«, spoštovan in cenjen, kakor zasluži.
Kako da je prišel slovenski kmet že kar nekako v pregovor kot nekaj manj vrednega in pomanjkljivega? Zato, ker je — boste rekli, neotesan, neroden, neuk itd. — ali vse to ni poglavitno; — zato ker je stanovsko nezaveden. Tak je pa zato, ker nima stanovske izobrazbe. Sam se ima za nekako manjvrednega, svoje kmečke noše (v koliker jo še ima) se sramuje, svoje delu in življenju primerne hoje in kretenj, ki niso gibčne, ga je nekako sram, zaradi svoje preproste govorice mu je nerodno. Vse to drugi sloji opazujejo in beležijo ne kot nekaj kmečkemu človeku svojskega in posebnega, zanimivega, marveč kot nekaj smešnega, malo vrednega. Lep primer za resničnost te trditve so kmečka dekleta, ki pridejo v mesto: ni ji še padla kmečka zemlja s čevljev, pa je že zdavnaj gladko zavrgla vse, kar je spominjalo na njeno kmečko poreklo. Ker ni zrastla v stanovski samozavesti, da kmečka hiša prav tako zasluži spoštovanje, kakor mestna palača.
To nenormalno vrednotenje vsega kar j« kmečkega se ne bo nehalo prej, dokler se mil kmet sam kot stanovska celota ne bo postavil v bran. Dokler ne bo kmst kot še vedno ne samo daleč najvažnejši, ampak tudi daleč najštevilnejši slovenski stan dosegel, da se bodo tudi mestni in delavski in uradniški ter obrtniški otroci po šolah
jo bil, pokazati vsaj mal drobček naše umetnosti tukajšnjim ljudem. Slovenska je bila igra (»Dve materi«), toda prevedena na špansko, slovensko je bila petje. Tudi uvodna beseda je morala biti španska. Prireditev je uspela naravnost čudovito, saj je bilo prodanih 1300 vstopnic. Velikanska dvorana je bila napolnjena. Udeleženci so bili več ko dve tretjini španski. l'a so bili zelo zadovoljni in nadvse presenečeni, kako je mogoče, da preprosti delavci zmorejo tako petje, in kako je mogoče, da vodi zbor navaden mizar. Pevovodja Jekše je namreč mizar in le zvečer umetnik. Lahko si mislite, da se doslej z nobeno prireditvijo ni napravilo več za poznanje našega imena med tukajšnjimi ljudmi.
Namen te prireditve je pa bil prvotno nekak poklon ko! zahvala in priporočilo za postrežbo po bolnišnicah. Tukai je namreč vsakomur v javnih bolnišnicah oskrba brezplačna. Te bolnišnice vodijo usmiljene sestre, med temi je tudi enajst Slovenk po raznih bolnišnicah. In to je bil povod te prireditve. Na tukajšnjo javnost je to seveda napravilo zelo lep vtis, ker vidijo, da smo dostojni ljudje, ki poznamo hvaležnost, da smo pa tudi kulturni, ker imamo tako lepo pesem.
Vtis prireditve je bil naravnost čudovit.
Sedaj stojimo prod velikim evharističnim kongresom, na katerem bomo tudi Slovenci po naših skromnih močeh sodelovali.
Druge novice pa so preveč osebne, da bi mogel »Domoljub« zanje imeti prostora, zato naj pristavim le še mnoge pozdrave v imenu vseh rojakov. — Hladnik Janez.
učili spoštovati in upoštevati kmečki srtan, kakor mu gre. To bo pa dosegel, če bo neko£ njegova prava stanovska vzgoja in izobrazba vzbudila .v kmečkem stanu enotno voljo, da do tega pride. Zgodilo »e bo takrat, ko bo naš kmet v vprašanjih, ki ae tičejo stanu, enoten ia organizirati,
Kmečka stanovske skupnost
Kmečka stanovska skupnost je otrok stanovske izobrazba in vzgoje. Samo pripadnik kakega stanu, ki ve kaj je njegov stan, kaj ta »tau hoče, koliko dragocenih vrednot v 6ebi hrani ssa narod, bo tudi zvest član stanovske skupnosti. Slovenci gotovo nimamo stanu, ki bi bil manj dostopen zs. to skupnost kakor je kmečki, Da je temu tako, je razumljivo. Za vsak drug poklic moraš v posebne šole, če hočeš le malce priti naprej, za kmečki poklic do sedaj tega »ni bilo treba«. Č« gre kmečki fant ali dekle za delavca v tovarno, je takoj član in članica strokovnih delavskih organizacij — dokler je na kmetih, tega »ni treba«. Način življenja in dela je na kmetih veliko bolj razvit in raztresen kakor v mestih ali tovarnah. Vsak kmet s svojo družino je silno samostojen in neodvisen, kar je na eni strani neprecenljivo bogastvo, na drugi strani pa tudi velika ovira za skupne akcije stanu kot takšnega. Z ozirom na to je kmečkemu človeku še prav posebno potreben poudarek stanovske pripadnosti. Zavest stanovske skupnosti bo prišla sama od sebe, kakor hitro bo naš kmečki živelj dovolj stanovsko vzgojen. Dokler pa tega ne dosežemo, bo tudi organizatorno prizadevanje za stanovsko skupnost ostalo na pol poti in ne bo moglo doseči trajnih, zanesljivih uspehov.
Vse naše dosedanje ugotovitve govorijo za to, da je treba stanovski izobrazbi slovenskega kmeta posvetiti v bodoče vse več pozornosti in ji pripisali mnogo večjo važnost ';ot doslej. V teta vprašanju so korenine zla, K uničuj« naš kmečki stan. Menda ai Slovenca, ki bi ne hotel z vso svojo dušo, da se naš narod ne le ohrani, ampak razvija in napreduje ter izpolni poslanstvo, ki mu ga je Bog namenil na tem lepem, pa nevarnem , kosu zemeljske oble. Zato tudi ne bi smelo biti ] Slovenca, ki bi ga vprašnjc obstanka in razvitka j
kmečkega stanu ne zanimalo, pa naj bo Uobraž», nec, meščan, obrtnik, umetnik ali karkoli. S kmeč. kim stanom stojimo ia pademo. Če ae je posiečilo nas prepričati, da igra v vprašanju ohranitve te. ga stanu odločilno vlogo kmečka Stanovska iz-obrazba, potem za nas vse iz tega spoznanja haja narodna dolžnost, da se za to izobrazbo zanimamo, o njej razmišljamo in vsak na svojem mestu in po svojih močeh zanjo nekaj storimo.
Naše škodljive rastline
V listnatem gozdu prevladuje pri nas, zlasti v višjih legah bukev, po nižjih pa hrast. V zgolj ali po večini bukovih gozdih, kjer stoji, zdi se, da ne bomo preveč predrzmi, če trdimoj naše najlepše drevo, kot orjaško stebrovje t naravnih gotskih cerkvah, tesno drugo pri dru-gem, da tvorijo njih krošnje mogočno streho, vlada hladen, za človdka prijeten somrak, ki pa ne daje drugim, spodaj rastočim rastlinam niti dovolj vlage, niti dovolj sonca. Zaradi tega najdemo v bukovih gozdih le malo spremlje. valk. Med drugimi srečavamo zajčjo deteljico, šmarnico, dišečo perlo, nekaj mahov, pa še ti so jako borni, in končno še volčjo jagodo, ki jo vsem dobro znana strupena rastlina, o če. mer je bil govor že v nedeljskem »Slovencu«. Več podrasti je tam, kjer se drvje nekoliko razmakne; tam srečavamo našo brezo iu neg noj, ki je ali nizko drevo ali pa grm, kakršne so pač življenjske prilike. Lop je ta grrn, zlasti spomladi, ko ga krasi lepo, v mno-goevetnih grozdih zbrano rumeno cvetje. Njegov lub je po vejah sivozelen in gladek, po deblu pa razpokan. Dolgopecljati listi so tro-števni, sličijo deteljnim listom, na spodnji tirani so svetlejši, na zgornji temnejši. Lepi rumeni cevti so metuljasti. Iz njih se razvijejo dolgi, dlakavi stroki z mnogimi semeni.
Veliko več podrasti kot v bukovih gojdih, kjer morajo rastlino silno hiteti, da odeveto zgodaj spomladi, ko se razšopiri bu jno bukovo zeTenje, najdemo v hrastovih gozdih. Sploh je hrast dobričina, ki privošči tndi drugemu drevju, da se naseli v njegovi bližini. Drevo ima sioer gosto z listi posejano krošnjo, toda njegove veje so tako razkrečene, da najdejo son-eni žarki še vedno dovolj prostora med njimi tn morejo do tal
V	njegovi soseščini srečavamo brin, brogo-vito, črenso, češrain, glog, lesko in še druge, ) katerimi se bomo spoznali v teku našega k ram-ljamja.
Dočim negnoj ne škoduje gozdovom, četudi je sicer strupeno drevo, zlasti njegovo seme, so pravkar, ^našteti grmi gozdovom na kvar, ker jemljejo drevju prostor in hrano.
Ustavimo se na kratko pri brinu, ki j® vsem dobro znan grm ali nizko drevo. Rezbarjem in strugarjem daje dober les; mehaik je in žilav; še bolj kot les čislajo njegove jagode, ia katerih pripravljajo poleti in pozimi dobrodošli brinjevec in v zdravilstvu znamo brinjevo olje in še toliko drugih koristnih stvari. Kljub temu so ga uvrstili med naše škodljive rastline, ker je gozdovom na kvar, zlasti tam, kjer sc je močno razpasel. Njegove veje so razkrečena pa tudi na kvišku mole in nosijo »vetlozelene, iglam podobne lističe; na sredini imajo belo-modro progo. Cveti so združeni v mnčice, p« ločeni na dve rastlini; na eni so pestičnd, na drugi pa prašni. Iz plod niče se razvije v prvcim letu zelena, v drugem temno rajava in končno modro nadahnjena jagoda.
V	vlažnih gozdih ali na bol j vlažnih mestih v gozdih inajdemo b r o g o v i t» ali iko>( ji
ravijo tudi kozjo pogačico, kačji les, Ikalino, alinovje ali melezovino, ki je tudi grm s sivim, tu in tam pikčastim lubjem. Njene veje so v mladosti zelene in včasih robate. Listi P® so veliki in trokrpi, pa debelo nazobčani. Srednji, rumenkasto beli i« obrobni beli cveta so združeni v velika kobulasia ruzevetja.. Dočim so prvi plodni, so drugi jalovi. Njihova nalog« je le vabiti žuželke na obisk. h. pestičev »e razvijejo rdeče jagode.
»Ali ima tvoja žena vedno zadnjo besedo?« »Včasih ne, to je takrat, .kadar govevi i dru« glini ženskami.«
Kmečka stanovska zavednost
Mislila je, da je Madina nočna srajca bela ..
... dokler ni prenočila pri prijateljici ki pere svoje perilo z Radionom!
KM toslralila i« Jo - fako trelik Je bi! razloček Kako J« mogoče perilo In ko lepo oprati? Se mar« So bol] truditi ln mučiti kot s« ona?
Prav gotov« ne, • je pri Rsdionu tudi nepotreb« no i brez drgnenja In »nencanja postane perilo tak«* bJovilo belo. Pri počasnem kuhanju te razvija V Radiem raztopini na milijone killkovlh mehurčkov, let prodirajo tkozi perilo in prizanesljivo odstranijo vso nesnago, če je Se tako trdovratna. Popolnoma, {isto popolnoma belo • je samo Radiem l>eU$ perilo.
Maš S, najboljši vemmčHelf
<- 1 Iz Rusije poročajo katoliškemu tedniku: Versko življenje v našem smislu je v Rusiji prav za prav prenehalo. Javna služba božja je postala posebnost svoje vrste, gola in javnost pa sta vsa v protikrščanskem duhu. Tako je v Rusiji že dvajset let. A navzlic vsemu pričakovanju in prerokovanju pa morajo uradne oblasti le priznati, da je celo med mladino, ki je že opravila protiversko šolo, veliko število vernih. Kdo jih je učil vero-nauka? Duhovniki so skoraj vsi odstranjeni, prav tako pa tudi večidel vernih ljudi. Tisti, ki so jim znane današnje ruske razmere, pa pravijo, da so postale matere, babice, dedje ln drugi člani družine otrokom apostoli v imenu Jezusa Kristusa. Zdaj je v Rusiji prav ta prav en sam veroučitelj, in to je: mati. Izkazalo se je pa, da je ona tudi najboljši ka-iehet. Preprosto materino ali babičino pričevanje o Kristusu močno vpliva in vpliva večkrat, kot je to všeč brezbožniški državi.
NAZNANILA
n Vsem, ki ste trpeli in umirali na bojnih poljanah, je posvečena v spornim vojna drama »Živ pokopan t, ki jo bo uprizorilo Katoliško prosvetno društvo v Velikih Laščah V soboto 29. oktobra oi> po! 8 zvečer in v nedeljo 30. okt. ob 3 popoldne v zadružni dvorani v Vel. Laščah. Vso javnost iskreno vabi odbor.
Brezplačno ria ogled dobite revijo »Ljud-aki oder«, če pišete dopisnico na upravo revije y Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Opozorijo upokojencem driarnih železnic v Ljubljani. Direkcija državnih železnic v Ljubljani poziva upokojence, provizionisle in mi!o5činarje, katerim ona nakazuje pokojninske prejemke, da
dravinjskih doklad. Te tiskovine so brezplačne, —s Upokojencem, ki bivajo izven območja železniške direkcije v Ljubljani, bo direkcija poslala tiskovine za prijavo na njihove naslove.
— Gospodom organistom in pevovodjesa! Za praznik vernih mrtvih se priporoča lahka latinska Srna maša >Requiemt, ki je izšla v II. natisu, od skladatelja M. Vurnika. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Mohorjevi knjigarni v Celju in pri sklad, v Borovnici za znižano ceno 13 din.
Skrbi vas, kaj boste letos igrali za praznik' Kristusa Kralja. Ce ijnate revijo »Ljudski oder«, najdete polno nasvetov, pa tudi dve novi igri za to priliko. Pišite takoj dopisnico upravi revije (Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana), ki vam pošlje rada zvezek brezplačno na ogledi
ZA DOBRO VOLJO
Debelušna go«pa je stala na avtomatični t«ht< niči, v naročju pa držala svojega majhnega, drob« nega možička, ko je baš prišla mimo gospa Ro« zalija, ki js začudena obstala:
»Ja, kaj pa po,£unjate, goepa Marta?«
»Veste, dandanes je treba povsod varčevati, Moža vzamem v naročje, »topim si a tehtnico, vt-žem dinar v odprtino, potem pa število kilogra«
mov delim na polovico.«
★
Scvdnik: »Ni bilo dosti, da ste ukradli pet tisoč dinarjev, pač pa ste vzeli še uro, prstane in drugo zlatnino.«
Obtoženec: »To sem storil zato, ker sem sa spomnil izreka, da samo denar ne stori človeka sječnega.*
»Vaše mesto je vroče in neprijazno kat pe* kel,« se je hudoval iz Amerike doVii domačin.
»Vi, Amerikanci ste bili pa ras ž« povsod,*
ga je zavrnil sosed.	'
★
Mesar, kateremu so oa dražbi prodali snesa« rijo, je nekega jutra srečal znanega dimnikarja* ga ustavil ter vprašal: »Povej mi no ti, ata kom pa ti žaluješ, kcv si vedno v črnem?«
»Za- tvojo mesarijo,« ga je ošvskuH dimnika? ter šel za svojim pojlom.
T
s® takoj zgiase pri pristojnih uradih (pri katerih naročajo premog in zahtevajo vozne ugodnosti), kjer bodo prejeli tiskovine in navodila za predložitev prijav za prejemanje osebnih in rodbinskih
ostankom
Pred vselitvijo V nove lokale hočemo izprazniti vso našo zalogo ter smo cene znižali do skrajnosti.
Posebno pa smo znižali cene za moške in ženske obleke, zimske suknie in plašče, kakor tudi ostanki m od vseh vrst blaga. Na zalogi vse vrste odeje, deke, gradi za modroce, žima, morska tra*a itd. ter sploh vse kar je potrebno za nevestine bale. Priporoča se vsem bralcem Domo-ljuba tvrdka p f_
Ljubljana, Sv. Petra c. 29 In 30
■ 1 ..........'■ ............... .........—
Soparno je bilo, tako da 6e v uradu pismar-jem kar nič ni ljubilo delati. Končno sa se štirje umaknili v hladnejši kot, si pripovedovali šale, uganjali burke ter se pri iem krohotali. Odpro se vj-jita in naenkrat stoji pred njimi sam gospod predstojnik.
»Gospodje, kaj pa vendar mislite z vašim krahotanjem, saj boste vse ostale kolege zbudili, ki so nekoliko zadremali «
Kiparsha, pozlatarska delavnic®
lastna izdelava kipov iz lesa. gipaa. umetnega kamna, za na prosto. Božične jaslice vsake vrste. Kipi iz lesa sv.Terezike 100 cm D.n 920'-, 120 cm Din 1670 — Renoviranje oltarjev itd. cene nizke, za delo se jamči.
Dratfofln lirovat, Domžale
izdelovatelj oltarjev, podob in križev pota.
Nenavaden samomor. Na edinstven način si je v madžarskem kraju Kiskuuhalascu končal življenje neki Aleksander Dioszegy. Mladi mož je imel za zaročenko najlepše dekle v kiaju. V onem poletju se je dekle seznanilo z nekim budimpe-štanskim letoviščarjem in se zaljubilo vanj. Dio-szegy je poskušal na vse načine, da bi končala svoje razmere a tem moškim, pa je bilo vse zaman. Te dni je nesrečnemu Aleksandru poslala s hladnim odslovilnim pismom tudi zaročni prstan. To je na Dioszegyja tako učinkovalo, da je doma nabil prastaro pištolo, toda namesto krogle je dal vanjo prstan, ki ga je dobil nazaj. Nato si je to nenavadno >kro«lot pognal v seirce. Strel je prstan popolnoma razrfbličil. Deli prstana so Dio-szegyju tako težko poškodovali možgane, da je bil na mestu mrtev.
Zafjvala
Upravi „DomoJJuba :.
Dne 6. t m. mi je požar uničil hišo z vsemi premičninami, kakor tudi hlev, skedenj in šupo. Kot redni naročnici Vašega lista mi je uprava takoj izplačala 1000 Din podpore, za katero se ji najiskreneje zahvaliuiem. Vsakomur priporočam, da postane naročnik Domoljuba, ker si s tem zagotovi v slučaju požara to prekoristno zavarovanje I
Z odličnim spoštovanjem
Ivana Blaiun. Smlednik 36.
Sprevodnik Škotu, ki se je peljal s peronsko karto: »To je vendar le listev za peron.«
Skot: »Saj, saj, čisto v redu, saj se peljem na drug peron.«
Avtomobilist (ki se je k mehaniku pripeljal kar »kazi zid delavnice). »Ravno prav, sem bil itak namenjen k vam zaradi zavore.«
Raziskovalec (ki je pri zamorcih videl telefon); »Za božjo volja, telefon?«
Zamorec: »Da, da, maj- pri vaa ne poznat« telefona?«
Navdušen protialkohoJm agitator: »Kaj je povad, da doma pretepate svojo ženo. Zganjef Kaj je vzrok, da zanemarjate »voje otroke? Žganje! In kaj je vzrok, da celo nn troje gospodarje streljate? Žgani«-! In končno, kaj je vzrok, da jih zgrešite? Tudi žganje!«
Moli oglosnilc
Vsaka drobna vrstica ali njo prostor velja za enkral Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Pristojbina za male oglata te plaiuje naprej.
OetsljRi odpadki
zmleti so nai boljše močno krmilo za govedo. 100 kg Din SO'-. Sever & Komp., Ljub-
illanra sprejme takoj niap&a Gostinčar V., Kleče 4, p. Dol,
sprejmem takoj z »so oskrbo. Bobnar, Go-dešič, Skofja Loka.
nu, prodam. Poizve »I'" se Jurčkova pot št. 67, Ljubljana.
Halarskl pomočnik
prvovrsten, se sprejme takoi. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih spričeval poslati na Laznik Ferdo, Radeče pri Zid. mostu.
iinlvea najnovejši le-RSlESa toSnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. —-Sova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze).
Nas rodilu! ppašsM
»REDIN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din: 3 zav. po pošti 24 din. 10 zav. po pošti 72 din, ter priporočamo,da naroči eden za več sosedo1; skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica i.
ifagrolMB spairunilič
iz starega pokopališča sv. Krištofa dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar, pokopališče sv. Križ, Ljubljana.
i:- potrebujete, "" da zaslužile 1000 Din mesečno. Pišite: »A nos«, Maribor.
itekfa 7" kmečka dela UGms sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 16.502.
in.-., za vsa kmečka
niapta dela WeiI1 _
Savlje št. 56, Jezica,
Sniohve - rozlae
na zalogi Veletrgovina južnega sadja, Ljublja-na.Tyrševa (Dunajska) cesta št. 48.
fipbosa protj«
vsako množino, tako] kupim. Oto Jerob, p!e-tarstvo, Stražišče pri Kranju.
Bitaje in fige DUdi
Sever & Komp., Ljubljana.
Rim dobra ml?k.ari"
m u v ia ca, naprodai,— Dobrova, Graben 39.
mmm zit
bertus, toplo perilo in vsa zimska oblačila nudi najboljše in najcenejše Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
šestletnega, pridnega, za vsako uporabo, voz zapravlji-vec ter večjo množino trpežnih jabolk prodam. Černe, Kranj.
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izhorno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20---, po pošti Din 85'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Zahvala.
30Sfl &B detelje p.r°v1demADfberepoijI0dpeČ st 17
Bahač: »Ko «em prijel v mesto, nioem imel cele srajce na ssbi, danes pa imam stotisoče.«
Sosed: »Uboga perica.«
»Moj «in bi rad 1 vaio hčer. Ali na kuhati?«
»Zna, če mu sredstva za to.- Ali val sin ve, kako so ia sredstva dobe?«
Naiprisrčne ša hvala prijateljem in znancem k! so mi ob smrti moje žene kakorkoli izkazali s.ižali in počast il rajnico s cvetjem. Vsem Bog plača)I _Franc foželj, Zagone cb Savi,
Pisava razodeva človeka. To je trdil I"lancoz Hocqart že pred dobrimi sto leti. Danes olistoia o človeški pisavi že cela znanost, ki iz pisanih črt razlaga značaj dotičnega pisca. V najnovejši dobi priporočajo zdravnikom, naj iz pisave svojih pacientov sklepajo o njihovem zdravstvenem stanju. Strokovnjaki trdijo, da dobra preiskava in piesoja bolnikove pisave nadkrili v uspehu Se tako natančne telesne preiskave. Nek dunajski zdravnik pripoveduje značilen primer neke matere, ki je iz pisave svojega sina točno pogodila njegovo bolezen in s svojo točno sodbo presenetila učenega zdravnika.
Trpežne čievlfe
smučarske, štelletne, škornje in druge, najugodneje dobite pri Jeranaf-u JeraJ, Kapoge lO
Smlednik g
Najmanjša divja »ver iivi v Avstraliji. Domačini jo imenujejo Mulgura. Komaj 13 cm je dolga in vendar nenasilna. Lovi živali, ki so mnogo večje od nje, ter jim izsesa kri. Zajci, kokoši, gft. lobi, celo mali prašiči nimajo pokoja pred nenasitnim, ki ni večja od naše pedi. Z ostrimi zobmi se zaje za uhlji, raztrga krvno žilo in pije dotlej, da sita zaspi. Pri vsej divjosli svoje narave živijo krvoločne male živalice nežno družinsko življenje. Samica nosi svoje mladiče na seskih cel nieseo in z njimi skače previdno čez drn in strn. V skritih gnezdih dobivajo lovci često po 15 smrčkov tesno stisnjenih drug ob drugega, ki se vedejo, kot da bi bili najnedolžnejše stvarce na svetu.
Novo brinje in fig®
v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki
Fran Pogačnik. Ljubljana. Igrieva c.(mn»iska)33
v Javnih skladiščih (Balkan)
Sodnik: »Kaka to, da ste prebodli kolo avtomobila?«
Šofer: »Čez steklenico sem peljal «
Sodnik: »Ali je niste videli?«
Šofear: »Ne, ker jo je imel pijanec v žepu.«
Jetnik (ki mu je veter vzel klobuk): »Poglej« te, moj klobuk. Ali naj tečem za njim?«
Paznik: »Kaj pa uc, da mi pobegneš Tu bol o*tal in počakal, pa jaz »kočim za klobukom.«
Kmetovalec I
Najboljšo slamoreznico. mlin in prešo za sadje in grozdje, trijer, čistilnik, plug in brano, kolel za krmo in žganje, pumpo za vodo ln gnojnico, poljedelsko orodje, vse stavbene in vodovodne potrebščine, železo, črno, pocinkano, bakreno in medeninasto pločevino in vso drugo železnino debis
po nizkih cenah v stari domači trgovini
Fr, Stupica v Lfubllani
Gosposvetska cesta št. 1.
Jaka in Janez sta bila dvojčka, oba pa sta se zagledala v Zagarjevo Ivanko. Ob neki prilikt jo je Janez nagovoril: »Ivanka, taka rad te imam. Vsako jutro si ti menja prva misel.«
Ivanka: »Jaka trdi ravno isto.«
Janez: »Ivanka, jaz vstanem eno uro Fel kot on.«
Sluga hotela »Pri ruskem carju« je v zgodnjih jutranjih urah pometal in snažil hodnik, ko zabnii telefonski zvonec.. Sluga, prašen, zamazan, kakršen je bil, je vzel slušalko v roko ter zaklicali »Halo, tu ruski car.«
Gospodična (ki je t avtom podrla policista/ ki jc na križišču urejeval promet): Moja krivda ni, kaj pa stojite tu sredi ceste.«
„" [DlnniCafmS'o.r^il"- „~*Dophe,tn 8f's«re,em" V*dnlg<*° »Domoljuba«, naročnino, in** reiiamauj^ pa our GreKorH Per i^a t"E^T^ft posebnem ce« ko. - Telefon uredništva in oprave; 40-0*. jr	Kuajaieiji a*. Uregorij Pecjas, - Uredniki Jože Koiilek, ~ Za Jugoslovansko tiskarno, Karel Cei.