Allan Sachs, D.C., C.C.N. Verodostojen VODIČ o uporabi ekstrakta grenivkinih pečk Avtor: Allan Sachs D.C., C.C.N. Prevajalec: Marjan Furlan Jezikovni pregled: Marjan Furlan Naslov: EKSTRAKT GRENIVKINIH PEČK Naslov v izvirniku: GRAPEFRUIT SEED EXTRACT 1. elektronska izdaja:2022 Za založbo: Luka Furlan Založba: Mavrica d.o.o., Gallusova 2, 3000 Celje Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 131870467 ISBN 978-961-6282-94-9 (ePUB) © 2017 by LifeRhythm Publications Vodič posvečam izjemni množici čudovitih mikrobov našega planeta; včasih prijaznih, včasih sovražnih. Mar nismo njihovi potomci? Nas bodo preživeli na Zemlji? Predgovor k novi izdaji V izvirni izdaji tega dela sem izrazil mnenje, da se bo vse bolj povečevala potreba po novih rastlinskih pripravkih, s katerimi si bomo lahko pomagali v borbi proti okrepljenemu pojavljanju bolezenskih okužb. Zapisal sem, da so številni farmacevtski antibiotiki spodbujali nastajanje novih sevov mikrobov, ki jih je bilo še težje zdraviti od njihovih predhodnikov. Na žalost moram reči, da je bilo moje opozorilo še kako ustrezno za današnji čas. Na meticilin odporen Staphylococus aureus (MRSA) je nevarna bakterija, ki se je človek zelo težko znebi. Zdaj spada med najbolj tvegane dejavnike za obiskovalce fitnesov ali ljudi na zdravljenju v bolnišnicah. Clostridium difficile (C. dif), bakterija, s katero se prav tako lahko okužimo v bolnišnicah, povzroča hudo drisko (diarejo) in je med najbolj resnimi posledicami pretirane rabe antibiotikov. Tudi novi soji na zdravila odporne bakterije Escherichia coli (E. coli) so našli pot v naše prehranske verige s smrtonosnimi posledicami za nič hudega sluteče potrošnike/ce, posebej za otroke. Pretirana uporaba farmacevtskih antibiotikov ni edina težava, s katero se soočamo v zvezi s temi pojavi. Dobesedna eksplozija pri uporabi steroidnih in nesteroidnih protivnetnih učinkovin (angl. kratica NSAID) v zadnjih 15 letih je povzročila, da so milijoni ljudi postali dovzetnejši za okužbe. Tovrstna zdravila ovirajo normalno delovanje imunskega sistema. Poleg tega lahko resno vplivajo na membrane sluznic v prebavnem sistemu – ta tkiva so izjemno pomembna za odzivanje našega imunskega sistema proti klicam, ki povzročajo različne bolezni. Nobeno naključje ni, da je širjenje vnetne črevesne bolezni (angl. kratica IBD) po vsem svetu, ki vključuje Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, tesno povezano s povečano uporabo protivnetnih zdravil. Pljučno tkivo je prav tako bolj dovzetno za okužbe zaradi zdravil NSAID in steroidnih učinkovin za zdravljenje astme – tudi tukaj se v zadnjih letih opaža eksponencialna rast obolenj. Tuberkuloza, ki je bila svojčas značilna za življenje v slabih higienskih in prehranskih razmerah, se zdaj pojavlja v premožnejših družbenih skupinah. Kljub vladnim zagotovilom, da je limska borelioza zlahka ozdravljiva bolezen, bolje seznanjeni zdravniki vedo, da Borrelia burgdorferi, bakterija spiralaste oblike, povzročiteljica borelioze, spada med na zdravila najodpornejše mikrobe. To še posebej velja, če od okužbe do postavljene diagnoze poteče precej časa. Dobra novica je, da medtem ko farmacevtska industrija išče nove učinkovine za spopadanje z naraščajočim številom težav, drugi raziskovalci preučujejo možnosti za uporabo rastlinskih pripravkov kot odgovore z manj nenamerno povzročenimi posledicami. Pripravki, ki vsebujejo samo ekstrakt grenivkinih pečk ali pa je ta izvleček kombiniran z drugimi rastlinskimi protimikrobnimi snovmi, so deležni velikih priznanj za prispevek k splošni strategiji za zmanjševanje naše odvisnosti od močnejših farmacevtskih izbir. Enako pomembno je, da znanstveniki, ki se v iskanju odgovorov obračajo k naravi, odkrivajo neverjetno široko paleto varnih in učinkovitih snovi, ki pomagajo krepiti naraven imunski odziv ljudi – farmacevtska zdravila to le redkokdaj ponujajo. In spoznanje, kako farmacevtska zdravila škodujejo koristnim bakterijam po vsem telesu, je vodilo do razvoja probiotikov širokega spektra (vključno in ne zgolj z Lactobacillus acidophilus), ki so zdaj na razpolago v trgovinah za zdravo prehranjevanje in s prehranskimi dodatki. Naj dodam, da poleg uporab, navedenih v prvi izdaji te knjige, ekstrakt grenivkinih pečk (EGP) kaže veliko koristnost tudi v naslednjih primerih: Zastrupitve s hrano: Salmonela in patogena oblika E. coli sta med najpogostejšimi povzročitelji, medtem ko Giardio in amebo najdemo v hrani in vodi. Če posumite na zastrupljeno hrano, pokličite ustrezno nadzorno središče za nasvet; če te možnosti nimate, je lahko zelo koristna uporaba EGP. Okužbe sečil: Veliko ljudi (posebej ranljive so ženske) ima pogoste težave zaradi okužb sečil ter se često zatekajo k zaporednim uporabam antibiotikov. Z vsakim takim zdravljenjem se povečuje tveganje za nastanek odpornih mikrobov, draženje tkiva se povečuje. Vzpostavljanje prvotnega ravnotežja zahteva holističen pristop. Usposobljen/a zeliščar/ka lahko pomaga v takih primerih. Posebej koristen je enostaven sladkor D-manoza, ki prekrije sluznice sečil in prepreči bakterijam, da se oprimejo tkiva. Vnetje črevesja: Kaže, da se kolitis in Crohnova bolezen krepita pri ljudeh, ki so zaužili veliko antibiotikov, protivnetnih zdravil ali celo zdravil, ki se uporabljajo proti mozoljavosti in proti kislini. Prepričajte se, da varno telovadite: Redna telesna vadba je nujna za osebno zdravje. Tisti med nami, ki se pridružimo kakemu klubu za zdravo življenje, lažje vzdržujemo reden urnik telesne vadbe. Kožne okužbe se med osebki lahko prenašajo tudi s človeškim potom. Proti meticilinu odporne bakterije (MRSA) in druge vrste stafilokoknih in streptokoknih bakterij ter več vrst glivic se pogosto znajdejo na orodjih v telovadnicah, kjer vadi veliko ljudi. Rade volje bom delil svoja priporočila za uporabo EGP v zvezi s telovadnicami in drugimi zadevami, omenjenimi tukaj. Lahko me kontaktirate po elektronski pošti – gl. spodaj! Upam, da bo ta priročnik ponudil nekaj praktičnih namigov v zvezi z EGP, obenem pa opogumil bralstvo za dodaten vpogled v naravne zdravilne učinkovine. Allan Sachs, D.C., C.C.N Red Hook, NY Dr. Sachs je dosegljiv za telefonske nasvete ljudem, ki hočejo doseči čim boljše zdravje. Prav tako je na razpolago za sodelovanje v delavnicah in na predavanjih za amaterske in profesionalne skupine. Kontakt: sachshealthsleuth@gmail.com Avtorjev napotek Namen te knjige je posredovati informacije o izdelku, večinoma poznanem po nazivu ekstrakt grenivkinih pečk (EGP). Ekstrakt grenivkinih pečk je deloma neustrezna oznaka izdelka, ki se ga sicer pridobiva iz pečk, oplodja in membranskih snovi v grenivkah. Terapevtske uporabe EGP, opisane v nadaljevanju, so zbir izkušenj mnogih usposobljenih profesionalcev. Kljub temu je treba poudariti, da dani podatki nikakor ne predstavljajo priporočil za zdravljenje bolezenskih stanj ali njihovo preprečevanje. Prav tako si danih informacij ne razlagajte kot diagnoze za kakršnekoli zdravstvene težave. To prepustite usposobljenim strokovnjakom. Ameriška agencija FDA za zdaj ni odobrila EGP za zdravljenje ali preprečevanje kakršnih koli bolezenskih stanj. Namen te knjige je opogumljanje ljudi za zanimanje in raziskovanje možnih uporab ekstrakta grenivkinih pečk v zdravstvu in industriji. Vsi terapevtski ali drugi opisi so namenjeni ljudem, ki bi radi sodelovali pri takih raziskavah. KAZALO Posvetilo Predgovor Avtorjev napotek Kazalo Uvod O pečkah O ekstraktu grenivkinih pečk Prednosti ekstrakta grenivkinih pečk Težave s farmacevtskimi antibiotiki EGP v moji praksi Zdravljenje kandide z EGP Uporaba EGP pri nekaterih drugih zdravstvenih težavah Skrb za zdravje živali z EGP Uporaba EGP v kozmetiki in drugih dodatkih, v kmetijstvu in industriji Uporaba EGP v gospodinjstvu in drugod Zaključna beseda Priporočeno branje O avtorju Uvod Odkar se je človeška vrsta pojavila na Zemlji, nam je ta planet podarjal neverjeten izbor naravnih zdravil, s katerimi smo si LAHKO pomagali pri odpravljanju zdravstvenih težav. Lekarna matere Zemlje je imela na razpolago na tisoče rastlin, živalskih in rudninskih snovi. Po tem, ko smo se otresli varnosti svojih živalskih nagonov, smo se soočili z izzivom odkrivanja in širjenja pravilne uporabe takšnih zdravilnih sredstev. Ob vstopu v 20. stoletje so se naše lekarne za vedno spremenile. Ljudske modrosti in znanje, ki se je nabiralo skozi tisočletja, so v mnogih predelih sveta izpodrinili novi načini zdravljenja – s pomočjo farmacevtskih zdravil. Takrat so se znanstveniki (znanstvenice so bile iz tega dogajanja večinoma izključene) odločili, da se darila iz narave lahko prekopira in celo izboljša z umetnimi snovmi – z novimi kemijskimi postopki so iz nafte in premoga začeli proizvajati številne snovi. Njihovi sklepi in odločitve so bili prepričljivi. Farmacevtska zdravila so bila močna in učinkovita. V mnogih primerih so prinesla skoraj trenutno izboljšanje, izginotje bolezenskih znakov. Po zgolj tridesetih letih je tak pristop k zdravljenju postal tako prevladujoč, da si je celo prilastil pojem »tradicionalnega zdravilstva«. To se je zgodilo kljub temu, da je šlo za bolj korenito, eksperimentalno in nedokazano alternativo. Ironija je v tem, da je oznaka »alternativna medicina« še vedno v rabi za veliko načinov tradicionalnega zdravljenja – na primer za kitajsko zdravilstvo, indijsko medicino ajurveda, ki se dokazano uporabljata že več tisočletij. V večini zgodnjih prizadevanj farmacije je šlo za posnemanje naravnih organskih snovi, toda farmacevti in kemiki so kmalu ustvarili zdravila, ki jih narava ni poznala. Ko se je medicina vse bolj oddaljevala od svojih korenin, so se začeli kazati jasni znaki, da imajo ta čudežna zdravila nekaj zelo resnih pomanjkljivosti. Najbolj škodljivi so bili njihovi neželeni učinki, ki so bili dejansko celo daleč nevarnejši od same bolezni, ki naj bi jo zdravili. Vse do danes so eden najpogostejših vzrokov za napotitev v bolnišnico škodljivi odzivi ljudi na jemanje farmacevtskih zdravil – težava, ki skrbi najrazličnejše znanstvenike.) Leta 1969, ko sem se podal na področje zdravstva kot razvojni pomočnik v newyorški ustanovi Downstate Medical Center, medicinski svet nikakor ni mogel razglasiti zmage nad kužnimi boleznimi. Študente/ke so poučevali, da bo bacilom zaradi napredka našega razumevanja mikrobov ter vse širšega izbora najnaprednejših antibiotikov prej ali slej odklenkalo, tako kot se je zgodilo dinozavrom. Čeprav so zdaj nekatere kužne bolezni obrzdane, obstaja veliko bolezenskih stanj, ki jih povzročajo mikroorganizmi, kakršnih pred 25 leti še nismo poznali. Ko sem leta 1977 začel kot klinični zdravnik delati s pacienti/kami, se je le malo pozornosti strokovnjakov ali javnosti posvečalo sindromu kronične utrujenosti, citomegalovirusu, aidsu, sindromu virusa Epstein Brown, boreliozi, genitalnemu herpesu in bradavicam na genitalijah. In čeprav je dr. Orion Truss podrobno in natančno opisal uničujoče delovanje glivice Candida albicans pri mnogih njegovih pacientkah/ih, so ga samo redki obravnavali resno. Zadnjih dvajset let smo priče eksponentni rasti števila ljudi, ki se spopadajo z boleznimi, ki jih povzročajo paraziti. Gre za posledice povečanega števila mednarodnih potovanj in števila imigrantov v obeh Amerikah. Giardia lamblia, Entamoeba histolytica, Blastcystis hominis in Cryptosporidium Američanom leta 1977 niso povzročali posebnih skrbi. Toda danes je polovica vodnih virov za naša gospodinjstva osumljena, da so obremenjeni z nesprejemljivimi ravnmi bakterij in protozoj, ki povzročajo bolezni. Temu lahko dodamo bakterije, ki jedo meso (mutirana oblika Staphylococcus aureus), zaskrbljujoče povečevanje števila zastrupitev s hrano ter naraščanje števila pojavov nekaterih bolezni – na primer tuberkuloze –, za katere smo menili, da so že pod nadzorom oziroma izkoreninjene. Po vsakem pojavu nove bolezni se je na trgu pojavila množica farmacevtskih antibiotikov, pripravljenih za spopad z njimi. Kot zdravnik, usposobljen za holistično zdravstveno oskrbo, sem z veliko mero previdnosti zaznaval popolno odvisnost medicine od takih farmacevtskih rešitev. Navsezadnje je bilo vendar ugotovljeno, da je promiskuitetna raba farmacevtskih antibiotikov igrala pomembno vlogo pri razvoju prej omenjenih bolezni. Moje iskanje varnih, iz rastlinja pridobljenih izdelkov, ki bi se jih morda dalo uporabiti namesto bolj strupenih farmacevtskih antibiotikov, me je leta 1991 končno pripeljalo do ekstrakta grenivkinih pečk (EGP). To snov se dejansko pridobiva iz pečk, membran in oplodja (pulpe) grenivk. EGP je zaslovel kot čistilo za telo, preventiva in antiseptik z izjemnimi zmogljivostmi za onemogočanje glivic, virusov in bakterij. Od tedaj dalje so moje izkušnje in raziskovanja samo potrdila omenjene trditve. V svoji praksi izdatno uporabljam EGP, ki je v veliko ozirih spremenil moj pristop do zdravstvene oskrbe, tako osebno kot poklicno. Prav gotovo nisem osamljen s svojim občudovanjem lastnosti tega izvlečka. Po vsem svetu se hitro veča število zdravnikov, ki rutinsko priporočajo EGP ter poročajo o izjemnih kliničnih izidih. Kljub velikemu vplivu ekstrakta grenivkinih pečk na holističen pristop k zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo mikrobi, izvira večji del našega formalnega znanja o tem izdelku iz posameznih znanstvenih preučevanj. Ta knjiga predstavlja moje osebne in poklicne izkušnje z EGP, ter združuje pomembno raziskovalno zanimanje praktika in uporabnika izdelka pri celoviti obravnavi človeka. Globoko upam, da bo ta knjiga navdihnila dodatna raziskovanja te zelo uporabne snovi ter pripomogla k premiku paradigme, za kar si mnogi srčno prizadevamo. V tem oziru ima ekstrakt grenivkinih pečk vse možnosti, da nam pokaže, kako narava in znanost lahko složno sodelujeta v prizadevanjih za bolj zdrav svet. PRVO POGLAVJE O pečkah Vzemite v roke kak sadež, katerega koli – recimo jabolko. Zakopljite ga v rodovitno prst. Takoj se začne čudež naravnega obnavljanja. Čez nekaj sekund se bo več milijonov mikroskopsko majhnih glivic, bakterij in protozoj (enoceličnih živalic) pojavilo na zunanji ovojnici sadeža. Bodisi zaradi preprostega naključnega dotika bodisi zaradi kemotakse (premikanje živega organizma zaradi kemijske privlačnosti ali odbojnosti), mikrobi uporabijo vse svoje razpoložljive kemične sile za preboj jabolčne lupine. Mikrobi se ob pomoči toplote iz tal in v le-teh prisotnih hranil v nekaj urah razmnožijo v milijarde, ko tudi jabolko obilno prispeva svoje hranilne snovi. Po preboju lupine se mikroorganizmi takoj lotijo mesa v sadežu, oplodja. Čez nekaj dni je jabolko še komaj prepoznavno. Toda takrat se drobceni napadalci znajdejo pred težavo: drobna temna semena, v katerih so vsebovane genetske informacije za razmnoževanje sadeža in drevesa, se jim srdito upirajo. Ne le da imajo ta semena čvrsto luščino, ampak so si izmislila še drugo vrsto zaščite: njihove močne kemikalije so primerljive s cianidom ali strihninom, vedno znova odbijajo napade vsiljivcev. Toda mikrobi so nepopustljivi, komu bo mar za milijone, ki se žrtvujejo v boju. Na koncu se seme le zmehča, zmanjka mu obrambnih snovi in mikrobi si privoščijo zadnjo pojedino. Toda obleganje vendarle preživi nekaj posameznih trdoživih semen; ti zmagovalci bodo vzklili! In če zakopljete grenivko (ali kakšen drug sadež citrusov), bo zgodba povsem drugačna. Mikrobi že takoj na začetku naletijo na močan odpor. Lupina grenivke ni le debela, ampak vsebuje tudi močne kemijske obrambne snovi kot so limonen, linalol in citral. Mikrobi morajo počakati. Čas dela zanje. Toda koliko časa naj čakajo? Tedni minevajo. Končno začne lupina zaradi dehidracije pokati. Opogumljeni mikrobi se podajo znova v naskok, a se srečajo z raznovrstnimi jedkimi kislinami in biološkimi snovmi iz oplodja in membran sadeža. Medtem ko se jabolko preda v nekaj tednih, grenivka vztraja več mesecev. Število izgubljenih drobcenih življenj je presunljivo. Napadajoči mikrobi na koncu vendarle pridejo do semen in obeta se konec boja. Pa je res vse končano? Semena so čisto mehka, na videz ranljiva. Toda narava ima svoje načrte in daje prednost zaščiti dragocenega genskega materiala. V tem primeru polifenolne spojine, ki so shranjene v semenu, nastopajo kot požrtvovalna dvorna straža. Prizorišče je zdaj prepolno bakterij, glivic in protozoj, ki vsi umirajo za zadnje grižljaje sadeža. Izjemna odpornost citrusov na razpadanje je dobro znana ekološkim pridelovalcem; citrusi so na splošno neprimerni za kompostiranje, razen če je vrtnar ali vrtnarica pripravljen/a na dvoletno čakanje za popoln razpad sadežev. Zakaj je vse to tako zanimivo za zdravilca, kakršen sem jaz sam? Zaradi nenavadnega dejstva: medtem ko je večina kemikalij, ki onemogočajo organske klice, precej strupena za ljudi in živali, je možno polifenolne spojine v semenih in membranah grenivke pretvoriti v obliko, ki obdrži svoje protimikrobne lastnosti ter je tako rekoč nestru pena za človeka. V naslednjem poglavju si bomo podrobneje pogledali to obliko in njeno sposobnost za spopadanje z bakterijami, glivicami, z zajedavci in virusi. DRUGO POGLAVJE O eksatraktu grenivkinih pečk Ekstrakt grenivkinh pečk (EGP) je nestrupen protimikrobni izdelek širokega spektra delovanja. Pripravljajo ga s predelavo pečk, sadne pulpe (oplodja) in belih membran grenivke.* V stotinah laboratorijskih preverjanj je EGP dokazal sposobnost za uničevaje in oviranje rasti različnih potencialno škodljivih bakterij, glivic, virusov in zajedavskih protozoj.(Tabela 2 na koncu poglavja prikazuje izbran spisek preverjenih mikrobov). Te raziskave so bile opravljene in vitro (v epruvetah in petrijevkah).Čeprav so bile dražje in vivo (na živih organizmih) raziskave do zdaj omejene na akutno strupenost tega pripravka, pa poročila zdravilcev z vsega sveta kažejo, da ima EGP pomembno terapevtsko uporabnost. Poleg širokega protimikrobnega spektra delovanja je EGP učinkovit že v zelo nizkih koncentracijah (Gl. tabelo 2!). Raziskave o primerjavah EGP s klorovim belilom, izopropilnim alkoholom in koloidnim srebrom so vedno znova potrdile večjo učinkovitost EGP kot protimikrobne učinkovine. * EGP se ne sme zamenjevati z izdelki, ki vsebujejo pripravke iz vlaknin grenivkinega oplodja ali drugih ekstraktov citrusov ter se uporabljajo za nekatere kozmetične izdelke. KAJ JE EKSTRAKT GRENIVKINIH PEČK Sam ekstrakt pridobivajo s predelavo velikih količin grenivkinih pečk, membran in oplodja tega sadeža, tako da nastane zelo kisla tekočina. Le-ta je izvrsten vir polifenolnih spojin kot so quercitin, hesperidin, neohesperidin, campherol glikozid, naringin, apigenin, rutinozidi, poncirin, itd. Sami polifenoli so nestabilne snovi, zato se jih kemično pretvori v obstojnejše spojine, ki spadajo v skupino spojin imenovanih kvarterne amonijeve spojine. Nekatere kvarterne spojine, benzetonijev klorid in benzalkonijev klorid na primer, se uporabljajo v industriji kot protimikrobne učinkovine, so pa škodljive za živalski svet. B vitamin holin je prav tako kvarterna spojina (tako kot vitamin B1), je pa nestrupen ter nepogrešljiv za vzdrževanje zdravega nevrološkega delovanja in presnavljanje maščob. Kemijska zgradba kvarternih amonijevih spojin iz ekstrakta grenivkinih pečk še ni do konca raziskana, vendar kaže, da na novo pripravljene tovrstne kvarterne spojine vsebujejo najboljše iz obeh svetov – delujejo močno protimikrobno, ob ustrezni uporabi pa ne kažejo znakov strupenosti. Nastali tekoči izdelek je izjemno kiselkast in grenak. Zdravilci s kitajsko medicino in ajurvedo vidijo v teh lastnostih pomemben del zdravilnega učinkovanja, zato se z dodatkom čistega rastlinskega glicerina (od 40 do 50 %) ublažita kislost in grenkost polizdelka. Končni izdelek – ekstrakt grenivkinh pečk – je nastal torej s predelavo naravnega vira. V razpredelnici št. 1 so navedene lastnosti EGP. Podana razmerja in številke se rahlo spreminjajo, ker različni proizvajalci nimajo povsem enakih izdelkov. TABELA 1* Delež grenivke 60 % Vsebnost glicerina 40 % Kemijski opis kompleks dihidroksi benzenov Oblika tekočine viskozna Barva (Gardner) 2, limonsko rumena Vonj rahlo, po citrusih Specifična teža 250C pH** (250)C 2,0 - 3,0 Temperatura vžiga*** 1450C Molska masa 565 Viskoznost**** (cSt) 144,91 Topnost v vodi, alkoholu in organskih topilih *Iz prospekta firme Biochem Research, Lakeport,Kalifornija **pH: stopnja kislosti/alkalnosti od 0 do 14, kjer 7 predstavlja nevtralnost. pH nižji od 7 pomeni kislo snov, nad 7 pa bazično. pH 2,0 – 3,0 v EGP je podoben kislosti klorovodikove kisline v človeškem želodcu. ***Temperatura vžiga: pri taki T tekočina razvije dovolj hlapov, da nastane vnetljiva zmes z zrakom nad tekočino ****Viskoznost: fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo. Višja številka kaže na počasnejšo tekočnost snovi. Zgoraj navedena viskoznost je podobna viskoznosti glicerina. Ta 60/40 mešanica se imenuje »standardiziran ekstrakt grenivke«. Je izjemno kisla in se jo uporablja samo pod nadzorom usposobljenega zdravilca. Za ublažitev jedkosti nekateri proizvajalci razredčijo »standardizirano« zmes z enako količino rastlinskega glicerina, tako da nastane izdelek, ki vsebuje 50 % »standardiziranega ekstrakta« in 50 % rastlinskega glicerina. Takšna koncentracija je še vedno zadosti visoka, toda varnejša za uporabo. Tako mešanico naj se uporablja za vse uporabe, opisane v tej knjigi. EGP je na trgu sicer dostopen v različnih koncentracijah, zato naj uporabnik/ca pozorno prebere navodila proizvajalca/dobavitelja. EGP proizvajajo tudi v obliki prahu, primernega za vstavljanje v kapsule.Tak izdelek skoraj nima neprijetnega grenkega okusa in ker je precej manj kisel od tekočega koncentrata, se ga uporablja v določenih primerih. Prah (izdeluje se ga z upraševanjem mešanice ekstrakta in fino uprašenega silicijevega dioksida) skoraj nima vonja in okusa. Vsebuje približno:* Ekstrakt grenivke 50 % Rastlinski glicerin 20 % Silicijev dioksid 30 % *Informacija iz prospekta Biochem Research, Lakeport, Kalifornija Zmogljivost snovi (inhibitorja, zaviralca rasti) za preprečevanje rasti določene klice se podaja z njeno minimalno koncentracijo (MKI, minimalna koncentracija inhibitorja, angleška oznaka MCI). MKI je najmanjša koncentracija snovi, potrebna za preprečevanje rasti mikrobov v laboratorijskih pogojih. MKI po navadi navajamo v delih na milijon (ppm, parts per million). Majhno število, denimo 3 ppm, je pokazatelj, da protimikrobna snov že v zelo nizki koncentraciji zelo učinkovito preprečuje razmnoževanje določene bolezenske klice. Vrednost za MKI 2.000 ppm bi povedala, da potrebujemo en del protimikrobnega sredstva na 500 delov raztopine; MKI v višini 20.000 delov na milijon (preračunano je to en del na petdeset) kaže na veliko manjšo učinkovitost, vendar bi bilo sredstvo še vedno uporabno v razmerah, ki dovoljujejo uporabo tako visoke koncentracije. MKI ne označuje sposobnosti protimikrobnega pripravka za uničenje mikroba. Za tak učinek bi bil potreben višji odmerek. Kljub temu je za številne klinične rabe sposobnost za zaviranje rasti mikrobov enakovredna sposobnosti za njihovo uničenje. V tabeli 2 je naveden seznam mikroorganizmov, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje ljudi. Preizkusi so bili opravljeni s prej omenjenim standardiziranim ekstraktom grenivke.* Pri številkah so možna določena odstopanja v odvisnosti od uporabljenega EGP in drugih spremenljivk pri preizkušanjih. *Ni nujno, da prikazani izidi pomenijo učinkovitost v klinični rabi. Potrebno bi bilo opraviti testiranje in vivo, da bi v celoti lahko presojali delovanje EGP. TABELA 2** Gram negativne bakterije Poreklo sev številka MKI (MIC) vppm Brucella abortus NCTC 8226 2 Echerichia (E) coli NCTC 86 2 Haemophilus influenzae A 660 Klebsiella pneumnoniae ATTC 4352 6 Legionella pneumoniae izolat 200 Nisseria catarrhalis NCTC 3622 660 Pasteurella septica NCTC 948 2 Proteus vulgaris NCTC 8313 2 Pseudomonas aeruginosa NCTC 1999 2.000 Salmonella enteritidis A 6 Salmonella typhi NCTC 8384 6 Shigella dysenteriae NCTC 2249 2 Vibrio cholerate A 200 Gram pozitivne bakterije Poreklo sev številka MKI (MIC) vppm Clostridium botulinum NCTC 3805 60 Clostridium tetani NCTC 9571 60 Corynebacterium diphteriae ATCC 6917 60 Diplococcus pneumoniae NCTC 7465 60 Listeria monocytogenes ATCC 15313 20 Mycobacterium tuberculosis A 2.000 Staphilococcus aureus NCTC 4163 2 Streptococcus pyogenes NCTC 8322 60 Streptococcus viridans 20 Glivice in kvasovke Poreklo sev številka MKI (MIC) vppm Candida albicans ATCC 10259 60 Monilla albicans 10 Trichophytum mentagrophytes ATCC 9533 20 Trichophytum rubrum A 0 200 **Tabela je iz podatkov firme Biochem Research, Lakeport, Kalifornija Učinkovitost ekstrakta grenivkinih pečk je bila v laboratorijskem merilu preizkušana tudi na drugih mikroorganizmih. Njegovo delovanje je bilo ugotovljeno pri sorazmerno nizkih koncentracijah, MKI pa za te mikroorganizme še ni bil določen. Campylobacter jejuni Chlamydia trachomatis Entamoeba histolytica Giardia lamblia Herpes simplex virus tip 1 Helicobacter pylori Virus Influenza A2 KAKO UČINKUJE EKSTRAKT GRENIVKINIH PEČK Natančen mehanizem o delovanju določene zdravilne učinkovine je pogosto zadnji vidik, ki ga je treba razumeti. Najpogosteje omenjan primer te vrste je vsem znano sredstvo aspirin. Odkar so ga umetno izdelali v letu 1897, so njegove učinke izkusile milijarde ljudi – znanstvene raziskave aspirina bi napolnile tone in tone knjig. Kljub temu še niso ugotovili natančnega mehanizma, s katerim aspirin izkazuje svoje čudežno zniževanje telesne temperature, zmanjševanje bolečin in vnetnih pojavov. Zato ni presenetljivo, da zmoremo veliko bolje opisovati koristno delovanje EGP, kot pa razlagati način njegovega delovanja. Toda nedavno se je zaradi izjemne učinkovitosti EGP močno okrepilo zanimanje celega sveta za to učinkovino – doktor Sung-Hwan iz podjetja Abcom Chemie Co., Ltd. iz Seula, Južna Koreja, navaja: Ob upoštevanju vseh elektronsko mikrografskih posnetkov celic smatramo, da navzemanje EGP v membrane mikroorganizmov spreminja njihove celične membrane (ovojnice, ki obdajajo žive celice, op. avtorja) s preprečevanjem encimatske aktivnosti. … Opazno je izginjanje citoplazemske membrane. Te ugotovitve podpirajo delo dr. Rogerja Wyatta, izrednega profesorja na Univerzi Georgia, ki se je veliko ukvarjal z raziskovanjem EGP kot organskega sredstva za dezinfekcijo. Poleg tega da je ugotovil deaktiviranje bakterijskih citoplazemskih membran, je dr. Wyatta prevzela nestrupenost EGP: Odsotnost pomembnih strupenih lastnosti EGP je tudi vredna občudovanja, posebej ob upoštevanju podatkov o njegovi učinkovitosti. … Potrebne so izjemno nizke koncentracije te učinkovine za doseganje izrazitih pozitivnih učinkov. Naslednje področje zanimanja bo seveda ugotavljanje mehanizma, ki ekstraktu EGP omogoča prizadeti membrane zelo različnih mikrobov, ne da bi pri tem kazal kakršno koli strupenost za živalski svet. In še to: Ker virusi nimajo lastnih celičnih membran, ostajajo protivirusne lastnosti EGP še nerazvozlana skrivnost. Čeprav so mehanizmi delovanja EGP še kako privlačni za mikrobiologe, je za raziskovanje zdravilnih učinkovin, ki se jih ne da patentirati, na razpolago zelo malo denarja. Razkritje načinov, s katerimi EGP dosega svojo učinkovitost, bi bilo zelo koristno za širjenje osnovnega poznavanja mikrobiologije. Upajmo, da bo privlačna narava teh vprašanj pospešila njihovo razvozlavanje. ODKRITJE EKSTRAKTA GRENIVKINIH PEČK Podobno kot pri toliko drugih temeljnih odkritjih se je tudi zgodba o EGP začela s preprostim vprašanjem. Jacob Harich je neko jutro v Franciji za zajtrk jedel grenivko ter užival v njenem okusu. Pravkar se je bila končala druga svetovna vojna, in ker je bilo sveže meso redka poslastica v tedanji Evropi, je Jacob toliko bolj užival v okusu grenivke. Dokler ni ugriznil v njeno seme, pečko. Izredno grenek okus semena mu je pokvaril uživanje, a obenem odprl vprašanje: »Katere snovi dajo grenivkinim pečkam tako grenek okus?« Za mnogo ljudi bi bilo tako vprašanje zgolj retorično, a za Jacoba, nadobudnega znanstvenika, je navdihnilo eno od bolj privlačnih poizvedovanj sodobne znanosti. Iskanje odgovorov se je raztegnilo na več desetletij in šele zdaj začenja prinašati sadove, presenetljive v mnogih ozirih. Jacob Harich se je rodil leta 1919 v Jugoslaviji ter se šolal v Nemčiji. Druga svetovna vojna je prekinila njegov študij jedrske fizike. Kot lovski pilot je bil priča vojnim grozotam, in mladega Haricha je to navdihnilo, da je svoje življenje posvetil izboljševanju človeškega zdravja. Za dosego tega cilja se je vpisal na študij medicinskih znanosti ter se podrobno posvetil področju ginekologije in imunologije. Leta 1957 se je preselil v ZDA, kjer je izpopolnjeval svoje znanje na Univerzi Long Island (New York). Toda vse do leta 1963, ko se je preselil na Florido, veliko proizvajalko grenivk, ni dobil ustrezne podpore za svoje raziskave. Dr. Steven Otwell in dr. Wayne Marshall, oba z Univerze Florida, Gainesville, sta vodilna raziskovalca na področju, ki se ukvarja z vplivi mikrobov na živila. Čeprav sta bila sprva v dvomih o trditvah dr. Haricha v zvezi z nenavadnimi sposobnostmi protimikrobnega organskega sredstva, pridobljenega iz grenivk, ju je prav kmalu prevzela osupljiva zmogljivost EGP za zaščito sadja, zelenjave, perutnine in rib pred napadi bakterij, glivic in zajedavcev. Ugled teh dveh znanstvenikov ter sloves prehranskega laboratorija na univerzi v Gainesvilleu sta vzpodbudila druge pomembne ustanove, da so se resno posvetile trditvam doktorja Haricha. Njegovo delo z EGP je doživelo veliko podporo v 1990-ih, ko so holistični zdravilci v ZDA začeli doumevati pomene protimikrobnih sposobnosti, ki jih tako očitno kaže EGP. Končno je po več kot četrt stoletja raziskav tudi znanstveni svet prisluhnil življenjskemu delu dr. Haricha. Leta 1995 so dr. Haricha povabili v Evropo kot častnega gosta na Pasteurjev inštitut, vodilno evropsko ustanovo za raziskovanje aidsa. Ta inštitut je več let raziskoval možno uporabo EGP za profilaktične potrebe proti virusu HIV ter proti nekaterim sekundarnim okužbam, ki so lahko posledice aidsa. Čast so mu izkazali tudi evropski kmetovalci, ki zdaj uporabljajo EGP v prašnati obliki v hrani za perjad in ribe zaradi borbe proti dvema smrtonosnima bakterijama, salmoneli in E. coli. Dr. Harich je bil na razpolago raziskovalcem po vsem svetu. Leta 1995 sem imel čast in zadovoljstvo, da sem se z njim pogovarjal na njegovem domu v mestu Castlebury, Florida. Njegovo navdušenje za raziskovanje in odkrivanje neznanega kljub njegovi visoki starosti ni usahnilo. Načrtoval je veliko novih raziskovalnih projektov z ekstraktom grenivkinih pečk. Razžalostila me je novica, da je dr. Harich preminil v maju 1996. Priznanja, ki jih je dobil za svoje pionirsko delo, so mu bila v veliko zadovoljstvo, saj je polovico svojega življenja posvetil razvoju prelomnega pristopa k nadzorovanju nevarnih klic. TRETJE POGLAVJE Prednosti eksatrakta grenivkinih pečk Meseca julija 1990, leto dni preden sem izvedel za ekstrakt grenivkinih pečk, sem razvil niz kriterijev za presojo zaželenosti protimikrobnih učinkovin. Tega projekta sem se lotil in ga izdelal na zahtevo proizvajalca prehranskih dodatkov, kateremu sem se zdel usposobljena oseba zaradi mojega dotedanjega raziskovalnega dela na področju medicine ter mojih izkušenj na področju kliničnega zdravljenja. Da bi si pridobil višjo raven objektivnosti, sem nekatere od svojih kolegov povprašal za mnenje, ter sem tako ugotovil deset pomembnih lastnosti za idealno protimikrobno sredstvo. Od leta 1991 dalje sem zaradi svojih praktičnih izkušenj zdravilca ter zaradi izkušenj mnogih zdravnikov in na stotine pacientk/ov, s katerimi sem se pogovarjal, prepričan, da je EGP glede na omenjene kriterije najboljša protimikrobna učinkovina. Deset kriterijev za presojanje protimikrobne uporabnosti ekstrakta grenivkinih pečk 1. Širok spekter delovanja Le redko kdaj smo povsem prepričani, za katero klico ali mešanico klic natančno gre in ki jo moramo imeti pod nadzorom, zato je pomembno, da protimikrobna učinkovina deluje na čim več mikrobov, ima torej širok spekter delovanja. Izjemna sposobnost EGP za delovanje proti škodljivim bakterijam, glivicam, virusom in zajedavcem je potrjena s seznamom v tabeli št. 2 (2. poglavje), kjer so navedeni nekateri mikrobi, za katere je znano, da jih EGP onemogoča v njihovi rasti. 2. Močno in učinkovito sredstvo Laboratorijske raziskave vedno znova potrjujejo, da je EGP učinkovit proti nevarnim klicam, tudi če je zelo razredčen. Običajno zadošča koncentracija EGP med 200 do 2.000 delov na milijon (ppm); gl. tabelo št. 2 v 2. poglavju! 3. Nestrupenost Raziskave kažejo, da je EGP varen in nestrupen celo pri odmerkih, ki so veliko višji od priporočenih količin. Študija o akutni toksičnosti, katero so opravili v Northview Pacific laboratoriju (julij 1995), je sporočala, da je EGP varen pri količinah, ki »presegajo 5.000 mg na kilogram telesne mase«. Torej bi oseba, ki tehta 60 kg, teoretično ne bila ogrožena z odmerkom 300.000 mg dnevno, kar je neznansko velik odmerek, če vemo, da je značilen dnevni odmerek manj od 1.000 mg. 4. Čim manjši možen vpliv na človeku koristne bakterije Medtem ko zelo veliki odmerki EGP lahko slabo vplivajo na koristno floro, kakršno predstavljata Lactobacillus in bifido bakterije, ki jih imamo v prebavnem in urogenitalnem traktu, kaže, da običajno priporočeni odmerki ekstrakta grenivkinih pečk nimajo takega negativnega vpliva. EGP lahko dejansko pripomore k razmnoževanju koristnih bakterij tako, da ovira patogene mikrobe, ki tekmujejo s koristno floro. 5. Temeljito opravljene raziskave Več kot osemdeset raziskovalnih laboratorijev je prispevalo na stotine študij o učinkovitosti EGP. (Glej seznam laboratorijev na koncu tega poglavja!) Te raziskave redno potrjujejo širok spekter učinkovitosti EGP, kadar se ga uporablja v pravih odmerkih. Seveda je treba opraviti dodatne raziskave v zvezi z njegovo klinično uporabo in varnostjo. 6. Pridobljeno iz naravnih virov EGP se pridobiva iz naravnih rastlinskih snovi, kar je dejavnik, v katerem večina holistično naravnanih zdravilcev vidi prednost pred snovmi, proizvedenimi z zahtevnimi tehnološkimi postopki. Za proizvodnjo antibiotikov se kot surovine uporabljajo nafta in njeni derivati. 7. Hipoalergene snovi Za glavnega povzročitelja smrti po uporabi zdravil na recept je dolga leta veljalanafilaktični šok – buren odziv telesa z nenadnim padcem krvnega tlaka. Znano je, da so se take alergijske reakcije pojavljale po uporabi penicilina in njemu podobnih antibiotikov. Alergijski odzivi na druge predpisane antibiotike so sicer ponavadi manj burni, a so tako običajni, da je treba obolelim znižati odmerke ali predpisati antibiotik druge vrste. EGP, četudi se ga redno uporablja, le redko kdaj izzove znatno alergijsko reakcijo. Toda ker je ta ekstrakt precej kisel, lahko nadraži že sicer vznemirjen želodec ali črevesje. 8. Biološka razgradljivost Enako kot moramo spoštovati naravno ureditev našega notranjega okolja, se moramo obnašati odgovorno do zemeljskega naravnega sistema. To še posebej velja, kadar gre za vprašanje komercialne uporabe antibiotikov. Ker svet trgovanja išče nove in izvirne poti za uporabo EGP, je posebej pomembno, da taki novi pristopi ne načenjajo občutljivega naravnega ravnovesja, za katero vse prepogosto mislimo, da je samo po sebi umevno. Zato smo lahko zadovoljni, da je 31. avgusta 1994 laboratorij Bio Research Laboratories v Redmindu, Washington, potrdil biološko razgradljivost EGP. Po izjavi te zelo upoštevane ustanove so ekstrakt preizkušali pod pogoji, ki so določeni s »standardnim testiranjem za določanje zmožnosti anaerobne biološke razgradnje organskih snovi«. Sklenili so, da zaradi svoje organske zgradbe »EGP ne predstavlja nobene nevarnosti za okolje«. 9. Skladnost z drugimi naravnimi zdravilnimi pripomočki Kitajska zeliščna medicina, tradicija, ki ima korenine iz časov pred več kot 5.000 leti, ugotavlja, da so kombinacije zelišč pogosto bolj koristne od posameznih sestavin. Prednosti sinergijskega delovanja EGP so dokazane z dejstvom, da imamo danes na razpolago več kot 75 različnih zeliščnih mešanic, ki vsebujejo EGP. Protimikrobna učinkovitost EGP pomeni dodatno zaščito za primešana zelišča, ki s tem obdržijo svoje koristno delovanje. 10. Dostopnost Po naših podatkih sta zdaj (avgust 2022) v Sloveniji dva dobavitelja ekstrakta grenivkinih pečk. DELNI SEZNAM LABORATORIJEV, KI SO OD LETA 1974 PREUČEVALI EGP: ABC Research, Gainesville, Florida Abcom Chemie Co., Seul, Južna Koreja Alpha Chemical and Biomedical Laboratories, Petaluma, Kalifornija Aqualandis Inc., Kanada Analytical Chemical Services Inc., Columbia, Maryland Association of Consulting Chemists and Chemical Engineers Bioassay System Corp, Woburn, Massachusetts Bio-Research Laboratories, Redmond, Washington Brigham Young University, Provo, Utah British Columbia Research Corp., Vancouver, B.C., Kanada Coopemontecillos Division Pesca, San Jose, Costa Rica Daiwa Kasei Chemical, Tokio, Japonska Department of Health and Human Services, FDA, Washington, D.C. Department of Food Technology, Gycongsang National University, Chinju, Južna Koreja East Cilliwack Agricultural Co-op, Chilliwack, B.C., Kanada Great Smokies Labs, Asheville, S. Karolina Florida Department of Agriculture, Tallahassee, Florida Hazelton Labs., Madison, Wisconsin Hilltop Research Inc., Miamiville, Ohio ImuTech Inc., Huntington Valley, Pennsylvania Indonesian Government at the National Center for Fisheries, Džakarta Pasteurjev inštitut, Pariz, Francija Journal of Food Sciences Journal of the Korean Agricultural Chemical Society Journal of Orthomolecular Medicine Lancaster Laboratories, Lancaster, Pennsylvania Northview Pacific Labs., Berkeley, Kalifornija Silicon Valley Chemlab Inc., Santa Clara, Kalifornija Thornton Laboratories Inc., Tampa, Florida U.S. Depatment of Agriculture, Hyattsville, Florida United States Testing Co., Hoboken, New Jersey Universidad Autonoma de Nuevo Leon, San Nicolas de los Garza, Mehika Universidad Nacional Mayor de San Marcos, Lima, Peru University of California, Davis, Kalifornija University of Florida, Food Services Dept., Gainesville, Florida University of Nebraska University of Southern Florida, Dept. Of Biology, Tampa, Florida Valley Microbiology Services, Palo Alto, Kalifornija Weston-Gulf Coast Laboratories, University Park, Illinois ČETRTO POGLAVJE Težave s farmacevtskimi antibiotiki Po odkritju penicilina v letu 1929 se je na trgu zvrstilo veliko farmacevtskih antibiotikov. Nekateri od njih so bili dostopni mnogo let, veliko pa jih več ne predpisujejo, ker so povzročali več težav, kot so jih reševali, drugi so bili neučinkoviti ali pa so mikroorganizmi, katerih razmnoževanje naj bi zaustavili, postali odporni nanje. Ko se objavljajo poročila neodvisnih raziskovalcev, vse bolj postaja jasno, da obstajajo resne pomanjkljivosti, ki ovirajo uporabo skoraj vseh preučevanih antibiotikov. Farmacevtski antibiotiki so nedvomno rešili premnoga življenja (prav gotovo so nujno potrebni v mnogih primerih in okoliščinah), toda vse bolj vprašljiva postaja njihova nekritična in pretirana raba. ZLORABA ANTIBIOTIKOV Ocenjuje se, da se v ZDA povprečnemu triletnemu otroku predpiše okoli deset zdravljenj z antibiotiki (največkrat zaradi ušesnih vnetij), katera so sestavljena iz dveh odmerkov dnevno v trajanju deset dni – skupaj torej okoli 200 odmerkov. Tej presunljivi številki dodajte dvoje (bolj kot ne previdno nizka ocena) zdravljenj letno v naslednjih osmih do devetih letih – dodatnih 320 odmerkov! Temu se nato pridružijo zobozdravstveni posegi, prehladi, gripe, operacije, itd. Veliko ljudi doživi letno vsaj eno zdravljenje z antibiotiki, znova v povprečju dva odmerka dnevno in v trajanju desetih dni. Človek, ki v takem ritmu uživa antibiotike, bo do svojega petdesetega leta življenja »pospravil« več kot 1.000 odmerkov! Oglejmo si zdaj nekaj škodljivih posledic zaradi pretiranega uživanja antibiotikov. STRUPENOST Prevelika izpostavljenost presnovnim strupom (toksinom), ki so dandanes v obliki onesnaževalcev prisotni v človeški prehrani, v zraku in vodi, pomembno prispeva k slabitvi imunskega sistema, zaradi česar je telo bolj dovzetno za okužbe in kronične bolezenske procese. Z uporabo strupenih kemičnih antibiotikov v boju proti boleznim, ki jih povzročajo razne klice, se zgolj vrtimo v začaranem krogu. Antibiotiki kot so na primer ketokonazol, diflukan in nizarel so lahko tako strupeni, da je treba pri pacientih/kah, ki jih uživajo, nenehno nadzorovati stanje jeter zaradi možnih okvar. Novejše raziskave so pokazale, da uživanje določenih antihistaminikov skupaj s prej navedenimi antibiotiki lahko povzroča hude posledice. Streptomicin, ki so ga svojčas rutinsko predpisovali, se zdaj zaradi njegove strupenosti uporablja samo v najskrajnejših primerih. Penicilin je bil dolga leta glavni vzrok smrti zaradi uporabe kemičnih zdravil. Tetraciklin (naslednik penicilina) je postal znan po tem, da so se zobje mladih otrok obarvali trajno rumenkasto. Poleg tega so še neodgovorjena vprašanja o vplivu tetraciklina na pojavljanje določenih oblik raka. Ironija je, da je bil eritromicin, ki so ga običajno predpisovali za zdravljenje ušesnih okužb pri otrocih, povezan z izgubo sluha pri nekaterih na tak način zdravljenih otrocih. Celo nistatin, zdravilo proti glivicam, ki se ga kot enega najvarnejših antibiotikov običajno predpisuje za zdravljenje Candide albicans, pogosto močno vznemiri prebavni trakt; veliko ljudi ga ne prenaša dobro. OSLABITEV IMUNSKE ODPORNOSTI Medicinski raziskovalci se na splošno strinjajo, da večina predpisovanih antibiotikov slabi imunski sistem (lečeči zdravniki pogosto zanemarjajo to dejstvo iz osnovnih raziskav). Strupeni učinki zdravil pogosto oslabijo nekatere organe (ščitnico, vranico, jetra, nadledvični žlezi), ki so nepogrešljivi za odvračanje nevarnih mikrobov. In odmiranje mikroba je lahko tako hitro, da se telo ne zmore sprogramirati proti klicam, zaradi česar se poveča verjetnost za vnovičen pojav težav. To je najopazneje pri zdravljenju vnetega grla, ki ga povzroči beta hemolitični streptokok. Osebni zdravniki kot zgodnji poseg pri tako okuženem grlu predpišejo antibiotike, da bi preprečili imunskemu sistemu nastajanje protiteles, ki v redkih primerih (manj kot enkrat na 200 primerov) lahko povzročijo poškodbe srca in ledvic. Toda poseganje v naraven imunski odziv ima kot možno posledico dovzetnost bolnika/ce za ponavljanje okužb s streptokokom. Starši, ki pri svojih otrocih opažajo zaporedna vnetja grla, ki jih spremlja otekanje mandljev, lahko potrdijo take pojave. UNIČEVANJE KORISTNIH BAKTERIJ Tako kot farmacevtski antibiotiki uničujejo škodljive bakterije, vse prepogosto uničujejo tudi določene vrste bakterij, pomembnih za naše zdravje. Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidum (nahajata se v prebavnem in urogenitalnem traktu) sta dva od morda dvajsetih in več koristnih mikrobov. Ti so ključnega pomena za zdravo prebavo, navzemanje, razstrupljanje, izdelavo vitaminov, hormonov, uravnavanje holesterola in preprečevanje rakastih obolenj. Te probiotske kulture proizvajajo tudi naravne antibiotike ter močne protiglivične encime; v prebavnem traktu so naša prva obrambna črta proti škodljivim bakterijam, glivicam in virusom. Če farmacevtski antibiotiki oslabijo ali uničijo te simbiotske bakterije, se zlahka pojavijo nadležne glivične okužbe ter bakterijsko neravnovesje. Holistični zdravilci iz tega razloga vidijo v dolgotrajni rabi tetraciklina proti mozoljavosti najstnikov eno od večjih neumnosti sodobne medicine. Večino primerov mozoljavosti se da uspešno ozdraviti s spremenjeno prehrano, vitaminsko terapijo ter protimikrobnimi učinkovinami, pridobljenimi iz rastlin (vključno z EGP). Zato je težko opravičiti uničevanje črevesne flore v nameri, da bi ozdravili mozoljavost. Srečal sem veliko žrtev kandide, katerih težave so izvirale iz večletnega pretiranega jemanja tetraciklina. NASTAJANJE MUTANTSKIH MIKROBOV Splošno je priznano, da so farmacevtski antibiotiki glavni razlog za nastajanje mutantnih mikrobov, ki so pogosto nevarnejši od prvotnih. Eden od mehanizmov za ta pojav je naravna selekcija – preživetje bolj usposobljenega soja. V kateri koli veliki populaciji mikroorganizmov je ponavadi dovolj genetske raznovrstnosti, ki majhnemu odstotku omogoča preživetje tudi najmočnejšega zdravila. Ob primernih razmerah imajo ti trdoživi organizmi sposobnost za razvoj povsem novega super soja – ta bo bistveno bolj odporen na uporabljeno zdravilo. Nekoč se je mislilo, da je taka odpornost omejena na eno samo zdravilo ali skupino zdravil (na primer na antibiotike, ki vsebujejo žveplo), zdaj pa kaže, da so določeni soji sposobni uporabiti »priučeno izkušnjo«, da postanejo odporni na druge antibiotike. »Mikrobi sodnega dne« iz znanstvenofantastičnih filmov so morda bližje, kot si radi predstavljamo. Znanstveniki so zdaj ugotovili obstoj nekaterih potencialno smrtno nevarnih sojev bakterij, ki so neobčutljive na vse znane antibiotike. Na primer soj Staphylococcus aureus, ki je odporen na vankomicin (eden najmočnejših do zdaj razvitih antibiotikov) in se ga je prijelo zloglasno ime »mesojeda bakterija«; v ZDA in Evropi je znano več smrtnih primerov zaradi okužbe z njim. Ta bakterija je tako nasilna, da lahko povzroči smrt zgolj nekaj dni po okužbi – kljub vsem naporom in najboljšim nameram medicinske stroke. Na zdravila odporne klice so življenjsko dejstvo, s katerim se lečeči zdravniki dnevno srečujejo. Klasičen primer tega je gonoreja, spolno prenosljiva bolezen. Medtem ko so jo svojčas zlahka obvladovali, je zdaj napadalna bakterija (Gonococcus neiseria) neobčutljiva celo na najvišje možne odmerke penicilina. Novejši farmacevtski antibiotiki se začenjajo soočati z enako težavo pri tej zahrbtni bolezni. Prav tako začenjamo opažati vse več primerov tuberkuloze, neobčutljive na zdravila. Prevladovalo je že prepričanje, da se je človeštvo znebilo te bolezni, vendar se zdaj z njo srečujejo posebej v velikih mestih, kjer se je tveganje povečalo zaradi prenaseljenosti. Zdi se, da farmacevtski antibiotiki podpirajo mutirane soje tudi s procesom, ki je bolj neposreden od naravne selekcije. Zdaj kaže, da so nekatera zdravila sposobna neposredno spodbujati genske mutacije tako v kromosomih pacientov kot tudi v genetskem programiranju mikroorganizmov. Večina genetskega materiala je umeščena v celičnem jedru mikrobov. Toda genetske informacije (DNK) so shranjene tudi v plazmidih (celični organi zunaj jedra). Raziskovalci so odkrili zapleten sistem, s katerim si mikrobi lahko izmenjujejo genski material potom omenjenih plazmidov – celo iz ene vrste na drugo. Domnevajo, da se je odpornost nekaterih sojev E. coli na vankomicin že prenesla na Staphylococcus aureus (zlati stafilokok), kar je omogočilo nastanek prej omenjene »mesojede bakterije«. V septembru 1995 je American Medical Association (A.M.A.) končno začela opozarjati na pretirano rabo antibiotikov. Razglasila je, da je nebrzdano uživanje antibiotikov resna zdravstvena težava ne zgolj za osebe, ki jih uporabljajo, ampak da ogroža zdravje vseh ljudi zaradi možnega nastajanja mutantnih sojev mikrobov. Za zmanjšanje tega tveganja je A.M.A. predlagala uvedbo programov za poučevanje zdravnic/kov, kako naj bolj premišljeno predpisujejo uporabo antibiotikov. Z nadaljevanjem raziskav o uporabnosti rastlinskih učinkovin se bo naše zanašanje na umetna zdravila morda zmanjšalo. Česen so ljudje brez neželenih posledic na primer uporabljali skozi tisočletja za obvladovanje široke palete mikrobov. In zdaj imamo na razpolago novega zaveznika iz kraljestva rastlin, ekstrakt grenivkinih pečk - EGP. PETO POGLAVJE Moje praktične izkušnje z ekstraktom grenivkinih pečk Kot zdravilec z naravnimi sredstvi in medicinski raziskovalec se že zelo dolgo ukvarjam z iskanjem nadomestnih učinkovin za farmacevtske antibiotike. Zaradi tega zanimanja sem se leta 1991 udeležil konference o holističnih pristopih k zdravljenju prebavnih motenj. Srečanju je predsedoval dr. Leo Galland, M.D. iz New Yorka. Zaradi izjemnih medicinskih priporočil in njegovega pionirskega delovanja v zvezi z okoljskimi vzroki za nastajanje bolezni je dr. Galland postal vodilni zagovornik holističnega (celostnega) pristopa k zdravljenju. Prebral sem njegovo poročilo o ekstraktu grenivkinh pečk, novi snovi, ki jo je uporabljal za obvladovanje širokega razpona škodljivih mikrobov. Na tak način sem se seznanil z EGP. Navajam nekaj osebnih izkušenj dr. Gallanda pri uporabi EGP: Težko bi pretiraval s precenjevanjem koristnosti EGP v moji medicinski praksi. Ta protimikrobna snov širokega spektra delovanja nima strupenih lastnosti, razen lokalnega draženja sluznice, ki pa je zelo odvisno od koncentracije. … EGP že več let uporabljam za obravnavo težav, ki jih povzročajo črevesni paraziti ter kroničnih težav s kandido – oboje z izvrstnimi dosežki. EGP kaže enako učinkovitost kot nistatin (najpogosteje predpisovano protiglivično sredstvo). Mnogi posamezniki/ce, ki so občutljivi na umetna zdravila, ugotavljajo, da veliko lažje prenašajo EGP kot druge protiglivične pripravke. Imam precej pacientk/ov, ki jim je samo ta izdelek pomagal znebiti se kronične kandide, ko nobeno drugo zdravilo ni učinkovalo ali ga oseba ni dobro prenašala. Pri zdravljenju zajedavskih črevesnih okužb (Giardia lamblia in Amoeba histolytica) je bil EGP v določenih primerih učinkovitejši od metronidazola (flagyl) ter drugih zdravil, ki se jih predpisuje proti zajedavcem. Omenjena zdravila so na splošno tako strupena, da se jih ne sme predpisovati za uporabo skozi daljše obdobje, medtem ko se EGP lahko uporablja več tednov ali mesecev. Daljše obdobje zdravljenja je namreč ključnega pomena, da se znebimo kroničnih zajedavcev. … Izdelek sem dajal nekaterim osebam, ki so imele oslabljen imunski sistem; uživale so ga dlje od enega leta, ne da bi se pojavili kakršni koli neželeni učinki ali odpor do tega pripravka. Dr. Jeffrey Bland, strokovnjak za klinično prehrano, se je prav tako udeležil omenjenega srečanja. Strinjal se je, da bi EGP v sodelovanju s programom zdrave prehrane lahko pripomogel k izogibanju težavam zaradi uporabe farmacevtskih antibiotikov.Doktor Warren Levin, eden vodilnih ameriških holističnih zdravnikov, je pritrdil učinkovitosti EGP za spopadanje s širokim spektrom bolezenskih klic, ki povzročajo zdravstvene težave. Takrat sem tudi izvedel, da je Pasteurjev inštitut v Parizu, vodilno evropsko središče za raziskovanje aidsa, preučeval lastnosti EGP (in s tem še nadaljuje) ter njegovo zaščitno delovanje in zdravljenje omenjanih bolezni. S konference sem odšel vznemirjen zaradi možnosti, ki jih je EGP predstavljal za mojo prakso. Vrnil sem se v svojo ambulanto in kot se zdravnikom tako pogosto zgodi, se je pri meni kmalu pojavila bolnica, ki bi mi lahko pomagala presoditi nedavno pridobljene podatke. Dorothy S., ki sem ji preteklo leto predpisal zdravljenje, se mi je prišla potožit zaradi vaginalne okužbe ter sistemske okužbe s Candido albicans, ki se je pokazala kmalu po desetdnevni kuri z antibiotiki zaradi okužbe mehurja. Njen osebni zdravnik, zavedajoč se vzročne povezave med antibiotiki in porušenim ravnovesjem glivic, ji je predpisal nystatin, ko so se pojavili znaki vdora kandide v črevesni trakt. Toda omenjeno zdravilo je pri Dorothy povzročilo hude glavobole in jo sililo na bruhanje. Poskusili so tudi z drugimi protiglivičnimi zdravili, a so ji tudi tista povzročala velike težave. Tako se je Dorothy zdaj oglasila v moji ordinaciji v upanju, da bo našla bolj naravno in manj strupeno zdravilo za kandido. Svetoval sem ji, naj nadaljuje z dosledno dietno prehrano proti kandidi (Gl. šesto poglavje Zdravljenje kandide z EGP!), ter ji dal tekoči koncentrat ekstrakta grenivkinih pečk za razredčevanje z vodo in jemanje trikrat dnevno. Ob njenem naslednjem obisku pri meni je izrekla dve dobesedno osupljivi trditvi: EGP je »najbolj strašansko grenak zvarek«, kar jih je kadar koli pokusila, ter da »se počuti izvrstno!« (Zdaj ljudem svetujem, da se tekoči koncentrat jemlje skupaj s sadnim ali zelenjavnim sokom zaradi omilitve njegove grenkobe.) Po dveh dneh začetnega nelagodja (verjetno zaradi odmiranja glivic) se je prvič po nekaj mučnih tednih prebudila brez glavobola ter polna energije. Napihnjenost in glavoboli so minili, v želodcu ji je prenehalo kruliti. Še nekaj tednov sem spremljal njeno zdravstveno stanje. Občutila ni nikakršnih neželenih učinkov zaradi ekstrakta, čez približno štiri tedne je za vzdrževanje stanja začela jemati manjše odmerke. Dorothyno navdušenje nad njenim odzivom se je lahko merilo samo z mojim. Čeprav sem svojim pacientkam s kandido priporočal tudi druge rastlinske pripravke, nikoli prej nisem bil priča tako hitremu, celovitemu in trajnemu odzivu. Ni minilo veliko časa, ko sem že dobil priložnost za drugi preizkus učinkovitosti obravnave z ekstraktom grenivkinih pečk. Emma L. se je naročila za pogovor o vznemirljivi množici simptomov, ki so se začeli pojavljati kmalu po vrnitvi iz taborjenja. Čeprav pred tem ni imela nikakršnih prebavnih težav, pa so različna živila zdaj znala razdražiti njen želodec. Z različnimi presledki so se ji pojavljali napadi diareje (driske) z znatno izgubo telesne teže. Poleg tega je večino časa občutila izčrpanost, v ustih pa je vztrajal kiselkast okus. Njen osebni zdravnik jo je napotil v lokalno bolnišnico zaradi pregleda blata, toda tam niso odkrili nobenega od pričakovanih zajedavcev. Dobila ni nobenih priporočil za zdravljenje, razen da naj se drži brezokusnih jedi – ta pristop ji ni prinesel izboljšanja. Povedal sem ji, da veliko bolnišnic ne razpolaga s primernimi in natančnimi analizami blata ter da prikritih okužb pogosto ne zaznajo. Njeno blato sem poslal analizirat v Great Smokies Laboratory of Asheville, Severna Karolina, ki je poznan po najsodobnejših postopkih za analizo blata. Jasno, da so v njenem blatu odkrili zajedavsko amebo! Glede na to, da je bil EGP na dobrem glasu kot učinkovito sredstvo proti zajedavcem, sem za Emmo pripravil program z uporabo EGP kot ključni element. Bil sem zadržano optimističen, saj je EGP en vitro pokazal sposobnost za zaviranje rasti ugotovljenega zajedavca. Toda laboratorijske ugotovitve o učinkovitosti protimikrobnih snovi ne morejo vedno natančno napovedati izida zdravljenja v kliničnih razmerah. Upoštevati je treba razne dejavnike kot so pravilen odmerek, absorpcija in sposobnost prenašanja učinkovine, kar ni enostavno dognati. Poleg tega se nekateri zajedavci zažrejo globoko v epitelno črevesno tkivo, tako da so jih sposobna doseči in uničiti samo najmočnejša (in strupena) zdravila. Z upoštevanjem teh dejavnikov se je Emma odločila za jemanje EGP med posameznimi obroki ter za napitek iz aloe vere kot pomoč pri čiščenju in zdravljenju črevesja. Prva dva tedna ni bilo vidnih znakov izboljšanja. Emma je v tretjem tednu začenjala opažati rahle, toda razločne spremembe. Počasi je začela pridobivati tako zaželeno telesno težo, blato je postalo mehko, ni več bilo vodeno. Najbolj vesela pa je bila, da se ji je povrnila vitalnost. Po treh dodatnih tednih je bila znova prava »stara« Emma. Naknadna analiza blata je potrdila uspešnost zdravljenja. Vse parazitske okužbe se ne odzovejo enako dobro na uživanje EGP, pa tudi ne na razne kombinacije zdravil in zelišč. Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost obravnave, so: - Trajanje okužbe - Virulentnost zajedavca - Sposobnost zajedavca za tvorbo odpornih spor - Sposobnost zajedavca, da se zaje pod površinske sloje črevesja (včasih se spusti v globlja tkiva kot so ledvice, vranica, pljuča, možgani). Večina zdravnikov se strinja, da je EGP učinkovitejši, če se ga uživa v zgodnjih obdobjih okužbe. Opisana primera ponazarjata učinkovitost EGP v bojih proti glivicam in zajedavcem, toda najbolj podrobno je vendarle dokumentirana protibakterijska narava EGP. Posebno enega primera se velja spomniti. Leta 1992 je Dan K., diplomant na šoli Boston College nenadoma zbolel, zaradi česar je bil prisiljen prenehati obiskovati predavanja kmalu po začetku jesenskega semestra. Po daljši bolezni, za katero se je zdelo, da je gripa, je Dan opazil, da se njegova življenjska sila nikoli ni povsem obnovila. Njegova prebava je bila prizadeta, razni sklepi pa so ga precej boleli. Med bivanjem v Bostonu je obiskal nekaj zdravnikov specialistov. Pogoste črevesne težave in vneto grlo, boleči sklepi in meglen vid so kazali na boreliozo, Epstein-Barrov virusni sindrom ali sindrom kronične utrujenosti. Te možne diagnoze so bile izključene po podrobnih laboratorijskih preiskavah. Po desetih tednih bolezni so bili Dan in njegova starša na robu obupa. Moj prvi razgovor z njim je razkril, da so se Danovi bolezenski znaki začeli pojavljati po njegovem druženju s prijatelji v spalnici na kolidžu; sam jo je opisal kot nehigiensko. Ali bi v takih razmerah lahko staknil okužbo z virusom ali bakterijo? Ker so bile črevesne težave najpogostejše, sem pomislil, da bi s pregledom blata (v Great Smokies Lab) lahko znova našli krivca. Odkrili niso nobenega zajedavca, namesto tega pa je najzahtevnejša analiza pokazala prisotnost bakterije Klebsiella pneumonia. Ta bakterija večini ljudi ne dela posebnih težav, pri nekaterih okuženih z njo pa se pojavijo bolezenski znaki, ki so tako prizadeli Dana. V laboratorijih Great Smokies preizkušajo tako farmacevtske kot tudi rastlinske učinkovine. V tem primeru so njihove preiskave občutljivosti jasno pokazale učinkovitost ekstrakta grenivkinih pečk proti povzročitelju bolezni. Prav ta sev Klebsielle je bil občutljiv tudi na nekaj farmacevtskih antibiotikov. Dan se je raje odločil za zdravljenje z EGP kot s katerim koli farmacevtskim antibiotikom. Priporočil sem mu, naj trikrat dnevno uporablja EGP tekoči koncentrat s sadnim sokom. Glede na moje dotedanje izkušnje z EGP nisem bil presenečen, ko me je po desetih dneh obvestil o znatnem izboljšanju zdravja in počutja. Ker je slabo prenašal grenak okus tekočega koncentrata, sem predlagal prehod na EGP kapsule. To je izboljšalo njegovo pripravljenost na sodelovanje, in napredek se je še pospešil. Po šestih tednih od prvega zaužitja odmerka EGP se je njegovo zdravje normaliziralo. Končno se je lahko vrnil na kolidž ter po poletni šoli diplomiral v mesecu avgustu. Njegova starša sta bila seveda zadovoljna, pa tudi presenečena, da se je bolezen, ki je v zadrego spravila kar nekaj medicinskih strokovnjakov, tako dobro odzvala na izdelek, pridobljen iz grenivk. Kot zdravilec z uporabo naravnih sredstev sem vedno verjel in verjamem, da je izjemno pomembno poučevanje mojih pacientk/ov za pravilno obravnavo primera. Toda enako pogosto se mi dogaja, da se tudi sam učim od pacientk in pacientov. Trgovski potnik Charles P. je pogosto imel prebavne težave. Veliko je potoval in čistost njegove prehrane je bila vedno vprašljiva. Vprašal me je, če obstaja kakšen način zaščite pred okužbami s klicami, ne da bi moral redno uživati farmacevtske antibiotike. Svetoval sem mu, naj po vsaki sumljivi jedi zaužije 10 do 15 kapljic ekstrakta grenivkinih pečk s sokom. Čez nekaj mesecev mi je sporočil, da so njegove resne prebavne težave skoraj povsem izginile zahvaljujoč EGP. Toda enako navdušen je bil nad drugačno uporabo tega ekstrakta, katero je odkril. Charles je imel občasne težave zaradi mehurčkov na ustnicah, ki jih povzroča virus Herpes symplex 1. Kmalu po začetku njegovega zadnjega službenega potovanja je začutil zelo nadležen izbruh mehurčkov na spodnji ustnici. Bil je povsem iz sebe, saj je imel naslednji dan na urniku predavanje morebitnim novim strankam. Ni videl druge možnosti kot uporabo EGP: tekoči koncentrat je razredčil z desetimi deli vode, ter raztopino pred spanjem nanesel na ustnico. Ko se je naslednje jutro prebudil, je na ustnici čutil rahlo ščemenje. S strahom se je pogledal v ogledalo, toda kar je videl, ga je navdalo z radostjo, ne z grozo. Dva mehurčka sta se močno skrčila in sta bila še komaj vidna, bolečina, ki jo je ob manjšem pritisku s prstom nanju občutil prejšnji večer, je izginila. Zdaj, precej let pozneje, vemo iz preizkusov, da je EGP na splošno učinkovito protivirusno sredstvo, še posebej pa je ta lastnost izrazita pri Herpesu symplexu 1. Ker je ekstrakt grenivkinih pečk zelo adstringentna (trpka) snov, ni bilo nič nenavadnega, da je bil Charlesov herpes že nekaj ur po nanosu EGP samo še senca prvotne nadloge. Odkar mi je Charles sporočil novo uporabnost EGP, sem ekstrakt priporočal mnogim svojim bolnikom/cam, ki so občutljivi/e za izbruhe takega herpesa. Prav tako sem Charlesu dolžan zahvalo, ker sem tudi sam ob dveh priložnostih imel podobno izkušnjo – po uporabi ekstrakta sem skoraj v trenutku občutil veliko olajšanje! Toda tu je potrebna previdnost: nekateri herpesi so lahko zelo boleči, zato je najbolje začeti z zelo razredčeno raztopino ekstrakta grenivkinih pečk. (Druga možnost: iz kapsule nanesite majhno količino uprašenega EGP naravnost na herpes na ustnici. Gl. tudi Herpes na ustnicah v poglavju št. 7!) Še ena manj znana uporaba EGP je odstranjevanje bradavic. Med enim od tedenskih pohajkovanj po gorah me je moj prijatelj Marty prosil, naj si ogledam precej veliko bulo, ki se je pojavila na njegovi roki. Ker je Marty pred veliko leti oslepel zaradi glavkoma, je lahko zgolj ugibal, kaj naj bi se mu pojavilo. Očitno je šlo za bradavico, in ker jih najpogosteje povzročajo virusi, sem mu svetoval, naj poskusi uporabljati ekstrakt grenivkinih pečk nekaj tednov, preden bi se odločil za kakršenkoli medicinski poseg. V tem primeru sem predlagal uporabo nerazredčenega ekstrakta, pri čemer naj pazi, da ne pride v stik s kožo okoli bradavice. Opozoril sem ga, da nerazredčen EGP močno draži občutljive dele telesa, kot so ustnice in oči. Bil je mrzel zimski dan, ko sva se z Martyjem naslednjič odpravila na izlet v gore. Po približno dvajsetih minutah hoje sem ga vprašal, kaj je z njegovo bradavico. Priznal je, da je ekstrakt uporabljal samo tri dni, nato pa je bil z delom preveč obremenjen in je pozabil nanj. Ni pozabil samo nanašati ekstrakta na bradavico, ampak je pozabil tudi na bradavico. Snel je rokavico z roke in poskušal otipati izboklino. Ker je ni našel, je snel še drugo rokavico ter malce zmedeno še z drugo roko iskal, a zatipal le lastno roko. Šele ko po temeljitem preiskovanju ni več otipal bradavice, sem bil na vrsti jaz. In res: tam kjer je bila prejšnji teden opazna precej velika bradavica, je ostala komaj vidna rožnata brazgotina. Jasno, da je bil Marty navdušen in tudi mene je ugotovitev prevzela. Nekaj mesecev pozneje je 1. aprila Marty prejel račun za dvesto dolarjev za odstranitev bradavice. Ko mu ga je njegova tajnica prebrala, se mu je verjetno razvilo kaj veliko hujšega kot navadna bradavica. Nato mu je predala moje najboljše prvoaprilske želje! Nekatere vrste bradavic niso tako občutljive na EGP. Bradavice na podplatih, posebej na petah, se ponavadi vrastejo pod kožo in so zelo neodzivne na večino površinsko uporabljenih sredstev. Toda bradavice s kocenom so lahko precej dovzetne za uporabo EGP (Gl. 7. poglavje!). Omenjeni primeri so zgolj delček velikega števila izjemnih rezultatov, ki sem jim bil priča pri uporabi EGP. In moja opažanja so potrdili mnogi zdravniki doma in v tujini; imeli so enako neverjetne izkušnje z učinkovitostjo tega ekstrakta. Seveda ni realno pričakovati, da bi bila katera koli snov splošno učinkovita. Zaradi zgrešenih diagnoz, odpornih ali nedosegljivih klic, pomanjkanja pacientove pripravljenosti ali slabega prenašanja ekstrakta sem moral pogosto priporočiti druge možnosti obravnave za nastale težave. Prepričan sem, da obstajajo primeri, ko je treba poseči po farmacevtskih antibiotikih. Za zdravnika je pravi izziv, da prepozna take okoliščine. Da se »za vsak slučaj« kar počez in pretirano predpisuje antibiotike, je primer slabe prakse, vendar je trmasto vztrajanje pri holističnem pristopu lahko enako škodljivo in nevarno. Kadar se sumi na okužbo, se je treba posvetovati s poklicnim zdravnikom. Prav tako se je treba zavedati, da je protimikrobna učinkovina lahko samo del obravnave. Krepitev in podpiranje imunskega sistema naj bosta najpomembnejši nalogi tako zdravnika/ce kot tudi bolnika/ce. Medtem ko so me izkušnje mojih strank prepričale, da je EGP zmogljivo in učinkovito sredstvo proti bolezenskim klicam, sem nekega dne v zakajenem baru sodeloval na poslovilni zabavi prijatelja. Zaradi moje občutljivosti na cigaretni dim nisem bil prav nič presenečen, ko sem se naslednje jutro prebudil močno hripav in z bolečim grlom. V preteklosti bi tako boleče grlo zaradi pasivnega kajenja (le-to oslabi mojo imunost) pomenilo kar nekaj dni nadležnega prehlada ter vnetih sinusov. Odločil sem se narediti natanko tisto, kar bi svetoval svojim pacinetkam/om – grgral bi razredčeno raztopino EGP. Dvajset kapljic koncentriranega ekstrakta sem razredčil v 150 mililitrih vode ter grgral táko razmeroma grenko raztopino. Takoj nato sem hitro pogoltnil podobno količino EGP. Okus ni bil prav prijeten, izid pa vsekakor. Čez nekaj minut sem lahko požiral praktično brez bolečin. Rezultate sem hotel dodatno podkrepiti in sem grgral uprašen ekstrakt. Dražeč občutek v grlu je izginil, še bolj razveseljujoče pa je bilo dejstvo, da se mi kljub pričakovanju težav s sinusi le-ti niso vneli. Očitno sem z EGP uspel v kali zatreti klice, ki me običajno napadejo, ko je moje tkivo izpostavljeno napadom cigaretnega dima. Že čez tri tedne se mi je ponudila nova priložnost, ko sem se rešil iz precej neprijetnega položaja. Na Zahodni obali sem se udeleževal konference, in čeprav sem med potovanjem uspel ohranjati primerno dobre obroke hrane, me je ena od jedi vendarle »prizadela«. Ko sem se vrnil v svojo hotelsko sobo, so se mi že pojavljali znaki, ki jih je povzročila strupena hrana. Take znake sem poznal sicer že od prej, zato nisem gojil posebnega upanja, da se bom lahko udeležil delavnice, ki me je daleč najbolj zanimala in je bila na sporedu naslednji dan. Ko me je vse bolj sililo na bruhanje in se je želodec vse glasneje oglašal, sem vzel dvojni odmerek koncentrata EGP razredčenega v pomarančnem soku. Postopek sem ponovil čez petnajst minut, se opotekel v posteljo v pričakovanju bednega večera. Naslednje jutro me je prebudilo telefonsko prebujanje. Celo noč sem mirno prespal in ko sem se dvignil iz postelje, sem se počutil čisto v redu, razen da me je malce skelelo na majhni površini v spodnjem delu trebušne votline. Čez dan sem bil malce slaboten, toda delavnice sem se vendarle brez težav udeležil. In kadarkoli zdaj potujem, vedno vzamem s seboj ekstrakt grenivkinih pečk. Pri meni je ta izvleček ena najpomembnejših sestavin v kompletu prve pomoči. Mnogi moji pacienti/ke imajo enak odnos do EGP. ŠESTO POGLAVJE Zdravljenje kandide z ekstraktom grenivkinih pečk Mnogi holistični zdravilci vključno z menoj vidijo v Candidi albicans enega od največjih izzivov za prebivalstvo industrializiranega sveta. Širok spekter delovanja in protiglivična učinkovitost EGP sta pripomogla, da je ta ekstrakt postal pomemben del programa za uspešen boj proti kandidi – to dejstvo je neločljivo povezalo imeni kandida in ekstrakt grenivkinih pečk. S pomočjo EGP se je na tisoče ljudi znebilo različnih posledic delovanja kandide. Candida albicans je nazoren primer oportunističnega patogenega organizma (bolezenskega povzročitelja). Njena navzočnost v prebavnem traktu in v urogenitalnem traktu sicer ni nič posebnega – skoraj v vsakem človeku se naseli majhna količina te povsod navzoče klice. Toksini, ki jih kandida proizvaja, so zgolj rahlo dražeči, vsaj dokler je njihovo število pod nadzorom. Redko se pojavijo visoka telesna temperatura, povečano število belih krvničk, huda griža itd., znaki, povezani z delovanjem kandide, kar se sicer lahko primeri, kadar so na delu mnogi drugi patogeni. Toda kadar se ji ponudi priložnost, se ta glivica začne razmnoževati z vznemirljivo hitrostjo. In z njenim kopičenjem se v telesu povečuje tudi koncentracija toksinov. Na koncu tudi najbolj odporni/e posamezniki/ce začenjajo čutiti posledice porušenega glivičnega ravnovesja. Kandida se najpogosteje pojavlja v tankem in debelem črevesju ter v urogenitalnem traktu (tako pri moških kot pri ženskah), kjer se z drugimi mikroorganizmi poteguje za najugodnejše življenjske razmere. Danes so mnogi raziskovalci prepričani, da nekatere oblike glivic potujejo po krvi ter da lahko prizadenejo vsak telesni organ. Če se kandida preveč razširi, postane njena sposobnost za povzročanje težav neznansko velika: utrujenost, prebavne motnje, napihnjenost, zaprtje, driska, potrtost, občutek strahu in pomanjkanje libida so najpogostejše posledice. Poleg tega se pojavi lahko bolestna želja po alkoholu ali sladicah, pogoste okužbe mehurja in ušes, različne težave na koži (mozolji, ekcemi) ter odzivanje na dišave, čistila, bencinske hlape in podobno. Pri ženskah so česte vaginalne okužbe ter z menstruacijo povezani simptomi opozorilo, da se je kandida izmuznila nadzoru. NASTAJANJE KANDIDE Kako pride do nebrzdanega razraščanja glivic? Raziskave so pokazale, da se v povprečnem človeškem prebavnem traktu nahaja precej več od tisoč različnih vrst bakterij, glivic, virusov in zajedavcev. V takem naravnem okolju med njimi poteka srdita tekmovalnost: hrana in točke za pritrditev so omejene dobrine zanje – preživijo samo najsposobnejši soji. Znanstveniki ocenjujejo, da je v prebavnem sistemu povprečnega odraslega človeka na stotine trilijonov mikroorganizmov. Dejansko jih je mnogokrat več kot je telesnih celic. Večina mikrobov spada med vrste, ki nam niti ne koristijo niti ne škodijo. Tako razmerje med gostom in gostiteljem se s tujko imenuje komenzalizem (priskledništvo). Drugačne vrste mikroorganizmov, ki nam koristijo, so nepogrešljive za človekovo dobrobit. Tem pravimo simbioti. Mednje spadata Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium bifidus. Tretjo vrsto mikrobov smatramo za zajedavsko, ker raste na račun gostitelja, zaradi česar le-ta pogosto zboli in celo umre. Številčna razmerja v takem ravnovesju mikroorganizmov, ki bivajo v posameznem osebku, so odvisna od mnogih dejavnikov: izpostavljenost raznim mikrobom, starost, prehranske navade, stresni dogodki, uporaba antibiotikov (z zdravili in s hrano) ter na splošno od delovanja imunskega sistema. Glede na naštete in druge dejavnike lahko pričakujemo, da bomo naleteli na različne mešanice mikroorganizmov ne samo pri enem ali drugem posamezniku, ampak tudi pri ljudeh z različnih koncev sveta. Zajedavska Entamoeba histolytica je na primer značilna (endemična) za prebivalstvo Indije in Pakistana. Toda staroselsko prebivalstvo se je nanjo prilagodilo in čeprav tamkajšnje ljudi lahko malo oslabi, zanje ni tako nevarna kot za denimo ameriškega turista, ki se je z njo srečal prvikrat. Čeprav je sodobna medicina sprejela endemično naravo E. histolytica v Indiji, pa še ni sprejela, da smo si ljudje industrijsko razvitega Zahoda biološko izbrali Candido albicans kot eno od endemičnih vrst. Medtem ko bolezenski znaki, povezani z »neuravnoteženo« kandido, niso tako hudi kot oni, povezani z nekaterimi amebami, pa nevarno neravnovesje lahko pripelje do več let trajajočih težav, katerih vzroki lahko ostajajo neodkriti v vsakdanji medicinski praksi. RAZŠIRJANJE KANDIDE Zakaj je kandida tako običajen pojav med ljudstvi industrializiranih držav? Ironija je, da je za ta pojav najbolj kriva tehnologija, ki jo uporabljamo in zlorabljamo. Poglejmo nekatere navade, ki ustvarjajo dovzetnost za sistematično razraščanje kandide: - Pretirana raba farmacevtskih antibiotikov - Uživanje mesa in perutnine - Kloriranje pitne vode - Izpostavljenost pesticidom, herbicidom, raznim kemikalijam, strupenim kovinam (svinec, živo srebro,…) - Hormonalno zdravljenje (vključno s kontracepcijskimi tabletami in kortizonskimi pripravki) - Slaba prehrana (premajhno uživanje nujno potrebnih snovi, prevelika raba sladkorja, ogljikovih hidratov, alkohola) Človeku koristne bakterije kot sta Lactobacillus in bifido bakterija, ki izločajo močne protiglivične encime, ki podpirajo prebavni in urogenitalni trakt, so zelo občutljive na farmacevtske antibiotike, klor in toksine, ki se nahajajo v hrani in pijačah. Kadar je ogroženo zdravje človeku koristnih bakterij, se pojavi ekološka niša, ki jo hitro zapolnijo drugi mikroorganizmi – med njimi je tudi kandida. Prehrana zahodnjakov je tako bogata z ogljikovimi hidrati (sladkorji in škrob), da kandida in druge glivice, ki obožujejo to vrsto snovi, najdejo v prebavnem traktu popolno okolje za svoje potrebe. Ker porušeno ravnovesje kandide predstavlja velik pritisk na imunski sistem, se pogosto zgodi, da je izbruh kandide posledica daljših motenj v delovanju imunskega sistema. Zaradi aidsa, rakastih obolenj in kronične utrujenosti lahko paciente/ke vedno doletijo težave, povezane s porušenim ravnovesjem kandide. Pri njihovem zdravljenju je treba upoštevati možnosti za pojavljanje dodatnega stresa, ki ga povzročijo glivice. Izkazalo se je, da je veliko farmacevtskih izdelkov, ki se jih uporablja v borbi proti kandidi, posebej za jetra precej strupenih. Obstaja pa tudi dobra novica. Glede na poročila holističnih zdravilcev in na tisoče njihovih bolnic/kov z vsega sveta je EGP eno najboljših nestrupenih sredstev proti kandidi. Dr. Jay Gordon, izredno cenjeni pediater iz Kalifornije, ugotavlja: Zasebno ambulanto imam že šestnajst let… Pred približno petimi leti sem odkril EGP. Pediatri zdravimo veliko ustnih in kožnih glivičnih okužb (slednje v glavnem pri dojenčkih v obdobju nošenja plenic). Ljudi pogosto prizadene težavno odpravljanje sicer običajnih tovrstnih nadlog. Zdaj vsak dan predpišem EGP najmanj tri- do štirikrat svojim strankam, in njihov odziv je izključno pozitiven… Ekstrakt grenivkinih pečk je izvrsten pripravek; ugotovil sem, da je popolnoma varen celo za najmlajše otročke v moji praksi. ZDRAVLJENJE KANDIDE Z EGP Za kronična obolenja, ki so posledica porušenega ravnovesja s kandido, je najboljša predpriprava za zdravljenje enotedenska prečiščevalna dieta. Treba je zmanjšati uživanje škrobnih in sladkih jedi ter izločiti fermentirane jedi, kavo, cigarete in alkohol. Priporočljiva so naslednja razmerja: - 65 % živil, bogatih z vlakninami, zelenjava z malo škroba (brokoli, zelena, redkvica, šparglji, itd. – kuhano na pari ali presno) - 20 % jedi z veliko beljakovinami (ribe, perutnina [brez antibiotikov!], oreščki, semena, jajca, tofu, itd.) - 10 % sestavljenih ogljikovih hidratov (riž, fižol, proso, amarant, kvinoja, ajda) - 5 % sadja (papaja, ananas, grenivka ter vse vrste jagodičevja) Taka prehrana zmanjšuje neprijetne posledice (znane kot »Herxheimerjeve reakcije« po zdravniku, ki jih je opisal), ki se pojavijo zaradi sproščanja toksinov ob odmiranju mikroorganizmov. Herxheimerjev odziv lahko povzroči začasno povečano utrujenost, želodčne težave, glavobol, itd. Taki odzivi so običajni, vendar po navadi ne trajajo dlje kot dva tedna. Za optimalne dosežke priporočam svojim strankam tudi uživanje šest do osem kapsul dnevno zelo učinkovitih in kakovostnih probiotikov, ki vsebujejo Lactobacillus, bifido bakterije in podobno. Česen in aloe vera prav tako pomagata pri razstrupljanju organizma. Če porušeno ravnovesje kandide ni kronično, ampak ga je povzročilo nedavno uživanje antibiotikov, se opisana dieta in jemanje EGP začneta sočasno in nadaljujeta vsaj tri do štiri tedne. Način zdravljenja EGP je treba jemati med posameznimi obroki. Če občutite draženje prebavnega trakta, se EGP lahko uživa skupaj z obroki ali v prašnati obliki (kapsule). Navedeni odmerki veljajo za osebe s telesno težo okoli 68 kilogramov – odmerek prilagodite lastni telesni teži. Prvi trije dnevi: deset kapljic (razredčitev 50:50, gl. str. 27) dvakrat dnevno v rastlinskem ali razredčenem sadnem soku (ali ena 125-miligramska kapsula dvakrat dnevno) Od četrtega do desetega dneva: petnajst kapljic dvakrat dnevno (ali po eno kapsulo trikrat dnevno) Od enajstega do osemindvajsetega dneva: petnajst kapljic trikrat dnevno (ali po dve kapsuli dvakrat do trikrat dnevno). Nekateri ljudje bodo zaznali zadovoljivo izboljšanje z manjšimi odmerki, tako da jih ne bo treba povečevati. Po drugi plati pa bodo nekateri trdovratnejši primeri zahtevali malce večje odmerke od zgoraj omenjenih. Prav tako je možna sprememba urnika pri nekaterih ljudeh, osemindvajsetdnevna terapija bo morda nepotrebna – lahko da bodo že dva ali trije tedni terapije zadoščali za odpravo težav. Ko zaznate zadovoljivo izboljšanje, postopoma zmanjšujte odmerke EGP. Če se bolezenski znaki vrnejo, bo morda potrebna ponovitev zdravljenja z večjimi odmerki. Štiritedensko zdravljenje morda ne bo povsem dovolj – za dolgotrajne kronične primere okužb bo potrebnih štiri do šest mesecev stalne pozornosti. VAGINALNA GLIVIČNA OKUŽBA Mnogi holistični zdravilci verjamejo, da je neravnovesje v vaginalni mikroflori pogosto znak za podobno neravnovesje v črevesju. Za ponavljajoče se vaginalne glivične okužbe je zato potrebno opraviti celovit, sistemski protikandidni program. Kljub temu je nekatere izolirane primere vaginalnega glivičnega neravnovesja možno pozdraviti lokalno, torej ne da bi se zatekali k sistemskemu programu. Pomnite: Preden se lotite kakršnega koli zdravljenja vaginalne okužbe, mora diagnozo postaviti strokovno usposobljen zdravnik. Ugotoviti mora, če je bolezenske znake dejansko povzročila kandida. Prav tako je treba upoštevati možnost ponovne okužbe s prenosom preko spolnega partnerja, če naj bo ozdravitev stalna. Način zdravljenja Vaginalno spiranje: dodajte šestnajst kapljic EGP v pol litra vode pri sobni temperaturi (uporabite samo filtrirano, destilirano ali prekuhano vodo) ter mešanico dobro pretresite v zaprti posodi. Spiranje opravite enkrat dnevno tekom treh dni. Zaradi daljšega zadrževanja raztopine na območju vagine opravite spiranje v ležečem položaju. Postopek nato ponovite vsak peti dan. Opozorilo: Če pride do močnega draženja vagine, razpolovite koncentracijo EGP raztopine. Spiranje prekinite, če draženje ne preneha. Med nosečnostjo in menstruacijo ne spirajte, razen če zdravnik to odobri. Večina težav zaradi kandide (sistemske ali lokalne) je povezanih z določenimi življenjskimi navadami. Zato je na EGP treba gledati kot na poseben dodatek k spremembam, ki so potrebne za trajno rešitev težave. Za zaključek tega poglavja navajam skrčen povzetek moje različice programa v desetih točkah za obvladovanje kandide: 1. Bodite seznanjeni. Preberite vsaj eno knjigo o kandidi (gl. priložen seznam literature!). Usposobljen strokovnjak naj usmerja tvoj program, vendar ne bodi odvisen/na samo od njegove/ne usposobljenosti. Pogovarjaj se z ljudmi, ki so uspešno premagali kandido. 2. Izstradaj glivice. Kandida je navdušena nad ogljikovimi hidrati, zato korenito zmanjšaj uživanje vseh živil, bogatih s škrobom in sladkorji. 3. Izogibaj se kvašenim in fermentiranim jedem. Sitnosti lahko povzročajo pekovski in pivovarski kvas, vino, kis (jabolčni kis se bolje prenaša), tempeh in tamariša. 4. Uporabljaj nestrupene protiglivične učinkovine. Najprimernejši so rastlinski pripravki proti glivicam, ker telesa dodatno ne obremenijo s strupi. EGP s svojim širokim spektrom delovanja razstruplja telo ne le z odstranjevanjem kandide, ampak tudi drugih glivic in bakterij, spremljevalk kandide. EGP je učinkovit tudi skupaj z drugimi rastlinskimi protiglivičnimi sredstvi kot so Pao‘ D‘ arco, česen in kanadski zlati koren (Hydrastis canadensis). Protiglivične pripravke uživaj med posameznimi obroki. 5. Okrepi navzočnost koristnih bakterij. Probiotiki, še prav posebej Lactobacillus acidophilus in bifido bakterije, pomagajo obnavljati normalno črevesno floro. Ta faza zdravljenja bo na dolgi rok pomagala obvarovati organizem pred ponovno okužbo. Probiotike uživaj skupaj z obroki. 6. Podpiraj koristne bakterije. Ti koristni simbioti uspevajo v navzočnosti hrane bogate z vlakni in klorofilom. Fruktooligosaharidi (FOS) so vrsta sladkorja (nahajajo se na primer v bradavičastih gomoljih topinam-burja), ki lahko izredno okrepijo nastajanje koristnih bakterij, posebej bifido bakterije, ki je ključnega pomena za zdrav prebavni trakt. Kandida ne more presnavljati FOS, le-ta pa posebej ne zvišuje vsebnosti sladkorja v krvi. 7. Razstrupljaj se. Znebi se (ali močno zmanjšaj) uživanja kave, alkohola, jedi z dodanimi kemikalijami in zdravil. Aloe vera, bentonit in indijski trpotec (psyllium) lahko pospešijo postopek razstrupljanja. Spij najmanj šest do osem kozarcev neklorirane vode dnevno! 8. Podpiraj svoj imunski sistem. Čim bolj zmanjšaj čustvene in kemične pritiske (strese). Svoji hrani dodaj ustrezne vitamine, minerale in antioksidante (vitamini A, E, C, maščobna kislina, glutation, selen, piknogenol, koencim Q10, itd.), ki so ključni za popravljanje škode, povzročene imunskemu sistemu. 9. Opazuj se. Zabeleži si vse zaznane simptome, še preden začneš program, ter jih oceni z 1 do 10 glede na to, kako vplivajo nate in tvoje počutje. Primerjaj jih s počutjem pred štirimi, šestimi, osmimi tedni. Imel/a boš dobre in manj dobre dni; ko se ne boš počutil/a dobro, nikar ne benti nad mrakom, raje si posveti s svečo razumevanja: Si morda opustil/a dieto? Si se zadrževala v prostoru, napolnjenem s cigaretnim dimom? Si pospravljala zanemarjeno in plesnivo klet? In ženske: upoštevaj, kje se nahajaš v svojem menstrualnem ciklusu; beleži svoja opažanja – tako boš bolje spoznala dobre odzive lastnega telesa ali njegovo neodzivanje. 10. Vztrajaj! Obnova notranjega okolja se ne zgodi kar čez noč – ta program zahteva svoj čas. To je začeten poseg, splošen napotek, ki ga lahko prilagodiš lastnim potrebam. Ko začutiš izboljšanje, naj te ne premagajo skušnjave po vrnitvi k starim navadam. SEDMO POGLAVJE Uporaba EGP pri nekaterih drugih zdravstvenih težavah V mojem raziskovanju EGP sem združil podatke, ki jih je zbralo več sto zdravnikov in njihovih pacientov/k. Vse to, vključno z mojimi lastnimi izkušnjami (v vlogi zdravilca in uporabnika), mi je omogočilo, da sem začel ceniti izjemno vsestranskost te učinkovine. V tem poglavju predstavljam nekatere primere običajnih bolezenskih stanj, za katera so lastnosti EGP požele najvišja priznanja. Tukaj predstavljene priporočene uporabe temeljijo na mešanici 50:50 »standardiziranega ekstrakta« in rastlinskega glicerina (Gl. razlago na koncu tabele št. 1 v drugem poglavju!) Nekateri proizvajalci prodajni steklenički priložijo kratka navodila za uporabo. Za zdaj ni uradnih standardov o koncentraciji različnih EGP koncentratov, ki so trenutno na tržišču. Če boste v dvomih o posameznem izdelku, pokličite proizvajalca za pojasnilo. Ne pričakujte, da boste pri njih dobili diagnozo za vašo težavo ali da vam bodo pripravili program zdravljenja. EGP ja na razpolago tudi kot prah v obliki tablet ali kapsul.(splet). Na spremljajoči nalepki je treba prebrati, koliko miligramov ekstrakta se nahaja v tabletki ali kapsuli. Nekateri proizvajalci na svoji nalepki navajajo miligrame na dve kapsuli ali več; to morate upoštevati pri določanju pravega odmerka za vas. V kapsuli EGP je običajno od 100 do 125 miligramov izdelka (jakost je lahko manjša, če je EGP kombiniran z drugimi zelišči). Ena kapsula je približno enakovredna desetim kapljicam prej omenjenega tekočega koncentrata 50:50. Priporočilo za štiri kapsule dnevno se lahko za določene uporabe nadomesti s 40 kapljicami tekočega koncentrata (50-odstotna raztopina) in obratno. Opozorilo:Tukaj predlagane uporabe ni treba jemati kot diagnozo ali priporočilo za zdravljenje katerega koli bolezenskega stanja. Bolj kot ne je omenjeno samo za namene raziskav. Poglejte si avtorjev napotek na začetku te knjige. AKNE - MOZOLJAVOST Mozolji se lahko razvijejo, ko se koža ne zmore ubraniti mikrobov, posebno bakterij. Posebej pogosto se pojavljajo med puberteto zaradi hormonskih sprememb, včasih pa postanejo nadloga za vse življenje. Več primerov mozoljavosti je med pacienti/kami s porušenim glivičnim ravnovesjem (denimo s kandido). Lahko jo povzroči tudi alergičnost na določena živila (pšenica, mleko, čokolada, itd.) ter razraščanje bakterij v kožnih porah zaradi neprimerne higiene. EGP preprečuje tako razraščanje, zaradi svoje trpkosti (adstringentnosti) odstranjuje žlezne izločke (sebum) ter s tem onemogoča razmnoževanje bakterij. Zdravljenje Zunanje:Pet kapljic tekočega koncentrata EGP, ki jih dodaš svojemu običajnemu tekočemu čistilu za kožo, bo ustvarilo izvrstno raztopino za čiščenje. Izogibaj se stiku z očmi. Zaradi lažje uporabe lahko dodaš koncentrat EGP v svoje čistilo, da bo vsebovalo 1 – 3 odstotke EGP. Večja koncentracija lahko preveč osuši kožo (posebej na obrazu), če se tako pripravljeno čistilo uporablja redno. Notranje:Kronično stanje lahko zahteva notranje čiščenje. Trikrat dnevno 10 – 15 kapljic EGP (razredčeno npr. v pomarančnem soku). AIDS Nihče ne more trditi, da bo EGP pozdravil aids, toda vse več HIV pozitivnih ljudi začenja uporabljati to učinkovino kot obrambo pred glivicami, bakterijami, virusi ali zajedavci – ti povzročajo sekundarne okužbe pri ljudeh z aidsom. Kandida je na primer med najbolj nadležnimi okužbami te vrste. (Gl. šesto poglavje, Zdravljenje kandide z EGP!) EGP kot sredstvo za grgranje lahko omili vnetje grla in morda zmanjša potrebo po farmacevtskih antibiotikih. Ker so za aidsom oboleli ljudje zelo dovzetni za zajedavce kot so amebe, giardia in kriptosporidiji, jim EGP lahko pomaga v boju proti tem nevarnim vsiljivcem. Nedavna raziskava, ki jo je naročila vlada, je ugotovila, da je veliko sistemov za preskrbo s pitno vodo priljubljeno skrivališče zajedavcev kot je kriptosporidij; kaže, da je sposoben preživeti kloriranje. Ker je EGP morda nekajkrat močnejši od klora pri obvladovanju določenih organizmov, bi lahko bil primerna alternativa za zaščito ljudi z oslabljenim imunskim sistemom pred kriptosporidiji. Mnogi HIV pozitivni ljudje dodajajo EGP vodi, v kateri deset do petnajst minut namakajo sadje, zelenjavo, ribe, meso in perutnino; živila nato temeljito sperejo. Tako ravnanje zmanjša tveganje za okužbe z E. coli in salmonelo, ki sta lahko v majhnem številu neškodljivi za zdrav imunski sistem, za bolnike/ce z aidsom pa predstavljata resno nevarnost. Ker so ljudje z aidsom dovzetni za mnoge okužbe kože, ušes, grla, črevesja, vagine, je EGP uporaben tudi v teh primerih. (Gl. pod posebne razmere in 10. poglavje o uporabi EGP v gospodinjstvu in drugje!) Zdravljenje Oblika in količina EGP, potrebnega za zdravljenje, sta seveda odvisni od namena uporabe. Ljudje z aidsom so često občutljivi na nove snovi, zato je za notranjo uporabo najbolje začeti z znižanimi odmerki. Za druge uporabe in za gospodinjske potrebe so navedene značilne količine pri vsaki posamični uporabi EGP. ARTRITIS Znanstveniki so bili dolgo časa prepričani, da so določene vrste artritisa, posebej revmatoidni artritis, povezane z okužbo z bakterijskim streptokokom. Novi podatki nakazujejo, da je morda vpleteno tudi več drugih bakterij, med njimi Proteus vulgaris in Klebsiella pneumonia, ki se pogosto zadržujeta v prebavnem traktu. Glede na opravljene raziskave naš imunski sistem proizvaja protitelesa za nevtraliziranje antigenov, ki jih izločajo tovrstne bakterije. Take komplekse protiteles z antigeni lahko vsrka črevesna sluznica, nakar prispejo v krvni obtok. Telo v večini primerov opravi s takimi kompleksi ob sodelovanju jeter, ledvic in mehanizma limfnega razstrupljanja. Toda v posameznih primerih lahko tak kompleks sproži resne zdravstvene zaplete. S Klebsiello pneumonio ponavadi pride do takega odziva v hrbteničnem kanalu. Lahko se pojavi izčrpavajoče stanje, imenovano spinalna stenoza, ki utesni živce in hrbtenjačo – hrbtenica izgubi velik del svoje prožnosti. V primeru kompleksnih struktur Proteus vulgaris se vnetni procesi lahko pojavljajo v katerem koli sklepu v obliki oteklin, bolečin in iznakaženj, zgovornih znakov revmatoidnega artritisa. Ob nadaljevanju raziskav lahko pričakujemo dodatno prepoznavanje drugih klic, odgovornih za pojavljanje vnetnih znakov v sklepih. In tu ne bo šlo zgolj za bakterijske povzročitelje; pojavljanje artritisa se že pripisuje raznim sojem virusov, glivic in zajedavcev. Nekateri pacienti/ke so že opazili/e, da so se njihovi znaki artritisa začasno ali trajno izboljšali po uporabi farmacevtskih antibiotikov za zdravljenje drugih bolezenskih stanj, ne artritisa. To je privedlo do izvirnih raziskav o povezavi artritisa z mikroorganizmi. Prejel sem veliko poročil, ki trdijo, da so posameznice/ki, ki so redno uživale EGP za zdravljenje kandide, diareje, itd., opazile znaten upad za artritis značilnih znakov. Medtem ko je do omilitve artritisa lahko prišlo z zmanjšanjem sindroma kandide, je enako možno, da je tudi zaradi zmanjšane vsebnosti bakterij, ki sprožijo alergije, prišlo do takšnega izboljšanja bolezenskega stanja. Zdravljenje Zaužij deset do petnajst kapljic tekočega koncentrata EGP (primešanega soku) trikrat do štirikrat dnevno (ali dve kapsuli dvakrat dnevno) med posameznimi obroki. Če je EGP primeren za obravnavo bolezenskega stanja, se bo izboljšanje pokazalo po štirih do osmih tednih. Prav tako pomaga uživanje probiotičnih pripravkov (denimo Acidophilus in podobno) skupaj s hrano kot del programa za zmanjšanje tveganja ponovne okužbe z nadležno klico po zaključenem jemanju EGP. Ko opaziš izboljšanje, v naslednjih nekaj tednih zmanjšaj na polovico odmerke EGP, s čimer boš zmanjšal/a možnosti za ponoven izbruh bolezni. BRADAVICE Znanstveniki menijo, da je večina bradavic posledica aktiviranja virusov, ki že prežijo v organizmu ali pa vanj šele pridejo iz okolice. Virus potrebuje za razraščanje svojo gensko zasnovo in celice človeškega organizma. Očitno je njegova predstava o zdravem tkivu zelo drugačna od gostiteljeve. Posledica je, da je bradavica sicer del gostitelja, v resnici pa je nam tuj vsiljivec. Cilj mora biti torej odstranitev prizadetega tkiva. Ker je EGP kisla snov in deluje protivirusno, ni presenetljivo, da ljudje poročajo o pozitivnih izkušnjah z uporabo EGP za odstranjevanje bradavic. Bradavice, ki so se zarasle globlje pod kožo (na podplatih) so lahko odporne na površinsko nanašanje EGP, čeprav je nekaj ljudi poročalo o njihovem uspešnem odstranjevanju. Bradavice na podplatih, katere imajo kocen ali pecelj, so dvignjene nad površino kože ter so pogosto bolj občutljive na učinke EGP. Zdravljenje Preden se odločiš za postopek odstranjevanja bradavic, se za diagnozo posvetuj z ustreznim zdravnikom. Nekateri kožni pojavi so neukemu očesu lahko videti kot bradavice, v resnici pa gre lahko za predrakave ali rakaste tvorbe, ki naj jih zdravi samo usposobljen zdravnik. Bradavic v očeh in okoli oči ter genitalij se ne lotevaj z EGP – možno je premočno draženje. Bradavice spadajo med redke klinične pojave, za katere lahko uporabljamo koncentriran pripravek EGP. Z bombažno gazo nanašaj EGP na bradavico in se prepričaj, da si omočil celotno tvorbo, posebej dno in pecelj, če je le možno. Prekrij z lepljivim trakom, da preprečiš prenos EGP s prsti na oči. Ponavljaj dva- do trikrat dnevno. Za najboljši izid bo morda potrebno vztrajati nekaj tednov. DIAREJA (DRISKA) Za to bolezensko stanje obstaja podobno kot za mnoga druga cela vrsta vzrokov. Če ga povzročijo bakterije, glivice ali virusi, bo morda zadostovalo že nekaj odmerkov EGP. Parazitska griža ( Amoe-biasis, Giardiasis, itd. ) zna biti trši oreh in zahteva večtedensko zdravljenje z EGP in drugimi zelišči – v nekaterih primerih so potrebna farmacevtska zdravila. V vseh primerih okužb z zajedavci je pomembno, da se zdravljenje pod nadzorom zdravnika/ce začne čim prej. (Gl. tudi Okužbe z zajedavci!) Zdravljenje Uporabi petnajst do dvajset kapljic (ali dve kapsuli) EGP v soku vsake štiri ure, dnevno do 60 kapljic. Vedno dopolni s probiotiki, da nadomestiš koristne bakterije, ki se izločajo iz telesa z vodénim blatom. Proti zajedavcem bodo potrebni večji odmerki – posvetuj se z zdravnico/kom! HERPES Mehurčkom podobne poškodbe kože (lezije) povzroča virus Herpes simplex 1. Ponavadi se pojavljajo na obrazu in ustnicah, lahko pa kjerkoli drugje na koži. Za genitalni herpes se domneva, da ga povzroča različica Herpes simplex 2, toda zdaj nekateri raziskovalci ugibajo, da je morda za oboje kriv isti virus. Domneva se, da se virus herpesa zadržuje v večini ljudi, toda pri bolj občutljivih posameznicah/kih se ob določenih stanjih telesnega, duševnega, čustvenega ali prehranskega stresa ustvarijo pogoji za divje razraščanje virusa in napad, ki povzročata bolečino in mučen položaj. EGP se s svojimi protivirusnimi lastnostmi in trpkostjo zna z onesposabljanjem virusa in s sušenjem lezij na telesu pogosto spopasti s takimi razmerami, včasih se njegovi učinki pokažejo že po nekaj urah. Zdravljenje Pet kapljic EGP dobro zmešaj s petdesetimi kapljicami rastlinskega glicerina, dostopnega v ustreznih prodajalnah s prehranskimi dodatki in zdravili. Raztopino trikrat dnevno nanesi s koščkom vate na prizadeto mesto. Če je lezija zelo groba, uporabi samo eno do dve kapljici EGP na 50 kapljic glicerina. Če nasprotno z izvirno raztopino ne začutiš draženja, ji lahko dodaš nekaj kapljic EGP (dobro premešaj!). Druga možnost: en del uprašenega EGP (iz kapsule) zmešaj s tremi deli koruzne ali riževe moke. Zmesi dodaj nekaj kapljic vode, zgneti in kremo nanesi na lezijo. Če te zapeče, takoj odstrani s prizadete točke in dodaj moko, da omiliš učinkovitost pripravka. IMPETIGO Impetigo je kužna površinska kožna infekcija, ki najpogosteje prizadene otroke. Srbeči izpuščaji se pojavijo na obrazu ali drugih delih telesa. Mehurčki izločajo bistro do rumenkasto tekočino, zato je prizadeto območje vlažno. Impetigo največkrat povzročijo bakterije, posebej skupine A beta hemolitični streptokok. Ne dolgo tega so ugotovili, da je bil v številne primere impetiga vpleten Staphylococcus aureus. Zaradi sposobnosti EGP za obvladovanje omenjenih bolezenskih klic je ta učinkovina dobra izbira za zdravljenje impetiga. Zdravljenje Petnajst gramov tekočega koncentrata EGP razredči s 150 grami vode; večkrat na dan nanašaj na okuženo območje. O izjemnih uspehih so poročali ljudje, ki so raztopini dodali 15 gramov izvlečka ognjiča ( Calendula officinalis). Impetiga se ne sme podcenjevati, posvetuj se z zdravnikom. V nekaterih primerih so potrebna farmacevtska zdravila na recept. Ponavljanju impetiga se lahko izognemo z doslednim upoštevanjem higienskih predpisov. Roke in obraz si umivamo s čistili, ki vsebujejo 1 – 3 odstotke EGP. Eno- do triodstotno raztopino za razprševanje se lahko uporablja po britju, po komarjevem piku (pred srbečico in praskanjem), po rokovanju z onesnaženimi (strupenimi) izdelki, itd. Čajna žlička EGP, dodana pred spiranjem, bo pomagala razstrupiti skupne brisače, posteljnino, itd. KOŽNA PLESEN Poškodbe okrogle oblike, ki jih povzročajo glivice vrste Trichophytum, Microsporum ali Epioder-mophytum, se lahko pojavljajo kjerkoli na koži. Razlogi so lahko oslabljena presnova, slaba higiena ali predolgo nošenje mokrih oblačil. Zdravljenje Pripravi raztopino EGP kot je opisano pri Strupeni bršljan/Strupeni hrast. Večkrat dnevno jo razprši po prizadeti površini. Za povečano učinkovitost razpršila dodaj tinkturo kanadskega zlatega korena ( Hydrastis canadensis). To zelišče ima protiglivične lastnosti, vendar včasih rahlo obarva kožo, zato boš raztopini dodal samo 15 gramov tinkture. Poročali so, da je prah za stopala z vsebovanim EGP in kalcijevim undecilenatom (pridobljenim iz ricinusovega olja) pokazal izjemno učinkovitost. LIMSKA BORELIOZA pogovorno ime borelija) Pretresljive znake te bolezni povzroča spiralno oblikovana bakterija (spiroheta), ki jo prenašajo klopi. Bakterija je podobna bakteriji, ki povzroča sifilis. Bolniki/ce z borelijo kažejo veliko bolezenskih znakov, ki so značilni za sindrom kronične utrujenosti, poleg tega pa jih močno bolijo otekli sklepi. Nekateri ljudje z borelijo so poročali o izjemnem izboljšanju simptomov in krvne slike po jemanju EGP, vendar je preuranjeno domnevati, da ekstrakt grenivkinih pečk učinkuje neposredno na spiroheto. Večino ljudi z borelijo so zdravili z dolgotrajnimi terapijami s farmacevtskimi antibiotiki, ki pri pacientu/ki bolj kot ne zapusti določeno glivično neravnovesje – kandido. Koristnost EGP je prav lahko v spopadanju s takšno sekundarno okužbo. Zdravljenje Glede na to, da je neposredno zdravljenje borelije z EGP še vedno v fazi raziskav, za zdaj ni mogoče ničesar priporočati. (Za zdravljenje glivičnega neravnovesja glej šesto poglavje!) NAPENJANJE Plini v prebavnem traktu nastajajo zaradi fermentacije ogljikovih hidratov, pri kateri pogosto sodelujejo mikroorganizmi: glivice (kandida), bakterije in nekateri zajedavci. Napenjanje spravlja večino ljudi v zadrego, pri nekaterih pa zna biti boleče. Prevelika količina plinov napne abdomen, kar je resen bolezenski pojav; potrebno je preveriti morebitno prisotnost alergij na določena živila ali slabo prenašanje le-teh. Če je napenjanje posledica prevelike navzočnosti glivic ali bakterij, je težavo možno obvladati z uporabo EGP v nekaj dneh. V primeru zajedavcev je hitra rešitev manj verjetna. Zdravljenje Trikrat dnevno uporabi deset do dvajset kapljic EGP (eno ali dve kapsuli) v soku pred obroki ali po njih. Ustrezni probiotiki in prebavni encimi, ki jih zaužiješ pred obroki, pogosto pomagajo pri odpravljanju težave. Če znaki vztrajajo, se posvetuj z zdravnikom. NEPRIJETEN TELESNI VONJ EGP je zaradi svoje učinkovitosti proti klicam dober dezodorant, zaradi trpkosti pa je primeren kot blago sredstvo proti potenju. Zdravljenje V razprševalni plastenki pripravi raztopino iz enega dela EGP in desetih delov vode. Tej raztopini lahko dodaš tinkturi ognjiča in/ali arnike. Po potrebi razprši pod pazduho, po stopalih, itd. Izogibaj se stiku oči z raztopino! NOHTI Iznakažene, obarvane, krhke, lomljive nohte najpogosteje povzročajo glivice, ki živijo na nohtih, pod določenimi razmerami uspevajo tudi pod nohti. Včasih je zaradi tega prizadeto nohtno ležišče in tudi rast samega nohta. Tudi bakterije lahko najdejo pot pod nohte, ki so na pogled ne zgolj neprivlačni, ampak pogosto tudi nadležno boleči. Glivice in bakterije pogosto prizadenejo vrtnarje, fizioterapevte/ke, maserke/je, kozmetičarke, pomivalce/ke posode in športnice/ke. Najbolj dovzetni za to težavo so diabetiki in starejši ljudje. Širok spekter delovanja proti klicam, kakršnega premore EGP, omogoča dobro osnovo za zdravljenje nohtov in preprečevanje okužbe. Kadar so glivice krive za težavo, bo morda potrebna notranja obdelava za vzpostavitev zdravega glivičnega ravnovesja. Zdravljenje Za čim večje prodiranje pripravka zmešaj 15 gramov tekočega koncentrata EGP s 150 grami vodke. Pod in na noht nanašaj s kapalko dvakrat do trikrat dnevno. Za boljše učinkovanje po vsakokratnem nanašanju raztopine podrgni nohte z mehko krtačko. Ker gre za zelo trdovratno težavo, bo potrebnih več mesecev redne uporabe pripravka. Preprečevanje okužb Po delu v vrtu ali drugih dejavnostih, kjer človek lahko pride v stik s klicami, nanesi prej omenjeno raztopino pod/na nohte. Če je že kateri od nohtov okužen, nanesi protiglivični pripravek na sosednje nohte dvakrat ali trikrat tedensko, da preprečiš širjenje okužbe. OKUŽBA Z ZAJEDAVCI Zajedavec je organizem, ki se preživlja na račun druge vrste organizma, imenovanega gostitelj. Medtem ko bi bakterije, viruse in glivice sicer lahko tudi uvrstili mednje, pa so zajedavci (paraziti) bolj določno opredeljeni kot živalska vrsta, ki je sposobna povzročiti bolezen ali motnje v delovanju drugega organizma. Zajedavci lahko dosežejo kar znatno velikost: trakulje, ki se naselijo v prebavnem traktu, lahko presežejo dolžino šest metrov. Čeprav zajedavce običajno najdemo v prebavnem traktu, lahko okužijo tudi pljuča, jetra, možgane in skoraj vsak organ človeškega telesa. Največ zajedavskih bolezenskih stanj seveda povzročajo mikroskopsko majhni enoceličarji: amebe, giardia, trihomone, Blastocystis hominis in kriptosporidiji. Omenjeni organizmi spadajo med tisoče vsiljivcev, ki pomenijo največje izzive za zdravnike in zdravilce. Zajedavci najpogosteje pridejo v telo skozi usta, nakar prav kmalu ustvarijo kolonijo v prebavnem traktu. Najgostoljubnejši organ najdejo v črevesju, njihovo delovanje pa se opazi na vodénem blatu, bolečem trebuhu, v vetrovih, napenjanju, utrujenosti in hujšanju. Različni imunski kompleksi, encimi, bele krvničke itd., ki se nahajajo v prebavnem sistemu, otežijo bivanje zajedavcem. Da se izognejo taki telesni obrambi, se zajedavci poskušajo zajesti v stene (lumen) prebavnega trakta in se občasno naselijo tudi v drugih delih telesa, od koder jih je težje pregnati. Zato je pomembno, da se zdravljenje začne čim prej po začetku znakov okužbe. Seveda je še veliko bolj na mestu ustrezna preventiva. EGP lahko odigra pomembno vlogo na obeh »bojiščih«. Preprečevanje okužbe z zajedavci EGP je izvrsten sopotnik na poti, bodisi da se napotiš v oddaljene eksotične kraje ali pa si privoščiš obroke v lokalni restavraciji ali gostilni, kjer niso najnatančnejši pri vzdrževanju higiene. Če si zaužil/a nekaj, kar se ti je zdelo onečiščeno, vzemi dvajset do trideset kapljic tekočega koncentrata EGP (ali tri kapsule) v pomarančnem soku. Ponovi vsaki dve uri z vsaj tremi odmerki. Vodni tokovi v naravnem okolju, čeprav se zdijo še tako neomadeževani, so pogosto onečiščeni z giardio in drugimi zajedavci iz divjih živali. Take vode raje ne pij, če pa jo že moraš piti, ji dodaj deset kapljic EGP na 0,2 litra vode. Preden jo spiješ, naj stoji 15 minut (za omilitev grenkobe lahko dodaš kako aromo). Opozorilo Kljub učinkovitosti EGP proti raznim zajedavcem nikoli ne opuščaj osnovnih higienskih pravil. Bolje da se izogneš stiku, kot pa da se zanašaš na EGP, da ti bo polepšal (rešil) dan. Če sumiš, da je za tvoje težave kriva okužba z zajedavci, se čim prej posvetuj z osebnim zdravnikom/co, ki bo ugotovil/a dejansko stanje – vrsto zajedavskega organizma. Priporočena količina (koncentracija) EGP je lahko tri- do štirikrat večja od one, ki se jo uporablja proti bakterijskim ali virusnim povzročiteljem obolenj. Za maksimalen učinek se EGP lahko kombinira s protizajedavskimi zelišči. Kadar težava postane kronična, lahko EGP omili bolezenske znake, vendar jih ne zmore popolnoma odpraviti. To je odvisno od lastnosti določenega zajedavskega organizma ter od mesta, kjer se je naselil – v prebavnem traktu ali širše. Okužbe z zajedavci se nikar ne loti samostojno – posvetuj se z osebnim zdravnikom/co za pravilen pristop k odpravljanju težave. PLENIČNI IZPUŠČAJ Ta zelo pogosta težava je ponavadi posledica alergijske reakcije na material, iz katerega je narejena plenica, ali pa na ostanke hrane v urinu in/ali blatu. Če je otrok dlje časa izpostavljen povečani vlagi v plenicah, se bodo zanesljivo pretirano namnožile glivice, ki povzročajo plenični izpuščaj. Če je vzrok dejansko v mikroorganizmih, lahko EGP v prašnati obliki nudi dobrodošlo pomoč. Zdravljenje Dobro zmešaj en del prašnatega EGP, en del sipkega prahu bresta (naprodaj v specializiranih prodajalnah) ter petnajst delov fino mlete moke iz riža, koruze ali tapioke. To mešanico dvakrat dnevno nanesi na prizadeta mesta. Če se stanje ne izboljša ali se celo poslabša, prenehaj s tem. Kot zamenjavo lahko poskusiš uporabiti prah za stopala. Opozorilo:Izogibaj se izdelkom s talkom. Lahko povzročijo draženje, njihovo vdihavanje pa je lahko zelo nevarno za otroke. V trdovratnih primerih bo morda treba preiti na notranjo rabo. Tako uporabo mora nadzorovati šolan zdravnik. Probiotične pripravke, ki vsebujejo bifidobakterije in acidophilus, se lahko dodaja v dojenčkovo hrano, ker lahko pomagajo pri vzpostavljanju ravnovesja v črevesni flori. Lahko pomaga tudi jemanje uprašenega EGP. PREHLADI IN GRIPE Prehlade in gripe povzročajo različni virusni soji, ki so na pregovorno slabem glasu zaradi svoje odpornosti na farmacevtske antibiotike. EGP, ki kaže optimalne rezultate (kot so ugotovili mnogi holistični zdravilci) v kombinaciji z zelišči za krepitev imunskega sistema (ameriški slamnik, kanadski zlati koren, opnasti grahovec – astragalus), znatno omili prehlade in gripo. Ko se človeka loti črevesna gripa, ki povzroča bolečine v črevesnem predelu in drisko, lahko EGP pospeši obnovo z neposrednim napadom na viruse v prebavnem traktu. Zdravljenje Ob prvih znakih prehlada ali gripe zaužij trikrat dnevno po petnajst kapljic EGP (ali dve kapsuli) vmešanih v sok. Lahko pa dodaš 50 kapljic EGP v liter sadnega ali zeliščnega soka in raztopino polagoma po požirkih piješ tekom dneva. Na razpolago so kombinacije EGP z zgoraj omenjenimi zelišči; uporabljaj jih po napotkih zdravnika/ce. PRHLJAJ Dermatologi/nje pravijo, da prhljaj najpogosteje povzročajo vnetni odzivi na razraščanje glivic na lasišču, pojavljata se luskavost in nadležna srbečica. Kadar so dejanski vzrok glivice na koži, se lahko doseže dobre učinke z dodatkom nekaj kapljic EGP redno uporabljanemu šamponu. Vsekakor je treba upoštevati, da pretirano umivanje lasišča odstranjuje naravna olja, ki lasišče ščitijo pred glivicami. V trdovratnih primerih bo morda potrebna notranja raba EGP (Gl. šesto poglavje, Zdravljenje kandide z EGP!). Zdravljenje Za vsako umivanje lasišča dodaj deset kapljic koncentrata EGP svojemu šamponu. Dobro premešaj, preden naneseš na lasišče. Počakaj 3 – 5 minut, preden spereš lasišče. Prepreči stik z očmi. Če do stika vendarle pride, temeljito speri oči s tekočo vodo. SINDROM KRONIČNE UTRUJENOSTI (SKU) To je eno od najnenavadnejših in najbolj nadležnih bolezenskih stanj. Zdaj se zdi, da ga povzroča cela vrsta biokemičnih, mikrobnih ali prehranskih dejavnikov, ki izzovejo zmedo v imunskem sistemu. Pacienti/ke kažejo veliko obremenjujočih znakov, med katerimi so najobičajnejši kronična izčrpanost, boleče mišice, potrtost, nespečnost, občutljivost na kemikalije ter velika dovzetnost za okužbe z virusi, bakterijami in glivicami. Bolnikom/cam s SKU podobno kot pri aidsu in limski boreliozi pogosto predpišejo farmacevtske antibiotike za prehodne okužbe, kateri pa lahko dodatno oslabijo njihovo odpornost. EGP lahko nudi varen nadomestek zanje. Zdravljenje Opozorilo:Bolnice/ki pogosto občutijo žgočo bolečino v območju diafragme in v zgornjem delu želodca. Zaradi tega bo telo bolje prenašalo uprašeni ekstrakt grenivkinih pečk (za notranjo rabo) od tekočega koncentrata. Za notranjo uporabo naj bolniki/ce z razdraženim želodcem začnejo obravnavo zgolj s po eno kapsulo dvakrat dnevno, ter postopoma povečujejo količino do želene ravni. Če se občutljivost želodca veča, je treba znižati odmerke in jemati EGP z najmanj pol litra vode. Če tak postopek ne uspe umiriti želodca, nehaj uživati EGP. SINUSITIS To bolezensko stanje je lahko posledica prehlada, alergij na hrano ali vdihane snovi, spremenjenega pritiska ali celo premika možganskih kosti, kar lahko zamaši kanale. Kadar je vzrok okužba, se pojavlja belkast, rumen ali zelenkast izcedek. Membrane sluznice se vnamejo in so izjemno občutljive, zato moraš biti zelo previdna/en pri spiranju sinusov z raztopino EGP. Zdravljenje Trideset gramov destilirane vode nalij v steklenico za razprševanje, dodaj ščepec soli (slanost naj bo približno enaka solzam) ter nič več kot dve kapljici EGP. Dobro premešaj, nežno poškropi v nos in počasi povleci globlje v sinuse. Ponovi vsake štiri ure. Če te boleče zapeče, odlij polovico raztopine in ostanku dodaj petnajst gramov destilirane vode. Če imaš občutek, da je prvotna raztopina preblaga, pa ji lahko dodaš kapljico ali dve EGP; znova dobro pretresi. Opozorilo:Tega načina obravnave pri otrocih mlajših od dvanajst let ne uporabljaj brez nadzora zdravnika. SLABOST/BRUHANJE Kadar gripa ali s klicami okužena voda povzročata slabost in/ali bruhanje, pogosto koristi, če se izbruha želodčno vsebino, da se prepreči okužbo spodnjega dela prebavnega trakta. Ko želodec obdrži tekočino, zna EGP odigrati pomembno vlogo pri hitrejšem okrevanju. Zdravljenje Petdeset kapljic EGP dodaj enemu litru razredčenega pomarančnega soka. Uživaj po požirkih, kolikor ti želodec prenese. SRBEČICA PO BRITJU Te mikro okužbe največkrat povzročijo glivice, ki rastejo pod kožo kot posledica drobnih zarez in prask, ki jih povzroča britje. Težava se bo pogosteje pojavljala, če se britvice ponovno uporabi, a se jih po britju ne očisti temeljito. Lahko pride tudi do bakterijskih okužb s pojavom impetiga. Zdravljenje Z raztopino EGP (Gl. Ureznine / Rane!) poljubno poškropi območje. Med razprševanjem raztopine imej zaprte oči. Če boš britvico znova uporabil/a, jo poškropi z raztopino, preden jo boš pospravil/a v omarico. STRUPENI BRŠLJAN/STRUPENI HRAST Ena najbolj presenetljivih uporab EGP je zdravljenje kontaktnega dermatitisa, posebej tiste vrste, ki ga povzročajo alergijski odzivi na strupeni bršljan ali strupeni hrast. Učinkovitost EGP je deloma posledica njegove močne trpkosti, ki pomaga pri hitrem sušenju tekočine v lezijah. Koža je pogosto poškodovana zaradi vztrajnega praskanja, zato postane dovzetna za bakterijske okužbe, posebej za vrsto stafilokokov. Tovrstna okužba lahko postane izredno resna, tako da je potrebno uporabiti farmacevtske antibiotike. Občasna uporaba EGP lahko pomaga, da se izognemo nelagodnemu občutku in morebitni večji ogroženosti organizma. Zdravljenje Pripravi raztopino iz trideset gramov EGP v 0,3 litra vode v steklenici (plastenki) za razprševanje, ter jo razprši na majhni površini prizadetega dela kože. Če se pojavi pekoč občutek, raztopini dodaj 0,3 litra vode ali več; poljubno razprši po prizadetem območju. Po potrebi ponovi vsaki dve uri. ŠPRTNO STOPALO Pojavi se, ko se koža ne more ubraniti pred razraščanjem glivic, ki so sicer vedno navzoče in samo prežijo na svojo priložnost za napad. Ker glivice najbolje uspevajo na toplem, temnem in vlažnem mestu, je treba ohranjati suha stopala ter jih izpostavljati zmernemu sončenju. Obuvaj si bombažne nogavice in nikoli ne nosi mokrih čevljev ali športnih copat. Bolj trdovratne primere (porušeno glivično ravnovesje, gl. v šestem poglavju!) bo treba obravnavati sistematsko. Komercialno dostopni praški za stopala z vsebovanim EGP (nekateri izdelki vsebujejo še druge protiglivične snovi) so zelo učinkoviti. Zdravljenje Na stopala nanesi dvakrat dnevno prašek za stopala, ki vsebuje okoli pet do deset odstotkov uprašenega EGP. Ustrezna higiena bo preprečila ponovitev okužbe. Dodatno priporočilo: nogavice še pred rednim pranjem namoči v vodo z majhnim dodatkom tekočega EGP (glivice pogosto prenesejo običajno strojno pranje perila). TEŽAVE Z OČMI Če bakterije ali virusi okužijo oči, se pojavi vnetje in pordečitev. Konjunktivitis ponavadi izgine kar sam, zlahka pa se ga nalezejo družinski člani. Medtem ko so nekateri zdravniki poročali o koristni uporabi raztopine EGP (ena kapljica EGP v 30 mililitrih destilirane vode, dobro pretreseno), se uporabo EGP za reševanje očesnih težav še preučuje in je ne moremo priporočati zaradi močne kislosti EGP. Prav gotovo se ga ne sme uporabljati pri otrocih – njihove oči so občutljivejše kot pri odraslih. A dodatek EGP tekočemu milu za roke in sredstvu za pranje perila lahko prepreči prenos bolezni na druge družinske člane. Preprečevanje širjenja konjunktivitisa Pripravi triodstotno raztopino EGP v tekočem milu. Vsi družinski člani naj si redno umivajo roke ne glede na to ali kažejo znake konjunktivitisa ali ne. Preden začnete prati brisače, jih 15 minut namakajte v vedru vode, ki ste ji dodali sto kapljic ekstrakta grenivkinih pečk. TINEA CRURIS (SRBEČICA) Izpuščaji v dimljah in na stegnih so najpogosteje posledica glivične okužbe. Pojavlja se pri ljudeh, ki so nagnjeni k potenju, na primer pri športnikih/cah. Zdravljenje Na prizadeto območje dvakrat dnevno nanesi prašek za stopala ali telo, ki vsebuje pet do deset odstotkov EGP. Tinea cruris lahko pomeni oslabljeno odpornost na glivice, zato bo morda potreben obsežen sistematičen program (Gl. šesto poglavje, Zdravljenje kandide z EGP!). ULKUS (RAZJEDA, ČIR) Medicina se znova temeljito posveča tej težavi in ugotavlja, da ne izvira zgolj iz duševnih stisk (stresov), povezanih z določenim tipom osebnosti (tip A). Veterinarji že dolgo vedo, da je čire, ki jih povzroča pri svinjah bakterija Helicobacter pylori, možno ozdraviti z ustrezno antibiotično terapijo. Ta bakterija se nahaja tudi v želodcih 20 do 25 odstotkov ljudi ter je navzoča pri več kot 50 odstotkih ljudi, ki so zboleli za peptično razjedo ter ulkusom dvanajstnika. Znanstveniki so zaradi tega dejstva v zadnjem obdobju začeli dvomiti o obstoječem načinu zdravljenja ulkusov. Zdaj je postalo običajno, da se v primerih, ko se ugotovi ulkus, preveri prisotnost bakterije Helicobacter. Ko se pri oboleli osebi ugotovi navzočnost te bakterije, je navadno možna njena trajna ozdravitev. Medicinsko zdravljenje ulkusov je v glavnem odvisno od uporabe dveh močnih antibiotikov, ketokonozola in amoksicilina v kombinaciji s kovino bizmut, ki je sestavni del spojine s komercialnim imenom peptobismol. Holistični zdravilci, ki si prizadevajo za čim manjšo uporabo farmacevtskih antibiotikov (ketokonozol je strupen za jetra tudi v zmernih odmerkih), so dosegli določene uspehe z zeliščnimi kombinacijami, ki vključujejo bizmut in EGP. Zdravljenje Območja z ulkusom so zelo občutljiva na kisle snovi, zato je treba biti izjemno previden pri uporabi EGP ter se na začetku priporoča uprašen ekstrakt grenivkinih pečk. Izprazni eno kapsulo v 600 gramov soka ali vode ter spij skupaj z enim obrokom na dan. Ne pogoltni cele kapsule! Če po treh dneh jemanja ne opaziš draženja, jemlji raztopino skupaj z dvema obrokoma na dan. Vsake tri dni nadaljuj z odmerki, povečanimi vsakič za eno kapsulo, dokler ne prideš do največjega odmerka šest na dan. Odmerek zmanjšaj, če te začne peči. Pripravek z bizmutom lahko pospeši okrevanje. Za čim večji uspeh je treba paziti tudi na prehrano, posebej zaradi možnih alergij. Opozorilo:Želodčni čir in ulkus dvanajstnika sta ahko smrtno nevarni obolenji. Zdravljenje z EGP ali brez njega mora vedno nadzorovati zdravnik. UREZNINE IN RANE EGP je zaradi izredne učinkovitosti v boju proti bolezenskim klicam idealno razkužilo. Pripravki, ki vsebujejo izopropilni alkohol in jod, so tudi učinkoviti ubijalci klic, toda zaradi svoje strupenosti lahko ovirajo rast veznega tkiva, ki je nujna za ozdravitev rane. EGP pa nasprotno podpira proces celjenja rane. Morda je deloma zaradi njegove adstringentnosti in družinskega porekla (citrusi) celjenje ran pogostoma bistveno hitrejše ob pravilni rabi ekstrakta grenivkinih pečk. Za nujne primere imej pripravljeno raztopino EGP: Dobro zmešaj 15 gramov EGP z 240 grami destilirane vode. Raztopino shrani v čisti razprševalni plastenki ali steklenički. Opomba: izvrstne rezultate so opazili z dodatki tekočih rastlinskih izvlečkov ameriškega slamnika, kanadskega zlatega korena, ognjiča ali velikega trpotca raztopini EGP. Zdravljenje Raztopino (Glej zgoraj!) poljubno razprši vsakih pet minut po prizadetem območju, potem ko si na običajen način čim prej oskrbel/a poškodbo. Kadar je rana globoka ali zajema širše območje, je primerna uporaba zelo razredčene mešanice EGP. V takih primerih začni z manj kot četrt čajne žličke v 0,3 litra vode. Če te ne peče ali drugače ne draži, raztopini lahko postopno dodajaš EGP. Pozor! V primeru hujše rane ali opekline takoj poišči zdravniško pomoč. Ne uporabljaj EGP, ker je možno močnejše draženje. USTNICE Razpokane ustnice in mehurčke na ustnicah se pogosto lahko hitro pozdravi z EGP. Razpoke v kotih ust ( Angular stomatitis) so lahko posledica pomanjkanja B2 vitamina (riboflavin). V takih primerih je koristna vitaminska terapija. Zdravljenje (Gl. Herpes!) USTNE GOBICE (USTNA KANDIDIJAZA) To obolenje, ki ga povzroča glivica Candida albicans, se kaže z belimi madeži na ustni sluznici na notranji strani lic in ustnic, na jeziku in v grlu. Najpogosteje prizadene otroke, starostnike, ljudi, ki se zdravijo z antibiotiki ter sladkorne bolnice/ke. Take gobice same po sebi niso nevarne, lahko pa so znak, da je imunski sistem oslabljen – najprimernejši kandidati za to težavo so ljudje z rakom in aidsom. Razlogi za razraščanje glivic določajo pravilen program obravnave. Zdravljenje Podobno kot pri drugih glivičnih okužbah lahko tudi v tem primeru uporabljamo EGP površinsko ali notranje. Za površinsko uporabo upoštevaj navodila za vnetje grla. Potrudi se, da boš poleg grgranja z raztopino dosegla/el vse ustne kotičke. Kadar bo potrebna notranja uporaba, kar se ponavadi zgodi, uporabi celovit program naveden pri zdravljenju kandide (Glej šesto poglavje!). VNETJE DLESNI (GINGIVITIS) Vnetje dlesni pogosto povzročajo bakterije, pa tudi glivice in virusi znajo povzročiti to težavo. Nabiranje oblog kaže na prisotnost določenih bakterij, ki nase vežejo minerale in jih odlagajo na dlesni. Obilica oblog povzroča odstopanje dlesni in privede do izgube zob. Gingivitis je lahko tudi posledica pomanjkanja določenih snovi v prehrani (največkrat vitaminov A in C). EGP je prav tako učinkovit pri obravnavi majhnih razjed, ki se tako pogosto pojavljajo na dlesnih ali na notranji strani ustnic. Nekaj uporabnikov je poročalo o takojšnjem izboljšanju stanja, ko so uporabili raztopino petih kapljic EGP v 50 kapljicah rastlinskega glicerina. Izjemne čistilne lastnosti EGP so s pridom uporabili v izdelkih za ustno nego kot so zobne paste, pripravki za spiranje ustne votline in čiščenje dlesni. Zdravljenje Splošna nega dlesni: 5 – 10 kapljic EGP razredči z 200 do 250 grami vode; žvrkljaj v ustih, nato jih temeljito splakni. Če se hočeš izogniti grenkemu okusu, vsebino iz ene kapsule stresi v 200 do 250 gramov vode ter dobro premešaj. Opozorilo: Nerazredčenega EGP ne nanašaj neposredno na dlesni ali zobe, ker lahko načne zaščitno zobno sklenino. Dodatek nekaj kapljic EGP v raztopino za prhanje zobovja omogoča sočasno čiščenje posodice s tekočino, cevke in dlesni (Gl. deseto poglavje o uporabi EGP v gospodinjstvu!). VNETJE GRLA Vsako leto se predpiše na milijone receptov za zdravljenje vnetega grla. To bolezensko stanje lahko povzroči cela vrsta bakterij, virusov in celo glivic. Zdravniki so najbolj zaskrbljeni, kadar je povzročitelj B hemolitični streptokok. Bakterija sama po sebi za gostitelja ne predstavlja posebne nevarnosti, hujši je lahko odziv na imunske komplekse, ki jih ustvari telo za boj proti klicam, ki lahko povzročajo škrlatinko, revmatsko obolenje srca in glomerularni nefritis (ledvična bolezen imunsko-vnetne narave, op. prev.). Resne posledice so opazili v približno enem primeru na dvesto obolelih ljudi. Grlo je sorazmerno enostavno dostopno, zato je EGP idealna učinkovina kot dodatek k drugim načinom obravnave; omilitev bolezenskih znakov je precej hitra po začetku uporabe EGP. Zdravljenje Dobro premešaj dvajset kapljic tekočega koncentrata EGP (ali izprazni dve kapsuli EGP) z 0,2 litra vode (ali razredčenega soka pomaranče). Raztopino nekaj sekund grgraj globoko v grlu, preden jo izpljuneš. Postopek ponavljaj, dokler ne porabiš vse pripravljene raztopine. Tako grgranje ponavljaj toliko časa, dokler je potrebno. Notranja raba: enako raztopino pogoltni. Tak postopek omogoča, da raztopina pride v stik s tistimi točkami v grlu, ki jih z grgranjem ne dosežeš, obenem pa sistemsko pomaga ozdraviti obolenje. Opozorilo: Če priporočena raztopina povzroča pekoč občutek v grlu, jo razredči z 0,2 litra vode. Čim prej se posvetuj z zdravnikom. VNETJE SREDNJEGA UŠESA (OTITIS MEDIA) Ta nadloga prispeva več obiskov v ordinacijah otroških zdravnikov (pediatrov in pediatrinj) kot katero koli drugo obolenje. Zanjo so dovzetni tudi odrasli, posebej ljudje, ki radi plavajo. Kapljice za ušesa, ki vsebujejo majhen dodatek EGP, so odlična pomoč za omilitev simptomov. Večkrat vsebujejo tudi sinergijsko delujoče rastlinske ekstrakte. Dodatno zdravljenje lahko priporoča usposobljen zdravnik. Zdravljenje Dvakrat dnevno uporabi eno do tri kapljice prodajno dostopnega pripravka z vsebovanim EGP. Opozorilo: Uporabljaj samo pripravke, ki so namenjeni za zdravljenje ušes. Ne uporabljaj koncentrata EGP za neposredno kapljanje v uho. Če se ti to pomotoma zgodi, speri uho z veliko tekoče vode. ZASTRUPLJENA HRANA (glej DIAREJA!) OSMO POGLAVJE Skrb za zdravje živali z EGP Ameriška veterinarska zveza za holistično medicino se zdaj lahko pohvali z več kot petsto člani. Število njihovih članov ves čas narašča, saj vse več veterinarjev v svoje delo vključuje holistično obravnavo živali. Veliko takih zdravnikov poroča o enako izjemnih rezultatih, kot so jih z uporabo EGP dosegali zdravniki pri ljudeh. Preberite besede, ki jih je zapisal Stephen Reeve Blake Jr., D.V.M., San Diego, Kalifornija: Spoznal sem učinkovitost EGP pri zdravljenju giardie, ušesnih vnetij ter površinskih kožnih okužb (pyoderma). EGP sem uporabljal tudi za čiščenje mesa, tako da svoje bolnike hranim s surovim mesom in me ni strah zastrupitev s hrano… EGP sem uporabljal za rakaste razjede, okužbe dlesni in tonzilitis pri živalih, vaginalno spiranje pri parjenju konj (za preprečevanje okužb) ter za preprečevanje gnojnega vnetja kopit pri konjih. Filadelfijska veterinarka dr. Dava Kalsa redno uporablja EGP v svoji holistični ambulant. Pri ušesnih okužbah, ki pri mačkah znajo biti zelo trdovratne, če jih povzročijo glivice, so doktorico Kalso posebej zanimale protiglivične lastnosti EGP. Navedla je svoje izkušnje: Ekstrakt grenivkinih pečk se je izkazal za zelo zanesljivo in učinkovito sredstvo, ki izpolnjuje kriterije o naravni in nestrupeni učinkovini. Pat McKay, avtorica knjige It‘s Reigning Cat and Dogs, je svoje življenje posvetila raziskavam o koristnosti rastlinskih in homeopatskih zdravil za živali. Upoštevaje navdušena poročila bralk in bralcev se gospa McKay goreče zavzema za nadaljnje raziskovanje uporabnosti EGP za zdravstveno oskrbo živali. O prehranjevanju mačk in psov je zapisala tole: Vso perutnino je treba obdelati z ekstraktom grenivkinih pečk, da se izognemo salmoneli, bakteriji, ki lahko zastrupi meso. EGP se lahko uporablja tudi kot naraven konzervans. Kar se tiče perutnine, je bila leta 1984 objavljena navdušujoča vest iz državnega veterinarskega laboratorija v zvezni državi Iowa (National Veterinary Science Laboratory of Ames, Iowa). Na osnovi svojih raziskav so sporočili: Ekstrakt grenivkinih pečk je odobren kot razkužilo v razredčenju 1:512 za uporabo v programu boja proti ptičji gripi (aviarna influenca). Dodatni dokazi o primernosti EGP za uporabo v živinoreji prihajajo iz ustanove USDA Plum Island Animal Disease Center. Ministrstvo za poljedelstvo je zaključilo, da so bili virusi, ki povzročajo slinavko in parkljevko ter afriško prašičjo vročino (angl. African Swine Fever, ASF), deaktivirani po uporabi EGP v razredčenju 1:100. Virus, ki povzroča vezikularno bolezen prašičev, je bil bolj odporen – potrebna je bila bolj koncentrirana raztopina EGP (1:10) za njegovo onesposabljanje. Zdaj ko so mnogi veterinarski strokovnjaki ugotovili koristnost EGP pri mačkah, psih, pticah in v živinoreji, nas tudi ljubitelji plazilcev in dvoživk sprašujejo, kako bi bilo možno uporabljati EGP za živali brez krzna in perja. Dolgo je že znano, da želve prenašajo salmonelo, bakterijo, ki ogroža tako živali kot tudi ljudi. Glede na to, da so v laboratorijskih poskusih ugotovili učinkovitost EGP proti salmoneli, je EGP za zdravljenje plazilcev zelo zanimiva možnost za ljubitelje želv. Med mnogimi zaskrbljenimi ljudmi je tudi Linda Rose Cherney iz Los Angelesa, ki si goreče prizadeva za rešitev ogrožene kalifornijske puščavske želve. Gospa Cherney mi je opisala, kako so te starodavne in čudovite živali ogrožene zaradi človeškega prihoda v njihovo življenjsko okolje ter zaradi ljudi, ki jih zbirajo za domače ljubljenčke. Njeno raziskovanje zdravljenja obolelih in poškodovanih želv je odkrilo še eno področje, kjer EGP pokaže svojo učinkovitost. Navajamo mnenje gospe Cherney: Zdi se, da je EGP učinkovit za celjenje poškodovanih in zdravljenje bolnih želv in kornjač. Več ljudi je poročalo o neverjetnih ozdravljenjih po ustrezni uporabi naravnih učinkovin, posebej EGP. Izvrstne uspehe so dosegli pri zdravljenju ran in ureznin. EGP pomaga želvam premagovati prehladna obolenja z nadležno smrkavostjo; to obolenje se pogosto pojavlja, je pa za želve lahko tudi smrtno nevarno. NAZAJ NA KMETIJO Moji psički Julie (desetletna mešanka med koker španjelom in basetom) je v mnogih primerih koristila uporaba EGP. Podobno kot pri večini psov z visečimi uhlji je tudi moja Julie dovzetna za ušesna vnetja. S čiščenjem njenih ušes enkrat na mesec z zelo razredčeno raztopino EGP (ne več kot dve ali tri kapljice dobro zmešaj s 30 grami vode ali rastlinskega glicerina) mi uspeva preprečiti ušesne okužbe in značilen vonj. Julie se med najinimi vsakodnevnimi sprehodi po gozdu večkrat zmoči. Njena zahvala je »pasji vonj«. Ta vonj je bolj posledica bakterij in glivic, rastočih na koži in dlaki, in manj naravnega vonja psa. Poškropim jo s triodstotno raztopino EGP v vodi, pri čemer zelo pazim, da ji ne pride v oči. Julie je čez nekaj minut dovolj primerna, da pozdravi moje paciente/ke. Včasih pa zaradi njenih prebavnih motenj in posledično neprijetno dišeče sape moji obiskovalci vihajo nos. Takrat je čas, da v njeno hrano primešam dve ali tri kapsule uprašenega EGP. Po nekaj dneh se njeno stanje neverjetno izboljša – človek jo zlahka poljubi. Julie se včasih odloči pomalicati meso poginule živali; pojavita se bruhanje in driska. Pomagam ji tako, da ji naravnost v gobec dam tri kapsule EGP in vodo (nobene hrane). Odvisno od resnosti simptomov je morda potrebno ponoviti postopek čez dve ali tri ure. Na to obravnavo se odziva zelo dobro. Glede na izkušnje se ne morem zanašati, da se je kaj naučila iz te napake, zato imam vedno pri roki stekleničko kapsul z vsebovanim EGP. Moj papagaj Darby prebije poleti veliko časa na prostem med grlicami ter obiskuje vrabce in veveričke. Všeč mu je taka svoboda, toda s tem se poveča tveganje za obolenja, ki se jih naleze od svojih prijateljčkov. Zato med njegovo vodo vsak dan primešam kapljico ali dve EGP. Dvajset kapljic EGP dodam tudi vodi za pitje, ki jo postrežem svoji majhni petčlanski jati bantamskih petelinov – tako ostajajo živahni. (Če jih grenkoba odvrača od pitja, raje uporabi majhno količino uprašene učinkovine.) Nekega poletnega dne sem presenečen opazil, da je Darby močno krvavel iz desnega bedra. Verjetno se je odrgnil na koščku kake štrleče žice. Ko sem se pripravljal, da mu povijem rano, sem se nenadoma spomnil na svojega pacienta, ki je za zaustavitev krvavitve iz globoke rane uspešno uporabil EGP v kombinaciji z ognjičkovim ekstraktom. Nekaj kapljic vsakega od omenjenih ekstraktov sem primešal 60 gramom vode in s takim zeliščnim pripravkom poškropil Darbyjevo bedro. Zdelo se mi je, da je dobro sprejel tak postopek, ampak še bolj nenavadno je bilo, da se je krvavitev takoj zaustavila. Postavil sem ga na njegovo gred in ko sem se čez nekaj minut vrnil, nisem opazil nobene krvavitve. Naslednji dan je bilo bedro povsem zaceljeno. Dogodek je na oba naredil velik vtis. Moje spoštovanje EGP se je še povečalo po prejemu poročila Florence, strokovnjakinje za prehrano, zaposlene v moji pisarni. Njen maček po imenu Big Guy je neprestano kašljal in je imel rahlo povišano telesno temperaturo. Po uživanju različnih antibiotikov ni zaznala nikakršnega izboljšanja, pri mačku pa so ugotovili, da boleha za smrtno nevarno obliko mačje levkemije. Izgubil je apetit, vodo je pil le poredko. Zdelo se je, da mu je ostalo le še nekaj tednov življenja. Florence je vedela za EGP in se je odločila, da z njim poskusi pomagati svojemu mačku. Dvakrat dnevno mu je dala po dve kapsuli. Po dveh tednih se je na presenečenje vseh velikemu mačkonu vrnil apetit. Začel je pridobivati na teži, kašljanje se je umirilo, telesna temperatura se mu je znižala. Znova se je celo pustil pocrkljati. EGP ni pozdravil temeljne težave, mačkonu pa je vendarle omogočil solidno preživetje nekaj zadnjih mesecev. Čeprav se je nujno treba posvetovati z veterinarjem/ko, preden se odločimo za terapevtsko uporabo EGP, pa ta učinkovina zagotovo odpira številne nove možnosti za holistični pristop k zdravstveni oskrbi živali. DEVETO POGLAVJE Uporaba EGP v kozmetiki in drugih dodatkih, v kmetijstvu in v industriji Zmogljivosti ekstrakta grenivkinih pečk močno presegajo uporabo za osebno zdravstveno oskrbo. Zdaj spoznavamo celo vrsto možnih uporab v kozmetiki, drugih dodatkovi, kmetijstvu in industriji. Kratek pregled nekaterih uporab je potrditev ustvarjalnosti znanstvenic/kov, kmetovalcev in poslovnih ljudi, ki skrbijo za celovitost svojih izdelkov ter njihovo koristnost za družbo in naravo. KOZMETIČNI IN DRUGI DODATKI Od zgodnjih 1970-ih dalje nenehno narašča povpraševanje po naravni kozmetiki, milih in losjonih. Uporaba zeliščnih ekstraktov v teh proizvodih je povečala potrebo po nadzorovanju bakterijskega in glivičnega razraščanja. Jasno je, da bi strupen konzervans uničil sicer varen izdelek. Ko so razvojniki pri proizvajalcu kozmetike Este Lauder odkrili, da le nekaj kapljic EGP v kakih 100 gramih kreme za kožo uspešno preprečuje razraščanje škodljivih mikrobov, so se jim prav gotovo izpolnile pobožne želje. Seveda so temu proizvajalcu kmalu sledile druge podobne firme. Progest (trgovsko ime izdelka), priljubljena progesteronska krema (pridobivajo jo iz divjega sladkega krompirja), uspešno vključuje EGP kot naraven konzervans. Strokovnjaki v kozmetični industriji enoglasno hvalijo sposobnost EGP za nadzor bakterij. Doktor Steven Hernandez, kemik v podjetju Topiderm Inc., New York, in zelo upoštevan sestavljalec izdelkov za nego kože, ugotavlja: Kljub temu, da je malo dražji, je EGP dober konzervans, morda boljši od vseh kemijskih konzervansov, ki so danes dostopni na trgu. Druge inovativne uporabe EGP: - Zračni filter, prepojen s tekočim koncentratom EGP, preprečuje vstop plesni iz zraka - Razpršilo za čiščenje kuhinjskih desk za rezanje živil - V savnah in plavalnih bazenih za zmanjšano uporabo klora in broma UPORABA V KMETIJSTVU Približno sočasno z odkritjem uporabnosti EGP v kozmetični industriji so tudi kmetje in dobavitelji sadja in zelenjave ugotovili, kako koristen je lahko EGP. V tropskih razmerah se glivice in bakterije zelo hitro množijo – zaradi tega je vprašljiva ekonomičnost nekaterih pridelkov. Čeprav se da s kemikalijami ali obsevanjem zavreti razmnoževanje klic, se porabniki začenjajo spraševati o varnosti takih načinov zaščite. V številnih preizkusih je EGP pomembno zaviral širjenje klic na sadju in zelenjavi ter s tem podaljševal njihovo trajnost (uporabnost). Veliko potrošnikov poroča, da razredčeno razpršilo EGP (okoli 20 kapljic EGP na 0,6 litra vode) podaljša trajnost pridelkov, posebno jagodičevja. Kmetovalci v ZDA in Evropi so leta 1989 začeli poskusno dodajati EGP v tekoči obliki in v prahu vodi in krmilom za perutnino in ribe, da bi zmanjšali izgube živali zaradi kužnih bolezni. Rezultati so bili tako dobri, da zdaj mnogi okoljsko zavedni kmetovalci uporabljajo tak postopek. Ti ljudje zdaj poročajo o zanimivi dodatni koristi zaradi uporabe EGP. Znano je, da so sodobni tehnološki prijemi v pridelavi znatno povečali prisotnost E. coli in salmonele v perutnini in ribah; vsako leto na tisoče ljudi oboli zaradi zastrupitve s temi bakterijami. Pridelovalci zdaj zaradi uporabe EGP poročajo o znatnem zmanjšanju navzočnosti E. coli in salmonele. Kaže, da je ta izjemno učinkovita snov v boju proti bolezenskim klicam ekološko pametna rešitev za bolezenske pojave, ki jih povzročajo sodobni tehnološki prijemi v ribogojstvu in perutninarstvu. UPORABA V INDUSTRIJI EGP kot sredstvo za razkuževanje se uporablja v različnih industrijah, posebej za vzdrževanje higiene v bolnišnicah. Jerry Skidmore, poslovnež, ki vodi pralnice za razne bolnišnice na Floridi, trdi: Na področju pralnic imam trideset let izkušenj. Šele odkar uporabljamo EGP, sem povsem miren in prepričan, da so pacienti/ke v naših bolnišnicah popolnoma varni pred okužbami z glivicami in bakterijami v posteljnini. In poleg tega daje EGP perilu svež in čist vonj. John R. Carson, mikrobiolog v podjetju Armadillo Environmental Services, je ugotovil, da se lahko EGP »učinkovito uporablja kot razkužilo za gospodinjske odplake … v odmerku 1,4 kilograma tekočega koncentrata EGP na pet milijonov litrov odpadnih vod.« Raziskovalci na Univerzi Brigham Young potrjujejo to ugotovitev: ob upoštevanju učinkovitosti EGP proti desetim izbranim glivicam in bakterijam so zaključili, da za večino preiskovanih mikroorganizmov zadošča »500 delov EGP na milijon (približno ena kapljica na 120 gramov vode) tekom desetih minut.« za razkuževanje sta to sredstvo primerjali z nekaterimi komercialno najbolj razširjenimi razkužili. Southern Research Institute je novembra 1994 končal raziskavo, v kateri je primerjal učinkovitosti EGP in vodilnega komercialno dostopnega razkužila proti tem patogenim klicam: Staphylococcus aureus Streptococcus pyrogenes Streptococcus fecalis Streptococcus pneumonia Klebsiella pneumonia Proteus vulgaris Pseudomonas aeruginosa Salmonella choleraesuis Escherichia coli Candida albicans Tricophytn mentagrophytes Herpes simplex virus tip 1 Influenza virus tip A2 Southern Research Institute je po temeljito opravljeni raziskavi sklenil, da se je EGP pri onemogočanju zgoraj omenjenih mikroorganizmov izkazal za dvakrat učinkovitejše sredstvo od komercialno dostopnega pripravka. Podobne izide so dobili ob primerjavi EGP z izopropilnim alkoholom, morda najpogosteje uporabljanim razkužilom v bolnišnicah. Še bolj dojemljive so raziskave, v katerih so primerjali EGP s klorovim belilom in koloidnim srebrom. V Bio Research Laboratories iz Redmonda, Washington, so primerjali učinkovitost EGP, klorovega belila in koloidnega srebra proti klicam: Candida albicans, Staphylococcus aureus, Salmonella typhi, Streptococcus faecium in E. coli. Znova je najboljše izide pokazal EGP. Tekoče razkužilo z zmerno koncentriranim EGP je onemogočalo razvoj vseh mikroorganizmov, ki smo jih vključili v študijo. Močno koncentrirano klorovo belilo je oviralo njihov razvoj, zmerno koncentrirano pa ni bilo učinkovito. Ker je bila raztopina z EGP učinkovita pri bistveno nižjih koncentracijah, lahko domnevamo, da je proti omenjenim klicam desetkrat do stokrat učinkovitejša od klora. EGP je bil v povprečju desetkrat učinkovitejši od koloidnega srebra. Ti izidi preizkusov so zelo ohrabrujoči, posebej ob upoštevanju nevarnosti, ki jo za okolico predstavlja klor – ta lahko reagira z drugimi navzočimi kemikalijami, da nastanejo zelo strupene snovi. Število nekliničnih uporab EGP bo zagotovo narastlo, ko bo javnost spoznala njegove izjemne zmogljivosti pri omejevanju in uničevanju škodljivih mikroorganizmov. DESETO POGLAVJE Uporaba EGP v gospodinjstvu in drugod EGP je zaradi izjemne protimikrobne učinkovitosti uporaben v raznih čistilih za gospodinjstva in na prostem. Navajamo nekaj značilnih, pa tudi nenavadnih uporab EGP, s katerimi ponazarjamo njegov izjemen potencial. ČEVLJI / ŠPORTNI COPATI Glivice in bakterije se v tvoji obutvi počutijo kot doma. Z raztopino EGP navedeno pri Plesnoba/Snet rahlo poškropi notranjost tvoje obutve po vsakokratnem nošenju. Druga možnost: vsebino kapsule z EGP enakomerno potrosi v notranjosti čevljev/copat. Prah bo pomagal osušiti in razstrupiti (dekontaminirati) obutev. ČIŠČENJE VODE Onesnaženje vodnih virov z raznimi mikrobi postaja vse bolj resna težava po vsem svetu. Različne klice znajo postati odporne na klor. Zasebni vrelci postajajo zaskrbljujoče hitro onesnaženi deloma zaradi povečane urbanizacije. Med nastajanjem te knjige je EGP za čiščenje vode še vedno predmet raziskav. Zato ga je treba uporabljati le kot dodatno zavarovanje pred možnim onesnaženjem, in ne kot prvo obrambno črto pred to nadlogo. Vendar pa poročila popotnikov namigujejo, da je možno uporabljati EGP z razredčitvijo dveh kapljic v 30 gramih vode ter s tem zmanjšati tveganje okužb zaradi pitja vode iz sumljivih virov. Dodatek kake arome lahko omili grenak okus takega pripravka. Opozorilo:Nekateri mikrobi so lahko odporni tudi na EGP. Zato ne smeš pričakovati, da bo EGP učinkoval prav v vseh primerih. DESKE ZA REZANJE ŽIVIL Nikjer v domačem okolju ni tveganje za zastrupitev s hrano večje kot na površinah desk. Plastične deske, ki so sicer manj porozne, lahko predstavljajo večje tveganje za zdravje; lesene deske namrečvsebujejo naravne protimikrobne drevesne smole. Ko režeš na deski na primer surovo ribo ali piščanca, se na njeno površino prenesejo mikrobi, denimo salmonela. Ko nato na isti površini režeš sadje ali zelenjavo, lahko pride do resnih okužb. Predlog: V steklenici za razprševanje zmešaj čajno žličko EGP s pol litra vode. Raztopino razprši po deski za rezanje ter pusti stati 15 minut, preden jo dobro spereš s tekočo vodo. KLIMATSKE NAPRAVE/ČISTILCI ZRAKA Tako kot v kanalih klimatskih naprav se tudi v filtrih naselijo razne klice. Redno čiščenje takih filtrov z EGP kot tudi onih v čistilcih zraka lahko pomaga zmanjševati nevarnost za razraščanje plesni, glivic in bakterij. Predlog: V steklenici za razprševanje pripravi raztopino iz čajne žličke EGP s pol litra vode. Filtrne vložke poškropi enkrat tedensko; preden jih vrneš, naj se osušijo. PERILO Mikroskopski pregled umazanih prevlek, rjuh in brisač nam razkrije tako množico mikrobov, da bi človek najraje pozabil tak pogled. Običajno spiranje s hladno vodo ne jamči, da si se znebil/a nepovabljenih gostov. Klorovo belilo lahko pomaga, vendar se ga sme uporabljati samo za stvari z obstojnimi barvami. Tudi sicer je klorovo belilo lahko nevarno za okolje. Predlog:Vsakemu ciklu spiranja dodaj pol čajne žličke EGP. Perilo bo čistejše in bo lepše dišalo. PLESNOBA/SNET Kjerkoli v bivalnih prostorih se kopiči vlaga (najpogosteje v kopalnicah in kletnih prostorih), uspevata plesnoba in snet. Tarče napadov so tudi stare knjige in staro pohištvo. Ti mikrobi niso zgolj grdi na pogled in smrdljivi, ampak lahko sproščajo škodljive pline kot je formaldehid, znana rakotvorna snov. Alergije na plesni in snet vsako leto povzročajo zdravstvene težave milijonom ljudi. Predlog:Zmešaj 30 gramov EGP v enem litru vode. Raztopino skrbno razprši po prizadeti površini ali po območjih, ki bi lahko postala naslednja tarča napada. Postopek večkrat ponovi, saj so plesni in snet zelo trdovratne nadloge. Opozorilo: Če te skrbi zaradi občutljivih površin, pripravek nanesi na neopazno površino, pusti stati deset minut, nato obriši in preveri navzočnost madeža. SPIRANJE ŽIVIL/ZAŠČITA, KONZERVIRANJE Čeprav se je v preteklih letih posvečalo veliko pozornosti zastrupljeni hrani v restavracijah, pa je do večine okužb in izbruhov bolezni zaradi strupene govedine, rib, školjk, piščančjega mesa in sadja prihajalo doma. Posebej pozorni morajo biti bolniki/ce z aidsom in drugi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Predlog: Čajno žličko EGP zmešaj z enim litrom vode. Živilo za petnajst minut potopi ali dobro omoči s tako raztopino, nato temeljito splakni, da izgine grenak okus. Opozorilo: Zgoraj omenjeno raztopino lahko naliješ v steklenico za razprševanje ter jo uporabljaš na živilih zaradi podaljšanja njihove uporabnosti (uporabniki poročajo o izvrstnih dosežkih, če so ta postopek uporabljali na raznem jagodičevju). S tekočo vodo živilo dobro speri pred uporabo. TABORJENJE/KAMPIRANJE Steklenička tekočega koncentrata EGP je neprecenljiv sestavni del opreme za kampiranje. EGP lahko uporabiš za zaščito živil (Glej namakanje živil!), kot prvo pomoč pri ranah in urezninah (Glej Rane/Ureznine!), telesni dezodorant in za ekološko sredstvo za pomivanje posode. Za razstrupljanje vode glej sedmo poglavje pod Okužba z zajedavci. VROČE KOPELI/MASAŽNE KADI Zdaj že veliko ljudi v svojih vročih kopelih in masažnih kadeh (angl. whirlpool) uporablja EGP za zmanjševanje uporabe kemikalij, ki vsebujejo klor ali brom. Ker obstaja veliko spremenljivk – temperatura, vsebnost klora, vodni vir, pogostnost uporabljanja –, še niso določili natančnih količin EGP, ki bi iz vode odstranjeval vse škodljive klice. Kljub temu se smatra, da razmerje en del EGP na 5.000 delov vode zadostuje, da ostajajo običajno prisotne bakterije pod nadzorom. Za kopalno kad s prostornino petsto litrov bi torej potrebovali okoli sto gramov EGP. Ta koncentracija verjetno ne bo dražila oči. Glede na veliko spremenljivk priporočamo, da se za tako uporabo EGP posvetujete s strokovno osebo, ki se spozna na vroče kopeli in masažne kadi. VLAŽILCI ZRAKA Ko se v obdobju hladnih mesecev začenja ogrevati bivalne prostore, bo morda treba navlažiti zrak, s čimer boste preprečili izsuševanje ust, pljuč, nosnih in obnosnih votlin ter kože. Na žalost je večina vlažilcev zraka odlično gojišče za razne nevarne klice, ki se z razprševanjem vode iz vlažilca razširijo po vsem bivalnem prostoru. Predlog:Vsak dan izprazni rezervoar z vodo. Vanj nalij pol litra vode in 20 kapljic EGP ter ga zapri. Vsebino močno pretresi, da se rahlo zapeni. Pusti stati pet minut, preden rezervoar temeljito spereš; nato vanj nalij svežo vodo. ZOBNA ŠČETKA S pomočjo zobne ščetke odstranjuješ bakterije in glivice s tvojega zobovja, vendar jih ob naslednjem čiščenju z njo lahko spet vrneš v ustno votlino. Zakaj ne bi zobne ščetke po uporabi namočil v raztopino EGP in se s tem znebil teh klic? Predlog:Zobno ščetko za deset minut potopi v raztopino, narejeno iz pet do deset kapljic EGP v 60 gramih vode. Ščetko nato speri pod tekočo vodo in jo pusti osušiti. Zaključna beseda Ekstrakt grenivkinih pečk so pogosto imenovali »žepni nož švicarske vojske za obvladovanje klic«. Njegova uporabnost je resnično vsestranska, kar potrjujejo tako raziskovalci kot tudi uporabniki, ki stalno odkrivajo nove in izvirne možnosti za koristno uporabo tekočega in uprašenega pripravka. Kot v knjigi ves čas omenjam, EGP nudi izdelovalcem rastlinskih pripravkov neverjetne priložnosti za izdelavo varnih in učinkovitih izdelkov za obvladovanje škodljivih klic. In tako kot nudi velike možnosti, predstavlja tudi izzive. Odkrivanje natančne kemijske sestave aktivnih učinkovin v EGP je izjemno pomembna naloga. Enako privlačno je razumevanje njegovega načina delovanja ter njegovih omejitev. Dokler ne bodo opravljene dodatne raziskave o varnosti njegove uporabe, je treba EGP odmerjati preudarno in zmerno. V zvezi z nosečnostjo ni bila opravljena še nobena raziskava, zato naj za bodoče mamice velja »če dvomiš, raje ne uporabljaj!« Pogosto pomislim, da če bi 5 % ameriškega proračuna za zdravstvo porabili za raziskave čudovitih naravnih zdravil, koliko manj trpljenja bi bilo v današnjem svetu! Ali je bila medicinska znanost dejansko brez predsodkov? Ali so bile medicinske raziskave res znanstvene? Vse zmogljivosti ekstrakta grenivkinih pečk bo treba šele dognati. Gre zgolj za eno od številnih naravnih čudes, ki pomenijo izziv za prevladujoče razmišljanje v medicinski stroki. Na srečo zdaj obstoji kritična masa zdravnikov in uporabnikov, ki vztrajno terjajo varne in učinkovite alternative za farmacevtska zdravila. EGP vsekakor spada med take možnosti. Ljudem bo pomagal, da bomo zopet bolje cenili neomejene zmogljivosti narave za ohranjanje zdravja in zdravljenje. Predlagana zdravljenja in uporabe, prikazane v tej knjigi, nikakor niso izčrpale vseh možnih zmogljivosti EGP – širina njegove uporabe je omejena zgolj z domišljijo posameznika/ce. Stik z avtorjem: D. Allan Sachs c/o LifeRhythm P.O.Box 806 Mendocino CA 95460 PRIPOROČENO BRANJE Buist, Robert, Food Intolerance, Garden City Park, N.V., Avery Press, 1988 Connolly, Pat, The Candida Albicans Yeat-Free Cookbook, New Canaan, Ct: Keats Publishing, 1985 Crook, William G., The Yeast Connection/A Medical Breakthrough, Professional Books Garret, Laura, The Comong Plague, New York, Farrar, Straus and Giroux, 1994 Gittleman, Ann Louise, Guess What Came to Dinner: Parasites and Your Health, Garden City Park, N.Y., Avery Press, 1993 Gladwin, Mark, Clinical Microbiology Made Relatively Simple, Miami, MedMaster inc., 1995 Lipski, Elizabeth, Digestive Wellness, New Canaan, Ct: Keats Publishing, 1996 Lorenzi, Shirley, Candida: A Twentieth Century Disease, New Canaan, Ct: Keats Publishing, 1993 Randolph, Theron, An Alternative Approach to Alergies, New York, Bantam Books, 1980 Root-Bernstein, Robert, Rethinking Aids – The Tragic Cost of a Premature Conclusion, New York, Free Press, 1993 Schmidt, Michael, Beyond Antibiotics, Berkeley, Kalifornija, Norfth Atlantic Books, 1995 Sharamon, Shalila in Baginski, Bodo, Čudež iz grenivkinih pečk, Mavrica do.o.o, Celje, 1997 Staines, Norman et al., Introducing Immunology, London, Mosbey, 1993 Trowbridge, John, and Walker, Morton, The Yeast Syndrome, New York, Bantam Books, 1986 Članki Gittleman, Ann Louise: »The Growing Problem of Parasites«, Naural Helath, Vol. 23, št. 5, str. 68, East West Partners, september 1993 Newsweek: »The End of Antibiotics«, 28. marec 1994, str. 47-52, New York Newsweek: »Outbreak of Fear«, 22. maj 1995, str. 48-55, New York New York Times: »From Birth, The Body Houses a Zoo of Microbes Working on Its Behalf«, 15. oktober 1996, str. C3, New York O AVTORJU Dr. Allan Sachs, D.C., C.C.N. (diplomirani klinični prehranski strokovnjak) je svojo kariero v zdravstvu začel leta 1968 v ustanovi Downstate Medical Center v New Yorku. Nad pristopi uradne medicine ni bil najbolj navdušen, zato se je vpisal na študij kiropraktike na newyorškem Chiropractic Collegeu, kjer je leta 1978 prejel naziv Ph.D. Poleg tega, da je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za klinično uporabo ekstrakta grenivkinih pečk, je dr. Sachs tudi avtor več kot 25 rastlinskih pripravkov, ki jih trenutno uporabljajo holistični zdravilci po vsem svetu. S svojo edinstveno kombinacijo kiropraktike in prehransko/rastlinskega pristopa k zdravljenju ter z inovativnimi tehnikami za obravnavo okrnjenega imunskega sistema je dr. Sachs postal pionir holističnega zdravljenja. Njegovo delo ja postalo zgled in navdih za mnoge zdravilce. Dr. Sachs ima ambulanto za kiropraktiko in klinično prehrano v severnem delu države New York.