Poglej, prijatelj, ki sediš v fotelju, pa noge močiš v toplem si lavoiju in vdajaš ves se žlahtnemu brezdelju, kot ležal v pesku bi ob sinjem moiju; in ti, ki diricaš z avtom čez Gorjance, ti tam, ki vnet za nežne si device, in ti, ki se huduješ na poslance: prišel trenutek čiste je resnice! Zdaj čas je, ko se leto nam umika, ko vredno mu pretipat je obisti, da vidimo, kdo v koga se spotika, kaj smo bili: igralci, mar statisti? 19 71 k'1// »• • Kar je donelo lelos nam v ušesa, bile besede krepke so, dognane, mogočne, glasne, lepe kot nebesa ... a brez začimbe, vse premalo slane. Poslali z vriia so sicer pakete, da hude pomirili bi tokove, ukrepe žiii smo kot Lah špagete, pa v vedno večje plavali dolgove. Inflacij o, stagnacij o in cene napadli smo kot don Kihot je mline. Uplahnil je uspeh kot milne pene. A mi? Glasno požirali smo — sline. Ce poglobiš se v našo zgodovino, spoznaš, da smo Slovenci kremeniti od davnih časov radi pili vino in si ob peči topli greli riti; in zmerom gnali se za sivca senco, bentili skrivoma, naglas hvalili, ^ zanašali se na inteligenco, ob tem pa vajeti iz rok spustili. Ce Valvasorje res poznal marvina, če Maximarket boljša je štacuna, če šnops bolj zdravje kakor kačja slina,^ skrbi nas bolj, kot če zamre komuna.^ m Ni mimo plavala skupščinska barka. 'Nesklepčnostjo kot žulj je vnet tiščala Pa padel dinarje in zcasla marka, hudo enkrat je buija završala. Se ni čar hudih groženj uresničil, ni glava odletela še nobena. Ne kaže, da nekdo kot gad bo pičil. Če zgolj kot žaba se napne zelena. Ce brencelj obletava te ves siten, skrbiš in gledaš, da čimprej ga počiš Ce človek žali te neimeniten, napraviš konec s tem, da ga - pomočiš. Kultura, pastorka doslej ubožna, na lastne noge v družbi je stopila. Nič več odvisna, plaha ni, otožna, saj si upravljanje je pridobila. Nje skupnosti so upanja budile, oznanjale nam preporod so zviška. Zdaj kaže, da moči s'^o ugasnile ... Se tresla gora je, rodila - miška? Kdo ve, kaj pojejo domači pevci? Kdo spodbuditi naše zna igralce? i J Prevet postali smo denaija števci ^Jin vse preveč — s: gledamo pod palce! M ' I A $ Če kdaj zanese pot te na Goijance in tik pod vrhom se ozreš v dolino, zagledaš mesto, hiše v njem kot žgance in zraven: urbanistov mojstrovino. Prav v mestu, sredi hišk, vrtov cvetočih tovarna rase, iz dneva v dan se veča; namesto smeha in otrok pojočih bobni le strojev hvahiica hrumeča. In če dodaš se most čez lepo Kiko, kjer gnetejo se avti kot sardine, postane lice ti v trenutku mrko in čuden ti diget v črevesje šine. Kot pudelj redno potrebuje brivca, da zadek mu obrije, rep nakodra, Trebanjec več ne more brez naivca: mu hram postaviti da misel modra. Ker zrno znanja hujše je od jekla, v Bršlinu, v Kandiji pa še v Škocjanu, je učna ura v novih šolah stekla. Asfalt približal nas je samostanu, da laže kupiš dobrega si žganja. Poveča bolnica se novomeška in kmet deležen je zavarovanja. Kaj zmogla vse zagnanost je človeška! Vsi radi gremo se uganke, kvize, kjer dajemo odgovor na vprašanja, zakaj sneži, zakaj pes mačko grize, zakaj s FIXAXOM ni predpranja. Nihče pa v našem ljubljenem se stvarstvu še vprašal ni, zakaj smo včasih šleve, da dihati ne damo gospodarstvu, da tam, kjer sejemo — požene pleve. Kdor bi razmišljal in iskal odgovor, bi trudil se kot Sizif s svojo skalo. Prej si zaslužiš penzijo in lovor, če dojki kakšne pevke poješ hvalo! * Ce najde kje se kakšen opravljivec, trdeč, da na Dolenjskem smo zabiti, da človek naš je len in zapravljivec,^^ molče pokažemo mu zmagoviti: ' da tuja ni nam najnovejša moda, ' da Novoteks cvete in raste Krka, I da poleg Beti, Lisce hvalimo Laboda, o'IMVju piše zlata črka; da vrii Pionir gradi hotele in Jutranjka oblači nam otroke; da vse dobiš, od avta do marele, ' da cene so, kot so drugod — visoke. U fSo \AU \NO\ II d '■5B, In že kazalca rada bi združila I se v uri polnoči, ko leto zajde; I za hip v temo vso druščino zavila, ko išče vsak, da nekaj najde. Pa se zgodi, da mož objema ženo, da tašča snahi se v temi dobrika, I da vabi v kot kdo žensko poročeno, da dedec tuj pri tuji kikli stika, j Pa to ni nič! So glavno naše želje: j naj zdravje bo in sreča, dobra plača, I nad žalostjo prevlada naj veselje, naj v dobro zlo se venomer obrača! VLADIMIR BAJ IZ tedenski mozaik Najbolj simpatičen predsednik vlade na svetu, kakor mu pravijo nekateri, kanadski premier Pierre Trudeau (ki sicer nosi tako dolge lase, da bi lahko brez težav nastopil v kakem beat ansamblu), je postal očka. Njegova mlada (komaj 22 let) žena je rodila sina... Kanada je dobila „prestolonaslednika" ... Nekdanji ameriški predsednik Lyndon Johnson, ki so mu zdravniki leta 1955 prepovedali kaditi, je zopet začel s staro razvado... starim grehom se je težko odpovedati... Medtem pa sedanji ameriški predsednik Richard Nixon razkazuje (v televizijskih oddajah) prostore Bele hiše. Trdijo, daje bila oddaja, med katero so snemalci posneli tudi osebne prostore v rezidenci ameriškega predsednika, ena najbott gledanih v zadnjem času. Se posebej zapažena scena: ameriški predsednik sedi na tleh in se igra s svojimi tremi kužki... vse za reklamo in predsedniške volitve prihodnje leto... Sedaj, ko je vojne med Indijo in Pakistanom že konec, prihajajo na dan zanimive številke (morda bi bilo bolj na mestu, če bi dejali: žalostne) o izgubah ene in druge strani Tako so Indijci (po lastnih izjavah) uničili nič manj kot 244 pakistanskih tankov, pri čemer naj bi izgubili samo 73 svojih oklepnikov. Kakorkoli že, dejstvo je, da je le malo pred tem umiralo zaradi lakote in izčrpanosti na stotine Indijcev in Pakistancev, ki niso imeli kaj jesti. .„ tankov pa nikoli ne zmanjka, čeprav so še pa še dražji kot riž ... Denar tudi ni vprašanje za stare znance s časopisnih strani: bogataški par Jacqueline in Aristotel Onassis je bil prejšnji teden na cenenem kosilu v znanem newyorškem lokalu El Morocco, ki je postal privatni klub, v katerem stane kosilo za člane, kateri morajo plačati letno 500 dolarjev članarine) samo 8,50 dolarjev, včasih pa je najmanj 30 dolarjev... v vsakem primeru preveč za Jugoslovane ... Vztrajnejši ostanejo Naravni izbor ne deluje tako kot včasih — Kmečki mladinci iščejo lažjo pot — Prihodnost in sedanjost, oboje jih zanimal v boju za obstoj zmagujejo tiste živali in rastline, ki so najvztrajnejše in najodpomejše ter se znajo najbolj prilagajati. Nekateri mengo, da naj bi bilo tako tudi na naši kmečki vasi. Kmečki sem zapisal zato, ker bodo nekatere vasi kmalu brez kmetov. Tako kaže sedanji razvoj in tako deluje tudi naravni izbor v sedanjih razmerah na naši vasi. Po naravnem izboru bi na kmetijah morali ostati najvztrajnejši in najpodjetnejši mladinci, podobno kot si najmočnejša drevesca v goščavi prisvojijo največ sonca. Tako je bUo včasih, koje še velika večina Slovencev živela od dela na kmetijah. Kjer kmetij niso delili, je postal gospodar najvztrajnejši ali najsposobnejši, drugi pa so bili strici, neplačani delavci pri hiši ali hlapci, dninaiji. Razvoj drugih gospodarskih “ >>'>) o**- dejavnosti je porušil naravni izbor na kmetijah. Kme^e so pošiljali v šole najbrihtnejše otroke. O tem smo veliko govorili še precej let po zadnji vojni. Hiter gospodarski razvoj pa je odtegoval s kmetov vse več mladincev, ki so se spremenili v delavce. Čeprav delavcem z malimi dohodki ni postlano z rožicami, je večina takih kmečkih otrok bo^ zadovoljnih, kot če bi ostali na kmetiji. Kdo bo torej še ostal? ! Razen tistih, katerih starši imajo dobro urejene, večje, donosne kmetije — le taki, ki niso sposobni za druga dela, bodisi zaradi telesnih ali umskih hib ali lenobe. Le redki stoj. Tako je zdaj na naši vasi. Kmetovalci in drugi go^odar-stveniki ter politiki pa razmišljajo, kaj storiti, da bi na kmetijah ostalo več sposobnih in podjetnih mladincev. Pred leti smo poslušali trditve, da bi mladina ostala na kmetijah, če bi bile opremljene s stroji. Kmetijski stroji, ki jih je že precej, niso zadržali dovolj mladincev. Nekateri so menili, da bo za mladince bolj spodbudno pokojninsko zavarovanje kmetov. Kmalu ga bodo dobili, čeprav za začetek bolj skromno — kmečka mladina pa se z^nj ne zmeni veliko. Kaj naj torej še poskusimo? Sedaj, ko se je vojna med Pakistanom in Indgo vendarie končala, so ostali v ujetniSdh taboriščih v Indgi in Ban^ Dešu tisoči pakistanskih vojakov, ki čakajo, da jih bodo zaslišali in kasneje veijetno tudi izpustili domov. Na dui levo: popis ujetn3cov v ndkem indg^em taborišču. Na d3d desno: običajna podoba, ki se je ^om^jajo vsi tisti, ki so bili kdaikoli vojni ujetniki: pisanje pisem domačini> (Telefoto: UPI) Upi za kovinarje in šivilje 21a druge poklice trenutno ni delovnih mest Dobro pripravljen sestanek z zdomci zaradi slabega obiska v nedeljo v K^em ni v celoti dosegel namena. Zbralo se je več tistih, ki so prišli odgovarjat na vprašanja zdomcev o možnostih za zaposlitev v domači občini, o carinskih olajšavah, otroških dodatkih in raznih pravicah, kot pa povabljencev. Prešteli so jih lahko na prste. Pogovor je stekel zelo sproščeno in po domače. Zdomci so dobili pojasnila na vsa vprašanja, ki so jih za- stavljali. Zaposlitev trenutno ali pa na pomlad lahko dobijo predvsem kovinarji. Prosta delovna mesta imajo za strugarje, ključavničarje in druge stroke v obratu Metalne na Senovem in v tovarni industrijske opreme in konstrukcij v Kovinarski v KrŠcem. Rudnik Senovo sprejmfe takoj 10 delavcev za delo v jami. Ženskam sta na široko odprli vrata obrat novome3cega LABODA v Krškem, konfekcija LISCE v Sevnici. Labod sprejema 50 delavk, LISCA pa neomejeno število. Obe podjetji zaposlujeta samo ženske do 35 let. Za starejše in za tiste z manj ročne ^retnosti pa v krški občini trenutno ni dela. Predstavnik Zavoda za zaposlovanje je obljubil, da bo po novem letu posredoval za zaposlitev tistih nekaj brezposelnih žensk,, ki že mesece ali leto dni čakajo na primerno delo. J.TEPPEV V pogovoru s kmečkimi mladinci in njihovimi starši zvemo, da mladi sicer računajo, kako bo v prihodnosti, želijo pa ustrezno živeti tudi zdaj. Zakaj ne bi imeli enake obleke in toliko denaija za zabave kot delavci? Če jim starši ne morejo dati, si poiščejo zaposlitev. Doma ali v tujini. Le redki pa vlagajo zaslug v kmetijo. Ne računajo, da bi se vrnili. Kmetje bodo postali le tisti kmečki mladinci, ki bodo dora-ščali na urejenih kmetgah. Družinski dohodki ne bodo smeli biti nižji, kot jih bodo imele delavske družine. Delo na kmetiji ne bo smelo biti veliko napornejše. Tako ne menijo le naši mladinci, enako je tudi v sosednjih državah. Ker dohodkov ni moči zviševati le s cenami, jih je treba z veliko proizvodnjo. A kdo bo kmetom to omogočil? Sam naravni izbor ne bo. Družba bo morala nekaj storiti, če ne mara dovoliti, da bi kmetijska zemljišča ostala neobdelana in vasi brez kmetov. Na to naj bi računali tudi kmečki mladinci, kadar se odločajo za poklic ali zaposlitev. Vsaj taki, ki čutijo, da jih nekaj še veže na zemljo. JOŽE PETEK tedenski lunšnjepoliti^ii pngied] tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Ko povzemamo notranje-politične dogod- leta, ko bo skupščina sprejemala dokončne ke v minulem tednu dni, moramo tokrat igi- zakonske predloge), nekateri od teh pa po-hov časovni zaporedni vrstni red nekoliko menijo uz^onitev določenih ukrepov, ki so obrniti; na prvem mestu moramo namreč pri nas nujno potrebni. omeniti, da je bila v začetku tega tedna (v ponede^ek) v republiški skupščini na svečan način proglašena RAZGLASITEV USTAVNIH SPREMEMB, kar izmeni, da smo po dobrem letu dni intenzivnih priprav, javne razprave in raznih usklajevanj sedaj dobUi popravljeno oziroma dopolnjeno ustavo SR Slovenije. V sedanji, tako imenovani prvi faziu^av-nih sprememb je naša republiška ustava dobila vrsto dopolnitev (amandmaji od XXV. do Lil. k ustavi SR Slovenije), od katerih so pač najpomembnejše tiste dopolnitve - izvirajoče že iz opravljenih sprememb v zvezni ustavi — ki se nanašajo na novo pristojnost republike v smislu njene samostojne DRŽAVNOSTI pa tiste dopolnitve oziroma spremembe, ki podrobneje govorijo o odnosih v združenem dehi, o pravicah naših občanov in delavcev kot suverenih samoupravljavcev. Sedanjim ustavnim spremembam bo, kot je znano, sledila naslednja faza - ko bomo v Sloveniji pripravili povsem NOVO REPUBLIŠKO USTAVO. V minulem tednu je bila skupščinska dejavnost v naši republiki sploh zelo živahna. Med slednjimi omenimo na tem mestu pravkar sprgeti zakon o ZAMRZNITVI PROMETA Z ZEMLJIŠČI (ta zakon je skupščina sprejela minuli četrtek po hitrem postopku tako da je pomenil popolno presenečenje), ki za nadaljnjih šest mesecev uvaja strog „moratoriji v vsakršno prodajo stavbnih parcel — razen pod posebej določenimi tični dmžbi še vse preveč toleriramo, pa se spričo tega nevarno razraščajo. „Kadar gre za boj za socializem,“ je ob tem dejal Tito, „moramo predvsem gledati, kdo je za socializem in kdo ni. Tisti, ki ni, je naš nasprotnik in je na strani RAiZR^-NEGA SOVRAŽNIKA. Zato pa moramo biti bolj trdni, bolj BREZKOMPROMISNI v boju proti vsem stranpotem, proti VSEM SOVRAŽNIKOM naše socialistične samoupravne dmžbe.“ Čeprav smo rekli, da se politična klima po Ameriško letalstvo je v zadnjih dneh izredno okrepilo bombardirai^e Severnega Vietnama in tistega dela Laosa ter Kambodže, skozi katerega gredo takoimenovane Ho Si Min-hove poti, po katerih prih^a s severa pomoč v materialu in ljudstvu za osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Nedvomno smo priča precejšnji eskalaciji ameriškega voja^ega potenciala, ki seveda ni mogla ostati 'brez odmeva. Iz Hanoia so prišle ostre besede protesta na rovaš bombardiranja, toda tudi VVashington ni ostal tiho. Ameriški obrambni minister Laird je na ti^ovni konferenci pojasnil, zakaj so se Združene države odločile za intenzivnejše napade na Severni Vietnam. Sodeč po tem, kar je izjavil, je za tak razvoj dogo^ov kriv predvsem Severni Vietnam sam. Gledano skozi ameriška očala, je namreč položaj takle: inedtem so se ameri^e čete potešeno umikale iz Vietnama'(teenutno jih je tam samo še okoli 150.000, kar je najmanj od leta 1965, ko jih je bflo ^oraj pol mil^ona), izrabljajo to na^rotnSci za vedno hujše napade na cilje v Južnem Vietnamu, razen tega pa potešeno tihotapgo na to p(^-ročje nove sile. Bombardiranje naj bi bilo torej po ameriški inačici zgolj odgovor na tak razvoj dogodkov, vodila pa naj bi ga predvsem že^a po ravnovegu. Washington že precej časa tMi (Hanoi pa tega ni nikoli priznal, vs^ javno ne), da so se na^rot-niki dogovorili, da bodo spoštovali nekakšen gentlemanski sporazum. Obe strani se bosta nam- kajpak ne kaže omalovaževatO pomen: p(^kazal naj bi na»rot-nikom, ^ je ameriška voj%a Se vedno pripravljena zaščitil svoje zavezn^e, pa čeprav se si* cer umka z bojišča. Ampak tako ravnarye ima lahko tudi svoje negativne posledke in veliko vprašanje je, če te ne bodo bistveno večje od morebitoib koristi. Vsekakor pa je odločitev v bombardiranje izključno v ro^ kah ameriškega pr^sednflca, ki bo bržkone znal presoditi, do kam lahko gre, kajti očitno je> da predaleč nŠcakor ne ^ričo tega, da se bo kmalu sestal s predstavniki dvdi največjih pH* jateljev Severnega Vietnama, se pravi Kitajsko in Sovjetdco zvezo. V vsakem primeru je seved* sedanje bombardirale tragično naraščanje nasilja v trenutku, ko je bil sxet prepričan, da ^ bo nasipe v Vietnamu z uini’ kom ameriških sil končalo pa vsaj zmanjšalo na najmai^i^^ mero. Bombe dežujejo na Vietnam r Pakistan je dobil nove^ predsednika Ali Buta, ki se je že kmalu po prihodu na oblast po* govaijd z nekdaiyim voditeljei^^ Avami lige Mudžibugeni Rahmanom, kar je pri opazoval' cih pri priči vzbudilo upanje, dfl noBoii Namen tega zakona je preprečitev vsej državi nekoliko umiija, je vendarle res, vsakovrstnih špekulacij posameznikov ob da razburkanih voda naše politične nad-preprodaji stavbnih zemljišč - posebej pa je gradnje - če s tem nekako označimo oseb-V zakonu določeno, da objavljeni „mora- nosti, ki sodelujejo v političnem življenju pri torii“ ne velja za promet s povsem kmetij- nas - le ne bo mogoče tako hitro docela skimi parcelami, pa zategadelj kmetijskih razbistriti. Prejšnji teden (minuh četrtek) so SKuni parcelami, p ^ j ^ dosedanji PERSONALNIM ODSTO- POM V sosednji Hrvatski pridružila še nova imena: na skupni seji predsedstva sabora in izvršnega sveta Hrvatske so napovedali svoj nepreklicni odstop predsednik hrvatske vlade Dragutin Haramija, pa podpredsednik te vlade Vjekoslav Prpič in podpredsednika hrvatskega sabora dr. Milivoj Rukavina in Makso Bače. Prejšnji torek je imel sejo tudi sekretariat CK ZKS - razpravljal je predvsem o gradivu za bližnjo 25. sqo centralnega komiteja . ' VTz, *^1 XX- ■ • 1 X ZKS. Poudarili so, da s kvarnimi POJAVI Pristojni zbori republiške skupščme so po proizvajalcev ta novi republiški restriktivni NACIONALIZMA ni mogoča nikakršna dolgotrajni razpravi (minuli četrtek in zakon ne bo prizadel. Med novimi zakoni, ki „ ^ „nacionalizem sam V sebi petek) sprejeli predlog izhodišč za fmanci- jih je republiška skupščina sedaj sprejel^ nevaren, ampak so nevarne tež- / rije, ki se skrivajo pod njegovim plaščem,“ JAVNIH CESTAH, ki je prvi zakon te vrste J ^ J. e.. .r . Sprejeta dopolnjena republiška ustava ranje splošne in kolektivne porabe v prihod njem letu — pri čemer so posebej poudarili (republiški zbor je o tem sprejel poseben sklep), da mora v letu 1972 pri nas trdno prevladati splošna RESTRIKTIVNA POLITIKA, kar pomeni, da bomo morali kar najbolj mogoče omgiti porabo vseh vrst. V republiški skupščini so v minulem tednu dni (od četrtka do tega ponedeljka) obravnavni i^^ ^prejeli tudi celo kopico pomembnih zakonskih predlogov oziroma osnutkov — nekateri od teh se nanašajo bodisi na našo bodočo FINANČNO POLITIKOV letu, ki prihaja (to je tako imenovani „davčni paket“ novih zakonskih osnutkov — o čemer bo še govora v začetku prihodnjega v državi. Zaostreno notranje-politično vzdu^e v državi, ki smo mu sledili že nekaj zadnjih tednov zapored, se polagoma — kar je razum^ivo — umiija in dobiva svoje replike samo še v zadnjih odtenkili, vsjq kar zadeva neposredne simptome tokratne notranjepolitične ,Jcrtze“ na Hrvatskem in drugod. Sredi prejšnjega tedna je PREDSEDNIK TITO spet obširneje spregovoril - govoril je udeležencem na proslavi ob 30-letnici JLA v Rudem v Bosni. Ob tej priložnosti je Tito med drugim spet zelo ostro obsodil nekatere reakcionarne pojave, ki jih v naši demokra- kot je tw v razpravi omenil Milan Kučan V začetku prejšnjega tedna (v torek) je svetpv-nim monetarnim premikom in devalvaciji dolarja, kot je znano, sledil tudi naš dinar - vsaj delno. Po tokratni DEVALVACIJI DINARJA je novi uradni tečaj (v odnosu iia dolar) za nas neugodnejši za 13,33%, saj bomo dolar poslej plačevali po 17 dinarjev. ■ Dasiravno ne moremo trditi, da bi bila devalvacija dinarja kakorkoli simpatičen uluep, lahko vendarle soglašamo s tem, da se ji nismo mogli izogniti in pa (kot je med drugim izjavil podpredsednik ZIS dr. Sirotković), da bomo z devalva-cijsko potezo vsaj nekoliko zavrli tolikanj razbohoteni uvoz pri nas, hkrati pa spodbudili izvoz -kar bi bilo za sanacijo naše neugodne ZUNANJETRGOVINSKE BILANCE pač izredno zdravUna okoliščina. reč, tako naj bi bilo vsaj dogo- gre morebiti za eno prvih zn*-voljeno na tihem, vzdržaU meiy sprave med Pakistanom i» ■ Bangla Dešom. Seveda je to zgolj ugibanje, med trdna def stVa pa lahko prištejemo pr^ vsem naslednje: konsolidacij položaja premagancev na poli' večjih ofenzivnejših akcij med zadnjo fazo ameriškega umika iz Vietnama. Sedaj je Severni Vietnam, po ameriških ocenah, prekršil to pogodbo in mora _ . » biti zato tudi ustrezno kazno- tičnem p^ročju doma; razgf van s tisočimi bombami, ki jih vori o možnostih za repatriacij pakistanskih ujetnikov ^ Banlga Deša v domovino; pfl' prave na ustanovitev voja<» mornarice in letalstva ter oroi' ništva v Bangla Dešu; zahteve letala vsakodnevno odmetavajo na severu. Spričo tega, da so zanesljivejše informacge o resničnem stanju na bojišču tukaj seveda povsem n^osegljive, se mora komentator pač zadovoljiti z tistim, kar ima na voljo — to pa so zgolj izjave ene in druge strani. Medtem, ko je tako mogoče predvidevati, da s severa v zadnjem času res prihajajo večje pošiljke pomoči in da se v nekem smislu krepi prisotnost osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu, je lahko razumljiva tudi prizadetost Združenih . , . . . ^ x držav Amerike. Toda težko bi Dešom m kdaj bo (če bo) lahko bUi prepričani, da je država povsem samostojno zaž% bombardiranje najboHši način vela, je sedaj še preuranjeno gO* M voriti. Cas bo, kot vedno, na/i| zmagovalcev v Daki, naj bi dili tistim komandantom pa»>; stanske armade, ki so zagre0> vojne zločine; povratek mil^ nov beguncev iz Indije na sv<^ domove. To je v telegrafdciS* stihi sporočeno trenutno stanj< na indijski podcelini, ki še ve^ no vre in je daleč od stabilnosti je pa vsaj brez množičnega pi^ livanja krvi. Kako bo z Ban^ za preprečitev infOtracge — nemara najboljši dokaz za to trditev je pač dejstvo, da to Američanom kljub zelo mtenzivnim letdskim napadom (ki so velikokrat presegli tiste, ki so jih morali med drugo svetovno vojno pretrpeti premagani Nemci) skozi dolga leta nikakor ni uspelo. Zato sodimo, da ima bombardiranje bolj političen kot vojaki (čeprav tudi tega boljši sodnik in tudi zdravnik vedno mnogih in odprtih, bol“ čih ran. TFl-EGRAM NEW YORK - Newsweek piJ* da ZDA žeiyo doseči sprememb^ strukturi ,,kluba desetih”. Vanj n* bi se vključile nekatere nove držav*' na primer Mehika in'Indonezija, i* bi zmaiyšali vpliv zahodnoevropski glasov. 17. decembra je glavni direktor ,JsJovolesa“ Jože Knez na Otočcu podelil nagrade vsem, ki so v podjetju deset ali dvajset let. Na sliki: Jože Knez (na levi) izroča darilo Henriku Hrenu za dvajset let dela pri ,J4ovolesu“. (Foto: Marjan Maznik) Tik pred novim letom je kočevsko podjetje TRIKON odpremilo za izvoz svojo doslej največjo količino volnenih izdelkov, in *icer kar 3.000 različnih oblačil. Izvoz obrata ,J*letilnica“ v letu 1971 znaša blizu 2 milijona din. (Foto: Vardijan) V nekdanjih prostorih kovinskega podjela Posavje v Brežicah dela IMV kesone za kuriije. Ker so prostori tesni, delavci že komaj čakajo preselitev v novo tovarno, ki jo gradijo v Brežicah. (Foto: M. Vesel) Koline bodo imdi na mizi za slovo od starega leta pri marsikateri hiši. Pri Jakofčičevih (na sliki) v Stranski vasi tudi niso opustili stare navade in so pred prazniki zaklali pujsa. Dober tek in srečno v 1. 1972! (Foto: R. Bačer) Na ogled . In potem je rekla tovarna (pred letom dni): čez leto, še prej, bomo začeli prodajati novo nacionalno vozilo, ki se bo imenovalo Zastava 101. Tako so rekli - in začeli sprejemati denar. Na beograjskem spomladanskem avtomobilskem sejmu so novorojenčka pokazali, strokovnjaki so mu s pohvalami polaskali, avto pa so spet zavili, da ni bil več ljudem na očeh. In potem so se začela opravičila: ta kooperant nam ni naredil tega, oni je pozabil na to, ta se bo zamudil s tem. Denar je bil že vplačan, tovarna ga je obračala, dinar je padel. Zdaj je Zastava 101 na ogled tudi v novomeški trgovini Avtodeli. Cena je zapisana: 36 tisočakov. Najbrž ne drži, zdaj bo že okrog 40 tisočakov. Le kdaj bo naša trgovina taka, da bo lahko kupec prišel - in odpeljal? Z(kij lahko le ogleduje... čas, ko bo treba prijaviti dohodke Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: »Dolenjski list« ALBINA FERBEŽAR Pri davčnih prijavah dohodkov letos ne bo bistvenih sprememb, lahko ugotovimo že na prvi pogled. Medtem ko imajo v drugih republikah odmero davkov drugače urejeno in ko so tudi spodnje meje za prijavo dohodkov v različnih občinah različne, ima Slovenija v tem pogledu enoten davčni vij^. NaJelnica novomeške davčne uprave Albina Ferbežar sodi: ,4^ri-teriji so letos popolnoma enaki kot lani. To pa se pravi, da bodo morali prijavo napisati vsi tisti zavezanci iz skupnega dohodka občanov, ki bodo presegli 25.000 dinarjev dohodka, davčno napoved pa bodo morali vložiti tudi vsi drugi zavezanci. Edina novost, ki jo predvideva za letošnjo napoved osnutek novega zakona, bo bržkone rok prijave, Medtem ko je bil doslej 31. januar navadno zadnji dan za vložitev prijav, se bo rok premaknil, tako vsaj kaže, na zadnji februar. Vse drugo bo najbrž ostalo po starem. To pa se pravi, da bodo tudi Kmetijski nasveti Mleko različno od mleka Ni je naravnejše in popolnejše hrane od mleka. Samo mleko lahko povsem zadošča za življenje novorojenih bitij. Ima vse po vrsti: beljakovine za rast, maščobe in ogljikove hidrate za moč, vitamine A, D, E, F, K, rudnini kalcij in fosfor za tvorbo zob in kosti. In kar dela to hranilo še popolnejše: vse te sestavine so harmonično razporejene. Zaradi teh lastnosti je mleko eno od najpomembnejših hranil, pridobivanje mleka in govedoreja pa ena temeljnih gospodarskih dejavnosti. Na leto namolzejo na svetu samo kravjega mleka nad 400 milijard litrov. Jugoslavija je s približno 140 litri mleka na prebivalca pod evropskim poprečjem, ki se nenehno povečuje. Torej una govedoreja še velike razvojne možnosti, kar velja še posebno za Slovenijo kot alpsko in predalpdco deželo. Mleko različnih krav in različnih pasem se po sestavinah precej razlikuje. Od tod nujna potreba po ugotavljanju kakovosti mleka, saj je le na podlagi tega mogoče mleko pravično plačevati. Na oko je pač vsako mleko belo, če ima 2,5 ali 5 odstotkov tolšče, ki je v obliki lebdečih drobnih kapljic razporejena v mleku. Natančen odstotek da šele merjenje in laboratorijska analiza, ki pa je za vsakdanje ugotavljanje odstotka tolšče predraga in preveč zamudna. V praksi je treba ugotavljati kakovost mleka hitreje. To delajo z rutinsko metodo. Pri nas uporabljajo tako imenovano Gerberjevo metodo, delno prilagojeno. Takoj je treba pribiti, da ni najbolj popolna in da so možne razlike, če odstotek tolšče ugotavljamo na druge načine. Tu izvirajo tudi nekateri nesporazumi glede kakovosti mleka. Določati vrednost mleka po tolšči je le ena izmed oblik za ugotavljanje kakovosti. Ali jo eno mleko bogatejše od drugega, lahko ugotovuiio tudi z merjenjem odstotka beljakovin, ki jih mleko vsebuje. To so novejši načini in lah|ko pričakujemo, da se bodo sčasoma uveljavili tudi v praksi. Inž. M. L. olajšave take kot lani: po 5.000 dinarjev za vsakega vzdrževanega družinskega člana. Lestvica, po kateri bodo občani plačevali svoj davek, bo prav tako ostala nespremenjena. In končno: še naprej bo treba vlagati davčne prijave na davčne službe v občinah, v katerih so občani stalno prijavljeni." Razen inflacije in vigih osJbnih dohodkov torej - brez novosti. INLES: NOVA SKLADIŠČA Poslovno ENLES v Ribnicr je največje podjetje v ribniški občini in daje kruh tudi največ občanom. Svoje obrate ima še v Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi. Vodjo organizacijsko splošne službe Mirka Anzeljca smo vprašali, kako podjetje zaključuje poslovno leto 1971. „Z dosedanjimi rezultati smo razmeroma zadovoljni. Pričakovali smo slabše. Zaradi prve devalvacije smo namreč letos izgubili 4,5 milijonov din. Vendar smo s pametnim gospodarjenjem, večjo storilnostjo in boljšo poslovnostjo premostili težave," je začel Mirko Anzeljc in nadaljeval; ,JNelikvidnost je pri nas bolj mila kot v drugih podjetjih. Lastna trgovska mreža, kjer prodajamo za takojšnje plačilo in kjer delamo z razmeroma majhnimi zalogami, nas rešuje nelikvidnosti. Z izplačilom osebnih dohodkov doslej se nismo zakasnili niti za dan, računa pri^banki nismo imeli nikoli blokiranega in tlidi noben dobavitelj nam dobav ni ustavil. Bojimo pa se nekoliko prvega polletja 1972, ker naše proizvode — okna in vrata - vj^ajujejo pozimi. Razen tega pričakujemo take gospodarske uicrepe, ki bodo zavrli investicije." J. P. NOVOTEKS: VEC HLAC NA TUJE Drsalnica Ameriški predsednik Nixon je dejal, da je sporazum deseterice o razvrednotenju dolarja ..zgodovinski". Ce'je to zgodovinski dogodek, potem bodo pač ugotovili, da je potrebno za fino unčo zlata, se pravi za dobrih 31 gramov te kovine, odšteti 38 namesto dosedanjih 35 dolarjev. Po padcu dolarja je spodrs- nilo tudi dinarju. Novi tečaj pravi, da velja dolar 17 dinarjev, 100 mark pa nekaj več kot 5273 dinarja. Potem ko smo postavili evropski rekord v inflaciji, smo v teh dneh pričakovali še nov rekord: med vsemi valutami je bil prav dinar najbolj razvrednoten. In kaj predstavljajo novi odnosi med nacionalnimi valutami v našem gospodarstvu? Bojan Kekec, vodja službe načrtovanja in analiz v novomeškem Novoteksu meni: „Kaj predstavlja za Novoteks devalvacija, za zdaj še ne vemo, ker niso znani drugi ukrepi, ki bodo razvrednotenje nujno spremljali. Načelno pa: prav in logično je, da se je vrednost dinarja vsaj približala pariteti, ki sicer velja neuradno. Dejstvo je, da bo izvoz postal zanimivejši, kot je bil doslej, če kajpak ne bodo z drugimi ukrepi .spremenili raz-meija cen v izvozu in na domačem trgu. Ob teh pogojih pa bo uvoz za razliko v pariteti dražji v primerjavi z domačim trgom." CVETO BEVK Enotnost # Pot do enotnejše davčne politike v pokrajini si tajnik občinske skupščine v Krškem Cveto Bevk predstavlja takole: jJ^ajprej morajo uskladiti obdavčitev strokovne službe v posavskih občinah, nato še v novomeški regiji. S predlogi, naj pridejo pred svet posavskih občin, ki se bo opredelil za najsprejemljivejšo možnost. Enotnejša obdavčitev je nujna že zaradi približno enakih pogojev gospodarjenja v kmetijstvu, pa tudi obdavčenje obrtnikov moramo uskladiti, če hočemo napraviti konec selitvam in ^ekulacijam. Poudarjam, da se selijo le nekateri obrtnild, vendar pa pretežno tisti, ki ustvarjajo največji promet s proizvodno obrtjo. Potreb- Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 122 mlajših in 6 starejših prašičev. Prodali so 115 mlaj-šili in 4 starejše. In cene? Za kilogram žive teže mlajših prašičev so zahtevali po 12 dinaijev, za starejše pa po 9 dinaijev. Kmetje so pripeljali malo prašičev - zaradi božiča. NOVO MESTO Na srednje živahnem novomeškem sejmu je bilo naprodaj 368 prašičev, od tega 42 starejših. Prodali so jih 312. Za starejše so zahtevali 290 do 480 dinaijev, za mlajše 230 do 280. Cene so bile znatno višje kot na prejšnjem sejmu, kupci so prišli zvečine iz drugih občin. no je tudi medrepubliško usklajevanje. Ker smo blizu meje, se moramo ozirati na Hrvate. To so stvari, pri katerih se medobčinsko sodelovanje lahko uveljavi ali pa ne, če ni vsestranke pripravljenosti." J.T. ^99 VSE MANJJZBIRE Trgovci Svetleči se napisi in čestitke na pročeljih stavb, novoletne jelke na vogalih, pisana reka ljudi, vse to vas ne bo razvedrilo, ko boste za novoletne praznike nerazpoloženi ubirali korak proti domu. Jezni na ves svet, ker niste mogli kupiti za darilo tistega, kar ste želeli. V brezglavem tekanju od trgovine do trgovine boste dobivali opravičujoč se ali pa tudi neprizadet izgovor: ,J4imamo! Zmanjkalo je! Nismo dobili!" Jezili se boste nad tem, da ne morete za svoj denar kititi tega, kar želite. V dneh mrzličnih nakupov pred novoletnimi prazniki sta za to največkrat dva vzroka. Ce ste sitni, vam bo trgovec priznal: grosisti in tovarne imajo od 15. decembra dalje inventure in na še tako mile prošnje ne dostavljajo blaga. „Kupili smo, kolikor je le šlo v naša majhna skladišča, in tako kot vsa leta doslej, je bilo tudi letos premalo!" bo še dodal. Ekonomski račun iz tega pa je takšen: od 15. decembra do novega leta imajo inventure grosisti in tovarne, po novem letu pa do srede januarja trgovina na drobno. Rezultat je: razočarani potrošnik, tritedensko mrtvilo in dobiček enak ni-ČU. Drugi vzrok so čakanja na podražitve. Zaman iščete drobno tehnično blago, zlasti razne gospodinjske aparate in strojne pripomočke. Varno leže v skladiščih in čakajo na podražitev... Oboje, oba vzroka sta vredna obsodbe: grosisti in tovarne bi le lahko doumeli, da niso na svetu zaradi inventur, o ^eku-laciji pa pravimo, da ji ni mesta v naši družbi! M. J. vredno snpisntB ••• Lahko bi se imeli za silno poštene, če bi verjeli podatkom o utajevalcih davkov. V novomeški občini so na primer, to je že star in nekajkrat uporabljen podatek, ugotovili v zadnjem času le tri primere. Da je položaj še bolj podoben komediji, lahko ugotovimo še to, da je veliko, pravzaprav pretežna večina takih občin - ki imajo utajevalcev davkov še manj kot v Novem mestu. Ob tem pa so občani neje-vo^i, kažejo s prstom na primere najhujšega bogatenja, za vogJh vedo o vseh utajevalcih davkov, o obrtni- Utajevalci kih, ki goljufajo, o pravnikih in inženirjih, id delajo na „čmo“. . Vsi se torej strinjamo, da bo potrebno ostreje nadzorovati davčne prijave, da bo potrebno budneje spremljati, kje dobivajo denar tisti, ici najhitreje bogatijo, in sproti ugotavljati, če občani res prijavljajo vse dohodke. Dajmo roko na srce: malokdo je tako pošten, da bi prijavil vse svoje dohodke, če ve, da jih lahko tudi utaji. Tako je v naši naravi - tak je bil Martin Krpan, ki je skrivaj tovoril sol, taki so bili njegovi predniki in taki so tudi njegovi potomci Hkrati pa ugotavljamo: naše davčne uprave so prešibke, premalo sposobne in številčno preslabe. In zraven tega lahko še ugotovimo: premalo je sodelovanja med upravo javne varnosti, službo družbenega knjigovodstva, tržno inšpekc^o, davčno upravo in še kakšno službo. Bogatenje se nadaljuje, človeška nezadovoljnost pa tudi. In ko bo leto naokrog, bomo spet poslušali obrabljeno ploščo! \AB/ '---' ^BREŽICE Ste v zacirecri za darilo? Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najblii^i cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Dolenjski zgled — in odmevi Dolenjski je sledila Slovenija: o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja so začeli resneje razmišljati Korošci z Raven, Ljubljančani in Gorenjci — Novomeški primer: vsem za zgled izredne solidarnosti, ki so jo pokazali delavci petih dolenjskih občin na ljudskem glasovanju Ali gre res le za to, da bodo zadeve »premešane«? Na seji skupščine občine Ljubljana-Šiška so odborniki sprejeli sklep, naj da skupščina občine pristojnim organom zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani pobudo za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja v ljubljanskem območju. Tako bi izenačili pogoje zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavskimi zavarovanci. S tem bi se .tudi ljubljansko obn^očje v okviru komunalnega zavoda za zdravstveno zavarovanje pridružilo zgledu dolenjskih občin. Združitev bi bila najboljša rešitev za kmečkega zavarovanca, ker sam zelo te^o plačuje vse dajatve, ki mu jih nalagajo sedanje obveznosti do zdravstvenega zavarovanja. Največji pomen pobude šišenske občinske skupščine je torej v tem, da kmeta kot proizvaj^ca postavimo v enakopraven položaj z drugimi delavci. Tudi Korošci o združitvi Nadvse uspel referendum, na katerem so se zavarovarici — delavci in kme^e z območja Dolenjske — odločili za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja v eno rizično skupnost, je spodbudila tudi zavarovance drugih skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Vse pogosteje je slišati, da so v tej ali oni skupnosti zdravstvenega zavarovanja ali drugih organih že razpravljali o možnosti za združitev, s čimer bi tudi kmetom omogočili boljše zdravstveno varstvo, bolje rečeno, pravice iz naslova zdravstvenega varstva, kot jih imajo zaposleni. ZORAN LEŠNIK JdiuAi Dolenjski zgled Medtem ko na Dolenjskem še vedno niso dokončno ocenili iz-icdnega uspeha na tajnem ljud< skem glasovanju o združitvi delavčevih in kmetovih pravic iz zdravstvenega varstva — izid je presenetil celo največje optimiste — se je že začelo tudi v drugih slovenskih območjih. „Zakaj ne bi še pri nas poskusili, kar se je posrečilo Dolenjcem? “ so dejali v Ravnah na Koroškem, na ljubljanskem območju v Šiški in na Gorenjskem. V dnevnem in tedenskem časopisju v Sloveniji so novomeškemu primeru odmerili veliko prostora. Odločno so zavrnili vse pomisleke, češ da je dobil dolenjski kmet z združitvijo le papirnate pravice, da pa bo v praksi drugače. (Marija Namorš v Delu 9. decembra.) Osnovna Sola >»SAVO KLADNIK-h Sevnica razpisuje delovno mesto medicinske sestre pediatrične smeri za določen čas Naatop službe 15. Janu> arja 1972. 5. decembra so na novomeškem območju združili delavsko in kmečko zdravstveno zavarovanje. Referendum je bil temeljito pripravljen. O tem pričajo rezultati, saj se je za združitev poleg velike večine kmetov odločilo tudi 72 odst. delavcev. To je dovolj zgovoren dokaz, da so delavci na dolenjskem območju zelo dobro ocenili težaven položaj kmetov, ki ne bi zmogli prenesti dodatnih prispevkov za zagotovitev enakovrednih pravic v zdravstvenem zavarovanju. Odločitev na novomeškem območju ima resnično daljnosežen pomen, kot je zapisala uvodničarka Marija Namorš 9. decembra v „Delu“. Dolenjska izkušnja je lahko zgled, kako stvarno reševati socialne razlike, ki jih trpi kmečko prebivalstvo. Ta izkušnja kaže pot, kako priti v vsej Sloveniji do' splošnega zdravstvenega zavarovanja, „saj prav tako izenačenje na enem najbolj občutljivih torišč briše in omUjuje zdaj še izrazite socialne razlike med ljudmi.“ Tej trditvi uvodničarke v „Delu“ ne kaže oporekati. Vendar pa ne morem soglašati z njenimi pdmisleki, ki jih pri njej vzbuja ta primer. V drugem delu uvodnika namreč pravi, da bo moral za večje pravice, kijih kme^e zdaj na novomeškem območju dobgo, pokriti stroške nekdo drug. Izraža tudi bojazen, da bodo z navidezno in deklarativno izboljšavo zadeve v resnici le premešane, da bodo nekoliko prikrajšani delavci in na ta račun izboljšan položaj kmetov. Ob tem pomisleku se mi vsiljuje vprašanje: odkod takšna zaskrbljenost nad odločitvijo delavcev, ki so zavestno in demokratično na referendumu izglasovali, da bodo pomagali kmetom? Kaj se bo pomešalo in kaj je navidezna izboljšava? Kateri temni zorni kot je v tej odločitvi delavcev in kmetov opazila uvodničarka „Dela“? Bralec ostane začuden, ko prebere ta pomislek. Najprej se mi je zazdelo, da gre za nekakšno napako, a po večkratnem prebiranju uvodnika sem ugotovil, da gre za premiš^eno zgradbo, in sicer: najprej so ponovljene ^lošno znane ugotovitve o socialnih razlikah, zatem pa sledi ocena referenduma, s katerim se uvodničarka „Dela“ očitno ne strinja. Sodeč po izraženem pomisleku, ji ni prav, da je stoijen prvi korak pri omi Ijevanju socialnih razl^ „na enem najbolj občutljivih to-rišč“ v naši družbi. Potemtakem se ne splača ničesar storiti za odpravljanje socialnih razlik, ker se bodo sicer zadeve pomešale. V tem pomisleku je kot na dlani svarilo, naj drugod ne sledijo dolenjski izkušnji, ker je že na začetku vprašljiva. Nadalje lahko preberemo še eno, zelo zanimivo trditev, in sicer, da „v isti okvir sodi tudi drugi pomislek: ali smo s sedanjimi zmogljivostmi zdravstvene službe, za zdaj na Dolenjskem, jutri morda v vsej Sloveniji, sposobni dajati ljudem, kar bodo imeli na p^iiju, zapisano, daje to njihova pravica? Zdravstveni zavodi, zdravstveni delavci bi nedvomno lahko nekoliko povečali obseg dejavnosti — vendar v politiki gospodarske stabilizacije na občutno večjo razširitev dejavnosti skoraj težko trdno računamo.“ Dobro se spominjam, da je predstavnik dolenjske zdravstvene službe na televiziji pred referendumom izrazil prepričanje, da bo glasovanje uspelo, in zatrdil, da bodo dolenjski zdravstveni delavci, ki so že doslej pokazali dobršno mero skrbi za zdravje ljudi, kos tudi novim nalogam. V bistvu gre vendarle le za to, da bosta kmet in delavec pred zdravnikom in v bolnišnici v enakem položaju. DELO Nekoč smo zapisali, da je človek naše največje bogastvo. Očitno je, da del tega bogastva, kmeta, nismo vselej dovolj cenili. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil marsikje slovenski kmet zaveznik proletariata. Kasneje je bil kmečki človek večkrat zaničevan in zapostavljen. Čas je, da postopoma zbrišemo razdvajanje, in je odveč oporekati demokratičnim odločitvam, ki so jih v tem primeru izglasovali skupaj delavci in kmetje. Zares pronicljivo je vrinjen med te pomisleke tudi magičen pojem — gospodarska stabilizacija in preteča grožnja, češ delavci, prenaglili ste se in ne veste, kaj vas ffaka po odločitvi, ki ste jo sprejeli. Resnično čudna domislica, kot da gre pri gospodarski stabilizacgi za naloge, ki niso stvar vseh delovnih ljudi, delavcev in kmetov? Zakaj torej ne bi bilo prav, da je v enaki meri poskrbljeno za njihovo zdravje, za zdravje vseh delovnih ljudi? Pomislek v uvodniku sili k sklepu, da je gospodarska stabilizacija zdaj ovira, ki izključuje povečano skrb za zdravje vseh ljudi, ker bi bil takšen poseg nerentabilen. Ali ni to nič drugega kot mistično gledanje, po katerem je nekaterim usoda namenila, da čakajo v vicah, dokler ne bodo po bo^i milosti poslani v nebesa ali pahnjeni v pekel? Naj na koncu citiram še zadnji odstavek uvodnika, v katerem je rečeno naslednje: „Ne glede na to, kako bi ocenili od ločitev (kmetov in delavcev za združitev zdravstvenega zavarovanja na dolenjskem območju, op. p.), pesimistično ali optimistično, bo pametno čez nekaj mesecev temeljito razčleniti in objektivno presoditi izkušnjo, ki jo bo prinesla odločitev na Dolenjskem.“ Izkušnja je že tukaj in jo lahko ocenimo, ne pesimistično ah optimistično, ampak stvarno, že zdaj kot logičen korak pri uresničevanju sklepov na področju socialnega razlikovanja, ki jih je nedavno sprejela Zveza komunistov Slovenije. Glede na pomisleke, ki so navedeni v uvodniku „Dela“, predlagam, da uredništvo glasila SZDL na eni strani, ter delavci in kmetje na Dolenjskem, ki so se odločili za združitev zdravstvenega zavarovanja, na drugi strani sproti presojajo vse pomisleke, ki jih Marija Namorš utegne v prihodnje še objaviti. Le-ta je sicer navedla, da se za takšno (splošno enako ljudsko zdravstveno zavarovanje, op. p.) „zavzemajo s strokovnega stališča zdravstvene organizacije v republiki, s pohtičnega pa tudi poUtični forumi.“ Prav bi bilo, da tudi ti dejavniki presodijo, koliko pomisleki Marij« Namorš prispevajo k uresničitvi teh prizadevanj. Inž. JOŽE GUZEU 'k 'KfX*'VSi mrnmi Ne, to ni slaba drvarnica, v tej dotrajani koči živi človek Novoletni blišč in novoletna beda Napovedali smo vojno prevelikim socialnim razlikam, v isti sapi pa smo morali pogoltniti vest, da bo pevski par naše zabavne glasbe v novoletni noči pospravil nič manj kot dvajset milijonov. In da bi bila burka popolna, smo obiskali starko, ki bi morala vzdržati še sto šestinšestdeset let ob samem zraku in vodi, ko bi hotela videti dvajset milijonov! Marija Hrovatičeva, ki živi v Selih pri Zajčjem vrhu v leseni podrtiji, mora vztrajati ob desetih tisočakih socialne podpore. PovprašaU smo jo, kaj ona misli o socialnih razlikah, ki so se že kar nevarno razbohotile. ,Jaz pa nimam časa, veste, da bi se s takimi stvarmi ubadala. Pri štiriinsedemdesetih letih še zmerom dninarim za kos kruha in lonček mleka. Vdova sem, otroci so šli po sve- Marija pa se samo smdilja. Pravi, da je srečna. tu in skrbe zase, jaz pa sem ostala v tej bajti. Zemlje nimam niti koščka, t^o da še kure ne morem rediti. Zmerom sem bila dninarka. No, saj kar gre, dokler sem še pri zdravju. Ko bom pa obnemo^a ... Elektrike nimam ne vode ne kurjave. Samo zraka imam več kot dovolj,“je Vaša pomoč veliko pomeni Spoštovano uredništvo Dolenjskega lista! Ob izteku leta 1971 se vam zahvaljujemo za sodelovanje z našo Težave s sodčkom 2. decembra sem pe(jal na železniško postajo na Blanco 50-litrski sodček s pijačo, kar je skupaj tehtalo pribUžno 70 kilogramov. Ko smo sod na postaji zložUS in je sosed z vozom že odpeljal proti domu, so m^ na postaji vprašali, kam mislim odposlati. Odvrnil sem, da v L^ovec pri Ribnici. Železničar mi je dejal, da do tja dostave ni, odkar so ukiniL' vlak. Pošiljka bi lahko potovala samo do Grosup^era, to pa je 50 km od L^ovca. Vprašat sem fel še na pošto, kjer so mi dejaL, da sprejemajo samo pošiljke težke do 30 kilogramov. Telefoniral sem v Ljubljano na podjetje SAP-TURIST, kjer so odgovorili, da bi pošiljko lahko poslal z avtobusom, če bi se peljal zraven tudi sam. Torej v naši Jugoslaviji ne moreš več poslati 70 kilogramov težke pošiljke drugače, kot da si najameš avto in plačaš - v mojem primeru več, kot je stvar vredna. FRANC RADEJ, Žigerski vrh 30 SEVNICA ^ organizacijo. Zlasti veliko ste nam pomagali pri propagandi krvodajalstva, saj aktivistom Rdečega križa ni bilo l^ko pridobiti za odvzem krvi 75.000 ljudi. Tol’ko krvodajalcev pa je letno potrebno, da zagotovimo potrebe po krvi v naših bolnišnicah. Da je bilo vsak dan dovolj krvi na r^olago, gre zahvala vašemu uredništvu, ker ste v letu 1971 rediio objavljali termine krvodajalskih akcij. Te objave so odstranile tudi številne izgovore, češ da ^udje ne prihajajo na odvzem krvi zato, ker ne vedo, kd^ so krvodajalske akcije. Sedaj je takih is^vorov vedno manj, vsc več pa je ljudi, Ki so v letošnjem letu priši prvič k odvzemu kivi. Zato bi vam radi povedali, da nam vaša pomoč in sodelovanje veliko pomenita. Prepričani smo, da nam boste pomagali tudi v letu 1972. Ze nekaj let zapovrstjo je veliko pomenjkanje krvi prav v januarju, zato vas vljudno naprošamo, da že v tem letu in v prvih dneh januarja nekajkrat objavite program krvodajalskih akcij v vašem časopisu. Za republiški odbor RKS: IVICA ŽNIDARŠIČ Novomeški odmev v Kranju V Kranju gledajo na združitev kmečkega in delavskega zavarovanja kot na humano dolžnost in menijo, da »dolg do kmeta« s tem še ni poravnan že dolgo niso odborniki kranjske občinske skupščine tako zavzeto in tudi prizadeto razpravljali, kot so ob predlogu skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj, da bi združili kmečko in delavsko zdravstveno zavarovanje. Skoraj [£ NEVIVIK vsak diskutant je v razpravi poudarjal „novomeški primer", kjer so se z referendumom že odločili za združitev obeh zavarovalnih skupnosti. Kranjski odborniki so se zavzeli za to, da bi dodatne stroške, ki bi jih prinesla združitev, pokrili delavci z 0,11 odstotkov višjo stopi\jo prispevka za zdravstveno zavarovanje in osebnega dohodka. To bi zadoščalo, da bi krili okoli 1,75 milijona dinaijev primanjk^^a. P. ČOLNAR pokazala zevajoče špranje pri majhj^, slabo zastekljenih okn^v : „zLfo^om jih bom zadelala pa^*i' žganci, kot vsako zimo. Lačfta nisem, čeprav za meso ne vem kaj prida. Za obleko pa nisem izbirčna. Moje življenje je bilo en sam delovni dan, v katerem ni bilo prostora za li^a-vost. Samo da me zeblo ne bo!“ Starka, ki živi v takšnih življenjskih razmerah, kot jih poznamo le iz starih kmečkih zgodb, se prav nič ne pritožuje. Zgovorna je, vedra in zazdi se, kot da vsak dan, ki ji ga nakloni življenje, sprejema kot bogat dar in je zanj spoštljivo hvaležna. Pa nima ne radia ne časopisa, nič takega, kar bi ji osvetlilo zimsko samoto. Le muc se ji prijateljsko mota okrog nog. In. glavno je to, da Marija ne ve ne za milijone ne za socialnt razlike. Sama pravi, da je srečna. Pa recite, da življenje ni burka! JANJA KASTELIC Pismo Titu Na letni konferenci Združenja rezervnih vojaških starešin, ki je bila te dni v Knue^ju, so govorili o'dose-danjem delu, u^ehih in pomanjklji-vostŠi. Na koncu so poslali predsedniku Titu pismo z naslednjo vsebino: Rezervni vojaSki starešine, zbrani na redni letni konferenci v Krmenu na Dolenjskem, izrekamo odločno podporo Vašim stališčem in Klepom 21. seje predsedstva ZKJ. Se posebno zahtevamo dosledno izvajat\je sprejetih sklepov, kot tudi osebno odgovornost vseh političnih in go^odardcih funkcionarjev. Nikomur ne bomo dovolili, da bi razbgal enotnost naših narodov, preveč je bilo prelite naše krvi, preveč je bflo žrtev za našo svobodo. Odločno zahtevamo uresničevanje ustavnih dopolnitev za okrepitev delavskega razreda. Budno bomo čuvali enotnost naših narodov, skovano v junaškem narodnoosvobodilnem boju. B. D. Pozdrav v Svržake in drugam Spoštovano uredništvo! Vsem sosedom na Svržakih, vsem prijateljem in znancem v Metliki, Ljubljani in vsem, ki živijo drugod po Beli krajini in Sloveniji, želim vesel božič in srečno, zdrvfo novo leto 1972! Vsa leta, kar sem v tujini, vam je izročala voščila in pozdrave moja dobra, draga mama, letos pa spi tudi ona mirno, zadnje spanje. Naj vam zdaj prinese moje pozdrave vaš prijatelj in naš skupni obiskovalec - Dolenjski list! OLGA RUSS, por. MAUSER z možem Emilom ter otroki Darinko, Silvo in Irenco iz aevelanda - OHIO, USA Prejmite tudi vsi v uredništvu lepe pozdrave z drugega kontinenta! Za tiskovni sklad na^ga lista prilagam 3 dolaije. Hvala lepa! (GOSPA OLGA: vam in vsem ro-. jakom po svetu: srečno, zdravo in mirno novo leto 1972! Vse vas pozdravlja vaš DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Št. 52 (1135) — 30. decembra 1971 1 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Po nizki ceni prodam v celofan zavito korupcijo Bližajo se novoletni prazniki, dnevi, ko pričakujem, da me bodo moji učenci, imam jih približno sto petdeset, spet obdarili z zlatimi prstani, obeski, kristalnimi vazami, mogoče bo kdo prinesel celo srebrno lisico, ki sem jo opazila v blagovnici, mogoče .. . Želja imam še in še. Le kam bom z vsem tem blagom? Toliko se ga je v teh letih mojega poučevanja nabralo! Sklenila sem, da dam oglas v Dolenjski list. Mogoče se bodo našli kupci, ki bodo z razumevanjem pokupili vse to bogastvo, ki ga hranim, da bo prostor za nova darila, ki jih prič^ujem. Prednost pri nakupu teh dragocenosti pa ima tovarišica Ivanka Robida, ki bo vso zlatnino, kristal in druge dragocenosti, ki sem jih dobila v dar od učencev, dobila po zelo znižani ceni za izredno domiselno žalitev, s katero je naš, že itak nepriljubljeni stan, na Dolenjskem, kjer bero Dolenjski list, onemogočila vsaj za deset let. Pa šio na stran. Je le humor poštenega človeka, ki ga je članek, ki ste ga objavili v Dolenjskem listu dne 2. decembra 1971, močno prizadel. Poučujem že vrsto let. Koliko generacij je šlo v teh'letih skozi moje roke, koliko obrazov, koliko oči. Vesela in žalostna sem jih bila, pa tudi ponosna kadar sem uspela. Uspeh mi je bil pogosto več kot skromna plača, ki sem jo kot prosvetna delavka prejemala. Lahko mi verjamete, spoštovana tovarišica Ivanka Robida, ki verjetno nimate vpogleda v naše delo, da sem dajala vsa leta več, kot sem v obliki plače dobila. Iskreno povem, da hvaležnosti nisem niti pričakovala. Ce ne bi imela rada otrok, se za ta, lahko Brzojavka ne sodi v poštni zbiralnik! Uredništvu DL! Z e dve leti delam v nemškem mestu Ulmu. Vsako leto se vračam na obisk v svoj domači kr^, na Senovo. Letos sem prišel izredno v začetku decembra, ker je bila v tovarni, kjer delam tritedenska stavka. Prgatelju Muhiču, s katerim skupaj dehva, sem pustil naslov, da bi mi poslal telegram, ko bo stavke konec. Rečeno - stoijeno: prijatej je telegram poslal, takoj ko je izvedel, da bomo spet začeli redno delati. Telegram mi je poslal iz Ulma 13. 12. 1971 ob 7.50, na Senovo pa je prišel isti;dan že ob 9.53. ,Žal sem ga dpbil v roke šele 15. decembra 1971 ob 13. uri! Telegrama pa ni dostavil poštar naslovniku v roke, temveč ga je pustil v poštnem nabiralniku za Sajevec, Senovo št 13, pri hišni številki Senovo 23. Ta zbiralnik je tu samo za pisma.in časopise, ne pa za telegrame! Telegram je bil naslovljen na mojo sestro, pri kateri stanujem, da bi ga lahko ona prevzela, če mene slučs Angelesu, Manchestru, Magnitogor-sku ali Šanghaju. Tu so torej interesi (ali odsotnost interesov) velikih kruto mešajo z usodami malih ali vsaj manjših, natančneje rečeno: revnejših. Vezanje na to ali ono državo (zaradi domnevnega zavarovanja njihovih interesov) sili kasneje velike v bolj ali manj odkrito udeležbo v vojni na eni ali drugi strani, kar v bistvu pogosto pravzaprav škoduje njiliovim interesom, čeprav se lotevajo vsega tega prav zato ... da bi jih zaščitili. Toda če bi bila vojna v Indokini pov^m nemogoča brez direktnega vmešavanja velikih, je kaj takega zelo težko trditi za spopade ob Suezu. Kajti tod se Izrael lahko dosti bolj uspešno bojuje tudi zaradi tega, kar je dosti manj (čeprav kajpak v precejšnji meri še) odvisen od velikih kot, denimo, neka Kambodža. In naposled: če bi bil glas tistih, ki so za resničen mir in miroljubno sodelovanje dovolj močan, bi bile tudi vojne na tem svetu zanesljivo bolj redke. Bilanca leta, ki se poslavlja, ni najboljša: Indokina, indijsko-pakistanski in izraelsko-arabski konflikt ... Verjetno prav zaradi možnega vpliva velikih na zadeve malih in hkrati interesa njih samih smemo domnevati, da bodo v Indokini in na indijsko-pakistanski meji topovi počasi vendarle zamrli. Videti je, da je za trajen mir na Bližnjem vzhodu v tem smislu manj upanja, čeprav hkrati ni verjetno, da bi izbruhnila večja vojna. In ker to prepričanje slučajno sovpada s stališči tistih, ki veljajo za optimiste, si torej lahko privoščimo tudi kratek, optimističen odgovor. Se pravi: manj smnHnika! JANEZ ČUČEK Med 30-letno vojno so takole obglavljali nasprotnike. Danes, v času „modemih vojn“, gre to vse hitreje, bolj množično in v „svetovnih“ merilih ... Ekstra Bladet. Kopenb*®'*' Časnik „Ekstra Bladet'" iz Kopenhag-na je takole pozdravil prihod največjega naroda sveta, Kitajske, v OZN. Po 22 letih je tudi ljudska republika Kitajska doživela že davno potreben sprejem v vrste OZN. Vzroki in posledice Kaj lahko pričakujemo v letu 1872 na mednarodnem prizorišču ob hudo zapletenem, nepričakovanem koncu letošnjega? Odgovor na to vprašanje je razmeroma laliek in težak hkrati. Zgodovina zadnjega desetletja nas uči, da je tako imenovanih nepričakovanih, izrednih dogodkov, ki bi spremenili zgodovinski potek zunaj več ali manj ustaljenega razvoja, bore malo ali da jih sploh ni in da je mogoče doseči kvalitetne spremembe v tistem svetu, ki je v precejšnji meri ali v celoti povezan v blokovske spone okrog obeh super sil, ZDA in SZ, šele z veliko vztrajnostjo, trdoživostjo in odločnostjo. Notranji premiki znotraj teh razdeljenih sil, ki so posebno zadnja leta močni in očitni, sicer pospešujejo tako usmerjanje, vendar ne morejo kar čez noč odpraviti posledic ideoloških, družbenih, gospodarskih in podobnih spopadov in tienj, ki so se rodila po končani drugi svetovni vojni v okviru znane ,4iladne vojne**. Morda je svetovna javnost že nekam bolna od ocen in sklepov, ki jih vsak dan prebira v tisku in posluša po radiu in televiziji. Kot dežela, ki je odločno zapisala v svoj zunanjepolitični program neuvrščeno politiko in jo zavestno in vztrajno uveljavila v vsakdanji praksi, opozarjamo na dejanska legla vzrokov blokovskih front. S svojimi mirovnimi predlogi v okviru politike neuvrščenosti kažemo resnično pot mednarodnega sodelovanja, mimo napetega stanja, ki je ponekod bolj podobno premirju pred bitko kot miroljubnemu sožitju, četudi ga skušajo nekateri v svetu prikazati kot takega. Zato seveda ni naključje, če se v vseh „vročili** in propagandnih spopadih na zunaj lokalnega ali kvečjemu regional-jiega značaja ustvarjajo tudi blokovsko fronte, celo tam, kjer kak udeleženec sam niti ni bil blokovsko opredeljen oziroma ni simpatiziral s kako blokovsko grupacijo. Indijsko-pakistanka vojska, ki se je razvnela prav ob koncu l. 1971, priča o tem. Slišali smo resne glasove, da je postalo polarizirano „skrbništvo** obeh super sil nad deželami v sporih ali „spornih območjih** počasi tudi breme zanje. Z vojaško pomočjo, ki jo njeni uporabniki po določenih ključih v glavnem odplačujejo, sicer lahko opravljajo tudi ugodno kupčijo, obenem pa zaradi ugleda in manifestacije moči polnijo lastne arzenale z novimi dosežki motilne tehnike. Ti izdelki pa požirajo še tako visoki nacionalni dohodek. V navedenem ozračju so se seveda lahko različni poizkusi, da bi oboroževalno-dirko zajezili, dokaj izjalovili. V takem ozračju je seveda tudi sila optimistično pričakovati, da bi se bliž-njevzhodna kriza, kriza v Indokini in sedaj še v.njeni neposredni bližini, na indijski podcelini, hudo zmanjšala ali celo umaknila pod vplivom „čarobne palice**. Niti razveseljiva ugotovitev, da je v Evropi odpravljen nemški oziroma berlinski problem, še ne napoveduje več kot eno pomladansko lastovko. Tu sta se namreč oba bloka o tem sporazumela v - obojestranskem interesu. Na drugih takih ž^iščili pa so obrisi sporazuma hudo medli, zato bi bile tudi vse ugodne napovedi in obljube preohlapne in nestvarne. Tudi tu velja pravilo, da se bo najbrž treba resneje lotiti odstranjevanja vzrokov kriz, ne samo njihovih posledic. SREČKO PANIČ Pomen smodnika Na zastavljeno vprašanje bi bhko odgovorila čisto na kratko: nič takega se ni zgodilo v zadnjem času, kar bi pobijalo domnevo, da bo smodnik med bolj odločilnimi dejavniki v razreševanju mednarodnih problemov tudi v prihodnjem letu. Kar poglejmo, razmeroma več kot za razvoj, dajejo tudi najbolj revne države za svoje oboroževanje. Zapletli smo se v nekak začaran krog, kjer revni lovijo bogate in prosjačijo za orožje, bogati pa revne, ko jinr hrati z orožjem vsiljujejo svoj odločilni gospodarski in politični vpliv. Težko Je vedeti kje se igra začne in kje konča. Prav nič nt bi pomagalo, če bi preprosto obsodili ne razvite države, da namenoma zapravljajc možnosti za svoj normalni razvoj, ker kopi čijo orožje in navsezadnje začno verjeti, di lahko mnogovrstne probleme razreši same vojna. Težko pa bi tudi obtožili za začetek vsega zla razvite industrijske države, čepra> dajejo orožje tretj^emu svetu iz svojih posebnih interesov. Se najlaže bi bilo najbrže obtožiti proizvajalce orožja, kajti le-ti si vsaj ne delajo iluzij o tem, čemu naj njihovi proizvodi rabijo. Toda zdi se, da kljub poraznim podatkom o vse večjem zaostajanju velikega dela sveta, orožje & vedno porriteni neko im^- " narno vzvišeno nekompromisno in pogumno rešitev za včasih tako zelo „zemeljske** probleme. Pa vendar Je misliti tako, velila iluzija: vojna resda skrije napake, ki Jih mir odkriva, v vojni so nekatere stvari videti bolj preproste, v vojni je treba ubogati in majhna nesoglasja praktično izginejo. Toda tudi vojne Je enkrat konec in takrat Je šele hudo popravljati zamujeno. Predvsem je jasno, (razen, seveda v obrambnih vojnah), da vojna ni rešila nobenega izmed problemov, le nove Je ustvarila in odmaknila možnosti pravega razumnega kompromisa. Tudi v takem primeru Je torej treba začeti znova, le da je zdaj treba prišteti še opustošeno gospodarstvo, človeške žrtve, kar za dolgo vrže vsako državo iz kolesnic. Zdi se mi, da Je prav iz takih položajev, kamor se praviloma vmešajo tudi velike sile, zrasla nevarna politično-vojaška filozofija, ki je v svojem bistvu globoko nehumana in v mnogih primerih uperjena celo proti pravim interesom lastnega ljudstva. To je strategija zakrivanja domačih težav s tujimi nevarnostmi in preusmerjanja pozornosti z notranjih problemov na zunanje. Ce torej ni sovražnika, ga Je treba poiskati, toda običajno zanje ni zadrege. Začarani krog nezaupanja in osnovnega nerazumevanja, česa je svet danes najbolj potreben, torej miru za ustvarjalno delo, daje priložnost vsem tistim velikim in srednjim silam, ki sc izogibajo medsebojnega senčenja, vendar se mu ne odrečejo. Soočajo sc prek hrbtov tretjih, ki so tako nesrečni, ali pa tako nerodni, da nastavijo svoje hrbte in Jih držijo. MOJCA DRČAR-MURKO SliJdcutKhc Zcitims Nobelovo nagrado za mir je letos dobil nem^i kancler Willy Brandt. Visokega in zasluženega priznanja so mu bili menda najbolj nevoščljivi nekateri bojevito razpoloženi domači nemški politiki, predvsem vojnohujskaški Strauss, ki ga je karikaturist „Sueddeutsche Zeintung"" takole ovekovečil _0 redi decembra smo devet predsednikov občinskih skupščin našega območja prosili, da bi odgovorili na 6 vprašanj našega uredništva. Zanimalo nas je, kaj pravijo „župani“ naših« občin, ki jih hkrati prosimo, da besedice o županstvu ne zamerijo, saj jo vsi naši ljudje radi uporabljajo in mislijo pri tem samo dobro. Predsednike smo tokrat prosili, da kratko in zgoščeno povedo svoje mnenje o naslednjem: 1. Kaj štejete za najbolj zapleteno vprašanje, ki ste ga v okviru vaše občine reševaU letos? 2. Kaj si upate obljubiti občanom, da bo rešeno v občini v letu 1972, Česar letos niste mogli urediti? 3. Ali imate v občini kakšno delovno organizacijo, ki bi jo bilo treba zaradi slabega poslovanja likvklirati? Katero? 4. Kaj štejete za „afero leta“ v vaši občini v 1971? 5. Kaj Vam je letos najbolj osivilo lase? 6. Zaupajte nam še dogodek ali srečanje, ki vas je letos najbolj razveselilo? Tovarišem predsednikom občinskih skupščin se zahvaljujemo za odgovore ter voščimo njim in vsem delavcem v upravah devetih občinskih skupščin srečno, mimo in novih uspehov polno NOVO LETO 1972! urednjSivo DOLENJSKEGA USTA vprašanj županom KRŠKO: 1. Pri današnji dinamiki družbeno-eko-nomskih gibanj so vsa vprašanja, kijih rešujemo, dokaj zapletena. Dolgoletna obljubljanja modernizacije ceste Impoljca-Krško-avtocesta, nadvoza preko železnice v Krškem in modernizac^e ceste Brežice-KrŠko, od Pohance proti Krškemu uvrščam med najbolj zapletena in pereča vprašanja v letu 1971, ki jih kljub vsestranski materialni pripravljenosti gospodarstva in občine nismo mogli rešitL 2. Vsestransko moralno, v okviru razpoložljivih sredstev proračuna in prispevkov delovnih organizacy, pa tudi materialno pomoč pri načrtni gradnji vodovodnih in cestnih objektov. Z gotovostjo lahko obljubim, da bo otvoritev novih sodobnih črpalk na avtomobilski cesti za občinski praznik 1972. 3. Z veseljem ugotavljam, kar je ugotovila tudi občinska skupščina: da nimamo v občini delovne organizacije, ki bi jo bilo treba zaradi slabega poslovanja likvidirati. Zato čestitam delovnim ljudem v občini za dobro gospodaijenje, delovne organizacije izven naše občine pa vabim k sodelovanju! 4. Enotno delovanje delovnih ljudi in njihovih predstavnikov v oblastnem in političnem življenju občine nam omogoča negativen odgovor na to vprašanje. 5. Nenehna skrb, k^o najti sredstva za pomoč pri uresničevanju programov krajevnih skupnosti in občanov, katerih udeležba v delu in dena^u presega dvotretjinsko vrednost zgrajenih komunalnih objektov. Usklajevanje in iskanje rešitev za preusmeritev rudnUca Senovo, ker obrat Metalne ne bo sprejel vseh rudarjev — predvsem invalidnih - njegova izgradnja pa je v veliki časovni zamudi, kar povzroča zaskrbljenost in revolt pri rudarjih. 6. Dogodek, ki me je v tem letu najbolj razveselil, je' podelitev domicila slovenskemu bataljonu I. krajiške brigade ob praznovanju občinskega praznika in tridesetletnice slovenskih izgnancev z otvoritvijo prenovljenega in razšiijenega muzeja na brestaniškem gradu, posvečenega slovenskim izgnancem. Posebno meje ganila prisrčnost ob srečanju z borci slovenskega bataljona, ki so ga sestavljali slovenski izgnanci v Srbiji s predstavniki občin SR Srbije, ' Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občanom za dosežene uspehov letu 1971 z najboljšimi željami za uresničevanje naših skupnih občinskih, slovenskih in jugoslovanskih ciljev socialističnega razvoja. JOZE RADEJ, predsednik ObS Krško RIBNICA: Tragična smrt Damjančka 1. v letošnjem letu smo se ukvarjali z mnogimi zapletenimi vprašanji. Med njimi so prav izraziti stabilizacijski ukrepi, ki jih je sprejela občinska skupščina in nato tudi gospodarske organizacije. Uspehi se že kažejo; popis obveznosti občine Ribnica tudi dokazuje, da smo dosedaj trošili v mejah naših možnosti. 2. Letos nismo mogli rešiti mnogih nalog komunalnega pomena. Niso izgotovljeni načrti za rekonstrukcijo cest Sodražica-Sv. Gregor in Breže-Juijevica-Kot, za vodovodno omrežje na Gori in v Grčaricah; neurejena so ostala avtobusna postajališča, nedograjen je nov most v Lipovščici in v Ortneku. Pričakujem, da bo novogradnja ter obnova nekaterih pomembnih objektov splošnega družbenega pomena prihodnje leto končana. To so: zgradba osnovne šole s telovadnico in z vrtcem na Hribu v Loškem potoku, most v Lipovščici in Ortneku, dom TVD Partizan v Ribnici in začetek gradnje telovadnice v Dolenji vasi. Kot odbornik ene volilne enote v Ribnici menim, da bo v prihodnjem letu nujno treba zbrati precejšnja sredstva za komunalno ureditev Ribnice. Sodim, da se prepočasi izboljšuje zunanja podoba občinskega središča. 3. Verjetno bomo aprila prihodnjega leta šele vedeli, če imamo delovno organiza-c^o, ki bi jo morali že sedaj odpraviti. 4. Tragična smrt izgubljenega Damjančka Ostanka na Travni gori 12. junija je bila za mnoge tudi v naši občini nadvse žalosten dogodek. 5. Res je, da sivim. Zato je mnogo vzrokov in jih v tem kratkem odgovoru ne morem navesti. 6. Zaradi manjših in. večjih delovnih uspehov v občini sem bil letos tudi srečen. Novih moči in zaupanja v ljudi mi je vlila podelitev Nobelove nagrade za n[iir kanclerju Willyu Brandtu. Ob zaključku letošnjega leta iskrena zahvala vsem odbornikom, ki so redno prihajali na seje, članov organov občinske skupščine, delavcem upratvnih organov vsem zunanjim sodelavcem ter zavodom in podje^em v občini kot izven nje, ki so kakorkoli pripomogli k napredku občine! BOGO ABRAHAMSBERG, predsednik ObS Ribnica Pobratenje z Dolinci 1. Preusmeritev Rudnika in njegova združitev s podjetjem ITAS Kočevje. 2. Prepričan sem, da bo posodobljenje ceste Livold-Brod na Kolpi v prihodnjem letu napredovalo hitreje kot letos. 3. V naši občini še ni takih delovnih organizacij, ki bi jih morali zaradi slabega poslovanja likvidirati. Vendar se bojim, da bomo kmalu imeli take delovne organizacije tudi pri nas, če naši skupnosti ne bo uspelo hitreje rešiti dobro znanih težav na področju gospodarstva, kot so nelikvidnost in druge. 4. Afer ni bUo, pač pa smo imeli nekaj aferic. Za njihov opis pa bi bilo naročenih 25 tipkanih vrstic precej premalo! 5. Lase so mi najbolj osivila leta in Cestno podjetje Novo mesto, ki vzdržuje ceste v občini in posodoblja cesto proti Brodu na Kolpi. 6. Najbolj sem bil vesel, da se je poso-dobljanje ceste proti Brodu na Kolpi le začelo; nič manj pa me niso razveselila srečanja z zamejskimi Slovenci iz Doline pri Trstu, s katerimi smo se letos ob proslavljanju 500-letnice mesta Kočevja tudi pobratili. MIRO HEGLER, predsednik ObS Kočevje ČRNOMELJ: || SEVNICA: Srečanje S Titom 1. Uvedba krajevnega samoprispevka in uskladitev progama javnih del na območju občine. Organizacija, vzpostavitev in utrditev koncepta SLO (splošnega ljudskega odpora) na območju občine. 2. Glede na stanje, v kakršnem se nahajamo, ne želim dajati nobenih obljub. Neizvršenih programov iz leta 1971 pa je toliko, da jih nima pomena naštevati. Občani to najbolj vedo in sami občutijo. 3. Take organizacije nimamo. 4. Mislim, da takih dogodkov, ki bi imeli značaj „afere“, pri nas ni bilo. 5. Stabilizacija in likvidnost gospodarstva. - Neuspela prizadevanja za rekonstrukcijo ceste Crnomelj-Podturn. -Odnos nekaterih institucij do razvoja Bele krajine! 6. Pripravljenost občanov pri uresničevanju koncepta SLO, sodelovanje prebivalstva v manevru S-71 in srečanje s tovarišem Titom. Inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, predsednik ObS Črnomelj I Izredna marljivost občanov 1. Zapletenih vprašanj je bilo mnogo, kar je znano iz dnevnega časopisja, npr: reševanje problematike v zvezi z izgradnjo cestnih „potezov" v občini (Impoljca-Krško), pridobitev sredstev za nadaljnjo izgradnjo in povečanje industrijskih zmogljivosti, gradnjo vaških vodovodov, poti, elek-trihkacija vasi in končno: trd oreh je bil tudi ureditev Šentjanža in organizacija proslave v njem. 2. N^a navada ni, da občanom karkoli obljubljamo in dajemo tovrstne napovedi, dokler nam niso znani finančni viri, ki bi zagotavljali uresničitev programov, katerih pa ni malo. Zavedamo se, da smo dolžni skrbeti za zadovoljevanje potreb in dobro počutje občanov, zato si bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, predvsem pa z njihovo pomočjo prizadevali, da naši uspehi v prihodnjem letu ne bodo manjši od letošnjih. 3. Takšnih podjetij na vso srečo v naše zadovoljstvo nimamo; izraz pa bi kazalo smiselno spremeniti tako, da bi pomenil sanacijo aU pa preusmeritev proizvodnje, nikakor pa ne likvidacije. 4. Bavimo se s problemi, ne pa z aferami! 5. Razen vprašanj, ki so navedena pod prvo točko, smo imeli mnogo »■težav s pripravo raznih projektov in pro^amov za bodoči razvoj občine. Najttže je reševati probleme s področja kmetijstva, zlasti glede na ostarele in onemogle občane, saj nam razpoložljivi denar onemogoča hitrejše, humanejše in primernejše reševanje teh zelo perečih problemov. 6. Največje veselje in ponos nam vlivata izredna marljivost in samoodpovedovanje občanov za ^upno korist in hitrejši razvoj občine. Hkrati se zahvaljujem vsem občanom in delovnim kolektivom za izredno marljivost in težnjo po napredku ter vsem želim sreč no, zdravo in zadovoljno novo leto! MARJAN GABRIČ, predsednik ObS Sevnica TREBNJE: Delo, ne pa obljube! 1. MisUm, da je bilo najbolj zapleteno reševanje problematike obrata Iskra-Avto-matike v Mokronogu. Zadevo naši občani in bralci Dolenjskega lista dokaj dobro poznajo. Ob tej priložnosti bi občanom rad povedal samo to, da bi v Mokronogu že stalo več Iskrinih tovarn, če bi Iskra uresničila vsak konkretno sprejet dogovor o gradnji tovarne v Mokronogu. S tem hočem reči, da smo se za gradnjo velikokrat dogovorili, a je ostalo le pri dogovorih oziroma obljubah odgovornih tovarišev iz Iskre; no, ,^a prijeten konec tega leta“ pa so ti tovariši pojedli še obljube. 2. Obljubljal res ne bi ničesar: ne samo zaradi tega, ker so ljudje obljub že siti, saj jih imajo dovolj v raznih zvonih, resolucijah in sklepih republiških in občinskih forumov, ampak tudi zato, ker delujem samo kot eden izmed izvršilnih organov skupščine. Pa tudi sicer smatram, da je danes splošna družbena problematika tako zaostrena, da nas lahko rešuje le dobro opravljeno'delo, ne pa obljube! 3. Na srečo in v pohvalo našim delovnim kolektivom nimamo gospodarske organizacije, ki bi imela izgubo. 4. Ne vem za noben primer, ki bi ga lahko opredelil kot afera, razen morda tisti „kratki stik“ med Dolenjskim listom in menoj, ki pa se ni razvil v afero, ker je uspešno posredovala „vrhovna komand manevrov” (beri: izvršni odbor OK SZDL). 5. S tem nimam problemov, ker sem že od rojstva bolj „blond“. 6. Za tak dogodek so me letos prikrajšali francoski delavci, ki montirajo stroje v novi tovarni za predelavo krompirja na Mirni, ker so že 22. decembra, tik pred zaključkom montaže, odšli domov praznovat • • • CIRIL PEVEC, predsednic ObS Trebnje BREŽICE: Šele prvi koraki 1. Zapletenih vprašanj, ki smo jih reševali v občini letos, je več. Najbolj zapleteno je seveda vprašanje, kako zmanj^ti socialne razlike med ljudmi, med delovnimi organizacijami in končno med zaposlenimi ter kmečkim prebivalstvom. Verjetno mi bodo pritrdili vsi, ki poznajo to vprašanje, da smo naredili v letu 1971 šele prve kor^e na tem področju, o čemer je vaš list že pisal. Sprejeta so tudi stališča, da to vprašanje rešujemo v prihodnjih letih. 2. Nadaljevali bomo gradnjo objektov, ki jih že gradimo. Ce ne bo ostrejših omejitev glede investicij, bomo 1972 zgradili otroški vrtec v Brežicah, pričeli bomo zidati šolo v Cerkljah itd. 3. V občini do zdaj ni delovne organizacije, ki bi jo bilo treba zaradi slabega poslovanja likvidirati. 4. Afere leta na srečo nismo imeli. 5. Razmišljanje o tem, kako naj se občina razvga v prihodnjih letih. Med posameznimi vprašanji so to predvsem izdelava urbanističnega programa in urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov in še vsega drugega, kar je s tem v zvezi. Gre za to, kako izpolniti občanom želje in pravice, ki izvirajo iz teh osnov. Za to odgovorne in pooblaščene službe v občini pa se ne morejo sporazumeti o enotnih stališčih in pogledih ^ede izkoriščanja prostora, uresničevanja že sprejetih načrtov ter predpisov. 6. Najbolj sem bil zadovoljen in vesel, ko smo pričeli graditi objekte, na katerih gradnjo smo se pripravljali več let in so temeljnega pomena za nadaljnji razvoj občine. VINKO JURKAS, predsednik ObS Brežice NOVO MESTO Celo plešast — ne samo siv! 1. Na začetku leta je kazalo, da ne bo možno uskladiti finančnih potreb v družbenih dejavnostih, predvsem v šolstvu, z možnostmi, ki nam jih nudi naše gospodarstvo. Stali smo pred nerešljivim vprašanjem, toda tudi tokrat smo naleteli na izredno razumevanje naših gospodarstvenikov in vse se je razpletlo v dokajšnje zadovoljstvo vseh. 2. Nikoli ničesar ne obljubljam, česar ni možno uresničiti. In zakaj bi to moral storiti pred novim letom? Za vse nas so boljša prijetna presenečenja kot bridka razočaranja. Naj bo tako tudi v letu 1972! 3. Take delovne organizacije na srečo nimamo. S tem pa ni rečeno, da lahko mirno počivamo in čakamo, da do tega pride! 4. Prepričan sem, da odgovarjam resnemu časopisu, ki ne živi od afer. 5. Zaenkrat sem ohranil svojo osnovno barvo; če pa bomo tako reševali gospodarstvo, kot ga rešujemo, predvsem izvoz na področja s trdno valuto, imam skupaj z gospodarstveniki vse možnosti, da postanem plešast - in ne samo siv! 6. Težko bi se odločil za en sam dogodek, vendar se mi zdi, da je bil pogled na speče malčke v novem otroškem vrtcu, zgrajenem samo zanje, nepozaben. FRANCI KUHAR, predsednik ObS Novo mesto METLIKA »Popolnoma nepotrebne razprtije ...« 1. Najbolj zapleteno vprašanje v letu 1971: uskladitev siromašnega občinskega proračuna in s tem v zvezi: reševanje številnih perečih vprašanj, zlasti sociale, borcev, šolstva, pa tudi otroškega varstva. 2. V prihodnjem letu bomo nadaljevali petletni program komunalnih del: vodovod Curile-Rosalnice in Gradac- Podzemelj, na vrsti je nadaljnja obnova električnega onuežja, kanalizacijske čistilne naprave v Metliki in (potiho in z rezervo povedano): radi bi začeli modernizirati cesti Metlika-Rosalnice ter Metlika-Drašiči. 3. Delovnih organizacij „za odstrel" (likvidacijo) v naši občini ni bilo. Vse so dobro in uspešno gospodarile. 4. Afera leta? Popolnoma nepotrebne razprtije med nekaterimi ljudmi v občinskih vodstvih. Na srečo ne morda zaradi slabega dela, nedelavnosti ali nesoglasij v politiki, načrtih ali delu, ampak iz drugih, nepotrebnih razlogov. 5. Resno: največ sivih las nam je povzročalo usklajevanje proračuna, socialni in borčevski problemi, manevri „Svoboda 71“ in, seveda izvajanje petletn^a programa javnih del. Pa še: „suša 71“. Šaljivo: hajka ,plavih‘ na skupino izvršnega odbora občine na jesenskih manevrih ... 6. Osebno sem se najbolj razveselil srečanja in razgovora s tovarišem Titom po manevrih. Vsi v občinskih vodstvih pa smo se veselili doseženih uspehov in otvoritev ob občinskem prazniku: mostu na Kolpi, otroškega vrtca, vodovoda v Gradcu, elektrike v treh vaseh, kopališča in uspehov go-SDodarskih organizacij. V imenu občine se zahvaljujem Dolenjskemu listu in drugemu tisku za informativno dejavnost in zavzeto podporo našim prizadevanjem! IVAN ŽELE, predsednik ObS Metlika Takle je železobetonski steber za bcnločo Betino halo v Dobovi. Z velikim viličaijem prenašajo gotove Pogled v notranjost tovarne železobetonskih elementov v KrŠcem, kjer v velikih modelih vlivajo izdelke. V ozadju se vidi tovarna Togrel v gramoznici pri Kr^em. grebene elemente. Hitro in poceni — sta v zadnjem času načeli, ki sta si uspešno utrli pot v gradbeništvu, še pred nedavnim ujetem v veliko odvisnost od letn^ časov in vremena. Sodobne betonske mešanice in sodobni postopki betoniranja omogočajo dandanes gradnjo pri nizkih temperaturah, o katerih pred desetletji še sanjal ni nihče. Beton v raznih izvedbah se v gradbeništvu vedno bolj uveljavlja: dopušča gradnjo v neslutenih razsežnostih. Zaradi preprostejšega in cenejšega vzdrževanja, neobčutljiv je namreč za nadležno ijo, vedno bolj izpodriva kovinske konstrukcije. Preden se je beton tako uveljavil, je bilo treba preiti dolgo pot in mnogo’ preižcušenj. Od prvih začetkov, ko so gradbinci mešali beton z lopatami in ga v vedrih z rokami nosili na stavbe, kjer so ga pred desetletji uporabljali le za preklade, pa vse do danes, ko mešajo na velikih gradbiščih beton velike betonarne na strojni pogon in ga v ceveh spuščajo v vnaprej pripravljene tipske opaže, v vi^e etaže pa ga prena^jo z žeijavi, je dolga doba. Tako kot je sodobni beton prepleten z armaturami raznih vrst, je ta doba prepletena s številnimi poizkusi, polnimi zmag in porazov. Beton pa je doživel še eno kvalitetno ^remembo: to so betonski montažni elementi. Zakaj ne vnaprej izdelani kosi betona? To vprašanje se je vsiljevalo tistim, ki so se v gradbeništvu ukvarjali z betonom, toliko bolj, kolikor vitkejše so posta-iale v sodobnih gradnjah betonske konstrukcije. Ko so začeli postajati betonski mostovi po svoji konstrukciji že močno podobni tistim iz kovinske konstrukcije, je to vprašanje začelo dobivati odgovor v takšni obliki: zakaj ne bi posameznih kosov betona izdelali vnaprej in jih prepeljali na gradbišče tako, kot pripeljemo v grobem izdelano kovinsko konstrukcijo in jo nato samo zakovičimo ali zavarimo? Preden se je takšen način sodobne gradnje iz betona lahko uveljavU v praksi, je bilo Kolektiv splošnega gradbenega podjela PIONIR čestita vsem svojim poslovnim prijateljem, sodelavcem in občanom za novo leto ^1972!____________________________ v. PIONIRJEVI gradbinci, ki se nadvse prizadevno trudijo loviti korak z razvojem zlasti v sodobni tehnologiji gradenj, so nam pripravili presenečenje: tipske, betonske ločne montažne hale, ki jih je mogoče postaviti v vsakem letnem času zelo hitro in so uporabne za proizvodne obrate, skladišča, za kmetijske obrate, pa tudi kot športne dvorane ali telovadnice treba rešiti množico vprašanj o armaturi, kvalitetah materiala, vezavi itd. ter o tem, kako vnaprej izdelane betonske montažne elemente spojiti. Čas in razvoj sta prinesla svoje in eden izmed rezultatov tega je TOGREL. Predstavljamo betonsko montažno konstrukcijo »TOGREL« TOGREL je kratica za naziv Tovarna gradbenih elementov. To je resnična tovarna, v kateri SGP PIONIR v Krškem v sodelovanju s SGP Nova Gorica izdeluje betonske montažne elemente, iz katerih sestavljajo tipske ločne hale. Montažna konstrukcija TOGREL je klasičen tričlenski lok z natezno vezjo. Pri tipski ločni hali TOGREL je celotna konstrukcija temeljev montažna. Temelji se na običajen način zabetonirajo, v njih pa se pripravijo tip^e glave, v katere postavimo nosilne stebre betonske montažne konstrukcije in jih zalijemo z betonom. V utore, ki jih imajo nosilni betonski montažni stebri na vrhu, položimo betonske montažne horizontal- ne nosilce, na te pa postavimo betonske montažne loke z natezno vezjo in jim dobetonira-mo ležišča. Na loke namestimo korita, stike med koriti pa armiramo in .zalijemo z betonom. Prek korit položimo ustrezno toplotno izolacijo, ki je odvisna od namembnosti stavbe, in nato še kritino, za kar najpogosteje uporabljamo salonit. Gradnja ne zahteva posebnih priprav, ker lahko postavimo podporno konstrukcijo (to so stebri in nosilci) s pomočjo av-to-dvigala, loke in korita pa lahko polagamo z žerjavom manjše nosilnosti. Tako kot obleka tudi »TOGREL« po meri! Betonska, montažna, tipska, ločna hala TOGREL je sicer res tipska, toda na voljo ni samo v eni izvedbi. Skoraj docela je lahko prikrojena, vsaj kar se razsežnosti tiče, zahtevam naročnika; Razpon lokov je mogoč v merah od 12 m do 21 m z vmesnimi razponi po 0,50 m. Vzdolžni razmik med stebri je lahko 5 m, 6 m, 7,50 m aU 9 m. Višina stebrov je lahko poljubna v mejah od 3 m do 9 m. Če naročnik želi, imajo lahko stebri dvostranske konzole za na- Pogl^ na sklop montažnih hal na Pioniijevem gradbišču v Zagrebu. Železobetonske elemente so izdelali v svoji tovarni v Kr^em in jih zatem prepeljali na gradbišče. Prednosti: hitra gradnja in vsestranska uporabnost. (Foto: M. Vesel) mestitev žeijavne proge. Obodne in predelne stene stavbe se pozidajo na klasičen način, mogoča je montaža obešenih stropov. Okna se lahko namestijo na vzdolžnih straneh in s čelnih strani, na strehi pa je mogoče uporabiti tudi shedove elemente. Pri večladijskih halah so mogoča tudi strešna okna. Ne samo po meri, pač pa tudi za različne namene! Pravkar opisana tipska ločna betonska montažna hala TOGREL je uporabna za manjše in večje proizvodne obrate. Kdor bi rad manjši, pokrit proizvodni prostor, se bo odločil za manjSo halo, tisti pa, kdor ima vei^e zahteve, se bo odločil za večladij-sko halo. Zaradi velike izbire, Id je mogoča pri razpetini in višini tipske hale TOGREL in zaradi izredne prilagodljivosti tlorisnim zahtevam, je TOGREL tipska hala primerna predvsem za vse vrste industrijsldh objektov. 'Mednje štejejo proizvodni obrati (manjši in večji), skladišča, razni servisi, garaže za transportna podjetja, kmetijski in živinoreji obrati in podobno. TOGREL halo pa lahko z manjšimi prilagoditvami uporabimo tudi kot športno dvorano, kot dvorano za večje prireditve in tudi kot telovadnico. Mnoge prednosti, ki jih ne gre podcenjevati Betonska montažna konstrukcija TOGREL ima mnoge očitne prednosti, omenili pa bomo najppmembnejše: konstrukcija je izredno lahka, dopušča veUke razpone pri zelo vitkih, statično izkoriščenih elementih. V stavbi ni neizkoriščenega prostora. Gradimo jo lahko v več etapah in jo dograjujemo v skladu s svojimi možnostmi in potrebami. Gradnja, še bolje montaža, poteka zelo hitro, montaža je suha, zelo lahko gradimo takšno stavbo tudi pozimi. Vsi montažni elementi so izdelani iz visokovrednega vibriranega betona v kovinskih kalupih in imajo gladko površino, zato naknadna fina površinska obdelava ni potrebna. SGP PIONIR vam ponuja svojo TOGREL tipsko halo, PIONIRJEVI gradbinci pa so ob tem ponosni, ker se s tem uvrščajo med proizvajalce industrijskih gradbenih elementov in ker so s tem osvojili tehnologijo napredne, serijske proizvodnje v gradbeništvu. NOVOLETNI NAČRTI I— ~ § nico, lakirnico osebnih avtomobilov in energetski center, so pridobili še nove mož* nosti za skok naprej. Da bo t>olj jasno, kaj pomeni v življenju poprečnega Dolenjca ta tovarna, nanizajmo še nekaj drugih podatkov. Industrija motornih vozil je letos največji slovenski Izvoznik. Industrija motornih vozil je hkrati Industrijsko podjetje z z največjim skokom proizvodnje v zadnjem letu. Industrija motornih vozil sodi med deseterico največjih Industrijskih podjetij v Sloveniji, merjeno po vrednosti skupne proizvodnje. Industrija motornih vozil Ima svoje obrate domala v vseh dolenjskih občinah. Industrij« motornih vozil daje kruh več kot 3500 delavcem. In končno. Industrija motornih vozli bo na novo zaposlila blizu 500 delavcev. Zdaj, ko se zdomci vračajo na novoletni obisk k domačim, jih spomnite: za spretne roke, 'Za pridne delavce — je dovolj kruha v Industriji motornih vozili r' Koliko bo naredila Industrija motornih vozil dostavnih avtomobilov, osebnih avtomobilov, stanovanjskih prikolic, rezervnih delov, servisne opreme in gospodinjske opreme? Čeprav še niso znane prenekatere stvari, ki lahko odločilno vplivajo na proizvodnjo in prodajo na domačem in tujem tržišču, pa si je Industrija motornih vozil Novo mesto že izdelala načrt za proizvodnjo v prihodnjem letu. Le tako namreč tovarna lahko normalno dela. Dostavni avtomobili V letu, ki prihaja, mora tovarna računati na večjo konkurenco domačih in tujih proizvajalcev. Da bi bil novomeški vpliv močnejši, bo potrebno izboljšati kvaliteto iri povečati proizvodnjo. Načrt mm Skupaj bodo torej iz IMV pripeljali 15.900 osebnih tudi proizvodnjo delov, ki jih bodo dostavljali angleški firmi je zato narediti 3.946 dostavnih avtomobilov oziroma 14 vozil na dan do konca aprila, potem pa vsak dan 16 kombijev. In kako povečati proizvodnjo? Zdajšnje zmogljivosti bodo skušali kar najbolje izkoristiti, za nekatere dele pa, kjer ima tovarna najbolj ozka grla, bodo potrebovali pomoč kooperantov. Osebni avtomobili Okvirni načrt za osebne avtomobile v prihodnjem letu pravi: vsak mesec 1.000 austinov 1300! Sčasoma bodo iz zdaj znanega austina začeli delati bolj luksuzne izvedbe z bogatejšo opremo. Razen tega avtomobila bodo vsak mesec naredili še 300 minijev 1000 in 25 niaxijev 1750. ADRIA 305 ADRIA Rezervni deli Ob naraščanju proizvodnje in prodaje na domačem trgu je razumljiva zahteve, da mora biti rezervnih delov več. Zato me. Za prihodnje leto je načrt že narejen. Tovarna bo naredila 20.000 šivalnih strojev in 12.000 pralnih strojev. Razen tega bodo začeli delati še pomivalna korita. IMV AUSTIN 1300 Super De Luxe BMC. Na ta način bodo pokrivah uvoz tistih delov, ki jih potrebujejo za domačo proizvodnjo. Stanovanjske prikolice Prihodnje leto bodo proizvodnjo kam-ping prikolic v IMV povečali z boljšim izkoristkom domačih zmogljivosti, vključevali pa bodo tudi kooperante. Mesečna proizvodnja naj bi dosegla številko 1200 prikolic, v vsem letu naj bi jih naredili 14.000. In še pomembna novost; Industrija motornih vozil prodira na zahodno tržišče. Ne samo s čedalje večjo prodajo prikolic — tudi z novo tovarno za izdelavo prikolic, ki jo bodo postavili v Belgiji. Računajo, naj bi ob koncu leta nova belgijska tovarna IMV že normalno delala, leta 1972 pa naj bi naredila 3.000 prikolic. Proizvodne dvorane bodo merile 14.700 kvadratnih metrov. bodo v avtomobilski in v prikoličarski proizvodnji povečali tudi proizvodnjo rezervnih delov. Prihodnje leto naj bi jih naredili za 90 milijonov dinarjev. Servisna oprema Industrija motornih vozil sodi: napočil je čas in tudi vsi pogoji so, da se naša tovarna na jugoslovanskem trgu uveljavi številka pa bo odvisna od povpraševanja na trgu. Izdelovanje korit za tovarno ni novost, ker jih že več let delajo za kam-pmg prikolice. kot najpomembnejši izdelovalec servisne opreme. Izbira je velika, vrednost proizvodnje naj bi 1. 1972 dosegla 25,000.000 dinarjev. Gospodinjska oprema Industrija motornih vozil se uveljavlja tudi kot izdelovalec gospodinjske opre- ČESTITAMO I To stran smo odstopili Industriji motornih vozil Novo mesto, ki čestita vsem članom kolektiva in bralcem Dolenjskega lista za novo leto z željo za čim večje uspehe in srečo. Industrija motornih vozil Novo mesto se zaveda, kako pomembno je obveščanje, zato sporoča vsem članom kolektiva, da je današnja stran v Dolenjskem listu, ki govori o načrtih za delo v prihodnjem letu, samo začetek stalnega, rednega in obsežnega obveščanja svojih zaposlenih. Že 15. januarja bo namreč izšla prva številka tovarniškega časopisa „IMVKURIR‘\ ki bo poslej izhajal vsakega 15. v mesefm. DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM »... Komunisti Slovenije morajo biti tista vez, ki bo spajala boj slovensKega naroda z bojem vseh ostalih narodov Jugoslavije za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev ...« »... Komunisti Hrvatske morajo organizirati in voditi najodločnejši boj proti razpihovanju nacionalnega sovraštva med Srbi, Hrvati in Slovenci, morajo biti tista vez, ki bo povezovala boj hrvatskega nauoda z bojem drugih podjarmljenih jugoslovanskih narodov za njihovo nacionalno osvoboditev .. .« (Iz sklepov posvetovanja KPJ v Zagrebu v začetku maja 1941) S tem smo želeli pritegniti pozornost sovražnika, da bi zavaroval nemške naseljence pred našimi napadi po vaseh v širši okolici Brežic. Cim bolj smo želeli odvrniti njegovo pozornost in navzočnost v širšem rajonu Podsrede, Šempetra in Tisovca, še posebej po nenadnem uspešnem spopadu 11. decembra pri „Sokolu", ki je le pet kilometrov oddaljen od Šempetra. Ker, je četa delala^remike vsak dan, včasih tudi po dvakrat, je to zmedlo sovražnikova obvestila o številu in oborožitvi borcev. Le tako je mogoče razumeti, da je decembra 1943 sovražnik ocenil moč Kozjanske čete na 60 do 100 partizanov. • Boji v Pavlovi vasi V noči od 15. na 16. december 1943 se je naša četa premaknila iz okolice Zdol v Pavlovo vas. Pričakovali smo, da se nam bo že podnevi ali pa prihodnjo noč priključila skupina slovenskih partizanov iz Hrvaškega Zagorja, ki je v noči od 13. na 14. december 1943 rrestopila hi'va-ško-slovensko mejo med vasema Sodlarjevo in Polje, Naša četa se je v zgodnjih jutranjih urah ustavila na domačiji Alojza Keneja v Pavlovi vasi. Čeravno smo bili oddaljeni od žandatmerijske postaje Pišece le okoli 1.500 metrov, do devete ure zjutraj nismo opazili sovražnika niti nobenih znakov, ki bi kazali, da sovražnik ve za nas. Po deveti uri pa je naš stražar opazil, da se na razdalji devetsto metrov od domačije Mihe Pintariča pomika osemčlanska žandarmerijska patrulja proti posestniku Mihi Škofu. Ko je stražar opozoril, da se nam približuje žandarmerijska patrulja, sta se komandir čete Modras in komisar Kostja takoj odločila napasti. Izredno naglo sta povedla četo na ustrezno zemljišče za napad, in sicer za domačijo Mihe Škofa. Domačija leži v trikotniku, ki ga predstavljajo Pinteričeva, Škofova in Kenejeva domačija. Sele tedaj so nas žandaiji opazili in hitro zavzeli primerne položaje, toda mi smo bili hitrejši. Prvi napad se je razvnel na razdalji 5 do 10 metrov v borbi mož proti možu. Tako nam je u^elo odbiti šest članov patrulje nazaj proti Pinteričevi domačiji. Komandir čete Modras Bralce Dolenjskega lista obveščamo, da je podpolkovnik Milan Kostevc-Mar-ko, avtor spisa ,J)ecembra 1943 na Kozjanskem", oddal obširno poročilo o bojih Kozjanske čete Posavskemu muzeju v Brežicah, zadnjič pa smo začeli objavljati samo del njegovih spominov na boje na Kozjanskem. -Po krivdi tiskarne v Ljubljani je to uvodno pojasnilo zadnjič žal odpadlo, zaradi česar se opravičujemo avtorju in bralcem. UREDNIŠTVO jim je sledil z desetimi borci, da bi jih uničil ali ujel. Samo dvema žan-darjenia je uspelo, da sta našla primemo zaklonišče in začela streljati na nas. S streli sta prisilila Ivana Agreža-Brka in mene k tlom. Pred njunimi streli naju je varovalo valovito zemljišče, čeravno sva bila oddaljena le kakih deset metrov. Z Brkom sva se s pogledi takoj sporazumela in hkrati vrgla svoje defenzivne ročne bombe na sovražnika. To naju je rešilo. Žandarja se nista nikoli več bojevala s partizani niti mučila naših ljudi. Po našem jurišu ni prišlo do borbe prsi na prsi, ker so žandarji zelo hitro pobegnili, ko so spoznali, da jim gre za življenje. Zato se je juriš naših desetih borcev spremenil v lov po njivah, travnikih in vinogradih. Žandarji so bežali proti Pišecem in Dednji vasi. Naši borci so jim sledili vse do ceste Dednja vas - grad Pišece. Ob cesti je pri hiši Karla Ogorevca Martin Sumrak-Franci ranil s puškomitraljezom enega izmed bežečih žandarjev. Ranjeni žandar je pobegnil v Ogorevčevo hišo in se skril pod posteljo. V smrtnem strahu je zavpil: ,Jaz sem Slovenec! Prosim, ne streljaj! Doma imam otroke!" Gregor ga res ni ustrelil, ampak je poklical komisarja Kostjo, ki je po krajšem razgovoru z ranjenim so- JU2KU riaiiuic-ivosiijii, ivuuiisai Kozjanske čete; padel 20. decembra 1943 na Osredku vražnikom ukazal Karlu Ogorevcu, naj ga odpelje v bolnišnico. Izmed bežečih žandaijev si je eden rešil življenje tako, da se je skril pod cestni mbstiček meer proglasili za kulturni praznik »Krke« 17. december bo od letos dalje v koledarju novomeških farmacevtov obkrožen z rdečim: v spomin na ustanovitev tovarniškega kulturno umetniškega društva in prvi samostojni koncert 70-članskega mešanega pevskega zbora. Ta dan naj bo kulturni praznik tovarne zdravil, so sklenili na ustanovnem občnem zbo- Mali kulturni DANES v BREŽICAH - Mladinsko gledališče iz Ljub^ane bo danes gostovalo v Brežicah in za mladino trikrat uprizorilo Janeza Žmavca mladinko igro „Domača naloga na potepu". S tem delom so Ijubljan^i gled^ščniki predvčerajšnjim gostovali tudi v Kočevju in za vse tri predstave poželi velik aplavz mla-dćži ter drugih obiskovalcev. JUBILEJ „NASm RAZGLEDOV" - Štirinajstdnevnik ,,Naši razgledi**, ki izhqa v Ljubljani, je dopolnil dvajset let. Za slovensko publicistiko je to nedvomno pomemben dogodek. ,,Naši razgledi" resda niso list za po^ismene ljudi, podcušajo pa biti Čtivo za čim širši krog bralcev. POMEMBNI KNJIŽNI NOVOSTI - Državna založba Slovenije je pred kratkim poslala na knjižni trg dvoje pomembnih in zajetnih del: monografijo o slovenskem impresionistu Rihardu Jakopiču in drugi del Krajevnega leksikona Slovenije. Jakopičeva monografija je dragoceno delo o velikanu sloven^ega impresionizma, o umetniku evropsicega pomena. Študgo o slikanu je napisal prof. Zoran Kržišnik. Zajetno delo vsebuje več deset reprodukcij najboljših in najznačilnejših J^opi-čevih del. " JUBILANTI V ,410VANSClNr‘ - Na odru ljubljandce Opere so postavili novo delo; opero ,Jiovansči-na" rusk^a skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. V glavnih vlo- gah pojo med drugimi solisti, ki so letos proslavili na opernem odru 25-let umetniškega dela: sopranistka Vilma Bukovec, tenorist Rudolf Franci in baritonist Samo Smerkolj. NESTOR SLOVENSKEGA FILMA UMRL - Metod Badjura^ pionir in nestor slovenskega igranega filma, je prejšnji teden nenadoma umrl. Starejši občani se bodo še pomnili „Triglavdcih strmin", prvega sloven-^ega celovečernega igranega filma, ki ga je Badjura posnel leta 1932. Badjurova kamera je poleg tega zapisala številna dela dokumentarne vrednosti. „ILIRI IN DACANI" - Arheološka razstava „Iliri in Dačani" je odprta od prejšnjega tedna v Arkadah Narodn^a muzeja v Ljubljani. Zanimivo prireditev, ki govori o živ-Ijei^u, delu in umetnosti starih ljudstev na Balkanov - Ilirov in Da-čanov - sta omogočila Narodni muzej iz Beograda in Zgodovindci muzej Transilvanije iz Cluja v Romuniji. S to razstavo so v glavnem dovenskem mestu strnili proslavljanje 150-letnice muzejske dejavnosti na Slovenskem. ZBORNIKA ŠE NI - Zbornika, ki so ga v Novem mestu pripravili za 225-letnico gimnazije, še ni na svetlo, ker seje tiskarna CZP Delo z izdajo zamudila. To je tembolj nerazumljivo, ker so nekaj izvodov pripravili že pred dvema mesecema za akademgo, ki jo je priredila novomeška gimnazija ob svojem visokem jubileju. ru društva: sekcije bodo s sporedi stopile pred občinstvo, društvo pa bo pregledalo svoje delo. V „Krki" že od aprila uspešno delajo: pevski zbor, dramska družina in narodnozabavni ansambel. O tem govore nastopi. Mešani pevski zbor, v katerem so vsi, od direktorjev do navadnih delavcev, vodi prof. Janez Žnidar. Julija so peli na proslavi v Šentvidu pri Stični in to je bil njihov prvi javni nastop. Novomeški celovečerni koncert 17. decembra so pripravili po 44 skupnih vajah. Načrti za prihodnje leto obetajo, da bomo. pojoče farmacevte še poslušali. Pripravljajo nov samostojen koncert, vsega pa najmanj pet nastopov. Dramska družina je krst prestala med koncertom pevskega zbora na novomeškem odru (recitacij). Za januar obljubljajo celovečerni recital pesnikov, zaposlenih v tovarni zdravil Odrezati se nameravajo tudi kot igralci - v samostojnih uprizoritvah dramskih del Instrumentalni ansambel, ki je ujel „v note" narodno-zabavne viže, se je do zdaj že "večkrat pojavil na proslavah in drugih prireditvah. V načrtu ima nastop na reviji „Novi ansambli - nove melodije". Na dan ustanovitve društva so'se predstavile sekcije, ki šo žft oblikovane in precej daleč od prvih korakov. To pa ni vse, kar bi radi gojili v „Krki". Ekonomistka Joža Miklič, ki je bila ves čas na čelu kulturnega preporoda v tovarni zdravil, je oe-jala, da skoraj ni dejavnosti, ki ne bi imela odziva v „Krki". Celo več; farmacevti so se zavzeli, da bodo povzdignili zlasti tiste kulturne zvrsti v Novem mestu, ki so na majavih nogah ali pa jih sploh nihče ne goji. Tako je v načrtu za prihodn^ leto „Krkina" slikarska kolonija, ^ k rojstvu se pripravlja tovarniško glasilo itd. To pa seveda niso načrti, zapisani v veter, kaj takega v „Krki" tudi ne dovolili. Za „kulturo iz ljudi za ljudi", za pravo množično kulturo, poveličano in zapisano v kongresnih resolucijah (sindikatov. SZDL, ZK), so se v novomeški tovarni zdravil zavzeli s srcem — in z generalnim direktorjem mr. ph. Borisom Andrijaničem na čelu. I. ZORAN Kako se spreminjajo časi! Pred tridesetimi leti bi vas poprečno razgledan učitelj napodil z bebcem, če bi ga vprašali, aU verjame, da bodo (nekoč) magnetofonske kasete vbi-jale znanje otrokom v glave - danes pa, vsaj v mestu že vs^ prvošolček ve, da se bodo v višjih razredih učili tujega jezika z magnetofonom. Magnetofon je v sodobni šoli nepogrešljiv učni pripomoček: za tuje jezike, za pouk materinščine - kdo ve, za kaj fc. In samo eden od vrste tistih pripomočkov, brez katerih osnovnošolsko pouk, denimo, ne bi mogel iz podedovane okostenelosti. Nova učila se šolam nenehno ponujajo. Na trg jih pošiljajo domači in tuji proizvajalci. A ni vse dostopno šolskim blagajnam in ne vse dobro, zlasti ne čisto za vse, kar pride. Šolniki si prizadevajo, da bi jim prišlo v roke res najboljše, naj-uporabnejse in preizkušeno učilo. Zavod za šolstvo SRS je določil štiri šole v Sloveniji, ki naj bi se razvile v didaktična središča za večje območje. Ena takih šol je osnovna šola na-Grmu v Novem mestu. Bo didaktični center za večji del Dolenjske; Belo krajino in Spodnje Posavje. Poleg novih učil bodo na njej preizkušali tudi /love oblike dela z učenci.'Dosedanje oblike, koje učitelj govoril izza katedra, učenci pa so sledili njegovi razlagi v klopeh in hkrati marljivo prepisovali, kar je napisal na tablo, ne morejo dati uspeha, ki ga zahteva sodoben šolski koncept. GOLOiBOiVA IN BORČIČ V KOČEVJU Življenje v predmetih V Likovnem salonu v Kočevju bosta še do 4. januarja razstavljali svoja dela akademska slikaija Zdenka Golob in Bogdan Borčič. Obiskovalca razstave najprej preseneti dejstvo, da umetnika na skoraj vseh razstavljenih delih obravnavata vsak svoj isti motiv. Površnega gledalca to najprej razočara, nato se spomni na sorodni način oMelave v glasbi, končno pa najde v naslikanih mitvih predmetih toliko življenja, da je prijetno presenečen in očaran. Umetnica Zdenka Golob na različne načine obdeluje alem, železni Brežičani, ti pa znajo... Pred dnevom JLA, 22. decembrom, je v Brežicah gostoval Invalidski partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Predsednik zbora Vlado Žorž je povedal, da so j)o vojni obredli precejšen del nase dežele, vendar takšnega sprejema, kot so ga bili deležni v Brežicah, ne pomni. Omenil je, da so številni gledalci s takšnim navdušenjem sprejeli 'pevce — invalide, da se to skoraj ne da opissati. Hvaležni poslušalci so vstajali s sedežev in ploskali z izrednim navdušenjem. Vse kaže, da znajo Brežičani ceniti lepo in doživeto izvajano pesem, ki jo pričarajo naši invalidi — partizani. Učenec, tako trdijo napredni šolniki, mora biti pri pouku ves čas ustvarjalen. Sodelovati mora z du^ in telesom pri sprejemanju novih učnih snovi od ure do ure. Navaditi ga je treba, da si bo vse Čimprej in čim laže zapomnil. To pa se da doseči prav z novimi prijemi poučevanja in učili. Na Grmu so že določili učitelje, ki bodo preizkušali nova učila. Sprva bodo temeljito proučevali samo to. Na seminarjih bodo prenesli spoznanja na učitelje iz celotnega dolenjskega območja. Ce se bo izkazalo, da je neko učilo uporabno za kar največ je število šol - mestnih in podeželskih, bolj in manj razvitih - se bodo seveda odločili za splošno uporabo. Republiška izobraževalna skupnost je dala grmskemu didaktičnemu središču 10.000 din za razvoj. Bolj ga je podprla novomeška izobraževalna skupnost, ki je letos odobrila 400.00() din za nabavo novih učiL Kajpak, novomeško didaktično središče ne bo za vse, ker si bo raziskovalne naloge delilo z drugi^ tremi v Sloveniji. Kaj bo poleg učil še preizkušalo, se bodo dogovorili- Grmska šola je pravšna za novosti na področju šolskega pouka. Za to ima vse: kabinete, učila in kader. Nemara zato so jo določili tudi za hospitacijsko šolo - to pa so na našem območju še osnovne šole v Krškem, Brežicah in Črnomlju. L ZORAN kovani zaključek orientalskih kupol, ki pa hkrati gotovo simbolizira tudi moč, moškost. Tem alemom — posameznim ali v skupinah po dva ali tri — vdahne slikarka življenje in iz njih žare prave človeške lastnosti in usode. Bogdan Borčič pa je v obliki prikazal nastanek slike, izpričal svoj pogled na današnji svet, poln računarstva, razuma, tehnike, načrtov. Vendar pa se tudi skozi vsa njegova dela prepleta neki simbol, in sicer školjka, ki je simbol narave, življenja, ženske. Oba umetnika, sicer zakonca, govorita v svojih delih tako prepričljivo, da ju lahko vsak razume, če se 16- nekoliko poglobi vanju, v ljudi in vase. .. i Oba sta tudi dolgo delala v Novem mestu, kjer pa nikoli nismo imeli preveč srečne roke, da bi znali občutljive umetniške „duše" za,-držati, jim nuditi pogoje za ustvarjanje. J. PRIMC Prelomnica v soboto, 8. januarja, bo v Novem mestu naposled občni zbor DPD Svoboda Dušan Jereb. Društvo bodo popolnoma preosnovali In vključili vanj številne nove skupin^ ki zdaj v mestu in njegovi bližn^ okolici delujejo same zase in dokaj nenačrtno. Za preosnovo se je zlasti zavzela kulturna skupnost, ki hoče nekoč znanemu in zelo delavnemu društvu spet pomagati na trdne noge. Leto 1972 naj bi bilo za prosvetne delavce prelomno: kdor ne bo imel diplome za predmet, ki ga poučuje, se bo moral ali posloviti od šole ali pa bo smel v razred samo še kot honorarni sodelavec. Nova uredba ne bo prizanašala zlasti mlajšim. Konec možnosti, da bi poslej učitelj z nedokončano izobrazbo še lahko poučeval, so napovedali že pred leti. Pet let časa so dali vsem, da si pridobe diplome na višjih in visokih šolalt Ta čas pa se zdaj izteka. Ni mdo učiteljev, ki so si ustrezno (glede na predmet) izobrazbo pridobili z rednim ali izrednim študijem. Izreden študij prosvetnih delavcev je bil že kar nekakšen „šlager sezone*^. Niso pa mogli vsi na pot k ustrezni izobrazbi: vsakdanjo delo in pomanjkanje učiteljev jim tega nista dovoljevala. Podatki kažejo, da je na Dolenjskem ta čas tričetrt matematikov brez kvalifikacije in polovica sla.vistov brez dokončanega študip na ustrezni višji oziroma visoki šoli. Nekateri drugi predmeti niso veliko bolje zasedeni. Kaj bo prihodnje leto, ali bodo morali vsi z nedokončano izobrazbo pripraviti kovčke? Ce bi se to zgodilo, bi bilo to za dolenjsko šolstvo polom. Zahteve bo treba vsaj nekoliko omiliti in se sprijazniti z dejanskim stanjem. __________________________\.Z.^ 3 Živeli smo takisto, da je šel čas dalje. Gospod Erazem (bog ve, kje je vzel to ime) je hodil iz svoje fabrike v vas, kjer je vsak kmalu vedel, kaj ga vabi in miče tu gori. V cerkev je hodil in se vselej vstopal nasproti Holekovi klopi, kjer je sedela Nežika in molila. In ni ga zmaknil očesa od nje, da se je delalo pohujšanje in da je dekle koprnelo in si le malokdaj upalo povzdigniti trepalnico in plašno pogledati proti njemu. Doma pa je bila jeza. Ali kaj so hoteli? Imeli so samo- njo in bogati so bili. Kaj se če, mladost je norost. Bilo je na binkoštni ponedeljek. Pri Rekaiju tam na vasi so imeli godce in mi gorjanci smo plesali in tolkli s petami ob tla. Pri peči sem sedel in bil poklican sedaj k tej, sedaj k oni mizi, da sem ga izpraznil kaj malega. Dve mizi jih je bilo in pri eni je bil tudi stari Holek in hčer je imel pri sebi. Bilo je še drugih očetov in bili so veseli in dobre vo^e. Godci pa so piskali. Kar se odpro vrata in v hišo se usuje vse črno rudarjev in se p9sedejo krog tre^e mize. Za njimi pa je prišel gospod Erazem, vam rečem, kmečko oblečen, s štibalami, potegnjenimi čez kolena, in z rdečo ruto okoli vratu. Kar senca se je naredila, koje stopU k mizi, tako je bil velik. Z glavo se je skoraj dotikal stropa, tako je bil visok. In sedel je tja med rudarje in poklical vina, da se-je cedilo po mizi. Potem pa je vstal, vam pravim, zal človek je bil, in vrgel je šmarni tolarček v gosli, da so se godcem zasvetili obrazi in da so pričeli pihati in piskati, kar je sapa držala. Oni pa je stal sredi hiše in gledal po dekletih in šel z očesom od ene - do druge, dokler ni stopil k Nežiki. JLIrno je vstala. Objel jo je okoli pasu in sukala sta se, daje bilo veselje. Segala mu je komaj do brade, in ko jo je takisto gosposko k sebi držal, se je videlo, kako je položila glavico na njegove prsi. Govoril ji je ves čas med plesom in ona se je smejala. Bila je rdeča kot pirh, lagc so seji vili krog čela, nekoliko zmedeni, in krog vratu je imela rumeno ruto iz surove svile. Prav kakor roža je bila. In ko sta nehala, jo je peljal k svoji mizi, ji dal piti in sedla je tja k njemu. Holek pa je vstal, od jeze je pobledel, stopil je med rudarje, se tresel in dejal: „Nežika, tu ne boš sedela!“ Ali kaj mislite, da ga je slušala? Gospod Erazem pa je rekel: „Zakaj pa ne?“ ,,Nežika, pravim, pojdi k moji mizi!“ „Bom že. Počakajte!“ In šel je proč in sedel na svoje mesto in podprl si s pestmi obraz in besede ni več govoril. Drugo jutro pa je šlo kakor ogenj čez vas in jezike so brusili, da je bila groza. Več kot pol ure je sedela zraven njega in potlej sta še plesala in spet je padel šmarni tolarček v gosli. Šele potem je šla k očetu in ni ji dejal žalega. Plačal je in odšel z dekletom. Jaz pa sem sedel med fante, a ti so jezno sedeli pri svoji mizi. Kaj so hoteli? Bil je drobiž, mladoleten, slaboten, takšno, ko ravno začne malo frčati, šibko in boječe. Stiskali so pod mizo pesti in pri sebi kleli te rudarje in počasi pili vino, ker imeli so tuui denarjev, pa bolj malo. Ce ne bi bil plačeval Gabričev Tone, ne bi teklo vino; a le-ta nas je napajal nekaj časa in bil na čudne načine vesel. Prekmalu je plačal in odšel. Za njim so se vzdignili tudi rudarji in peli so, ko so šli čez vas. Tu pa so jim fantički grozili z rokami in žugali z jeziki. Dmgo jutro sem moral prav zgodaj v dolino. Nekaj soržice sem bil dal v mlin; za binkošti, sem dejal. Pa mije bil prepozno zmlel. Berač mora biti povsod zadnji. Po to moko sem šel torej tisto jutro v dolino. Tam doli pod brvjo v Lx)čilnici je ležalo nekaj črnega. Jejmene! Bilje človek! Mrtev človek! Voda gaje bila zanesla h kraju in tam je ležal v sipi, napol na suhem. Z mlinarjem sva ga potegnila na prod. Bil je Gabričev Tone. Bog se nas usmili, bog! In jaz vam povem, da je skočil sam v vodo, čeravno so za njim v grob škropili in kadili. Pa je le res, paje le res! Hitel sem navzgor v vas. Ravno pred Rekarjem je bil oče Gabrič (zdaj je že tudi pokopan); na vse jutro seje bil vina napil. Bil pa je tistih ljudi, da je vina nalit bil siten. Ni pustil drugih pri miru in le bodel in dregal jih je. Tisto jutro so ga bili pri Rekarjevih posadili iz hiše in zaprli vrata. Sredi vasi se je opotekal in kričal: „Tudi Rekar mi zapira, kaj? Kaj pravite? “ je dejal. „Jaz o Rekaiju nic hudega ne vem, samo, daje malovredno, nič prida človeče.“ Rad bi še nekaj vpil, pa stopil sem k njemu in mu povedal: „Vaš Tončt leži na produ pri Ločilnici. Mrtev je.“ „Mrtev? ‘‘ in oko se mu je nekako čudno zavilo in pogladil se je z roko čez čelo in zapustile so ga vinske moči in hitel je iz vasi in klical boga in vse svetnike na pomoč ... Zatem je preteklo nekaj mesecev in pozabilo se je marsikaj. Gospod Erazem je bil že poleti odšel v mesto in tudi njega smo pozabili. Jeseni je bilo in delali smo na polju in pletel sem pridno koše, ker časa sem imel. Neko popoldne je prišla Holekova Nežika. Sedel sem za mizo in na drugi kraj meni nasproti je sedla ona. Dekle se mi je zdelo bledo in molčalo je tudi. „Nežika, ali si bolna? “ sem dejal. „Moraš biti bolna!“ Ali nič ni odgovorila. • „Ce utegneš, bi mi nekaj pisal? “ „Oj, utegnem pa!“ Bil sem takrat za pisma v vsej vasi sam in za marsikaterega sem pisal pisma sinovom, ki jUi je bil vzel cesar v vojake. Urno sem pripravil vse. | „No, kaj pa naj piševa? “ sem dejal. ’ „Kaj naj piševa? “ je mislila in nekoliko ji je šla kri v glavo. „Piši mu,“ je pričela tiho, „kako da ga grozno rada imam in kako da zmeraj nanj mislim, ponoči in podnevi, in kako je žalostno, ko ga ni, in pusto, in kako da doma grdo ravnajo z menoj, da mi ni prebiti, in da naj pride, če ne, če ne . . Tebe kličejo soizice, ki pred mano zdaj bežiš, obled‘vati moje lice brez ushiiljenja pustiš. Kastelic Ferdo Godina: Povest o pšeničnem zrnu in vrču vode o r' Branko žužek: Predanost Vsa spoznanja in želje bom pritisnil na prsi in odšel v globino tvoje zavesti. To bo hoja po mahu, žgolenje nevidnih ptic, blesk pajčevine v rosi novega jutra. Spoznala me boš po glasu, ki ne bo zvenel ubito. Po korakih, ki zapuščajo vroče sledi. Vso minulo trpkost bova zagnala v tolmun med gibke sence mulja in rib. In bova. Tako lepo je biti! , (BRANKO ŽUŽEK je pred kratkim izdal pri Mladinski knjigi v Ljubljani svojo tretjo pesniško zbirko „STEKLENA KROGLA“. Pesnikova izpoved je namenjena sedanjemu času in sam pravi: „Ne prihajaj v ognju! Daj nam danes izpobiitev naše velike ljubezni! ). Pred dnevi je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla knjiga zgodb o mladosti, novo delo pisatelja Ferda Godine. Polne so iskrenosti, barvitosti pokrajine - prekmurske ravnice s polji, pa tudi prave pesniške mehkobe in nepridigarskega vzgojnega čara, ki ga lušči bralec iz podob in prispodob v knjigi. Delo, ki nosi naslov KOS RŽENEGA KRUHA, je ilustriral Ive Šubic. Ko je bn Kozlaijev Izidor še bolj majhen, sta z dedkom pasla na Tratah krave. V tistem času so ljudje želi na polju pšenico. Ker so bili dnevi vroči, je dosti pšenice ščrčalo. Ta pšenična zrna so po tleh pobirale pridne mravlje. Nosile sojih v rove pod zemljo, kjer so imele skladišče za hude zimske čase. Izidor in dedek sta mravlje opazovala. Vsaka izmed njih je nosila zrno. Zrno je bilo težje od mravlje. Mravlje so nosile zrna preko travic, grud in slamic. Njihovo delo je bilo težko. Zvrstile so se s svojim tovorom v dolgo vrsto, da bi bile podobne karavani v puščavi. Izidor je opazoval eno izmed mravelj, ki seje mučila s svojim zrnom in ga nosila proti domu. Toda koje do doma prišla, jo je Izidor premotil. Pred njo je postavil damico in mra^ja je zlezla nanjo. Izidor je odnesel na slamici mravljo tja, kjer je uboga sirotica začela. T^o je mravlja spet morala nositi svoje težko breme čez mnoge zapreke. Dedek je opazil, kaj Izidor počne. Ko je mravljo že tre^'ič speljal na slamico in je morala že tre^'ič nositi zrno po isti poti, je rekel: ,4zidor, skoči mi.domov po vodo! Tako sem žejen.“ Izidor je stekel domov in je dedku prinesel vodo. Toda dedek vode ni pil. Zlil jo je po tleh. Izidoiju pa je rekel: ,3koči mi domov po vodo! Tako sem žejen.“ Izidoiju se je dedkovo počele zdelo čudno. Vendar je še enkrat stekel z vrčem domov. A ko je vodo prinesel, je dedek prijel vrč in vodo zlil po tleh. Izidoiju pa je spet rekel: „Steci domov po vodo! Rad J)i si pogasil žejo.“ * Izidorje dedka vprašal: „Kaj to delaš, dedek? Zakaj bi se jaz z vodo mučil po vročem soncu, ti jo pa zlivaš po tleh? “ Dedek mu je odgovoril: „Tudi ti mučiš mravljo, da mora tolikokrat brez koristi napraviti s težkim zrnom dolgo pot. Kar pojdi po vodo!“ Ko je Izidor vodo prinesel, je dedek ni zlil po tleh. A tudi Izidor je mravljo pustil, daje šla z zrnom domov. Anton Repnik, — risba 1970 slikar: »Reveževa min.« Jože Horvat-Jaki: »FANTOM« — kamtug Lojze Krakar: Tovariš komercialni Izmislil sije lepo obrt: trguje s Slovenci! Vsak večer po en vagon jih iz Ljubljane odpelje na tuje in tam proda. V Ljubljano na peron pripelje jim še sindikat in žene, da videz bil bi bolj human. Solze, oj zdaj gremo (moj Francelj, kam brez mene? ) in zbogom domovina. Cez gore, kijih nekoč je v dalji videl pesnik, se vije megla maliganov, vlak pa je kljub temu ves poslovno resen, v njem vlada strogi red, in sicer tak, da najprej pelje se v vagonu spredaj tov. komerci^i (v žepu ima denar državnih dnevnic prvega razreda in v Švici, kar nakral je). Tisto, kar za njim se pelje, je delovno ljudstvo z boljšo bodočnostjo, ki sestoji iz nemških psovk, barak in grenkih čustev, podobnih težkim kamnom. In da bi izvoz bil res popoln, se neposredno za ljudstvom pelje še vagon košar slovenskih žab (te odhajajo za vedno) pod geslom: tudi mater za denar! Slovenci spet gredo kot nekdaj romat, le da namesto škofa v Kelmorajn jih pelje komercialni in da krona poti ni Bog več, arapak firma Klein, in kar opravljali so še nedavno eses gonjači, to opravi zdaj tovariš komercialni ali glavni smehljaje sam, ko žene rajo v raj(h). Tovariš komercialni ve, kaj hoče, saj je za socializem strokovnjak. Ta zanj je vlak, ki vsak dan odropoče na tuje: tam proda se žabji krak, svetnik brez glave in zdravnik brez službe enako dobro, vse pa za procvit prihodnosti in blagostanje družbe v prvem vagonu (beri: za nje rit). (LOJZE KRAKAR, eden izmed najizrazitejših in najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov, je belokranjski rojak, rojen 21.2. 1926 v Semiču. Od aprila 1965 dalje predava slovensko književnost in jezik na univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu ob Maini. - Iz njegove najnovejše samostojne pesniške zbirke „PREDLOGI**, ki je izšla pred dnevi pri Mladinski knjigi v Ljubljani, ponatiskujemo bridko resno pesem „Tovariš komercialni**.) M m Ivan Lacko^: Vas med cvetjem (tuš, 1966) Že lani je pri MLADINSKI KNJIGI v Ljubljani v prevodu Kristine Brenkove in z ilustracijami Ančke Goš-nik-Godčeve izšla čudovita in očarljiva povest pisatelja ' Feliksa Saltna, opis srnjačko-vega življenja, „BAMBI‘*. John Galsworthy je o delu dejal, da je majhna mojstrovina, bistra in pestra in ponekod pretresljiva. Polna je tankočutnega opazovanja in notranje resničnosti, delo pesnika skratka, ki globoko . občuti naravo in ljubi živali. Pisatelj delo posebno priporoča lovcem, knjigo pa bo z navdušenjem prebral vsakdo, ki sta mu rast in oblikovanje mladega človeka zares pri srcu. Poskrbel bo, da pride knjiga zato v roke mlademu svetu. Rodil se je v goščavi, v majhni, skriti gozdni kamrici kakršne se zde na vse strani odprte, pa so vendar povsod zavarovane. Prav i.ialo je bilo v njej prostora; komaj zanj in za njegovo mater. Vstal je, pozibava se na svojih tankih no-žicah, plašno gleda predse z motnimi očmi, ki nič ne vidijo, poveša glavo, močno drgeta in je še čisto omamljen. Feiix Salten: BAIVIBI „Kakšen lep otrok! “ vzklikne sraka. Ko je čula hropeče vzdihe, ki so se trgali med bolečinami iz matere, je priletela. Sedla je na bližnjo vejo. „Kakšen lep otrok! “ spet vzklikne. Ko ji nihče ne odgovori, klepeta dalje: „Čudovito! Precej zna stati in hoditi! Kako zanimivo! Svoj živi dan še nisem videla kaj takega. Sicer sem še mlada, komaj leto dni sem iz gnezda, kar najbrž veste. Toda zdi se mi prečudno. Takle otrok... ta hip je prišel na svet in že lahko stoji na nogah. To je imenitno. Sploh se mi zdi pri srnah vse zelo gosposko. Ali zna tudi že teči...? “ „Da,“ odgovori tiho mati. „Oprostite, prosim, toda pogovarjati se še ne morem. Mno^o dela imam ... in precej sem še utrujena.“ „Nikar naj vas ne motim,“ klepeta sraka. „Tudi jaz nimam prida časa. Toda kaj takega ni mogoče vsak dan videti. Pomislite, kako nerodne in težavne so te stvari pri nas. Ko prilezejo otroci iz jajčec, se ne morejo niti ganiti. Nebogljeni leže v gnezdu in treba jih je negovati, tako negovati, vam pravim, da si niti misliti ne morete. Koliko je dela, preden jih<-napitaš, koliko strahu, da jih obvaruješ. Pomislite, prosim, kako je naporno nabirati pičo otrokom obenOTi pa paziti, da se jim kaj ne zgodi. Ce nisi pri njih, si ne morejo prav nič pomagati. Ali nimam prav? In koliko časa je treba čakati, da se lahko gibljejo, kako dolgo traja, preden jim zraste peije in so sploh čemu podobni.“ „Oprostite,** pravi mati, „nisem vas poslušala." Sraka odleti. „Avša avša- sta,“ si misli, „gosposka je, toda neumna! “ Mati jo komaj opazi. Še naprej skrbno umiva novorojenčka. Umiva ga z jezikom in ga tako hkrati koplje, greje ter ljubkuje. Malček se nekolikanj opoteče. Ko ga mati rahlo liže in gladi po telescu, za spoznanje klecne in obstane. Njegova razmršena rdeča suknjica ima drobne bele pike in na njegovem omotičnem otroškem obrazu je še sled globokega spanja. Naokoli rastejo leske, dren, grmičevje črnega trna in mladi bezeg. Visoki javori, bukve in hrasti so zelena streha nad goščo in iz trde, temno ijave zemlje poganjajo pahljačaste praproti, gomoljasti grahor in kadulja. K tlom se privijajo listi vzcvetelih vijolic in jagod, ki začenjajo pravkar cveteti. Skozi gosto listje sijejo zlati prameni zgodnjega sonca. Ves gozd zveni od mnogoterih glasov, ki ga polnijo z radostnim nemirom. Kobilar ' uka in vriska, golobje neneh- no gruUjo, kosi požvižgavajo, ščinkavci gostole, sinice cvrkutajo. Vmes se prepirljivo ujedajo šoje, smejejo se nagajive srake in se trga kovinski klic vabečih fazanov. Včasih prekriči vse glasove odrezavi vrisk žolne. Nad vrhovi dreves jasno in predimo žvižga sokol in brez prestanka se razlega vranji zbor. Malček ne razume nobene teh pesmi in ne klicev; ne razume, kaj se pogovarjajo. Sploh jih še ne sliši. Prav tako še ne voha nobene od vonjav, ki jih diha gozd. Ko ga mati umiva, greje in poljublja, sliši le rahl o šelestenje po svoji suknjici in razen blizkega materinega telesa ne duha ničesar. Tesno se privije k prijetni, puhteči bližini, lačno išče in najde izvirek življenja. Ko pije, ga mati ljubkuje. „Bambi,“ šepeta. Medtem dviga glavo, striže z ušesi in srka vase veter. Potem pomiijena in srečna spet poljublja svojega otroka. „Bambi,“ ponavlja, „moj mali Bambi“. T|udi športno leto je naokrog. Letos je v naši pokrajini zaznaven velik napredek telesne kulture, ki se zrcali na vseh področjih vključevanja mladine in drugih občanov v telesno vzgojne organizacije. Napredovali smo pri gradnji športnih objektov; urejena je vrsta asfaltnih rokometnih igrišč, tri telovadnice (Novo mesto, Bršlin in Krško), nekaj manjših športnih parkov itd. Manjši napredek je zaslediti pri vzgoji vaditeljev, teh še precej manjka. Tudi s finančnimi sredstvi niso takšne težave, kot so bile še pred leti; financiranje je v večini urejeno in športniki dobivajo vedno več denarja. Naj- večji napredek so nedvomno naredila šolska športna društva, ki se razvijajo v močne kolektive organiziranih športnikov. Vse kaže, da se že poznajo rezultati načrtnega dela v SŠD, vzeto v širšem smislu. Na račun boljših delovnih pogojev zlasti v nekaterih športnih zvrsteh dosegajo športniki iz naše pokrajine vidnejše rezultate v republiškem in zveznem merjenju moči. Letos smo spet dobili več naslovov državnih prvakov. Imamo tri državne prvake: Ivan Molan in Evald Babič vadita v speedwayu in Dara Kistić v padalstvu. Razen tega smo imeli dva tekmovalca v državni re- prezentanci (Maja Dokl in Franc Čargo). Naši tekmovalci so večkrat oblekli dres republiške reprezentance. Moramo se povrniti še k enemu izmed naj večjih uspehov naše pokrajinske reprezentance. Športniki Dolenjske so odlično tekmovali na Zletu bratstva in enotnosti v Sisku. Večina pokalov in odličij je postala last naših športnikov, ki so bili na tej veliki športni manifestaciji dejansko brez tekmecev. Ce bo rasel napredek s takšnimi koraki kot letos, potem bomo Dolenjci kmalu med športno najbolj razgibanimi pokrajinami. v : ^ vi ljubljeni Ivan Molan, ki se poslavlja ^ tega športa. Zamenjal ga bo mladi Babič, ki je letos meteorsko za blestel. Nedvomno bomo o tem mladeniču, ki služi zdaj kadrovski rok, še veliko slišali, zlasti če bo še tako ubogljiv učenec svojega izkušenega očeta Franca. Na to, da bomo v enem letu imeU kar dva državna na slova, pa bo treba veijetno še precej let čakati. Gledalci bodo Odsotnega Molana precej pogrešali, vendar je njegova zadnja beseda odločilna. rate je v Krškem, v glavnem po zaslugi prizadevnega treneija Staneta Iskre. V zadnjem času veliko delajo tudi v Novem mestu in Brežicah, pa je zato pričakovati uspehe čez kakšno leto Sevniški rokometaši so s svojo prodorno igro navdušili številne privržence rokometa v Sevnici. Najboljši sevniški mož Jože Šilc v napadu. ATLETIKA: Vidno napredujemo! Atletika ima vedno več privržencev. Poleg Novega miesta, kjer je lepo razvita, se ponovno dratnita dve atletski središči, ki sta včasih v tem športu veliko pomenili: Kočevje in Črnomelj bosta spet zavzela svoji stari mesti in vzgajala prvovrstne atlete. Najlepši napredek so naredili v Novem mestu, kjer so se letos spet povzpeli za stopničko više. Moška in ženska ekipa sodita med najboljše v republiki, čeprav tega, kar zadeva množičnost, ne bi mogli trditi. Imamo tudi nekaj odličnih atletov. Med najboljšimi v naši republiki so: Maijan Špilar, Milan Šimunič, Vojko Dragaš, Tabana Gazvoda, Vesna Saje in Vojko Baumgartner. KOŠARKA: Doslej največji uspeh Novomeškim košarkašem so se uresničile dolgoletne sanje - uvrstili so se v republiško ligo. S tem so dosegli veijetno višek, saj kaj več res ne bi smeli pričakovati. Žal pa je poleg Novega mesta, Metlike m Kočevja drugje precej majhno zanimanje za to lepo igro, ki osvaja množice. Med najboljše košarkaije štejemo Žarka in Slavka Kovačeviča in Jožeta Splichala. NOGOMET: Barka se potaplja V nogometu tudi letos nismo naredili nobenega napredka, prej bi lahko trdili, da celo iz leta v leto nazadujemo. Res je, da igra kar šest naših ekip v conskih ligah, vendar ni to nikakršen uspeh, čeprav bi bile tam tudi na vodilnih mestih. V nogometu bi potrebovali več načrtnosti, denaija, igralcev in vaditeljev! S takšnim delom je ves trud že vna- prej obsojen na neuspeh. Nogomet ne gre več naprej na amaterski osnovi, za kaj drugega pa nismo sposobni. Posebnih imen v nogometu nimamo, morda bo bolje, ko odrastejo mladi, ki obetajo nekaj več, opozorimo naj zlasti na mladince. Elana in Bele krajine. GIMNASTIKA: Mladi veliko obetajo Težko se bodo ponovili časi Leona Štuklja in njegovih tovarišev, vendar sedanji mladi rod na Dolenjskem veliko obeta. Zanimanje je izredno, ob dobrih pogojih bi se naši telovadci morda lahko ptebili celo med najboljše. Medtem kb v Brežicah v glavnem skrbijo za telovadce, je Novo mesto središče ženske telovadbe. Letos sta tudi dve dolenjski telovadki oblekli republiški in državni dres: Anita Gajič je nastopila v republiški mladinski reprezentanci, Maja Dokl pa v državni mladinski reprezentanci v dvoboju Jugoslavija: Madžarska. ROKOMET: Napredek velik kot gora v primerjavi z nogometom lahko trdimo za rokomet, da je izredno napredoval. Pri tem ne mislimo toliko na kakovost, kije v vzponu, kot na množičnost. Rokomet igrajo pri vsaki šoli, poleg tega je igra vedno boljša. Organizirana je vrsta šolskih lig, ki bodo čez leta dajale dober kader. V kakovostnem pogledu so najbolj napredovali Sevničani, ki so letos komaj prišli v ligo, pa že igrajo pomembno vlogo. Enako lahko trdimo za Brežičane in Ribničane, ki so v samem vrhu. Zlasti Brežicam cvetijo rožice, saj moška in ženska ekipa čakata, da sežeta celo po republiškem naslovu. Največkrat zasledimo naslednja imena: Jože Šilc, Tomislav Svažič, Polde Rovan, Slavko Bosina, Rudi Iskra, Franc Po- nikvar, Nikola Radič, Jožt Mikulin, Vladka Bužančič, Stanka Molan, Vlasta Mišič in druge. PLAVANJE: Naprej ne gre več V plavanju so Krčani v težkih pogojih dosegli več, kot bi lahko kdo pričakoval. Brez zimskega bazena je danes tako kot z ribo na suhem. Ni rečeno, da Krčani ne napredujejo, vendar gre njihov napredek dosti počasneje kot drugje, kjer vadijo vse leto. Stebri krškega plavanja Franc Čargo, Igor Turk, Nevenka Jenkole, Tea Preskar, Škafar itd. žal ne morejo naprej. Atletika je na Dolenjskem zavzela precejšen obseg, največ prireditev je bilo v Novem mestu. ?'• ,'i v /i- Dara Krstić je na Dolenjsko prinesla edini ženski državni naslov. ODBOJKA: Zaznati je rahel vzpon Odbojka ni več tisto, kar je bila pred leti. Moška odbojka je na Dolenjskem v zastoju, nekaj napredka pa je opaziti pri odbojkaricah. Največji napredek so naredile vsekakor mlade Novomeščanke, ki se prebijajo v vrh republiške odbojke. Pri fantih je stanje dosti bolj kritično: imamo sicer dve ekipi v republiški ligi, vendar je njuna uvrstitev po prvem polčasu komaj zavidljiva. Pri moških ekipah manjka naraščaja. Najbolj znana odbojkarska imena so: Zdenka Rajer, Marjeta Pučko, Marina Fila, Franja Virant, Lojze Babnik in Marjan Breščak. NAMIZNI TENIS: Brez pogojev ni nič! Namiznoteniški igralci Novega mesta igrajo v repi^liški ligi, vendar zaradi slabih delanih pogojev ne morejo pokazati tistega, kar bi lati-ko. Trenutno so ekipa, ki bo spet prišla v nižje tekmovanje. Nekaj časa so precej obetala tudi dekleta iz Kočevja, zdaj pa je ćudi tam nastopilo mrtvilo. Na podeželju raste nov rod igralcev, vendar ne bodo mogli napredovati, ker nimajo za to pogojev. Med ^alci moramo omeniti Nado Rački in Marjana Somraka. ^ SPEEDWAY: Kralj je mrtev, živio kralj! v tej športni zvrsti smo dosegli največ. Oba državna naslova sta v rokah Krčanov. Žal pa je svoj bleščeči uspeh nenadoma pretrgal pri- PADALSTVO: Bodo sledili Dari? ^Tre^i naslov državnega' prvaka nam je prinesla Dara Krstić, ki je v Titogradu brez večjih težav osvojila naslov državne prvakinje. Simpatična mladenka si želi, da bi v Novem mestu dobila svoje naslednice, vćn^ar je večji odziv samo pri fantih, ki se navdušujejo za ta lepi, vendar precej zahtevni šport. JADRALSTVO: Jože med najboljšimi Verjetno Dolenjci še nismo imeli tako dobrega jadralca, kot smo ga dobili z Novomeščanom Jožetom Uhanom, ki se danes uvršča med naše najbolj nadarjene jadralce. Jože se je postavil tudi na mednarodriih tekm^, kjer je bil naš najboljši tekmovalec. Zanimanje za ta šport narašča, vendar je prav tu treba čakati dalj časa, preden se pokažejo uspehi. AVTOMOBILIZEM: Največkrat Milavec Pred leti smo bili v avtomobilskem športu neznani. Gorjanska dirka je za razvoj tega športa v naši pokrajini naredila precej. Hkrati z rojstvom že ustaljene dirke smo dobili tudi nekaj tekmovalcev, ki so se hitro prebili v republiški vrh. V mislih imamo Janeza Milavca, Draga Badovipca, Toneta Novaka in druge. V terA letu je dobilo AMD Novo mesto svojo tekmovalno ekipo, ki se lepo uveljavlja na večjih in zahtevnejših tekmah. ŠAH: , Rudi Osterman in drugi v zadnjem letu smo poleg treh velikih šahovskih središč - Kočevja, Mokronoga in Novega mesta - do-biU veliko ljubiteljev šaha še v Metliki, Črnomlju in v zasavskih občinah. Tudi v šahu napredujemo, največ pa obetajo mladi v Kočevju, kjer je skrb za šah izredno velika. V merjenju moči se Dolenjci kar lahko kosajo z drugimi šahisti. Med najboljšimi so Rudi Ostermar^ Igor Penko, Stefan Cimer, Tone Šporar, Tone Škerlj, Ivica Milič, Ančka Istenič in drugi. V ligaških tekmovanjih imajo Dolenjci vedno pomembno mesto. KARATE: Šport, ki navduiuje Za karate je med mladino pri nas vedno večje zanimanje. Najboljši k-a- TENIS: V glavnem samo Novo mesto Tenis v glavnem igrajo samo v Novem mestu. Kvaliteta tega športa je v dolenjski metropoli dobra, čeprav naši igralci v republiškem merilu ne pomenijo nič. Med najboljše igralce štejemo Pavla Uhla, Jožeta Splichala, Sama Medica in Jožeta Turka. SMUČANJE:* V^no več^"^5CTn!^<;^^ Dolenjska se’zžidma A^ odpiletenimi vratci Proga je bila precej težka, zato je bila za marsikaterega smučarja tudi usodna. Ob koncu tekmovanja so organizatorji ugotovili, da je precej tekmovalcev že med tekmovanjem odstopilo, veliko pa jih je bilo diskvalificiranih. Ob plasma so bili tudi nekateri naši znani smu-čaiji. Vsem se je poznalo, da so še premalo na snegu in da je šele začetek smučarske sezone. In kaj naj napišemo o tekmovanju? Spet so zablestela znana imena. Najbolj smo se seveda razveselili drznih voženj mladih smučarjev Marjana Sonca, Aleša Wach-teija, Robija Perica, Vikija Turka, Lučke Serini in Tatjane Šebenik. O teh imenih smo že veliko slišali, če bodo pa še tako napredovali, bomo kmalu Dolenjci tudi v tem športu dobili svojo besedo. Prav je, da smučarski delavci na Dolenjskem skrbno NOlVOMESeANT SPET ZAPUŠČAJO LIGOi Ne morejo biti čarodeji! Novomeška namiznoteniška ekipa je zasedla zadnje mesto in se poslavlja od tekmovanja Tekmovanje v I. republiški namiznoteniški ligi je končano. Novomeščani so se spet znašh v drugi ligi, kamor po svoji igri tudi sodqo. Z Dolenjci ^ usoda kar poigrava, saj so ob zrianih dejstvih, da delajo v najslabših možnih pogojih, bili že kar dvakrat med najboljšimi namiznoteniškimi ekipami v riaši republiki Novomeščani nimajo svojih prostorov, stare odslužene mize, ki so jih imeli na voljo, so jim zgorele, nimajo kvalitetnih igralcev; morda je svetla izjema samo Marjan Somr^, ki na vs^e čase zablesti Ce vano za vse to, potem se res ne smemo čuditi da so ^et zunaj ringa. V vsem tekmovanju se jim sreča ni nikoli nasmejala. Vsdi štirinajst dvobojev so izgubili, čeprav vedno ni šlo na balin. Večkrat so bili pred zmago, vendar sam Somrak ni mogel premagati petih nasprotnikov, ko pa vendar igra samo s tremi Vsi drugi igralci: Ivo Kapš, Miro Berger, Pavle Uhl in Žabkar niso v tem dokaj za- htevnem tekmovanju mogh pokazati kaj več. Tudi zadnje srečanje z ekipo Sobote so izgubili gladko s 5:0. Rezultati: Žabkar : Fridrih 0:2, Uhl : Gumilar 0:2, Berger : Bjedov 0:2, Uhl : Fridrih 1:2, Žabkar : Bjedov 1:2. KONČNA LESTVICA Neustavljivi Ivica Milič! v predzadnjem kolu republiške šahovske lige so Novomeščani gostovali v Kranju in brez večjih težav porazili ekipo Borca s 6:2. Za dobro igro lahko pohvalimo večino igralcev novomeške ekipe, posebno pa še Ivico Miliča, ki v zadnjem času niza same zmage inje neustavljiv. BOREC - NOVO MESTO 2:6 (Matjašič - Penko 0:1, Djordjevič - Šporar 0:1, Vojačič - Istenič 1:0, Podgornik - Milič 0:1, Jovič -Sitar remi, Gavril^ - Udir 0:1, Pirčeva - Isteničeva remi in Štagar -Poredoš 0:1. Presenečenje v Domžalah! Novomeški šahisti, ki tekmujejo v 1. republiški šahovski ligi, so pripravili prijetno presenečenje v Domžalah, kjer so v srečanju z domačini dosegli neodločen rezultat 4:4. Z malo več sreče bi Novomeščani Domžalčanom pripravili še bolj mrzel tuš, saj bi mladinec Ko-melj lahko tudi zmagal. Rezultati: Z. Kržišnik - Penko remi, Slak - Šporar 0:1, Vavpetič Istenič 1:0, Karner -- Milič 1:0 Lorbek -- Sitar 0:1, Zupančič Udir 0:1, Katja Dedič - Anica Istenič 1:0 iii Bavčar - Komclj remi. Olimpija Maribor Ljubljana Ilirija Sobota Triglav Kranj Novo mesto 14 14 14 10 14 10 14 10 14 5 14 4 14 3 0 70:18 28 4 60:30 20 4 60:32 20 4 56:36 20 9 37:56 10 10 30:59 8 1134:51 6 14 0 1417:60 O Poleg NovomešČanov je iz lige izpadla tudi ekipa Kranja, ki je zasedla predzadnje mesto. V. R. Pionirke druge v Ljubljani v organizaciji Partizana Tabor je bilo v nedeljo v Ljubljani gimnastično tekmovanje za I. Malejev memorial kot spomin na našega telovadca Toneta Maleja, ki seje 1930 ubUna tekmovanju v Luksemburgu. Nastopile so tričlanske pionirske ekipe, med njimi tudi zastopstvo novomeškega Partizana. Mlade Novo-meščanke so se spet izkazale, saj so osvojile v ekipni konkurenci drugo mesto. Najboljša pionirka na tekmovanju pa je bila Maja Dokl, ki je zbrala izredno visoko število točk. Ce ne bi imela No-vomeščanka Tanja Furlan precej smole, bi mlada novomeška ekipa prav gotovo bila prva. Rezultati: - pioni]:ke: 1. Maja Dokl (N. m.) 38,60; 8. J. Dokl (N. m.) 34,20; 17. Tanja Furlan (N. m.) 30,25 itd. Ekipno — pionirke: 1. Partizan - Spodnja Šiška 72,90; 2. Partizan - Novo mesto 72,80; 3. Partizan - Ze-lana jama 71,40 itd. R. V. it. i ^rem^ajo napredek nadarjenih smučarjev, jim nudgo možnosti za trening in tekmovanja. Naložba je upravičena! Rezultati tekmovanja - cici-banke: 1. Gole (SD Trebnje) 2:10,4; cicibani: 1. R. Perk; (Rog) 52,8; 2. Serini (Gozdar) 1:03,4; 3. A. Straj-nar (SD Trebnje) 1:06,2; mlajše pionirke: 1. Šebenik (Rog) 1:19,0; 2. Gole (Trebnje) 2:06,4; mlajši pionirji: 1. Wachter 1:07,0; 2. G. Pucelj 1:22,0; 3. Rode (Gozdar) 1:39,4; starejši pionirji: 1. V. Turk 54,3; 2. J. Turk 1:06,2; 3. Suln (vsi Rog) 1:07,4; starejše pionirke: 1. Serini (Gozdar) 1:21,4; mlajši pionirji: 1. Sonc (Rog) 51,0; 2. Fabjan (Parti-' zan Črnomelj) 2:21,4j članice: 1. Kramarič (Rog) 1:39,2; člani 1. Henčič 52,4; 2. Kušer 53,8; 3. Verbič (vsi Rog) 59,6; 4. Bukovec (Trebnje) 1:01,2; 5. Smodej (Rog) 1:03,0; itd. Prvouvrščeni tekmovalci so prejeli lične kolajne, drugo in tretje-uvrščeni pa diplome. DOKL BREŽICE - Smučarski klub Brežice je kupil prenosno smučarsko vlečnico, ki na uro prepelje dvesto smučarjev, njena dolžina pa je 150 metrov. Znani smučarski tereni pod Šentvidom bodo tako še bolj zaživeli. Umestno bi bilo razmišljati tudi o postavitvi vlečnice pri Pečicah, kjer je tudi v teh dneh snega za ugodrK) smuko dovolj. (V. P.) NOVO MESTO - V počastitev dneva JLA je bil v Novem mestu šahovski dvoboj na 8 deskah med rezervnim in aktivnim starešinskim kadrom. Srečanje seje končalo 4:4. Rezultati: Mrkšić - Božović 0:1, Dimitrijević - Poljanšek 1:0, Mi-kelin - Milič 0:1, Spasov - Ivanovič 1:0, Heblih - Zoran 0:1, Manojevič - Mršić 0:1, Vukelič - Bon 1:0, Kazakovič - Skandali 1:0. (L Z.) KRMELJ - Na smučarskih skokih v Mislinji je starejši pionir Mihev iz Sevnke, ki nastopa za smučarsko SD Cmo, dosegel lep uspeh: na 30-metrski skakalnki je s skokom 21,5 in 21 m zasedel odlično drugo mesto. ffl. D.) BREŽICE - Občin^a zveza za telesno kulturo v Brežicah organizira v telovadnKi osnovne šole re-kieacg^o vadbo za žendce, primerno za dekleta in žene do 50 let. Vodila jo bo prof. Marga Veble. Re-kreacga za žene bo vsak četrtek zvečer. (V. P.) Pomagajte tudi vi! Na posebni strani našega tednika smo objavili športni pregled za 1. 1971. in na^dno ariketo, s katero boste izbirali najboljšega športnika in športnico Dolenjske. Veseli bomo tudi vašega prispevka, zato izrežite anketni list in ga pošljite na naše športno uredništvo. Da vam osvežimo spomin, smo objavili na 14. strani skoraj vse naše najboljše športnike, tako da vam ne bo težko izbirati. Hvala za sodelovanje! NOVO MESTO - Na posebni svečanosti republike zveze slepih so 'podelili značko ,,Srebrni čeveljček** naslednjim članom zveze slepih: Nežki Furlan-Zupanc, Rezki Hro-vat-Dolinar, Anici Grlica, Tatjani Sajevec, Mari Skoda, Ivanu GrUci, Gu-stiju Skrabcu in Franciju Smoliču. Značke jim je podelil tajnik republiške zVeze Partizan Danilo Kovačič. (L Z.) ^ BREŽICE - Telovadnica osnovne šole je v teh zimdcih mesecih vsak dan zasedena. Poleg šolarjev jo ob večernih urah uporabiyajo za trening tudi rokometaši in rokometašice ter taborniki. Ob sredah pa se v njej zbirajo tudi odbojkarji. Da bi odbojka v Brežicah še bolj zaživela, bo uredništvo radia Brežice te dni razpisalo tekmovanje v zimski odbojkarski ligi Zmagovalcu bo uredništvo radia podelilo pokal. (V. P.) BREŽICE - Na odprtem zimskem prvenstvu SRS v Ljubljani bodo letos nastopile samo rokometašice brežiškega Partizana. Člani bodo imeli vadbo doma, odhajali pa bodo igrat trening tekme v Zagreb, Karlovac in Slavonski Brod, kjer se bodo srečevali z močnejšimi nasprotniki (V. P.) NOVO MESTO - V drugem in tretjem kolu dolenjske zimdce kegljaške hge so bili doseženi naslednji rezultati: Krka 5023, Celulozar 4624, Brežice 4753, Iskra 4765, Krško 4750 (kegljišče v Mirni peči); Celulozar 5042, Krško 4725, Krka 4893, Brežice 4753, Iskra 4775 (kegljišče v Krškem). V vodstvu je ekroaKrke s 14 točkami. (J. M.) SEVNICA - Odbor za športno rekreacgo pri Steklarni Hrastnik je v počastitev dneva JLA priredil tradicionalni šaliovski hitropotezni turnir. Turnirja se je udeležilo 13 ekip, med njimi tudi ekipa sevniške Kopitarne. Sevničani so zasedli šesto mestp; dosegli so sedem zmag, dva remga in doživeli tri poraze. Nabrali so 26,5 točke. Za Kopitarno so igrali Boris Mejak, Franc Derstven-šek, Janko Blas in Franc Pfeifer. (E R.) Vse kaže, da bo nadaljevanje odbojkarskega prvenstva v republiški ligi spomladi spet presenetilo naše .odbojkarje. Republiška Odbojkarska zveza--prireja zimske turnir^ zato, da se ekipe tudi čez zimo uigravajo, vendar to verjetno ne velja za Novome ščane in Trebanjce, ki se niso udeležili prvega turnirja moških ekip na Ravnah. Ravno naši dve ekipi, ki sta na repu lestvico v jesenskem delu prvenstva, bi potrebovali več tekem v mrtvi sezoni Prepričani smo, da Doleryci nc bodpi zamudili tudi drugega in tretjega turnirja, ker bi to že •pomenilo,' da so vrgii_ puško v koruzo. Zvedeli smo, da naše ženske ekipe ne bodo zamudile nobenega turnirja, „kajti vaja dela mojstra.** Zahvala Ob koncu p^^^lovtie^a leta se zahvaljujemo vsem tistim deiovniitil organizacijam v 9 občinah naše pokrajine in tudi drugcul po SlovMijt, ki so v letu (^javljate v našem tedniku svojo komercialno rekla- | mo, razll<^6 ra^se, obvesfHa, reportaže in druga svojcipbvesfita Javnosti. Enaka hvala gre vsem kolektivom, ki so se odločali za objavo razlik' nih čestftk ob o|>činskih, državnih In drugih praznikih. Nkrena drt^^^ kolektivom, druitvom, oflgovornlm« j^re^jla.vnikpm v občinskih skupščinah rfn zlasti l^i^Hšfm v občinskih konferencah SZDL, ki so se prav tako trudili, da je do> mače pokrajinsko glasilo SZDL ^edno izhajalo. Kljub i^evllnlm podražitvam, vi^čji režiji i^^sepredvidemnv novim izdatkom se nam |e š skupno pomočjo tet' so> Udarnim sodelovanjem spet posirečilo, da smo imeli v pokrajini rodno tedensko štroko otweščanJe občanov. *t>b k^cu leta imamo še vedno razveseljivo veliko naMado, nas iist pa prihaja že v vsako drugo gospodtnjstvo v 9 občinah.' Vse delovne kolektive v pokrajini, vodstva očinskih konferenc SZDL ter občinskih skupščin prosimo, da ohranijo tako naklonjenost ter pomoč tedniku tudi v novem, 1972. letu! Spričo začasno nespremenjenih naročnin, zlasti pa zavoljo že ugotovljenih znatno višjih poslovnih stroškov, bo taka pomoč v prihodnjem letu še b^ potrebna. Uredništvo in uprava Dolenjskega lista želita vsem svojim naročnikom, bralcem, sodelavcem ter prt|ateljem domačega časnika doma in na tujem zdravo, mimo in zadovoljstva polno novo leto 1972! DOLENJSKI LIST Na Dolenjsko 7 plaket JLA v imenu komandanta ljubljanske armade generalpolkovnika Staneta Potočaija je narodni heroj Ivan Tavčar 22. decembra v domu armade v Ljubljani ob 30-letnici vstaje in ustanovitve JLA razdelil 10 srednjih in 108 malih plaket JLA. Za uspešno sodelovanje z JLA in uresničevanje Velike možnosti za zaposlitev V nedelo, 26. decembra, se je zbralo v prostorih Restavracije v Ribnici večje število delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Tako kot laiiije posvetovanje organiziral obč. SS ob pomoči konference SZDL nalog splošnega ljudskega odpora so priznanja dobili tudi nekateri odbori in posamezniki z našega območja: Srednjo plaketo JLA sta dobili družbenopolitični skupnosti Črnomelj in Metlika. Male plakete JLA so dobili: krajevna skupnost Vinica, odbor za SLO pri krajevni skupnosti Gradac in Sodražica ter osnovna šola Draga-tuš, podpolkovnik v pokoju Ivan Slapnik in urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik. Praktično nagrado komande ljubljanske armade za večletno načrtno poročanje o delu ter življenju enot JLA v naši pokrajini je dobil Slavko Dokl, novinar Dolenjskega lista. ■ Dolenje vasi pod Antona Petja. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov obč. SS, občinske skupščine in obč. konference ZK je sledila živahna razprava. Nekateri delavci so izrazili pripravlje-. nost, da se zaposle doma, s^bi pa jih, ali bodo doma dobili ustr^no zaposlitev za poklic, ki šo, si ga pridobili v tujini. Predstavniki dejavnih organizacij so zbranim delavcem pojasnili velike možnosti za zaposlitev v domačem kraju, kakor tudi možnosti za priučevanje na delu. Razprav^ali so tudi o drugih vprašanjih s področja dela in življenja naših ljudi v tujini. Pojasnjeval je direktor KZZ delavcev Novo mesto Ludvik Kebe. Ljudi je tudi zanimalo, kdaj bo urejeno v^$aiye carine za stroje za domačo riibo, o pravicah socialnega zavarovanja itd. Našim bralcem že iz lanskega posveta znani javni „tribun“ Leopold Lovšin iz Sušja, kije prvi sodeloval v razpravi, prav tako pa tudi ost<|li delavci, so se odločno izjavili, da se nočejo imenovati zdomci, češ da ta beseda ne ustreza in hočejo biti delavci na tujem, če ni boljšega izraza zanje. K. O. Pokopa I \ ste škorcev .., ,Zadjye.4ni smo prebral;, da so v ^nisu napovedali Šcorcem neizprosen boj, ker grozyo uničiti letošryi .rekordni pridelek oliv. Posebne enote in. kme^e so začeli veliko akcijo, ki mora prinesti na milijone škorče-Vih glav... Vojna s škorci bo stala blizu 100.000 dinaijev. Vse kaže, da bomo spomladi pri nas imeli manj škorcev, saj tudi naši lete Čez moije na prezimitev,. počitnice, in kot k'j.že, tudi v smrt. Časnik „La Presse“ piše, da so jih samo v enem dnevu obglavili 7 milijonov. V zmoti tudi hrast Vsega smo že vajeni v našem, uredništvu, toda kmet Janez Umek z Velik^a Cerovca nas je v pone-de^ek vseeno pošteno presenetil; ko je prinesel zeleno hrastovo vejico. Odlomil jo je na kakih pet metrov visokem drevesu, ki raste na prisojnem, suhem zemljišču pod vago. Razen tega drevesa sta se enako ,,zmotila" še dva hrasta in pognala zeleno listje tik pred novim letom. um KP PAVLIHE KAKO SE TO LAHKO ZSODI PAVLIHA Tl ODPRE OCI Pijan mladoletnik povozil zakonca »Sposodil« sl je očetov avto, se napiT, skušal pobegniti miličnikom in podrl zakonca, ki sta šla ob cesti po peš poti Mladoletni V. H. iz Kočevja je 24. decembra vzel očetu iz garaže avto, se napil in nato podrl na križišču Cankarjeve in Tomšičeve ceste v Kočevju Ivana Kamenarja in njegovo ženo Marijo. Oba so hudo poškodovana prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 17-letni fant, ki seveda nima vozniškega dovoljenja, si je „izposodil" očetov fiat 850 in se s prijate^ema Mpeljal v Staro cerkev. Na povratku je slučajno za njim peljal miličniški avto. Miličniki so ugotovili, da avto pred njimi sumljivo vijuga, zato so ga na Tomšičevi cesti prehiteli in ga začeli ustavljati. Mladoletnik pa je pntisnil na plin, zapeljal v križišče in proti Cank^evi cesti, vendar je avto zaneslo izven ceste na pot za pešce, kjer je podrl oba zakonca. I/ana Kamenaija je avto odbil, Marijo Kamenar pa je dobil podse in jo rinil pred kolesi še skoraj 100 m daleč. Na srečo je bila cesta poledenela, sicer bi avto zapeljal čez njo in jo še huje poškodoval. Prednji del avta so morali dvigniti, da so laliko poškodovanko rešili. Oba zakonca so zaradi resnih poškodb prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na avtu jo po nestrokovni oceni le za okoli 400 din škode. J. P. Z haHA V vsakem primeru — zamera Ko so v petek v Sevnici sprejeli priporočilo, naj bi delovne organizacije prispevale za povečanje vrtca in pokopališča ter za nakup cisterne, in ko je bil razlielilnik že pripravljen, se pošali odbornik Rado Umek: „Kaj pa obrtniki (ki so tudi „konkurenti za britof“), ti nam bi gotovo zelo zamerili, če jih ne bi bilo zraven. “ Rečeno, storjeno, skupščinski zbor je odločil, naj bi obrtniki prispevali po 20 tisočakov na zaposlenega. Kolikor jih poznamo, pa bodo vseeno zamerili, ne skupščini ampak -Umeku. Sklepčnost kar po avtomobilih Predsednik občinske sku^h ščine v Črnomlju inž. Martin Janžekovićč ugotavlja sklepčnost članov občinske konference Zveze komunistov kar po osebnih avtomobilih, ki stojijo' pred občino. Verjetno pa še nismo prišli tako daleč, da bi se enakega postopka ugotavljanja navzočnosti posluževali tudi pri odbornikih občinske skupščine. Ko je inž. Janžekovič to ugotovil, so na seji občinske konference Zveze komunistov v Cmom^u ravno govorili o socialnih razločkih v naši družbi Kj’e so brki? Ludvika Metelka je letos v Brežicah zamenjal mlajši dedek Mraz. Ko mu je tajnica Zveze prijateljev mladine Albina Tomin pripravljala obleko, je zadnji hip opazila, da ni brkov. Mrzlično jih je iskala med garderobo sivega dedka in že nameravala telefonirati Metelku, ko jo jc funkcionarka DPM spomnila, da ima tovariš Me-, telko svoje brke. občan vprašuje c? f A V/' ■ ^ ' /medved odgovori ,Ali si bil na božični večer. pri polnočnici? “ ,JVe, bil sem v sodraškem kinu, kjer so vrteli glasbo z božično pesmijo „Sveta noč, blažena noč‘\" Pridi, pridi dedek Mraz Več tednov se že pridno pripravljamo na prihod dedka Mraza. Eni se učimo i^ice, drugi recitacije, ostali pa prihajamo k pevskim vajam. Pripravili bomo dedku Mrazu in ostalim pester kulturni program. Pred dnevi so nas obiskali naši stari znanci in prijatelji: predstavniki komunalnega podjetja VODOVOD iz Novega mesta in borci I. SAB iz Ljubljane ter nam dali primerna gmotna sredstva za novoletno obdaritev vseh otrok. Tudi podjetje 2IT0 iz Ljubljane nam je poklonilo več praktičnih daril. Vsem se pionirji prav lepo zahvaljujemo in jim želimo veliko uspehov v NOVEM LETU. Letošnji dedek Mraz je posebno mikaven, poleg*sladkarij bo dal slehernemu otroku (tudi predšolskim) lepo knjigo. Za bope počutje in večjo prazničnost smo šolo okrasili z jelkami. Na novoletno veselje z dedkom Mrazom vabimo vse otroke v četrtek, 30. decembra, ob 10. uri, ravno tako mamice, očke in druge občane. VSEM, PRAV VSEM UUDEM ŽELIMO . VESELO NOVO LETO! PIONIRJI osN. Sole Prevole Ga je zadela kap? 23. decembra ob 22.30 so iz Dolenjskih Toplic poročili, da leži fred gostilno Lovec mrtev moški, reiskovalni sodnik, ki je s komisijo takoj odšel v Toplice, je ugotovil, da je mrtev obležal na cesti Janko Rakovec, 55 let, iz Ljubljane. Za Rakovca pravijo, da je bil srčni bolnik in je bil v zdravilišču Dolenjske Toplice. Preiskovalni sodnik je naročil obdukcijo. SPUCA^ »PRAZNOVANJE DNEVA JLA“ — Na praznik naše JLA so v Cerkljah podelili številna odlikovanja vojakom, oficirjem in civilistom, ki .delajo v JLA: podpolkovnik letalstva Roman Zupan podeljuje priznanje poročniku Janezu Kmetiču. (Nagrada 100 dinaijev). (Foto: M. Jaranović). ljudje;, njihovi vtisi in mneinja gias seže v deveto Radij*ski in televizijski napovedovalec Novomeščan Slavko Kastelic se zadnje čase vedno bolj uveljavlja na televizijskem zaslonu — Dolenjec bi želel, da bi Novo mesto dobilo radijsko postajo Dolenjci imamo v veliki ljubljanski hiši, ki s svojim glasom in sliko seže po vsej naši domovini in preko meja, tudi svojega človeka. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja radijski in televizijski napovedovalec Novomeščan Slavko Kastelic, ki ga vedno pogosteje videvamo tudi na televizijskem zaslonu. Vrata te hiše so na stežaj odprta vsem, ki želijo opravljati ta poklic, vendar jih zelo malo uspe. Med njimi je bil tudi Slavko Kastelic. Med 200 kandidati sta bila izbrana on in njegov kolega Zvone Modrej. - Prosim, če se nam predstavite. „Rodil sem se v Beli cerkvi, srednjo šolo sem obiskoval v Novem mestu, nato pa sem šel študirat v Ljubljano. Največ sem se izpopolnjeval v angleščini in italijanščini. Več kot leto dni sem bil v Londonu in drugje po svetu. Rad potujem in vsako potovanje izkoristim za ogled lepih dežel in za izpopolnjevanje v jeziku." - Kako, da ste se odločili za poklic napovedovalca? ,JCo sem se vrnil pred letom iz An^ije, sem slišal za avdicijo na ljubljanskem radiu. Res, da sem se že večkrat poskušal sprijazniti z mikrofonom, vendar nisem nikoli razmišljal, da bi pos^l napovedo-. valeč. Po prvih poskusih pred radijskimi mikrofoni sem to delo vzljubil in ga z veseljem opravljam." - Katere so sončne in senčne strani napovedovalskega poklica? „Za nekatere so senčne strani lahko tudi sončne; odvisno je pač od Novomeška korenina, tovariš Jože Pipan z Broda, se ne da kar tako! Ob uvajanju vedno novih tipov avtomobilov na trgu se je pred kratkim še sam „moderniziral** in sv svoje priročno vozilce tudi r^istri-ral. Pravi, da ima sedaj manj sitnosti s parkiranjem na Glavnem trgu. (Foto: M. Vesel) posameznika. Mene, na primer, razdrobljenost dela ne moti - celo ugaja mi prosti čas ob različnih urah dneva. Pti samem delu pa se posebno dobro počutim, kadar imam občutek, da je novica, ki jo preberem, resnično zanimiva in aktualna.** - Kje raje delate: na radiu ali na televiziji? „Raje delam na radiu, to pa zato, ker se bolje počutim v radijskem studiu sam z mikrofonom, kot pa pred kamero, reflektoiji, kamer-mani, asistenti in drugimi. Kamera prav gotovo prinaša dodatn^ skrbi.** - Zadnje čase se večlaat pojavljate na televizijskem zaslonu.' Kako uteme^ujete to napredovanje? „Tega pravzaprav ne morem imenovati napredovanje - prijavil sem se na avdicijo, bil sjgm sprejet. Po treh, štirih vajah so me postavili pred kamero in od takrat naprej gre „v živo**, kot temu pravimo. Osebno mi delo nia TV,~k^b težavnosti medija, pomeni zanimivo podatno delo.** „Kakšne lastnosti mora imeti dober napovedovalec? „Najmanj takšne, kot jih zahteva razpis za napovedovalce: zdrav glas,« ne preveliki narečnih posebnosti, smisel za logično branje, vsaj pasivno znanje več tujih jezikov in seveda precejšnjo splošno izobrazbd.** - Ali je ta poklic za mlade privlačen? „Prav gotovo je privlačen, ker je dinamičen in zanimiv. Posebno pa še sedaj, ko se tudi naša radijska postaja v svojem drugem programu skuša čimbolj približati okusu mladih, ne samo z izborom glasbe, ampak tudi po načinu vodenja oddaj.“ - Ali vam je kdaj težko, ko ste ^red televizijskimi kamerami? „Seveda mi je! Se posebno na začetku mi je bilo, saj nisem pričakoval, da me lahko med branjem preseneti kakšna tehnična napaka. V takšnih trenutkih te reši rutina, to pa si moraš šele pridobiti. Razumljivo, da z vsako oddajo postajaš zanesljivejši in vedno manj stvari te moti.** - Morda imate tudi vi kakšno' vprašanje? „Rad bi zvedel, kakšne so mož- Sliva odganja v petek je v naše uredništvo prinesel Janez Ajdič iz Cemš št. 1 pri Mirni peči vejico slive, ki kljub decembru in koledarski zimi — pridno odganja. Janez Ajdič, ki doma kmetuje, pravi: „Sonce že 14 dni tako pritiska, kot da bi bila pomlad, kot bi bUi v aprilu .. .** Nič čudnega torej, da se je tudi sliva pred hišo zmotila! Filmska ekipa Foto-kino kluba osnovne šole Kočevje je pod vodstvom Franca Brusa pričela snemati film o rudaijih v rudniku ijave-ga premoga v Kočevju. Na sliki: 18. decembra je filmska ekipa snemala rudaija, ki merita količino metana v jašku. (Foto: D. Tošaj) «» ITDsti, da bi Novo mesto dobilo svojo radijsko postajo.** Na to vprašanje je odgovoril predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu tovariš Franci Beg takole: „V Novem mestu bi potrebov^ radijsko postajo, vendar zaenkrat še ni nič narejenega. Prepričan sem, da bo v sklopu bodočega DIC (Dolenjski informativni center) tudi to vprašanje rešeno.** slaVKO DOKL ... Za novo leto želim vse najboljše vsem, posebej pa še: ... Štefanu Galiču, direktorju Gorjancev iz Straže, da bi se potniki manj pritoževali nad slabo vožnjo kot doslej... ... Belokranjskim direktorjem - da bi vsi imeli bele mercedese, da bi se pokrajina upravičeno imenovala — Bela krajina ... . .. Ivu Novšaku, direktorju Dolenjske banke in hranilnice, da bi doživel tudi revalvacijo dinarja - po letošnjih dveh padcih ... ... Karlu Vehovarju, direktorju sevniške Jutranjke, da bi še kdaj delil trinajste plače -čeprav brez sporov zaradi minulega dela... ... Janezu Gačniku, direktorju metliške kmetijske zadruge, da bi vino povsod tako dobro uspevalo, da mu ne bi bilo treba na proslave nositi metliške črnine v avtomobilskem prtljažniku... .... Jožetu Unetiču, direktorju novomeške Novotehne, da bi tudi prodal kako zastavo 101 -da ne bi imel le tiste v izložbi Avtodelov... ... Janezu Roškerju, direktorju krške tovarne Djuro Salaj, da bi ne zmanjkalo več lesa -in da bi tudi kaj izvažali... „VELIKAN, KI BO ZAMENJAL STOTERO ROK“ — V tovarno papirja v Kricem so 24, decembra pripeljali velik čistilni boben, ti jim je prizadel precej preglavic. Iz Maribora do Krškega je prevoz trajal kar dva dni in je šel celo preko Varaždina; izogibali pa so se podvozov, ozkih cest itd. Zdaj hitijo, da bi novi stroj montirali še p?i«d novim snegom. Ko ga bodo postavili bo zamenjal stotero rok. Na sliki: razkladanje segmentov, ki'tehtajo 70 ton. Nagrada tedna — 150 din. (Foto: Tone Zalokar). {■HfuMISiji KRPANOV KOTIČEK Pred novim letom Ravno včeraj sem se mudil v Mišjem dolu, pa me je ustavilo nekaj mož: „Čakaj no, Martin, nekaj bi te radi vprašali! “ „I, kar dajte, ako ste se namenili,*^ jim odgovorim. Tako so začeli: „ Veš, bojimo se, da ne bo dedka Mraza. Tudi ti si star, pa vendar še močan, da se klatiš naokoli Ravno pravšen si, da ga zamenjaš. Saj ne bo hudega, le brado ti damo, pa je. Koša si že vajen, pa še prazen bo povrhu, ko nimamo noter kaj dati, a deca te bo vseeno vesela. “ „Bosa je ta! Kdo je že videl kaj takega? Smejalo bi se mi staro in mlado, ako bi se tako našemil Menimo se raje o drugih rečeh. “ „Ako ne kaniš nositi koša, boš prav gotovo kje pel “ me obsodijo. „Kako pel? Ne imejte me za bebca!se nahudim. „Kaj ne veš, da zdaj krčme na vseh koncih in krajih iščejo pevce in še od drugod jih vabijo? Pulijo se zanje, akoravno je treba vsakemu za eno noč odšteti cel koš novcev: Toliko jih priden delavec zasluži v celem letu. Za male novce jih ni mogoče dobiti “ „Menda vendar ne! Ako je tako, bom pa še jaz poskusil Tudi meh sem že nekajkrat raztegnil Menda ne bo težko, saj Slovenci zmerom radi pojo od ljubezni in pijače. Vedite, novcev nimam ravno preveč. Anti že veste, kaj so rekali stari ljudje? Poskusiti ni greh. Bomo videli, če zmorem ali ne. Ako res toliko zaslužim v eni noči, kakor pravite, potlej mi ne bo treba kar naprej vse leto popotovati Še kobilica bi se, hvala bogu, lahko odpočila. “ Eden od njih me postrani in ostro pogleda in zmaje z glavo: „Ne vem, če bo kaj s tvojim petjem Vidim, da te nekaj tišči “ „Bister si, da veš," mu pravim. „Vidiš, ob novem letu, ko se vsi vesele, da so za eno leto starejši, mislim na koščeno roko, ki me tiplje za ramena in me priganja, da se bo treba posloviti s tega sveta. Vendar to še ni vse. Veste, da je na široki slovenski zemlji v navadi, da imajo v izbah svoje smreke ali jelke ob božiču ali novem letu? Vendar ta šega ni koristna Ljudje si ne dajo pokoja in se kot divja jaga zapodijo v gozd, dokler ne povenijo najbolj zarodnega lesa. Ako ni pravšen, ga odvržejo, da segnije na mestu, in si izbero drugega Tako so že izpridili vse gozdove okoli potov in cest. Pa kaj šele bo? “ „Martin, potolaži se, saj človek ni za vek! Te ure, ki jih živimo, pa bi se kislo držali? Izpij ga polič in nazdravi vsem, ki jih poznaš ali pa ne!“ Izpili smo in voščili MARTIN KRPAN iSf '' ' v ,s' to tedna: velika in dobro! edeljek se je v našem uredništvu zbral kar velik kup foto-so jih poslali naši sodelavci. Razen redkih izjem so bili vsi aktualni in dobri. Za nas je bil kar trd oreh, ko smo se bdločati, komu gre nabada za fotografijo tedna. Posebna je odločila, da je najboljši posnetek Toneta Zalokarja iz , ki nam je poslal fotografijo „Velikan, ki bo zamenjal stotero dobil bo 150 dinaijev. Dobre fotografije smo prejeh še iz Cerkelj (M. Jaranović — „Praznovanje dneva JLA**, nagrada 100 din; Kočevja F. Brus - „Ptičje krmilnice**, in D. Tošaj - „Rudarja**; Novega mesta (Slavica Kovačič - „Elementi in množice**); Sevnice (Franc Pavkovič - „Cipek in Capek**), Prejeli smo tudi fotografije od Uroša Kastelca iz Novega mesta, Zvonka Derende z Blance in Antona Jakliča, našega zdomca, ki dela v Koblenzu. Teh nismo mogli upoštevati, ker niso primerne za tisk. Več o naših zahtevah za izdelavo dobre foto^afije bomo Zvonku Derendi in Antonu Jakliču-napisali v posebnih pismih. . Vse sodelavce prosimo, da si natančneje ogledajo razpis, ki ga vsak teden objavimo istočasno z objavo rezultatov našega natečaja. Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna**, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredniš^hi pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. me (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji teden. S sliko pošljite tudi primeren (kratek) podpis, obvezno pa podatke: kdaj je bila posneta, kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki. Za vsako objavljeno sliko dobi avtor 50 din honorarja, za foto-^afije tedna pa so rezervirane nagrade od 100 do 200 dinaijev. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! Posnetke pošljite do 4. januarja 1972, zadnji rok je 12. ura. Vsem našim sodelavcem želimo srečno novo leto. UREDNIŠTVO DOL. LISTA m 15. Paradižnika sta od začudenja odpirala usta, farmar pa je hitel razlagati: ,JMis>i še vsega vklela, draga moja! Pri nas se živo zavedamo, kako pomembno je razpoloženje na delovnem mestu. Zato ne mine dan, da ne bi razveselili naših putk bodisi z nastopom slavnega pevca, bodisi s privlačno televizijsko oddajo; ali pa recimo z modno revgo ... Nastopajo golovratke, grahaste, ijave, sive ... „Seveda," je nadaljeval direktor," so tudi delovni rezultati temu primerni! Naše pute nosijo jajca v prahu ali pa že kar jajčne testenine: makarone, špagete, polžke, rezance ...“ Farmar je pokazal na tekoči trak, ki je tekel pod kuijimi zadnjicami „Kaj takega!** je vila roke Klara. ,4^otemtakem imate pa pri vas tudi krave, ki dajejo mleko v prahu!“ „Kako da ne!“ je zgrabil farmar. ,4zvolite semkaj, v obrat številka dve!“ Zares! V obratu številka dve so stale lepo v vrsti trebušaste mlekarice. Prizor za bogove! Pred gobci tekoči trak, tekoči trak pod zadnjicami... Predsednik Tito ; na pr- :-i.TV^ 30-letn!ce ustanovitve JLA in Vstaje jugoslov-nskih narodov 22, decembra M r ‘eu hr - podoficirji, oficirji in generali JLA. a! jim je ob slavni obletnici in dejal:, smenio držati i -k r“ora: c na stališčih socta-!-r; ; ■ v r. s; u! in se nepopustljivo. - ^^ ti ;. : or v*;crn rtasprolnikon ^ Predsc^S; ftpubiike je ob tej .. i - ■*” uci-irš!, dfi hnnmo i ■ -• '.‘CjosiriV-;--* •.! pjcire ■’ nara . • : jvJv f~' X • 1 i n s - ebvan^ jasnjevanju, vendaric po. in hote ali nehote hodijo i ' c v . ^ ^ . rednim sovražnikom. Zato jt danes razrecin* sovražnik v naši državi dokaj* številen.« ZADNJEGA DO 17. URE Trgovsko podjetje DOLENJKA sporoča, da bodo za novoletne praznike poslovale prodajalne takole: # v petek, 31. decembra, bodo VSE prodajalne odprte neprekinjeno do 17. ure; # v soboto in nedeljo bodo vse prodajalne zaprte; # v ponedeljek, 3. januarja, bosta v Novem mestu od 7. do 11. ure odprti prodajalni: SAMOPOSTREŽBA PRI MOSTU in MARKET V BRSLINU, v ostalih krajih pa od 7. do 10. ure: SAMOPOSTREŽBA m DELIKATESA-BIFE v Črnomlju, MARKET v Semiču, MARKET v Straži in PREHRANA v Mokronogu. Prebivalcem Dolenjske čestitamo za novo leto 1972! POTA li\ Slilf Dežurni poročajo UKRADEN MOPED - Pred Novolesovim blokom na Ragovski ulici v Novem mestu je 20. decembra zvečer neznanec ukradel moped Milana Ziberta iz Ragovega. Škode je za 600 dinarjev. OPIT CIGAN - Semiški miličniki so 22. decembra zvečer pridržali do iztreznitve Milana Hudorovca iz ci* ganskega naseda v Coklovci pri Semiču. Hudorovac se je v Semiču opil in razgrajal. NAJDEN MOPED - Pri Pionirjevih barakah v Bršlinu so 23. decembra našli poškodovan moped zelene barve, ki je nosil številko CE 70-478. Stalna služba UJV je hitro ugotovila, da je lastnik Jože Lapuh iz Crnca pri Brežicah, ki je tatvino prijavil 14. decembra letos. OPEKO KRADEJO - Novomeškim miličnikom so 24. decembra prijavili, da so neznanci s strehe kozolca kmetijske zadruge na Grabnu ukradli 2.000 strešnOi opek. Za tatovi poizvedujejo. ‘ JE KRADEL TRI DNI? - Od 21. do 24. decembra je neznanec iz nedograjene hiše Marjana Graha ob Poti k Težki vodi ukradel 200 kosov opeke in ga oškodoval za 600 dinarjev. RAZBIJAL KOZARCE - Črnomaljci miličniki so 24. decembra popoldne pridržali do iztreznitve Mirka Šajnoviča iz Lokev. Šajnovič se je opil in razgr^al v bifeju na železniški postaji v Črnomlju, razbijal kozarce m nadlegoval goste. KJE BODO PILI? - Med 23. in 25. decembrom je neznanec vlomil v zidanico Alojza Pavčka iz Dol. Straže. V zidanici v Stranski vasi so vdrli skozi vrata v klet in odnesli 50 litrov vina. KJE JE LOVSKA PUSKA? -Med 21. in 24. decembrom je neznanec ukradel Srečku Grabnarju iz Mirne vasi pri Trebelnem lovsko puško peteli^o, vredno 650 dinarjev. GORELO ZARADI OLJNE PECI - 24. decembra okrog 14.30 je začelo goreti v stanovanju Martine Likar v Žužemberku. Ogenj je nastal zaradi nestrokovno montirane oljne peči. Olje je steklo na parket, ki je začel goreti, ožgano je tudi pohištvo. DO IZTREZNITVE - 25. decembra so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Rasta Murna in Jožeta Simčiča iz Novega mesta. Oba sta se opila, potem pa razgrajala v ekspresni restavraciji Metropola na Novem trgu. Prijavljena sta tudi sodniku za prekrške. Utonila je 37-letna Marija Lovše, ki sojo 18. decembra našli v vodnjaku v Zbur rah, je utonila. Tako je ugotovila obdukcija, ki na utopljenki ni našla nobenih znakov nasilja. PO' SKRUNITVI BREZ PRIMERE: Kdo je pokopališki zlikovec? Jože Primožič, šef kriminalistične - službe: »Vrsta poizvedb v različnih smereh, skrunitelj grobov pa še ni za zapahi!« Skrunitelj grobov na šmilielskem pokopališču, zlikovec brez primere v analih slovenskih uprav javne varnosti — še ni za zapahi. Kljub govoricam po Novem mestu, ki si popohioma nasprotujejo; eni pravijo: „Jih že imajo!"', drugi vedo: „Za njimi ni sledi!'\ so novomešci kriminalisti doslej opravfli veliko dela, še vedno pa prosijo: „Vse, kar bi kdorkoli vedel o skrunitelju ali karkoli drugega, kar bi omogočilo, da bi storilca hitreje prijeli, naj takoj sporoči na UJV! “ Uglednež Tole ni ugledno pisanje, ker bo brez imen, čeprav gre za uglednega moža, skoraj za predstavnika ljudstva, njegovega izvoljenca. Ampak še olimpijski bogovi so imeli svoje majhne grehe, zakaj jih ne bi mogli imeti ljudje, čeprav so predstavniki ljudstva? Zgodilo se je tako, da je ugledni mož s svojim avtomobilom in pod vplivom alkohola za- Eeljal tako nerodno, da je do-azal znani fizikalni zakon, da na istem mestu ne moreta stati dve stvari hkrati. Tako je trčil v drug avto. Miličniku, ki je po uradni dolžnosti prišel na kraj nesreče, je hitro d^ vedeti, daje ugleden mož. Tako se je na papirju znašlo približno ,tako pisanje; „Ugledni mož je bil zaradi trčenja živčen; stopfl je v bližnjo gostilno in po trčenju ^il dva konjaka. Analiza krvi je potem pokazala, da ima v sebi ugledni mož 1,5 promila alkohola. Toda ker dasta dva konjaka vrednost enega promila, je imel ob nesreči ugledni mož pol promila alkohola v sebi - torej ni vozil vinjen .. .“ Navadni smrtnik, ki ni bil ničesar kriv, se zdaj poti, da dokazuje, da za trčenje mora nekdo odgovarjati in zato tudi povrniti njegovo škodo. Uglednega moža to ne briga. Zakaj ne poveste imen, boste vprašali Kako naj uglednemu možu dokažem, da je bil pijan, če je uradno zapisano, da ni bil, vam pravim. Njegovo tožbo bi hitro izgubil. Morda pa bo zaradi teh vrstic uglednega moža vseeno zapekla vest in navadni smrtnik bo imel več veselja, da bo še naprej trkal na vrata, ko bo iskal denar, ki ga je zaradi karambola po nqjotrebnem zapravil . . . J. SPLICHAL Skrunitelja grobov še iščejo Sef kriminalistične službe novomeške uprave javne varnosti Jože Primožič pravi: „Dejanje na &nihel-skem pokopališču ima tak obseg, da mu v slovenski kriminalistični praksi doslej ni primere. Poznamo sicer posamezne skrunitve grobov ali ^ome-nikov, a ne v tako velikem obsegu." Ker so prizadeti najrazličnejši grobovi, je ded toliko t^e odkriti. Skrunitelj ni izbiral grobov niti po politični pripadnosti niti po premoženjskem stanju. Težko je poiskati motiv njegovega dejanja. Ne gre zavreč i tudi ugotovitve, da sta tedaj v zaklenjeni mrtvašnici ležali . dve trupli. Jože Primožič trdi: „V dosedanjih poizvedbah smo opravili vrsto preverjanj v različnih smereh. Zlasti smo obrnili našo pozornost v tri smeri; da je skrunitelj duševno ne popolnoma prištevna oseba, da je objestnež ali pa da je storilec razmetaval spomenike iz političnih motivov. Veliko dela je že opravljenega, povezali smo se tudi z drugimi slovenskimi upravami. Nekaj vodil že imamo in prav v te smeri še posebno skrbno raziskujemo. Po položaju na pokopališču gre sklepati, daje bil na delu en sam skrunilec, čeprav ne gre zametavati možnosti, da je imel pomočnike." J. S. ENI MALICALI, NEKDO KRADEL V ponedeljek dopoMne je neznan tat ukradel na Pionirjevem gradbišču garni hotela na Otočcu tri garniture novih ključev. Medtem ko so bili delavci pri malici, je neznanec vlomil v lesen zaboj zraven kompresorja, 1qer so bili spravljeni različni ključi Zmanjkalo je ža 2600 dinarjev orodja, storilca pa še niso našli. Kajpak za njim pozvedujejo. NOVOMEšKOi OKROŽNO' SOiDIŠĆE: Za goljufijo — 9 mesecev Franc Petrič obsojen zaradi prisvajanja Novomeško okrožno sodišče je 23. decembra pod predsedstvom sodnika Janez Pirnata obsodilo Franca Petriča, kije bil v letih 1967 in 1968 komercialni in tehnični vodja krškega Splošnega obrtnega podjetja, na 8 mesecev zapoja, ob upoštevanju prejšnje kazni treh mesecev pa na enotno kazen 9 mesecev zapora. Petrič je bil obtožen, da si je prisvojil v podjetju 11.050 dinarjev; najprej 10 tisočakov, ki jih je dobil v prostorih podjetja od Antona in Cilke Mlakarja na račun gradnje,stanovanjske hiše. Izdal je potrdilo z žigom, znesek pa je obdržal. Na enak način si je oktobra 1967 in GRO'ZLJIVE ŠTEVILKE marca 1968, kot ga je bremenila obtožba, prisvojil še 300 in 750 dinarjev od Ivana Konde, ki jih je ta dal na račun obnove lokala. Ker so ugotovili, da Petrič ni imel pravice sprejemati denarja za podjetje, torej teh zneskov ni sprejel kot uradna oseba, je sodišče zavzelo stališče, da jc storil kaznivo dejanje goljufije. Obtoženčev zagovor je bil neprepričljiv, v postopku je povedal kar tri različne verzije, na glavni obravnavi pa je trdil, da je šlo za posojilo, ki so mu ga dali posamezni plačniki, potrdilo z žigom podrtja pa cla je izdajal le zaradi trdnejšega zagotovila, da bo denar vrnil Njegov zagovor so kajpak ovrgli. Ceste: vsak teden en mrtvec V enajstih mesecih 51 mrtvih na dolenjskih cestah in 662 poškodovanih v 1413 prometnih nesrečah — Ostrejše kaznovanje! Moderna smrt vozi za volanom avtomobila, to uradne statistike vedno znova potrjujejo. Na naših cestah umre vsak teden en človek! Do konca nb\«mbra je v novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini ter na cesti Ljubljana--Za-greb med Bičem in Bregano umrlo 51 ljudi v prometnih nesrečah ali za SOSEDA Onega dne sta se sprla I' il'ač-nikov Blaže in njegov sosed Bez-gavec. To ni bil njun prvi prepir; bil pa je eden od hujših. Mendu je Blažetova kokoš za.šla na Bez-gavčevo njivo in nekajkrat čavs-nila po nežnih poganjkih mladega fižola, pa je bil ogenj v strehi. „Ti mrha!“ je ijovel Bezgavec čez plot. „Že spet mi tvoje usrane kokoši delajo škodo. Ti prekleti pritepenec! Ce ne znaš paziti na žival, jo imej pa v kur-niku zaprto .. In bentil je še in še, kljub temu da mu je bil Blaže pripravljen povrniti vso škodo. „Cuj, Bezgavčev,“ je naposled prekipelo tudi v Blažetu. „Ce mi koj ne zapreš svojega smrdljivega gobca, te počim, da ti bodo zobje v četveroredu v rit marširali ...“ Psovala sta drug drugega^, du je^ odmevalo po vsej soseski, v du.ši pa kovala maščevanje . . , , Ob prvem deževju je Bcigavicc sedel v izbi in zamišljeno strmel skozi okno. Tuhtal je, kako bi jo Blažetu čim bolje zagodel. Imela sta namreč pravdo na sodišču, ko sta drug driigep tožila zaradi razžalitve. Pa se je Bezgavcii za hip zazdelo, da sfiši zunaj nekakšno čudno škropotanje, dotlej še nikdar slišano.. Pogledal jc skozi zamazano šipo in videl, da na Blažetovi hiši pu.šča žleb in da deževnica curkoma lije po njegovih, Bezgavčevih rožah. Preblisniić ga je in zmagoslaven nasmeh mu je prešinil lice. Kmalu zatem je !’’ifačnikov dobil sodno pismo in zvedel, da ga Bezgavec toži. Sodišče naj bi ugotovilo, da Fitačnik nima prav nikakršne pravice odvajati deževnice s svoje strehe na Bezgav-čevo zemljišče. Seveda pa bi moral F'ifačnik Bezgavcu povrniti tudi vse stroške. Blažeta je pisanje pogrelo, da še nikoli tako. Ne bodi len je stopil k svojemu odvetniku in zahteval, naj tudi on zoper Be-zgavca vloži tožbo, kakršnokoli. In sta se domenila, da bi bilo tožiti zato, ker je Bezgavec pri obračanju z gumivozom z levim kolesom zapeljal na Fifačnikovo pot, do česar pa seveda nima pravice. In tako se je čez dober čas na sodišču nabralo nekaj tožba in oba, Blaže in Bezgavec, sta bila tožnik^ in toženca hkrati. Hodila sta na obravnave, predlagala priče, zahtevala in pojasnjevala, trdila in dokazovala. Sovraštvo v njima pa je raslo in prišlo je celo tako daleč, da niti pljunila nista več drug na drugega, čo sta se srečala. Vse se je končalo tako, da sta bila obsojena oba, vsak pa je moral trpeti svoji' stroške, ki niso bili majhni. Pravici je bilo tako zadoščeno ostalo pa je sovraštvo. JAKA PRAVIČ NIK posledicami, ki so jih staknili v ki-rambolih. Letos na srečo nesreč ne bo več kot lani, če no bo december podivjal V enajstili mesecih so vestni statistiki zabeležili 1.413 nesreč. Mrtvili je bilo 51 ljudi, poškodovanih 662. Prekrškov zoper cestnoprometne predpise je bilo 4.740, mandatnih kazni so izrekli 10-572 ■ skoraj vsak deveti prebivalec Dolenjske je bil zaradi prometa če zapišemo bolj nazorno kaznovan z globo! Katere ure so najbolj nevarne za nesreče! Takole kažejo številke; od 6. do 14. ute se je zgodilo 551 nesreč, od 14. do 22. celo 664, ponoči pa 218. Uspeh je že, da letošnje število nesreč ne bo preseglo lanske številke. Upoštevati moramo namreč, da se je promet tudi letos močno povečal Precej uspeha so rodile številne akcije prometnih miličnikov in ostrejše kaznovanje kršilcev predpisov. Kljub vsemu ostaja v veljavi; po cestah, zgrajenih za včeraj, sc vozimo z avtomobili ki jih delamo danes in z miselnostjo jutrišnjega človeka. To pa ne gre skupaj; krvi, prelite na cestah je za pravo bojišče! Verižno trčenje 24. decembra zjutraj je v Zalokah na cesti Ljubljana- Zagreb pri.šlo do verižnega trčenja. J-ranc Hiller iz Turčge je vozil proti Zagrebu. Pri prehitevanju tovornega avtomobila ga je zaneslo v breg in nazaj na cesto. Naproti je pripeljal Stjepan Hokun iz Zagreba, ki je svoj avto ustavil in šel gledal prevrnjeno vozilo. Potem je pripeljal z osebnim avtom Anton Kokotec s Senovega in se zaletel v oba avtomobila. Nato so verižno trčili še voznik osebnega avtomobila Ivan Sevšek iz Krškega, voznik tovornjaka Robert Riter Iz Švice in voznik osebnega avtomobila Bogdan (iruljišić iz Zagreba. Huje so so po«ikodovali (Irubišič, hjčgova žena in sin. Škode je /a 100.000 din. Preveč nesreč je, ker premalo mislimo, ker še.ne zavedamo ali pa nočemo razumeti, da cesta ni kraj, kjer je mogoče razmišljati o čemerkoli, pač pa kos aslalta. kjer jc treba razmišljati s;mio o prometu in njegovili predpisili ter se po njih tudi ravnati! J SPLICHAL Z življenji plačujemo Pavel Car, občinski javni tožilec: »Največ je kaznivih dejanj, storjenih v prometu!« ,,Največ kaznivih dejanj je v cestnem prometu," pravi občinski javni tožilec Pavel Car, ki ima na skrbi novomeško, trebanjsko, metliško in črnomaljsko občino. ,,V.selej so to kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti!*’ - V čem se kaže malomarnost? „Gre za prehitro vožnjo, nepravilno prehitevanje, prekratko varnostno razdaljo, utrujenost, neredko za pijanost. Resje, daje bilo prejšnja leta več nesreč zaradi vinjenih voznikov in da zdaj na glavni cesti Ljubljana-Zagreb skoraj ni več nesreč zaradi ^o-hola. Kajpak lahko ocenjujem samo M 44 kilometrov te ceste na našem območju. Narašča pa število nesreč na drugih cestah, ki so speljane skozi vasi: premalo previdnosti je pri vožnjj!“ - Skoraj ,vsak tretji spis govori o prometu. Pri 1000 ^isih, ki jih imate vsako leto, to gotovo ni malo! „ Naj povem, da je novomeška občina udeležena pri teh kaznivih dejanjih kar s 70 odstotki Upoštevati pa moramo, da ne povzroče toliko kaznivih dejanj Novomeščanl ampak tudi tuji avtomobUisti in prebivalci iz drugih jugoslovanskih krajev. Vse pogosteje se med povzročitelji nesreč najdejo imena Grkov in Turkov, ki imajo navado v enem dnevu prepotovati Jugoslavijo, ko se vračajo z dela domov ali nazaj v tujino. Prav s tujci imamo problem v sodnem procesu. Postopek naj bi bil po željah tujcev kar najhitrejši zato navadno od nesreče do sodbe mine tri štiri-ali pet dni Na pogled je to dobro, toda oškodovanci ne znajo v tako kratkem času oceniti svoje škode, nekateri so še v bolnišnici Najbolj pereče pa je kaznovanje: v večini primerov izrekamo pogojne kazni za nesreče s hudimi poškodbami" - Kako pravijo paragrafi za take primere? „Zakon določa za nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami najmanj šest mesecev zapora ali strogi zapor do 5 let Kazni se lahko omilijo, a ne morejo se spremeniti v denarne. Zato smo skupaj z nekaterimi drugimi tožilstvi predlagali, naj bi zakon bremenili tako, da bi bile mogoče tudi denarne kazni, ki bi bile dostikrat bolj učinkovite." €% cimedn pdragrafi - In kakšne qjise še obravnavate mimo prometnih? „Na drugem mestu so kazni zoper življenje in telo, najpogostejša orožja pa so koli, bokserji in noži Alkohol je največji vzrok za te vrste kaznivih dejanj. Precej je tudi tatvin, le da danes namesto klasičnih kot novost nastopajo tatvine v samopostrežnih trgovinah. Postalo pa je že zakonitost, da je vsako leto kaznivih dejanj v štirih občinah okrog 1.000.“ J. S. MIRNA; TOVORNJAK IN AVTOBUS - 20. decembra sta se na Mirni srečala tovornjak, ki ga je vozil Franc Blažič z Mirne, in avtobus, ki ga je vozil Rado Indjič iz Šentjanža. Na mokrem asfaltu sta med srečanjem trčila in naredila za 4.500 din škode. ČRNOMELJ; Z AVTOM V OGRAJO - V noči od 24. na 25. deccmbra se je neznanec z avtomobilom zaletel zaradi neprimerne hitrosti v ograjo velikega mostu v Črnomlju in jo poškodoval v dolžini 3 metrov. Po nesreči jo je odkuril. Na mostu je škode za 400 din. Miličniki menijo, da ima tudi voznik poškodovan prednji del avtomobila. Za neznanccm poizvedujejo. GLOBOKO: BREZ VOZNISKE-C'iA IZPITA - Mopedist Anton Trbušič s Kapelskega vrha je 19, decembra popoldne padel ‘na cesti Globoko Sromlje. Nfegov sopotnik Drago Stiperski s Kapelskega vriia sc je težje poškodoval. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja. MARTINJA VAS; ZDOMEC NA KOLOVOZ Dragoslav Blidarevič iz Niša sc j c 24. decembra z opel Dve drezini sta 2!. decembra trčili na Železnici pri Velikem Gabru: od šestih ljudi jih je bilo pet poškodovanih, tri so odpeljali v boi-nišnico v Novo mesto, kjer so s te/:jimi poškodbami obdr/.ali na zdravljenju Janeza Šepca iz Muhabrana pri Šentlovrencu. Drezini, ki sfa trčili v nepreglednem ovinku, sta sicer zavirali, a nesreči se ni bilo mogoče izogniti. Na fotografiji: ena i/.ined obeh drezin, potem ko so jo po nesreči naložili na vagon. (Foto: J. Splichal) kadettom nemške registracije peljal proti Zagrebu. Pri Martinji vasi je avto na mokri cesti začelo zanašati, dokler ni padel na streho nJ kolovoz ob cesti I. reda. Poškodovala sta se 2ivana Milosavljevič in Radmila Djokić, da so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico, voznik in dva sopotnika pa so dobili odrgnine. Škode je za 15.000 din. STEFAN; PEUGEOT V NASIP - 20. decembra zjutraj je Zagrebčana Djura Huzjaka pri prehitevanju to-.vornjaka pri Stefanu na poledeneli cesti zaneslo preko bankine v nasip, od koder se je odbil nazaj na cesto in se prekucnil na streho. Škode je za 8.000 din. RIBNICA; NESRECA PONOCI - 23. decembra ponoči je Jože Pin-ter iz Brežic vozil iz Čateža proti Jesenicam. V bližini Ribnice ga je začelo zanašati, in ko je zaviral, ga je na cesti obrnilo in ga zaneslo na levo. Voznik in sopotnik Borjs' Obrul iz Globokega sta bila laže poškodovana, škode pa je za 400 din. ZGORNJE PIJAVSKO; TOVORNJAK PODRL PESCA - 24. de* cembra popoldne je Jožef Morjanc iz Ločice vozil iz Krškega proti Sevnici tovornjak s prikolico. V Zgornjem Pijavšekm je šel po desni strani, po isti strani, s košem sena na ramah Božič. Nenadoma je zavil v levo, tako da ga je voznik kljub umi-' kanju in zaviranju zadel in zbil po ces.tl Na srečo je bil Božič le laže. ranjen. PRECNA; krava NA AVTO -23. deccmbra je Ivan Spririger iz Dolnje Straže peljal skozi Prečno proti Novemu mestu, ko mu je'naproti prišla skupina krav. Zaradi mraka jih je avtomobilist zagledal zadnji hip in močno zavrl. Ena od krav se je splašila, skočila na avto in naredila za 1.000 din škode. KARTELJEVO; ZDOMEC NA LEDU Božo Madžarević je 23. decembra zjutraj z opel rekordom nemške registracije peljal proti Zagrebu. Pri Karteljevem ga je na poledeneli cesti začelo zanašati, da je trčil v varnostno ograjo in obstal. Škode je za 10 tisočakov. Sopotnik Radisav Jovanovič je bil laže poškodovan. DRAGA; ZAGREBČAN NA BANKINO Zagrebčan Oleg Slad--kov je 23. decembra pri Dmgi zapeljal na bankino in oplazil betonsko ograjo podvoza. Avtomobil seje nato prekucnil po nasipu in obstal na kolesili. Voznik in sopotnik sta dobila lažje poškodbe,'škode pa je za 30 tisočakov. BREZlCF; NESREČA V KRIZI SC U 24. decembra je po Ulici 21. maja pripeljal vlačilec s prikolico Dragan Zatezalo, z Reke in zavijal na Cesto prvili borcev. Zaneslo ga jc v levo, da jc zadel v sema*'or in dievo! Škode je za 10.000 din. GETRTKEIV INTERVUU Za ponovno oživitev ^ Mušet: »Mladini moramo ponuditi % ^ Milan J takšno usmeritev, ki je zanjo sprejemljiva, ^ pa bo to najboljša pomoč odraslih!« j V prejšnjem intervjuju je član predsedstva občinske konference ZMS Stane Zupančič zaželel, naj Milan Mušet, dosedanji sekretar organtacije Z K v M V, ob dejstvu, da mladi zelo pogrešajo pomoč, usmerjanje in sodelovanje odraslih, pove, kako sodi o pomembnosti mladinske organizacqe v >1MV, pa tudi nasploh. Milan Mušet je odgovoril: - V IMV dela okoli 800 mladih, kar je precejšen odstotek vseh zaposlenih v to- varni, ali če hočete drugače: mladih je skoraj za eno celo delovno izmeno. Mladi delavci so na svojih delovnih mestih veliko prispevali k poslovnemu u^ehu in razvoju tovarne. Nič čudnega torej, če je bilo prizadevanje organizacije ZK v tovarfli zlasti v zadnjem letu, še posebej pa v zadnjem času, veliko usmerjeno v mladino. Sekretariat organtacije ZK je s svojimi pobudami in posebnimi sestanki, ki jih je imel že v začetku leta, bodril tovarniški komite ZMS in njegovo predsedstvo, naj poživita delo mladine na takšnih osnovah, na kakršnih je mladina pred leti že delala. - Kako ste pri tem uspeli? - Spomladi je bilo sreča-rtje naših z mladino Strojnih tovarn iz Maribora, sami so organizirali dopust s posebnim popustom za 27 mladincev na Reki, priredili so krvodajalsko akcijo, kateri se je odzvalo 85 mladih, mladina se je letos sestala v tovarni 4-krat, seje tovarniškega komiteja in predsedstva so bile redno vsak mesec, sodelovali so pri vsakoletni akademiji za letošnji dan JLA v Domu JLA pripravljajo razgovore z mladimi delavci o delovni disciplini, delovnih navadah, ker je v tovarni veliko mladih v priučitvi in bi jim radi pomagali, da bi bili pri delu čimbolj uspešni Zelo razgibane so priprave na letno konferenco ZMS, pri čemer je največ razprav o tem, da bi ustanovili posamezne skupine po dejavnostih, kot so politično delo, šport, kultur-no-prosvetno delo itd., in o tem, kako prebroditi oviro, ki jo predstavljajo večizmen-sko delo in delavci, vezani na prevoz, ker oboje ovira organizirano sestajanje in delo. - Kako sodite o pomoči odraslih mladini? - Tiste tovariške pomoči, ki ji pravimo mentorstvo, je povsod premalo: v družbenopolitičnih organizacijah in v tovarnah, pa tudi pri nas. Mladini ni dovolj le prisotnost predstavnikov na njenih sestankih, ponuditi ji moramo usmeritev, ki bo zanjo sprejemljiva. V tem smislu smo po moji oceni v IMV letos dobro zastavili in že dosegli prve uspehe. Moje vprašanje: Boris Gabrič naj kot sekretar komiteja ZK in ravnatelj osnovne šole Bršlin pove, s kakšnimi pedagoško-vzgojnimi metodami se v šoli lotevajo diferenciacije in v kakšnih oblikah se z njo srečujejo v šoli M. JAKOPEC Delavci iz novome^ega in kr^ega obrata tovarne perila Labod so letos izdelali 2 milijona srajc. Več kot polovico srajc so izvozili na zahodno tržišče. Mladi kolektiv, ki ga v glavnem sestavljajo mlade proizvajalke — poprečna starost je 23 let — je ustvaril skoraj 80 milijonov dinarjev dohodka. Na sliki: . delavki iz novomeškega obrata Laboda. (Foto: S. Dokl) Zdaj, ko že voda teče v grlo Brusnice dobijo prvi učiteljski blok — Bo to zaustavilo nenehno odhaja-1 nje učiteljev izpod Gorjancev? — TIS že oročila denar Novomeška izobraževalna skupnost je oroč ila na banki 200.000 din za pivi učiteljski blok v Brusnicah, ki naj bi ga v letu 1972* le začeli zidati To pa ni zadnja „beseda" izobraževalne skupnosti pri reševanju deset let starega perečega vprašanja pod Gorjanci. Poleg tega je prišlo do soglaša med ravnatelji, da šole odstopijo del svojega stanovanjskega prispevka in tako pomagajo Brusnicam na noge. Zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja in neurejenih razmer na šoli je Brusnice samo v zadnjih štirih letih zapustilo šest učiteljev- Vsi razpisi, da bi zapolnili izpraznjena učna mesta, so bili neuspešni. Učitelji, ki so mimo tega le prišli poučevat pod Gorjance, pa so navadno že po nekaj letih spravili stvari v kovčke in se odselili. V letošnjem letu manjkajo na brusniški šoli štirje, na njeni podružnici v Gabrju pa dva učitelja. Letos obiskuje brusniško osemletko 236 otrolc Za pouk ima šola na voljo samo tri učilnice. Tako niso mogli mimo tega, da ne bi natlačili razredov; v petem razredu je 46 učencev - za dva oddelka. Z dvema izmenama niso mogU nič rešiti. Izboljšavo razmer na brusniški šoli so poleg učiteljev nenehno zahtevali ljudje '.la zborih volivcev in vse družbeno-politične organizacije. Pred leti jO uvedli tudi samopri^e-"3k za stanovanja učiteljev. Zbrali so približno 80.000 din. Ko se je Kdo je odgovoren za hidrante? Požar v telovadnici novomeške osnovne šole bi hitro udušili, če bi bili na voljo hidranti in gasilske cevi — Gasilci z golimi rokami res ne morejo gasiti — Kaj bo s prostovoljnim gasilstvom? Ko je v soboto, H. decembra, ogenj zajel telovadnico novome^e osnovne šole „Katja Rupena“, se je med gasilci znašel tudi prostovdjec Bine Ke-belj iz Novega mesta. Čeprav so se vsi gasilci trudili in bili po-žrtvovami, bomo tokrat posebej NIČ ne bo Male šole po starem — Razlog: ni prostorov v novomeški občini še misliti ne sme^o na celoletne male šole, kar zdaj predlagajo nekateri republiški organi. Od vseh osnovnih šol in podružnic bi bile sposobne ta predlog uresničiti samo novomeške, pa še tu ne vse štiri. Male šole so v novomeški občini zlasti pred letom lepo zaživele. Imeli so jih malone pri vseh matičnih osnovnih šolah in ponekod tudi na podružnicah. Ko se je bilo treba učiteljem žrtvovati vsak dan po nekaj počitniških ur, niso ugovarjali: našli so čas in tudi prostor je bil. Danes ni nikogar med starši in učitelji, ki bi na^rotoval „prezgodnjemu” obisku otrok v šoli. Prepričali so se, da znanje, ki ga dobijo otroci, preden prestopijo prag prvega razreda, nikakor ne more škoditi. Od tod se Je najbrž tudi porodil predlog, naj bi male iole raztegnili na vse šolsko leto in tako osnovno Šolanje „podaljšali" na devet let. ni dovolj. Poleg tega jih je premalo in tudi kvaliteta ni ravno najboljša." - Kaj pa poklicni gasilci? „Ker ti niso samo gasilci, saj opravljajo še vrsto drugih opravil, je težko računati nanje, da bodo tako udarni, kot bi morali biti. Mislim, da potrebuje Novo mesto poklicno gasilko enoto, ki bo vedno pripravljena na klic za požar.“ - Kako bo s prostovoljnim gasilstvom? „Ce bo še naprej takšen odnos do te organizacije, potem nas bodo imeli še samo za parade!" SLAVKO DOKL samoprispevek iztekel, pa niso hoteli nič slišati, da bi ga podaljšali. Preprosto zato, ker jih je prevzelo . malodušje in so nehali verjeti obljubam, ki so jih hotele tolažiti z najvišjih mest v občini. Zdaj, ko že voda teče v grlo, bo blok naposled le zrasel in omogočil Suhokrajinski drobiž DODATNO OPREMO ZA PESKOKOP IN KOMUNALNA DELA je konec leta dobila žužem-berška krajevna skupnost. Nabavili so nov kompresor FAGRAM na štiri priključke, mlin za mletje peska in dva prenosna traka. Nabava je bila izvršena po sklepu seje sveta krajevne skupnosti, ker so ugotovili, da je potrebna za razvoj dejavnosti krajevne skupnosti. V TOREK, 28. DECEMBRA, je bila zadnja seja sveta žužemberške krajevne skupnosti v tem letu. Na njej so obravnavali izvajanje programa dela krajevne skupnosti v letu 1971 in imenovali komisije za popis premoženja ter pripravo delovnega programa za leto 1972. OBCANI v suhi krajini niso dovolj informirani o zadnji devalvaciji dinarja. Nekateri napačno mislijo, da bo prišlo do menjave denarja, in ne vedo, da pomeni zadnja devalvacija dinarja le injekcijo za ozdravitev razmer v naši uvozni in izvozni politiki, obenem pa postavitev dinarske valute na raven, ki ustreza razmerju cen na našem notranjem trgu in zunanjih trgih. TVD PARTIZAN ŽUŽEMBERK je imel pred kratkim zelo urešen občni zbcr. Na njem so ugotovili uspešno dejavnost društva ter sprejeli program dela za prihodnje leto. V novi odbor so ponovno izvolili za predsednika TONETA ^ONDA, za podpredsednika pa JANEZA MO- horCiCa. SUHOKRAJINSKI KMETOVALCI imajo še polne kleti krompirja. Le-ta ni šel v jeseni v prodajo, saj odkup ^loh ni bil še organiziran. Nekateri so pričeli krompir krmiti živini, ker imajo sena bolj malo, vendar bi jih bilo treba o smotrnenr* krmljenju s krompirjem podučiti. Mnogi kmetovalci so se za leto 1972 odločili prav, ko pravijo, da bodo zmanjšali saditev krompirja in rajši sejali več koruze. M. S. omenili prizadevnega Bineta, ki je z navadno plinsko madco in z ročnikom v roki k^uboval ognju in dimu. Ko je prišel na zrak, je imel oči okr^Wjene, oddahnfl se je, ko si je snel ma-^o. Vsi prisotni so imeli občutek, da so bili gasflci pri tem požaru nemočni, čeprav na srečo ni imel večje razsežnosti. Kaj pravi Bine o tem? „Začetek gašenja je bil dober. Z dvema cisternama smo zadušili ogenj, tako da je samo še tlelo. Ko pa je v cisternah zmanjkalo vode, bi morali dobivati .vodo iz hidrantov. Pri hidrantih pa se je zataknilo. Nihče ni vedel, kje so! No, pa če bi tudi vedeli, nam ne bi dosti pomagalo, ker so večinoma zamrznjeni, poleg tega so naše gasilske cevi preperele. Ker nismo mogli do vode, se je ogenj ponovno razplamtel in povzročil še večjo škodo. Prepričan sem, da bi požar v normalnih pogojih hitro zadušili." - Kaj bi bilo treba narediti, da se take napake ne ponovijo več? „Včasih je preventivna gasilska služba vedela za vsak hidrant, ki je bil tudi pravilno obeležen in zavarovan, da ni zamrznil. Ker pa se mesto širi, gradHo nove hiše, belyo fasade, se naše okolje spreminja, s tem pa se izgubljajo sledi za hidranti Nujno je, da vse hidrante v mestu označgo in ustrezno konzervirajo, kajti brez hidrantov je vse delo gasilcev brez smisla.“ - Kaj pa cevi? „Gasilske cevi je treba zračiti. Bine Kd)eli je bfl takle, ko se je vrnil iz zakajene telovadnice. Zračijo se navadno z vajami teh pa (Foto: Slavko Dokl) mm učiteljem, da bodo živeh kot ljudje. Vodstvo šole je prepričano, da bodp lahko spet dobili tudi tajnico in ravnatelja razbremenili vsaj administrativnih opravil. Odzvonilo je in učenci gredo domov. Ali pa bo kmalu odzvonilo tudi težavam na brusniški šoli? Od tega je odvisno, koliko parov učiteljskih nog bo poslej še prestopilo prag te utesnjene osemletke. (Foto: L Zoran) ^ > MINI ANKETA Devalvacija Od prejšnjega tedna je dolar nižji za glavo, dinar za dve. Razvrednotenje dinarja smo pričakovali Padec dolarja je bil zanj samo povod, ne pa tudi vzrok. Tako trdijo komentarji Kaj to dvojno razvrednotenje pomeni za gomodarstvo? INŽ. MIRKO PEČAR, Novo-les: „Izvozniki zdaj ne bi smeli oklevati kajti po mojem so ti ukrepi ^odbuda za prodajo izdelkov na trgu s trdno valuto. Naše podjetje, ki izvaža v Ameriko, je dobilo večje možnosti za plasma izdelkov. Mislim, da bi razvrednotenju denarja moral slediti popravek carinskih dajatev. Takso na uvoz rqjrodukcij-skega materiala bi morali ukiniti" ZDRAVKO PETAN, Labod: „Razvrednotenje nas ne bo prizadelo, če bomo obdržali izvoz in uvoz v sedanjem ravnovegu. Prizadevati pa bi si morali, da bi še nadalje veljale sedanje cene. Odmrznitev bi vse pokvarila. Dvojna devalvacija je velika sodbuda, da bi naposled le uredili devizno politiko." INŽ. JOŽE TANKO, kmetijska zadruga ,JCrka": „Od izvoza živine bo poslej več dena^a, zato pa bo treba globlje seči v žep pri uvozu k^Q. Znatno dražji bo uvoz kmetijskih strojev. Na hitro smo izračunali, da bo treba za traktor odšteti 30.000 din več. Devizni režim bi morali zdaj urediti tako, da bi izvoznikom več ostalo." FRANC KOSMRLJ, Industrija obutve: „Razvrednotenje nas bp najbolj udarilo pri nakupu strojev v tujini. Stroje smo naročili, zdaj pa ne vem, kje naj vzamemo denar za razliko, kije nastala po padcu dinarja. Država bi morala predvsem zmanjšati uvozno carinsko stopnjo od 34 na 10 odstotkov za stroje, kijih np izdelujemo doma." LOJZE URBANČ, Dolenjka: „V trgovini bo poslej gotovo manj uvoženega blaga, ker se nakupi za devize v tujini ne bodo več splačali To pa kajpak ne pomeni da v prodajalnah ne bo več uvoženih predmetov. Tudi naše podjetje se jim ne bo moglo povsem odreči Mislim pa, daje razvrednotenje priložnost, da se pristojni lotijo sistematičnega urejanja dolge vrste problemov - od devizne politike dalje.“ DOLENJKA SE JE IZKAZALA! Delovni kolektiv novomeškega trgovskega podjetja Dolenjka je za predšolske in šolske otroke v krajih, kjer ima svoje poslovalnice, ob novem letu daroval 8000 dinarjev. SMREČICE „RASTEJ0‘ V ŠKOaANU Kot vsako leto so tudi letos v središču Škocjana „zasadili" smrečice, ki dajejo kraju praznično novoletno vzdušje. Ob dreveščkih se bo ustavil tudi dedek Mraz, saj bo te dni z darili obiskal tamkajšnje otroke. Novomcšte kronika v PETEK ZASEDENO - V Me-tropolovi kavarni so med prvimi razprodali rezervacije za jutrišnje silvestrovanje - sedež po 80 din. Henček s svojim ansamblom bo iz starega v novo leto igral v hotelu Kan-dija in tudi tu ni več prostih mest. Kavarna na Glavnem trgu pa je v ponedeljek še sprejemala vplačila za pričakovanje novega leta. VEČINA: PRI TELEVIZORJU -Mnogi Novomeščani bodo novo leto pričakali v novomeških lokalih, precej se jih je odločilo za Otočec, Dolenjce in Šmarješke Toplice, vendar se bo večina od starega leta poslovila kar v copatah pred televizoiji. DANES BALETNI PRAVLJICI - V Domu kulture bodo danes ob 15. uri uprizorili dvoje baletnih pravljic, ki jih je naštudirala koreografinja Milica Buh. Nastopili bodo najmlajši člani baletn^a ansambla, ki nastaja v mestu. NAPREDOVANJE - IMV je letos najuspešnejša pri napredovanjih: direktor Jurij Levičnik lahko čez tri oziroma štiri leta pričakuje čin rezervnega generaln^a majorja. OGLED Sol - Dr. Anton Žnidar, prof. Veljko Troha in Janez Grašič so v komisiji, ki jo je občinska skupščina določila za ogled novih osnovnih šol na Grmu in v Bršli-nu. Komisija bo ugotavljala zlasti pogoje za delo v teh šolah. DELA CEZ glavo - Pravnika Francija Cvo^barja čaka na rotovžu, kjer bo od novega leta dalje sodnik za prekrške, obilica dela. Letno bo moral reševati do 5.000 primerov ... TRŽNICA - Manj prodajalk in manj nakupovalk - to je bilo značilno za živilski trg v ponedeljek; kaže, da so se go^odinje zjt novoletne praznike že prej oskrbele. Tokrat je bilo spet na pretek smrečic za novoletne jelke, ki so jih ponujali po 10 do 15 din. Cene se od prejšnj^a ponedeljka niso bistveno spremenile. Jajca so bila naprodaj po 1 do 1,20 din, korenine hrena po 1 din, proso - 5 din kg, koleraba okoli 2 din kg. korenje 2,4 din kg, glavica česna po 0,50 din, zeljnate glave so bile po 2 din kg, skodelica smetane 6 din, orehi po 5 din merica, med je bil 15 din kg in fižol v zrnju 10 din kg. Kot običajno so prišli tudi tokrat suhorobarji na tržnico, kupčij pa ni bilo veliko. ROJSTVA - Prebivalstvo Novega mesta se je prejšnji teden povečalo samo za eno življenje: Slavka Sašek iz Cankarjeve ulice 16, je rodila deklico. UMRLI - Na šmihelskem pokopališču so pokopali Vincenca Primca, upokojenca z Broda, na ločen-skem pa Jožeta Novaka, upokojenca iz Novega mesta. - Ena goqja je rekia, da bi bili partijski sestanki bolje obiskani, če bi jih organizirali ob božični uri strahov. Svečanosti ob SO-letnici TEKSTILANE, ki je bila 18. decembra, so se udeležili razen sedanjih članov kolektiva §e upokojenci in drugi gos^e, med drugimi tudi oba po vojni upokojena direktoija. Na sliki: udeleženci svečanosti med govorom predsednika delavskega sveta Vinka Rakoviča. (Foto: Mohar) Ob dnevu JLA Na predvečer dneva JLA je bila v Seškovem domu v Kočevju proslava, na kateri je govoril predstavnik ZRVS Alojz Petek, sodelovali pa so vojala-reci-tatoiji in delavska godba. Na svečanosti so prisotne seznanili tudi, kdo izmed rezervnih vojaških starešin je letos napredoval, in podelili priznanja organizacijam oziroma enotam in posameznikom, ki so se posebno odlikovali na nedavni vaji enot teritorialne obrambe in civilne zaščite. Razen tega so podelili priznanja organizatorjem vstaje na Kočevskem in prvoborcem, knjižne nerade pa w-larjem, ki so napisali najboljše naloge o JLA. Proslave dneva JLA so bile tudi po šolah in drugih večjih krajih. ZAMRZNJENE CENE Zadnje zamrznjenje cen je onemogočilo v Kočevju podražitev kruha za 30 oziroma 40 par, podražitev centralnega ogrevaiga, vodarine, odvoza smeti in pridevka za kanalizacijo (kanalščine). Tudi govoiice o ,,spo-azumu“ za nove, se pravi višje, cene mesa so potihnile oziroma zamrznile. Led na «;estah Po Kočevju so ceste in pločniki tako zaledeneli, da je nevarno za promet. Zaradi neposipanih cest, predvsem proti Trati in Željnam, prihaja do večjih in manjših nesreč. Pešci pa padajo najbolj na poledenelih in ponekod še zdaj komaj prehodnih pločnikih. Teh 50 let TEKSTiLANE Izdali so tudi jubilejni zbornik 50-letnico svojega podjetja je 18. decembra praznoval kolektiv kočevske TEKSTILANE. Na svečanosti je najprej spregovoril Vinko Rakovič, predsednik delavskega sveta, in orisal zgodovino podjetja ter nakazal načrte za njegov nadaljnji razvoj. Slavljence je nato pozdravil in jim čestital predsednik občinske skupščine Miro Hegler. V kulturnem delu programa je zapel več pesmi gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Miloša Hu- meka in ob spremljavi harmonikarjev glasbene šole. V zabavnem delu programa pa je nastopil ansambel ,J)obri znanci" s pevkama sestrama Potočnik in humoristom Marjanom Roblekom. Na svečanost so bili povabljeni tudi upokojeni člani kolektiva; prišla sta tudi oba upokojena direktorja, Jan Maršekiz ^SR in Pavel Marinšek. Ob visokem jubileju je podjetje izdalo zbornik „50 let TEI^TI-LANE Kočevje”. J. PRIMC ŠOLSTVU V KOČEVSKI OBĆINT MANJKAJO Kadri, stanovanja, prostori Bolje nagraditi učitelje v oddaljenih krajih Ni še niti interesa niti pogojev za ustanovitev srednješolskega centra v Kočevju, so ugotovili na nedavni občinski seji, ko so razpravljali o šolstvu. Delovne organizacije, za katere bi tak center vzgajal kadre, kažejo še premalo razumevanja za njegovo ustanovitev; predstavniki srednjih šol pa mengo, da s tako reo^aniza-cijo šolstva ni treba hiteti, saj so dosedanje, na hitro roko sprejete in zato premalo pretehtane odločitve pogosto povzročile le škodo. Nadalje so odborniki in predstavniki šol ugotovili, da manjka vsem šolam (vrtcem, osnovni šoli, posebni DROBNE IZ KOČEVJA KOLEDARJI SO POPLAVILI MESTO; prav tako razna spominska darila: svinčniki, beležke itd. Če pomislimo, koliko je vse to veljalo v vsej državi, spoznamo, kako na lahko trošimo denar, ki ga nam primanjkuje za nujne potrebe. Te dni bo tudi veliko raznih kolektivnih proslav. Kar tekmujejo med seboj, kje bodo boljše in bolj izdatne. ČEBELARJI SO ZADOVOLJNI in se pohvalijo z zimo. Trdijo, daje za čebele zelo ugodno. Ugotavljajo tudi, da čebele nimajo bolezni, ki so stalni spremljevalec ostrih - zim. Upajo, da bo tudi ostale zimske me-S6CC tsko. MESTO so OKRASILI, da bo za dedka Mraza lepo. Žal pa bo ta nosil bolj prazen koX kakor kažejo dosedanje priprave. Je pa po trgovinah zelo živahno in veliko nakupov. Kaže, da bodo otroci doma bolj kreoko obdarjeni. DROBIŽA NI - Vedno so težave z drobižem. Ta mesec so nekateri prejeli plače z bankovci po 500 din in zdaj primanjkuje manjših bankovcev, tudi po 100 in 50 din, pa vendar pravijo tudi temu — drobiž. ELEKTRIČNI TOK je bil prekinjen v soboto, 18. decembra, skoraj poldrugo uro po vsem mestu, v nedeljo pa tik pred dvanajsto uro v Podgorski ulici tudi skoraj uro. V časopisih piše, da je bila letos premajhna poraba električnega toka. Će gorijo sveče, se števci ne vrtijo. SKRrrE TROFEJE - Preteklo soboto so imeli lovci v domu telesne kulture seminar, na katerem so se vadili ocenjevati lovske trofeje. Tvarino so predavali domači lovci-stro-kovnjaki. Na seminarju je bilo videti veliko res odličnih trofej. Škoda, da lovci ne priredijo kake razstave, da bi to videli tudi ostali občani, predvsem mladina. Tako pa so trofeje po domovih in dostopne samo ozkemu krogu prijateljev posameznih lovcev. ŠPORTNA OSNOVA - Občinska zveza za telesno kulturo Kočevje pripravlja podatke za kratkoročni in dolgoročni, plan za razvoj telesne kulture in za investicijske potrebe športnih objektov. ODBOR ZA GRADNJO BAZENA oziroma kopališča v Kočevju je imel pretekli četrtek sejo. Na njej je poročal inž. arh. Tone Knavs o raznih načrtih za kopališče in o možnih lokacijah. šoli, gimnazgi, delavski univerzi) vzgojnih oziroma prosvetnih delavcev (učnih moči), stanovanj zanje in tudi prostorov (razredov telovadnic itd.). Sprejeli so več sklepov, kako nezavidljiv položaj šolstva popraviti. Med drugim so menili, da je treba pri gimnaziji nujno čim prej ustanoviti pedagoški oddelek in da je treba bolje nagrajevati težja delovna mesta, se pravi učitelje na oddaljenih šolah. 1 P. »Dolenjski list« v vsako družino Priznanja borcem 'Nagrade šolarjem Ob dnevu JLA so v Kočevju podelili priznanja organizatorjem vstaje in prvoborcem; dobili so jih: Peter Cero, Franc Ožbolt, Jožefa Andrič-Kovač, Jože Košir, Peter Sobar, Rajko Jenko, Anton Rudolf-Nande, Anton Bradač, Alojz Rauli, Nace Karničnik, Milena Uničevič, Anton Zupančič, Pavla Bradač, Rudolf Kočman, Alojz Kovačič-Sine, Ivan Campolj in Milan Remih. Knjižne nagrade za najboljše naloge o JLA so prejeli; Veronika Ficko - poklicna šola pri Delavski univerzi; Matjaž Jak.šič in Nevenka Skender, oba osnovna šola Vas-Fara, ter Rudi Urh, Jožica Bončina in Irena Pavlič, vsi osnovna šola Kočevje. - Kaj pa ti, partijec, kupuješ smrečico za božič/ - Je že tako, da po božiču običajno ne dobe novih in je zato za bogaboječe dobra izbira, ostali pa dobijo pač ostanke. - Zakaj v hotelu PUGLED ponujajo gostom (glej napis v točilnici!) RIIBE namesto RIBE? - Zato, ker so ribe tokrat nekoliko daljše. V s r s s s s s J s 4 # 4 4 4 Ukradli so mi prašiče težjih delih — »Uro bom dala pa hčerki« hodil. Je bil samouk inje ure popravljal, zavarovan pa je bil po meni. 13 aprila letos ga je kap in sem čisto sama. Pa tako dober je bil. Letos je bilo vse leto žalostno . . .“ - In ura? - Svoji Tončki jo bom dala.^ Komu jo bom pa dala, če ne svojemu otroku? Je 20 let stara. Tudi ona dela na naši upravi. 4 5 4 5 ^^^^ Poprijela je povsod, kjer je bilo treba, in to, pri naj- ^ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 4 4 5 4 5 4 vt „v 20 letih dela se marsikaj zanimivega zgodi. Ko sem nekega jutra nesla prašičem jesti, je manjkalo v svinjaku pet najmanjših, težkih 20 do 30 kg. Na upravi sem povedala, da ni prašičev. Miličniki so raziskovali in našli tiste tatinske tiče. Jaz nisem bila kaznovana. Potem je ekonomija razpadla. Krmila sem krave, kosila, prodajala mleko. Sedem krav sem imela in konje so mi ponudili za vožnjo sena. Pa tudi to je razpadlo in so me dali v drevesnico. Vedno so me dali ali poklicali ^a. kjer so potrebovali pomoč,“ je začela pripovedovati 50-letna Angela Dezordo, delavka pri gozdni upravi Grčarice, kije bila pred kratkim za zvesto 20-letno delo pri Združenem KGP Kočevje nagrajena z uro. S Primsicovega pri Trebnjem je odšla služit po kmetijah že z dvanajstimi leti, na ekonomiji v Grčaricah pa se je zi^osiila 4. marca 1950. . _ _____ - Kaj delate pa zdaj? „Pred petimi leti je šel cestar v pokoj. Ze prej sem mu pomagala, zdaj sem jaz namesto njega. Zaslužim enako kot drugi cestarji, pa me ne puste le na cesti delati. Se avtomobile in traktorje naldadam, kosim in poprimem, kjer je treba. Mesec dni sem bila na košnji, cesta pa je bila vsa razdrta ... Zdaj čakam na pokoj. Jeseni sem že šla v Ljubljano, pa so rekli, da moram še 11 mesecev delati. Avgusta se bo dopolnilo. Bi se že, pa sem bila dve zimi odjavljena, nezaposlena. V 20 letih nisem imela nobenega neopravičenega izostanka. In cesta je vedno v redu, če me ne potegnejo na delo drugam. “ - Imate mož^ otroke? „Mož je invalid. Po palicah je Dali so jo za 9 mesecev na tečaj v Ljubljano. V Glažuti bo kuhala. - Kam se pa že odpravljate? Počakajte še malo, saj svečanost še ni končana! „Saj bi še ostala, pa imam doma prašiče. Bi bili lačni. Do doma je še dolga. Najprej se bom do Dolenje vasi peljala z avtobusom, potem pa moram še uro daleč peš ... JOŽE PRIMC Prvi prispevki in obljube Kdo so dart>valci za obnovo doma Partizan? KOČEVSKE NOUIGE Ivan Jerman iz Rudnika Kočevje je do letos daroval kri 27-krat in dobil zato pred kratkim posebno plaketo in miniaturno značko. (Foto: D. Mohar) V ribniški občini pridno zbirajo pridevke za obnovitev doma Partizan, ki ni le osrednji športni, ampak tudi kulturni objekt v občini Kolektiv osnovne šole Ribnk:a je že pričeval za obnovo doma 2.650 din. Pridevke so zbirali tudi občinski odborniki. Prva je prinesla prispevke odbornica Slavka Pucar, kije zbrala 655 din. Odbornik Janez Kozina iz Žlebiča pa je nabral 360 din. Uslužbenci občin^ih družbeno-po-litičnih organizacij pa so pričevali 290 din. 550 novih voznikov Vozniški izpit je v letu 1971 delalo v Kočevju v šestih kategorijah 1242 kandidatov. Naredilo ga je 551 kandidatov ali komaj 44,3 odstotka. Komisija dosledno vztraja, da brez znanja voznikov ne pusti na cesto. Nekateri so opravljali izpite v več skupinah. V vsdi šestih skupinah je delio 1567 kandidatov, od tega jih je napravilo izpit 605. Po skupinah je stanje naslednje: A — motorji: delalo 293, izpit položilo 86; B -osebni avtomobili; delalo 1053, po-lozuo 4Ji; C - tovorni avtomobili: delalo 55, položilo 24; D - avtobusi; delalo 6, položil 1; E — prikolice: delalo 159, položilo 61; F — traktoiji: delalo 49, izpit položilo 20. Pozimi ne bo izpitov. Ce bo vreme ugodno, bodo zopet v marcu. A. A. Obdarili so jih Vodstvo Pletilnice - obrat DONIT v Sodražici je pred novim letom povabilo na intimno slovesnost upokc^ence, bivše člane delovne skupnosti, kjer jim je direktor obrata Ivan Petrič izročil denarna darila in priredil prigrizek. Vabljeni upokojenci so za pozornost zelo hvaležni. -r Zvestim delavcem Sindikalna organizacija v ribniškem podjelu RIKO je v dneh pred novim letom organizirala zbor vseh članov delovne skupnosti. Na njem so pregledali dosedanje u^ehe poslovanja v letošnjem letu. RIKO je ustvaril letos za 7 milijonov večjo vrednost celotnega dohodka kot lani, tako da znaša 22 milijonov dinarjev. Z dograditvijo novih delovnih prostorov se bo proizvodnja znatno povečala. RIKO se vse bolj usmerja v izvoz, tako da so letos izvozili že nad 50 odst. proi^odnje. Po zborovanju je predsednik sindikalne organizacije Janez Košmrlj izročil delavccm, ki so nad 10 let v podjetju, praktična darila, upoko-I jencem, nekdanjim članom delovnega kolektiva, pa denarne nagrade. Delovne organizacije oziroma kolektivi so šele v decembru razpravljali o prispevkih. Doslej so se odločili, da bodo pričevali: INLES in RIKO zaslužek dveh delovnih dni (delali bodo po dve plosti soboti) in JELKA enodnevni zaslužek. Groba dela pri obnovi doma so končana. Zaradi hitrega nastopa zime in zamude pri začetku del pa še niso urejene sanitarne in garderobe. Kmalu bodo začeli vgrjgevati tudi centralno kurjavo. Denar zanjo je že zagotovi en. J. P. Seja 08 Ribnica Za včeraj, 29. decembra, je bua sklicana seja občinske skupščine, na kateri naj bi razpravljali o podpisu družbenega dogovora za nadomestila odbornikom, poslancem ter voljenim in imenovanim funkcionarjem, sklepali o prenosu presežkov za subvencioniranje stanarin, o denacionalizaciji frizerskega lokala, o poročilu z zasedajta delegatov občin, sprejeli več odlokov in opravili nekatera imenovanja. Srečko Vrbinc, predsednik mladinskega aktiva v Dolenji vasi. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI - Gostinsko trgovsko podjetje JELKA v Ribnici bo priredilo silvestrovanje le v ribniški ,,Restavraciji". Novoletni menu bo veljal 90 din. Igrali bodo „Ribniški fantje“. SMETI OB CESTI - Odkar je ribniško smetišče daleč v Mali gori, veijetno noben zasebnik, kije oproščen plačila odvoza smeti, ne pripelje smeti na smetišče. Levo in desno ob cesti je namreč polno odpadkov in smeti, ki jih je sicer nekdo nameraval zapeljati na smetišče, a se je med potjo premislil. DOKONČNA ODLOČITEV -JELKA se je dokončno odločila, da bo v prihodnjem letu preuredila in povečala nekatere proa^alne in gostinske prostore v Ribnici Več bomo o tem še poročali. DENAR BEŽI - V Ribnici ugotavljajo, da se odlije v trgovine in gostišča izven občine precej denarja. V si ugibajo, kako ga zadržati doma, vendar pametne rešitve še niso našli. Zdaj predlagamo nekaterim, naj bi izvolili potrošniški svet, ki bi zbiral mnenja o cenah, trgovskih prostorih, postrežbi itd., ter jih analiziral in posredoval v obravnavo trgovskemu podjetju. NOVA ODBOBNICA - Na včerajšnji seji občinske skupščine naj bi prisegla (seveda, če je prišla na sejo) nova odbornica zbora delovnih ^upnosti za volilno enoto 22 (osnovni šoli Sodražica in Loški potok) Olga Mohar iz Loškega potolca. Na nadomestnih volitvah je dobila 39 izmed 41 možnih glasov, od tega dve glasovnici nista bili veljavni. obfian vprašuj« % S/ (medved odgovarja Praznik armade V počastitev dneva JLA so bile v vseh večjih krajih v ribniški občini proslave. Glavna je bila 21. decembra v Ribnici; govoril je predsednik občinske ZRVS Janez Jamnik, na fijej pa so nastopali še šolarji in vo- . M- ) Ob tej priložnosti so razglasili tudi, kateri vojaški starešine so letos napredovali. Devetim šolaijem, ki so napisali najboljše naloge, so podelili nagrade. Predstavniki občinskih skupščin Kočevje in Ribnica ter nekaterih podjety so se zahvalili poveljstvu ribniške vojaške enote za uspešno sodelovanje in izročili darila. Na sam dan JLA pa je popoldne priredil predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamšberg sprejem za starešine, ki so napredovali, bili pohva^eni ali odlikovani, in za predstavnike odborov za SLO. Ribnica: priznanja Ob dnevu JLA so v ribnSci občini podelili tudi priznanja občanom, ki so umješno organizirali delo | ali prizadevno delali na področju ^losnega ljudskega odpora. Priznanja so dobili: Franc Grivec, Janez Jamnik, Jožica Čarman, Andrej Tomšič, Jože Grebenc, Franc Ponikvar in Anton Joras. Mladi vodijo So-cialistično zvezo V Dolenji vasi delajo mladinci povsod Mladina Dolenje vasi pri Ribnici je letos (spet) ustanovia svoj aktiv. Vodi ga Srečko Vrbinc. Mladi so si uredili igrišče za košarko na bivšem „občinskem” vrtu, vendar bo ta igra polno zaživela šele, ko bo dograjena pri šoli ^ortna dvorana in bodo športniki lahko redno vadili Za dvorano se zavzemajo vsi občani, posebno pa mladina,' ki računa, da se bo nekje v njenBi prostorih našlo tudi mesto za mladinski klub. Dolenjevaška mladina se resno pripravka tudi na proslavljanje 30-letnice prvih žrtev s tega območja in 100-letnice gasilskega društva. Mladi naletijo pri svojem delu na razumevanje in podporo odraslih, predvsem krajevne skupnosti in SZDL, sicer pa slednjo že zdaj vodno v glavnem kar mladinci J. P. - So brali, da bodo odprli gozdarski dom v Glažuti, ki je v resnici že mesec dni odprt? - Vidiš, tako se zgodi, če ni dovolj denaija za tisk, potem pa kakšen članek toliko časa čaka, da pride na vrsto, da vse skupaj ni nič več REŠETE) Upanje ni brez podlage Črnomaljskemu gospodarstvu se obeta prava pomlad: Belt, Rudnik, zadruga in opekarna gredo v nove investicije — In javna dela? Gostov še pa še Tinca Lesjak: »Semi-ški hotel se uveljavlja« 25. decembra so Črnomaljci odborniki pretresali poslovne u^ehe gospodarskih organizacg za devetmesečno obdobje. O tem sicer ni bflo širše razprave med odborniki, pač pa so letošnja prizadevajta v gostinstvu dokaj ugodno ocenili posamezniki, ki se na to bolj spoznajo. _ Martin Janže- kovič, predsednik občindce skupščine, je za letošnje go^jodarstvo značilna usmeijenost v programiranje bodočnosti, priprav^anje dokumentacije in iskanje investicijskih sredstev. Podjetja Cosmos-Belt, Rudnflc, zadruga in opekarna so v tem uspeli in bodo v letu 1972 gradili, če ne bodo novi ukrepi vseh že sklenjenih poslov postavili na glavo. Kaže pa tudi, da bo prišlo do napredka in razširitve tudi v obratu Beti in IMV v Črnomlju. Kljub temu da so na več sestankih in zborih opozaijali zlasti mlajše kolektive, naj si začrtajo pot v bodočnost, pri nekaterih ni in ni odziva. Ponovno so omenili podjetje Kovinar, češ, da ima lepe možnosti za razcvet, če bi se zanj zanimali, hkrati pa menili, da Belsad in Gostinsko podjetje sama nista zmožna zagotoviti vidngšega napredka. Predlagali so (ne prvič!), naj poiščete Jrdnega in . uglednega part-neija. Velik korak v gospod^skem na- Posiovodkinja semiškega hotela je Novomeščanka Tinca Lesjak, ki pa je zadnjih 30 let preživela v Ljubljani. Vsa leta v gostinskem poklicu, zato je o praksi odveč govoriti. Z veUkim veseljem se je lotila oranja gostinske ledine v Semiču. Kakšni so njeni prvi vtisi? „Vsak dan je več gostov. Ob sobotah in nedeljah, ko imamo plesno glasbo, se zlasti tare mladine. V hotel so začele prihajati tudi skupine od drugod na posvetovanja, konference, zabave itd.“ - Kakšna je pri vas izbira v hrani in pijačah? Prav tako me zanima, če so cene prenočišč res tako zasoljene, kot se govori? „Hrano pripravljamo po naročilu. Imamo pa vse, kar si kdo zaželi, tudi za zahtevne jedce. Enako bi rekla za pijače: od domačih vin do najbolj zahtevnih buteljčnih in penečih se pijač. Cene so zmerne, celo nižje v primerjavi z enakovrednimi lokali na Dolenjskem, seveda pa se domačinom zdi strašno drago. Lep, obložen .biftek računamo na primer 10'din. Sobe Ves niso'poceni, so pa lepe in nove. Za 90 din, kolikor stane prenočišče v dvoposteljni sobi, ima gost na razpol^o tudi svojo komfortno kopalnico in stranišče, balkon in telefon v sobi.“ - Kaj pa strežno in drugo osebje, ki sodi v takle hotel? Vasje veliko zaposlenih? „S kadrom nismo na najboljšem kot povsod v gostinstvu. Za začetek nas je malo stalnih: ena kvalificirana kuharica z gostinsko šolo, dve točajki in ena sobarica. Jaz poprimem za delo, kjer je potrebno pomagati. Kadar pa imamo najavljenih več gostov, dobimo dodatno strežno osebje.“ R. B. predku je bil letos narejen tudi s postavitvijo industrijskega obrata v Starem trgu, kar je največja zasluga tamkajšnje krajevne skupnosti. Metliški Komet bo v letu 1972 zaposlil okrog 80 ljudi iz Starotrške doline, to pa je za tiste kr^e zgodovinska prelomnica. Tudi prizadevanja za podobno rešitev na Vinici niso v ničemer popustila in zaenkrat lepo kažejo. Čeprav za zadnjih pet let ni mogoče reči, da je go^odarstvo doživelo pomembnejši razmah, pa je bilo opravljenih za okrog 20 milijonov din^ev javnih del, za katere so ^'udje pričevali tudi samoprispevek. V poročilu o 5-letnem programu javnih del je razino, da samo 6 točk programa ni bilo uresničenih, medtem ko je po drugi strani narejenih cela vrsta del, ki niso bila predvidena. Zakaj? Kasneje se je izkazalo, da so nujna, zaradi tega so zanje prispevali še drugi zainteresirani sofinanceiji. Občinska skupščina je prejela sklep, da bodo imela neuresničena dela prednost v novem programu javnih del, ki je v veljavi od leta 1972 do 1976 in h kateremu so občani prav tako izglasovali svoj del<^ v obliki samopri^evka. Skromnim se bo poznalo Povišane in nove priznavalnine za borce so vendarle napredek, čeprav še vedno močno zaostajajo za tovrstnimi priznanji drugod z rebalansom občinsk^a proračuna v Črnomlju, kjer so za borce odobrili dodatnih 219.000 din, ter s pomočjo republiške dotacije so omogočili skromen napredek pri dodeljevanju priznavalnin, nad katerimi so se doslej močno pritoževali. Občinska skupščina je na nedavnem zasedanju potrdila predlog komisije za zadeve borcev, po katerem bo dobilo posebne priznavalnine 142 kmetov borcev, s priznano dvojno delovno dobo pred 9. 9. 1943. ki so starejši od 60 let in jim je potreb- Priznanja JLA Ob dnevu JLA so dobili plakete za u^ešno delo v organizacijah jploMiega -ljufi.sH%a..odpora in še zlasti za 'uspešno sodelovanje na manevrih „Svoboda 71“ naslednji iz črnomaljske občine: občinska ^up-ščina, odbor SLO na Vinici, šola v Dra^atušu ter posamezniki: Ivanka Moljk, Anton Troha ter Fanika Toman. KNJIGA O TITU Komisija za organizacijo ^loš-nega ljudskega odpora pri občinskem komiteju ZKS v Črnomlju je za 22. december nagradila pionirdce organizacge na šolah, ki so se z največjo prizadevnostjo izkazale na nedavnih manevrih. Knjiga o Titu je bila nagrada, ki so jo prejeli: osnovna šola Črnomelj v Ulici Otona Župančiča ter pioniiji iz Dr^atuša, Vinice in podružnične šole Črešnjevec. Pri nakupu moSkih, ženskih in otroških plaSčev priznavamo v.sem kupcem do novega leta • lO-ODSTOTNI POPUST OBENEM 2ELIMO VSEM KUPCEM SREČNO NOVO LETO 1972! »VELETEKSTIL«, Črnomelj ČRNOMAUSKI drobir ZARADI POLEDICE, ki se pc^ javlja v jutranjih urah na črnomaljskih ulicah, dokler ne posije sonce, je zaneslo že marsikateri avtomobil. Posipanje s peskom bi bilo učinkovito sredstvo za preprečevanje nesreč. MRTVAŠNICA NA POKOPALIŠČU končno stoji, ni pa določeno, kdo in kako naj z njo uprav-Ma. Odlok o mrliškem redu postaja v Črnomlju nepogrešljiv. RAZ SVETU AV A PRI mome-niku na Gričku je boleča točka, ki se je spomnijo vsakič predpražniki Vprašanje, kdaj bo to urejeno, je bilo zastavljeno tudi na zadnji občinski seji. Odgovor sc je glasil: ureditev razsvetljave je vnesena v novi občinski program javnih del, ki se začne uresničevati v letu 1972. SPREMEMBA - Na lastno željo je dosedanji sodnik za prekrške Jože DoŠen dobil razrešnico, ker se bo zaposlil v gospodarstvu, na njegovo mesto pa je občinska skupščina začasno imenovala kot namestnika Slava Orliča iz Metlike. PRESENEČENJE NA PLENUMU Ko je prejšnji teden zasedal v Ctnomlju razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta, mu je prišel zapet ženski pevski zbor iz Črnomlja. Prizadevne tovarišice, med katerimi je precej starejših, na ta način zbirajo denar za nabavo unilomi. Tokrat so naletele na razumevanje, saj so se vsi odrekU sejnini v korist pevskega zbora. Posnemanja vreden zgled! ČRNOMAUSKI POŠTARJI ugotavljajo, da so njih torbe prav t^o polne novoletnih čestitk, kot so bile prdšnja leta. Kaže torej, da priporočila, po katerih naj bi podjetja namesto čestitk dajala denar v dobrodelne namene, niso imela odziva. TRGOVINE V MESTU so bile letos pred novim letom še bolj obiska-■ ne kot prejšnja leta. Prodali so velike količine tekstila, obutve, hrane in pijač. Zlobneži pravqo, da temu ni kriv le dedrk Mraz, ampak tudi develvacija dinaija in bojazen, da bodo cene odmrznile. na družbena pomoč. Posebne pri-■ znavalnine, po večini v znesku 200 din, so odobrene za čas od 1. julija 1971 do 31. januarja 1972. Ko bodo znana sredstva, s katerimi bodo razpolagali v letu 1972, bodo o teh prizadevanjih ponovno sklepali. Razen tega so odobrili povišanje priznavalnin najbolj potrebnim med 252 dosedanjimi prejemniki - od dosedanjih 100 na 150 ali 200 dinarjev. Prav tako bo dobilo enkratno pomoč za šolanje otrok 22 prosilcev - borcev, z enkratno priznavalnino pa bodo 245 borcem dokazali, da družba nanje ni pozabila. Čeprav bi marsikateri zaslužil ali potreboval več, v sedanjih pogojih več ni bilo mogoče dati. Čeprav tudi nove priznavalnine še dokaj zaostajajo za tovrstnim'di^ž-benim priznanjem borcem v razvitejših občinah, pa vendarle pomenijo napredek, ki bo imel gotovo vpliv tudi v političnem vzdušju na terenu. ŽELIJO OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Čeprav imajo v večini črnomaljskih delovnih organizacij za silo urejeno družbeno prehrano, se že precej časa odgovorni ljudje ogrevajo za centralni obrat družbene prehrane, ki je nujno potreben. Zgradili bi ga z združenimi sredstvi, ki bi jih prispevale delovne organizacije. Sedanja razdrobljenost, razumljivo, tudi precej stane. TUDI SINDIKATI Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju je obravnavalo priprave na letne konference sindikalnih organizacij, ki bodo januarja in februarja po vsej občini. • Na njih bodo zlasti obravnavali problematiko zaposlenih v delovnih organizacijah, ob tem pa, kot navadno pregledali preteklo delo in se-•stavili načrte za leto 1972. Pričakujejo, da bodo dopolnili tudi vodstva, l^er so člani odstopili ali jih bodo zaradi nedelavnosti nadomestili. OVIRA NA CESTI v Dragatušu predlagajo, naj bi občina najprej popravila, potem pj tudi vzdrževala cesto med Draga-tušem, Brdarci, Butorajem in Cr nomljem. Po njej bi lahko vozili z vpr«^o, medtem kp zdaj z volmi in konji vozijo po asfaltu. S tem delajo škodo ^avni cesti in ovirajo avtomobilski promet. Olupki... v bližini Črnomlja stanuje starejši Cigan, ki ima štiri otroke. Od teh hodi ena deklica v prvi razred osnovne šok, ena je manjša. Mati je pred nekaj leti umrla, oče ni zaposlen.-Stanujejo v zasilni lopi in zmrzujejo. Občina sicer daje podporo za otroke, kljub temu so otroci lačni in na pol nagi. Na občini sem izvedela, da so hoteli dati obe mlajši deklici v rejo na občinske stroške, toda oče ni do-voUL Sprašujem se, če ni mogoče sprožiti lu'adnega postopka, ki bi omogočil tem otrokom živeti na toplem in da bi bili siti. Naša poštna uradnica mi je povedala, da ti otroci po Sadežu stikajo po gnojiščih in pobirajo olupke od jabolk in drugo odvrženo hrano in to jedo. Mar ni to žalostno in ali se res ne da nič ukreniti? ANGELCA KVAS Čeprav ano decembra, metliSci šobiji med dopoldansko malico lahko pokramljajo na prostem pred šolo. Kadiatr je sonce, ni nobenega mraza. Do nov^a leta smo zimo lepo prebili. (Foto: R. Bačer) Pravilno naravnati kompas Metliškim odbornikom očitno pohaja potrpežljivost: zahtevajo več vpliva na domačo gospodarsko politiko; zaostritev odgovornosti zveznih organov glede nepotrebnega uvoza in enotno urejanje borčevskih priznavalnin za vso republiko — Tudi kritika poslancev 23. decembra sta oba zbora metliške občinske skupščine ocenjevala gospodarske uspehe do konca septembra letos, realizacijo proračuna za 11-mesečno obdobje, poročilo davčne uprave; reševali pa so še kopico drobnih zadev, ki jih je treba urediti pred iztekom letošnjega leta. Tokrat v občinski dvorani ni bilo običajnega lagodnega vzdušja, pač pa je bilo slišati vrsto kritičnih pripomb tako na domače razmere kot na republiko in zvezo. Več odbornikov je razpravljalo o tem, da ima občinska skupščina premajhen vpliv na tok domačega gospodarstva. O tem samo nekaj izsekov iz razprav: ANDREJ SMUK: „Zakaj bi hvalili, četudi so številke na videz lepe, ko pa vemo, da je resnica dru-gačna.“ JANEZ GACNIK: „Izkazujemo sama-'povečanja, toda vsem podjetjem denarja manjka in glede tega smo vsi v težavah.“ SLAVO PREVALJSEK: „Navadno podatke o gospodarskih rezultatih beremo, jim kimamo in jih hva limo, toda tok gospodarstva gre mimo nas. Ne vemo za politiko posameznih podjetij. Tudi zbor delovnih skupnosti bi moral o teh stvareh razpravljati." MARTIN STEFANIC: „Razvoj gospodarstva nam uhaja iz rok. Stališča posameznih direktorjev smo dostej jemali kot nespremenljiva dejstva, izkazalo pa se je; da to ni bilo zmeraj pametno in upravičeno.** Razočaranje Objavo, ki je bila v Dolenjskem listu, da bo 26. decembra popoldne v Metliki sestanek z zdomci, so vabljeni vzeli zares, organizatorji pa ne. Pred menzo tovarne BETI, kjer je bil napovedan sestanek, so začeli ob 10. uri prihajati avtomobili z našimi ljudmi, ki delajo v tujini in se zdaj ob praznikih mudqo doma, toda vratar jih je debelo glec’al: o sestanku ni nihče nič vedel. Nikogar ni bilo blizu ne od sindikata ki je organizator takih srečanj, ne od občine in druž-beno-političnih organizacij. Zdomci so nekaj časa čakali, nekateri so šli še na občino pogledat. če ni morda ^remenjen kraj sestanka, toda tudi tam je bilo zaprto. Razočarani so se napotili v hotel, tam pa zabavljali čez metliške razmere. S takimi vtisi bodo šli nazaj v tujino. Na lanskem- srečanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, so zdomcem govorili: ,,Ne bomo vas pozabili, še več bo takih sestankov, kajti štejemo vas za naše ljudi,** - zdaj pa nikjer nikogar. To je konkreten primer neodgovornega dela, od katerega bo vrhu vsega še precej politične škode. R. BACER JABOLKA POD SNEGOM Čudna so pota našega kmetijstva, ki domačih pridelkov še vedno ne zna ali noče ceniti! To so spet omenjali odborniki na zadnji metliški seji ter trditev podkrepili z dokazom; v Rosalnicah, Trnovcu, v Kri-voglavicah, najbrž pa še drugje, jabolka gnijejo pod snegom, ker jih kmetje, zaradi neurejenega odkupa, niso obirali. V trgovini pa kupujejo občani jabolka najmanj po 4 din! Oglasilo se je tudi več odbornikov, ki se sicer redkeje oglašajo k besedi. Ostro so postavljali vprašanje odgovornosti zveznih organov, ki urejajo uvoz. Ko so kmetje izvedeli, kaj vse uvažamo za devize, pri tem pa za traktorje in kmetijsko mehanizacijo nimamo deviz, so silno nejevoljni. To se je pokazalo tudi v skupščini. Podobno so pikre puščice letele na račun republice, ko so sprejemali rebalans letošnjega občinskega proračuna in so zadeli spet na nerešljivo borčevsko in socialno problematiko. V metliški občini ima še vedno večina borcev_manj kot 100 din priznavalnine na mesec. Čeprav je republika z dotacijo že pomagala, še vedno ne morejo izplačevati borcem dostojnih priznavalnin, ker je njih število preveliko. Poudarjali so, da so že večkrat predlagali, naj bi bilo izplačevanje priznavalnin enotno urejeno za vso republiko, toda brezuspešno. Tokrat so sklenili, da bosta občinska skupščina in občinski odbor ZZB poslala republiki še pismen predlog o tem. Ce bo še ta romal v koš, bodo pisali predsedniku Titu. Med razpravo so tudi večkrat omenili, da po^šajo poslance v svoji sredi. Navajali so, da imajo z domačimi republiškimi poslanci vsaj občasne stike, medtem ko druge zelo redko vidijo, zveznih pa sploh ne. R. B. Kritičen pogled komunistov Za petkovo sejo občini^e konference Zveze komunistov v Metliki je značilen izredno kritičen pogled na delo v minulem obdobju. Obelodanili so vrsto nerazčiščenih zadev, ki so se nakopičile v zadnjem obdobju in so hromile učinkovitejše delo ZK v občini. Dejstvo je, da zaradi medsebojnih nesoglasij predvsem med nekaterimi vodilnimi komunisti v občini že dlje časa slabi idejno politična enotnost komunistov, kar ima lahko slabe posledice za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj matliške občine, ki je sicer v zadnjih letih doživela izreden napredek. Medsebojne razprtije (večinoma povsem nepotrebne!) so preveč zaposlile predvsem komite in občinsko konferenco ZK, ki sta na svojih sejah opozarjala na te probleme in nekajkrat sklenila razčistiti napete notranje odnose v organizaciji, vendar pri tem v praksi niso bili dosledni. Tako so se problemi znotraj organizacge iz leta v leto kopičili in razpihovali nestrpnost med posamezniki, medtem ko se komunisti niso lotili konkretnega razčiščevanja nastajajočih sporov v sredinah, kjer so se porajali. Zlasti bi morali razvijati bolj demokratične oblike razre- ševanja v osnovnih organiza- cijah Zveze komunistov, ne pa o njih razpravljati le zunaj njih. Čeprav je razprava mestoma zašla v medsebojna obračunavanja inje že kazalo, da tokrat ne bo mogoče izvoliti novih organov občin^e konference, je naposled le prevladala strpnost, ki je omogočila izvolitev komiteja in drugih organov. Nekateri so namreč vztrajali, da je treba vključiti v komite več mlajših ljudi, ker je približno četrtina komunistov v občini mladili, pa tudi gospodarski razvoj temelji v glavnem na mladih, saj je poprečna starost zaposlenih malo nad 20 let. Po drugi strani ugotavljajo, da mladina ni dovo^ zastopana v samoupravnem in dmžbeno-političnem življenju občine. Vsekakor pomeni ta seja prelom-nko v odkritem in demokratičnem reševanju odnosov znotraj organizacije. R. SOPER SPREHOD PO METLIKI STARI, ODSLUŽENI GASILSK; AVTO za moštvo, ki so ga Slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki podarili gasilci z Viča pri Ljubljani, so jeseni metliški mladoletniki precej poškodovali in bodo zato pač morali poravnati škodo sami oziroma njihovi starši. Avto je namreč stal na ‘prostem pri stari gasilski orodjarni. Prejšnji teden pa so ga metliški gasilci prepeljali na zunanje grajsko dvorišče, kjer bo v doglednem času postavljena lopa za razne vrste odsluženih gasilskih vozov. PLOČEVINASTE KOSE ZA SMETI so po mestu že pred dobrim mesecem pobrali delavci komunalnega podjetja. Koše naj bi prepleskali in spet obesili na stare prostore. Do danes jih še niso in ljudje, ki so se precej navadili na te koše, mečejo zdaj odpadke kar po tleh. NA LETOŠNJEM ZADNJEM ŽIVILSKEM SEJMU v Metliki se cene niso veliko spremenile, razen puranom, ki so jih Hrvatice spričo bližajočih se praznikov prodajale po 100 do 110 din, pure pa po 70 do 80 din. Vse te živali, ki jih je bilo na trgu kar precej, so Metličani poKU- ' pili že v prvili jutranjih urah. Jajca so bila po Ij50 din. PODRUŽNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV v Metliki sporoča, da si , lahko člani v društveni pisarni naro- ■ čijo premog. Obenem naj čimprej ■ -poravnajo članarino za teto 1972. Uradni dnevi so nespremenjeni. Podružnica želi v novem letu svojim članom vse dobro, predvsem pa ' zdravja. UPOKOJENCA KARLA BON-^ CO, 76 let, so 22. decembra spre-'^' mili Metličani na njegovi zadnji poti. Pokojni je pred vojno vrsto let opravljal orožniŠco službo v Srbiji, po vojni pa je služboval pri želez- ' niškem podjetju v Ljubljani. V po- ■ koju je živel v Metliki, kjer je bil mrliški oglednik, več let pa tudi član nadzornega odbora Društva ^okojehcev. Pokojni je bil doma s Črnega vrha nad Idrijo. DEDEK MRAZ je tudi letos 30. decembra obiskal metUške šolske in predšolske otroke ter jim razdelil -' darila. Z najmlajšimi se je isti dan srečal v otroškem vrtcu. metliški tednik šE JE UPANJE, DA SE BODO' PRIZADETI SPORAZUMELI Je Krka rešilna bilka za Mokrice? »Če se nam združitev ne posreči, smo vsaj za desetletje zapečateni« „Resne propagande se v Mokricah sploh ne lotimo, da si ne bi nakopali petičnih gostovpripoveduje direktor tega gostinskega podjetja Ivan Urek. „Trudimo pa se, da tiste, ki že leta prihajajo sem, zadovoljimo z dobro kuhinjo in hitro postrežbo.“ - Kaj pa načrti za pripojitev h Krki, še niso trdni? „Saj veste, da se je zataknilo, vendar mi vseeno upamo. Tovarno zdra- vil si želimo za partnerja, ker je edina pripravljena uresničiti celotni razvojni program Mokric. Druga dobra stran integracije bi bila ta, da VojaSci klub iz Cerkelj je v nedeljo uprizoril v Brežicah enodejanko ^o je bila zemlja o^ata“. Z njo je gostoval tudi v Krškem, v ^ntjemeju in v Sevnici. V programu so sodelovale tudi mladinke iz Brežic. (Foto: Jaranović) Pošljite nam več Dolenjca! V knjigarni in papirnici ga prehitro zmanjka že precej dolgo opažam, da v Brežicah ni mogoče dobiti Dolenjskega lista, če ga ne kupim v četrtek dopoldne. Toda takrat smo večinoma vsi zaposleni, vsak teden pa spet nimam možnosti, da bi prosil soseda ali znanca, naj mi napravi uslugo in pohiti v trafiko. In tako ostajam praznih rok. V Brežicah prodajata Dolenjski list samo knjigama in trafika. Prva prejema 15 izvodov, druga pa samo 5. Čudim se, da ^a ne naroče več, če bralci povprašujemo zanj iz tedna v teden. Pa tudi uprava lista bi mo- NA NAPAČEN NASLOV Ko so gozdni posestniki 20. maja 1971 naslovili na brežiško občinsko skupščino zahtevo po prosti prodaji lesa in ukinitvi plačila biološke amortizacije, se niso nadejali, da bodo morah čakati na odgovor sedem mesecev. V zadnjih decembrskih dneh so zvedeli, da se niso obrnili na pravi naslov, ker skupščina ni pristojna za reševanje takih zadev. ODEJE ZA NOVO LETO Pred iztekom starega leta so organizacije Rdečega križa v brežiški občini razdelile socialnim podpirancem tople odeje :a zimo. Odeje je priskrbel občinski odbor Rdečega knža, ki je tudi šolam nakazal de-narno.pomoč za revne otroke. rala bolj ponujati svoje glasilo, zlasti tam, kjer uvidi, da prodajo vse izvode. Poudarjam, da najbrž nisem edini, ki še v petek hoče v prodajalni dobiti dolenjski tednik, zato želim, da bi upoštevali moje opozorilo v upravi lista in v prodajalnah, kjer ga naročajo. M. JARANOVIC REKORD V BAZENIH Cateške Toplice je v 1971. letu obiskalo 225 tisoč kopalcev. Od tega jih je 30 tisoč izkoristilo ter-m^no vodo za zdravljenje na stroške socialnega zavarovanja. Tolikšnega obiska v bazenih doslej še niso nikoli dose^. Podatki torej kažejo izredno zanimanje kopalcev za toplice, zato je nujna razširitev kopaliških objektov, ZVEZNA PRIZNANJA UUDSKE TEHNIKE Predsedstvo Ljudske tehnike Jugoslavije je pred koncem starega leta poslalo v Brežice troje priznanj naj-prizadevnejšim članom Ljudske tehnike v Brežicah. Bronasti plaketi „Borisa Kidriča" sta prejela inž. Matija Marinšek, vodja modelarske sekcije aerokluba „Savo Poljanec**, in Vladimir Pucko, član radiokluba „Elektron**. Pismeno priznanje je prejel predsednik občinskega sveta Ljudske tehnike Jurij Pestotnik za dolgoletno delo v organizaciji, ki slavi letos srebrno obletnico. M. JARANOVIC NOVO v BREŽICAH DEDEK MRAZ JE V NEDELJO obdaril brežiške otroke v domu JLA. Občinska Zveza prijate^ev mladine je dala društvom po 2,50 din za novoletno obdaritev, ta pa so dodala še svoj denar oziroma vsoto, ki so jo zbrala od organizacij in podjetij. Novoletno jelko praznujejo te dni na vseh šolah, kjer obiskuje ck;i-bane in pionirje dedek Mraz s spremstvom. OKRASKOV ZA JELKO JE ZMANJKALO. Trgovine so se letos preslabo založile z obeski za novoletno jelko in že v soboto so ljudje zaman povpraševali po njih. Edinole Krkina samopostrežba je imela še nekaj zaloge, drugod pa je vse pošlo. Tudi za okrasne trakove za zavijanje daril so letos v zadregi in knjigarna jih ^loh ni dobila. Kupci pogrešajo razen tega čestitke UNICEF, kijih v Brežicah, žal, ni nihče naročil. PISANI VEČERI. Po živahni osvetljenosti mesta Brežice v Po- bi nam gostinska šola Novo mesto zagotovila potreben kader. Pri nas bi imeli stilsko postrežbo in učenci gostinske šole bi bili tukaj stalno na praksi. Dopolnjevali bi šolo, take vrste postrežba pa bi pomenila za goste posebno privlačnost.** - Kje ste predvideli bazene s termalno vodo? „Za začetek enega pri kampingu in enega v garni hotelu. Novomeška Krka si želi termalno vodo predvsem zaradi tega, ker ji daje zagotovilo za večji razmah turizma na našem območju. Sicer pa se spominjam, da so nam Cateške Toplice tedaj, ko smo govorili o morebitni združitvi z njimi, toplo vodo celo ponujale. O tod torej misel, da je termalne vode več, kot je potrebujejo.** - Imate že kaj oprijemljivih načrtov za prihodnje leto? ‘* „V okviru Krke jih imamo in želimo jih uresničiti. Garni hotel bi lahko začeli zidati že pomladi. Do 1974. leta pa bi končali motel ob avtomobilski cesti in obnovili grad. Za to je predvidenih 12 milijonov dinarjev, za investicijo do leta 1976 pa še 48 milijonov.** JOŽICA TEPPEV V novo leto z večjo odgovornostjo in doslednostjo, so zapisali v sklepe komunisti kr^ce občine. Na sliki: člani ZK na nedavni konferenci v tovarni papiija, kjer čakajo organizacijo še zlasti težke naloge. (Foto: J.Teppey) ZARADI ALKOHO'LIZMA STARŠEV PRIKRAJŠANA MLADOST Knjige zastonj! Kdo pomisli na tistih 150 otrok? v naše osnovne šole!' še koje poučeval v šoli, je Tone Jesenko posvetil veliko prostega časa mladini, zlasti tabornikom, folklorni skupini in planincem. Prvega decembra je sprejel dolžnosti sekretarja občinske konference Zveze mladine. S tem je prevzel zahtevno nalogo, da bo predramil iz spanja Začaran krog med pijačo in zaostalostjo — Posledice trpi mladi rod savju !^)et vodgo. Trgovska podjetja so se potrudila, da so z venci pisanih žarnic pričarala zvečer veselo novoletno vzdu^e na glavne ulice. DANES SE BODO SESTALI ZDOMCI. Srečanje z njimi prireja občinski sindikalni svet. Po razgovoru v mali dvorani prosvetnega doma si bodo udeleženci ogledali Posavski muzej in rastlinjake Agrarie na Čatežu. Na današnjem srečanju jih bodo seznanili s številom prostih delovnih mest v občini, da bodo približno vedeli, za katere stroke je največ možnosti za zaposlitev. MANJ NOČITEV KOT LANI. V zdravilišču Cateške Toplice je letos prenočevalo manj gostov kot lani. Računali so na 60 tisoč nočitev, zabeležili pa so 40.951 nočitev domačih gostov in 11.827 tujih. Največ gostov so imeli v juliju, avgustu in septembru, najmanj pa v januarju in ftbruaiju. Med tujimi obiskovalci je bilo polovico takih, ki so se prišli zdravit. Tone Jesenko: ,J'Iačrte mladih bo morala podpreti skupščina z denarnim prispevkom. Tudi za knjige šolarjem bo njen delež dobro-došel.“ marsikatero mladinsko organizacijo in spet povezal razpuščene aktive v brežiški občini. Sekretar Jesenko si delo v mladinski organizacqi predstavlja tako, da bo vsebovalo manj manifestativnih oblik in več neposrednega vključevanja mladine v družbeno-politično in samoupravno življenje. Mladinska organizacija po njegovem mnenju ne sme biti samo organizacija, ki vpije po prostoru in plesu, ampak organizacija, ki se bo usmerila v razreševanje družbenih vprašanj. Potrebovala bo sposobna vodstva in začetek bo težak, ker ni ljudi. „Začeli jih bomo usposabljati v pionirskih organizacijah in pri tabornikih, od koder že zdaj prihajajo nmboljši kadri,** pravi tov. Jesenko. „Že prihodnje leto bomo organizirali delovne akcije, tudi enodnevne pri urejanju mesta, in pridobivali mladino za sodelovanje v zveznih in republiških akcijah. Bolj kot doslej bomo gojili stike s specializiranimi mladin^imi organizacijami in se začeli povezovati med seboj tudi v Posavju. V Brežicah bomo poiskali prostor za sestajanje mladine. Zavzemali se bomo za to, da bi v šolah posto^ poma dajali učencem knjige zastonj in posnemali zgled, ki ga je dala osnovna šola v Leskovcu. Revnejše starše bi razbremenili velikih skrbi in tako bi njihovi otroci laže naročali mladinski tisk, kar bi prav gotovo zabrisalo razlike med učenci.'* J. TEPPEV NIC SKOZI PRSTE! Medobčinski svet Zveze komunistov Posavje je naslovil na sodišCča, javno tožilstvo, službo družbenega knjigovodstva, inšpekcije in druge nadzorne organe zahtevo po ostrem ukrepanju, kadar imajo opraviti s poneverbami, špekulacijami, podkupovanjem in podobnimi oblikami družbenega zla. UPOŠTEVATI ŠOLANJE Pri kmečkem obdavčenju bodo skupščine v posavskih občinah izpopolnile sistem davčnih olajšav, tokrat ne le za ostarele in onemogle kmete. Nižje davke bodo predpisovali poslej tudi v primerih, ko so v družinah mladoletni otroci in ko se ti otroci šolajo, bodisi doma ali da bivajo v internatih stran od doma. Poti do družinskih nesporazumov in pomanjkanja so pogosto zaznamovane z alkoholom. V boju s tem družbenim zlom so socialni delavci največkrat brez moči. Samo v krški občini imajo zabeleženih 200 kroničnih alkoholikov. Zaradi pijančevanja enega ali obeh staršev trpi 150 družin s 148 otroki do 15. leta. Alkoholiki zelo radi samovoljno zapuščajo delo, in ker ostane družina brez denarja za preživljanje, ji socialna služba mora priskočiti na pomoč. Največ zaradi otrok, ki so že tako ali tako prikrajšani za lepo otroštvo. Referentka za skrbništvo in varstvo družine Vera Kovačič še dodaja, da je iz takih družin največ duševno' in telesno prizadetih otrok. Od 1962. leta dalje so v krški občini evidentirali 2{80 otrok z razvojnimi motnjami. V posebne šole in druge zavode je vključen 101 otrok. „V laterih predelih občine se je pijančevanje najbolj udomačilo? “ „Prednjači rudarski okoliš Senovega. Alkoholizem je zelo razširjen še na območju Velikega Trna. Tam so vinorodni kraji. Isfa gorjanskih pobočjih pa botruje revščini bolj zaostalost kot alkoholizem. Mnogi imajo zemljo, pa vendar jim dajemo pomoč, čeravno je po odloku niso upravičeni prejemati. Socialni službi delajo preglavice tudi Cigani. Pred leti so nekateri Ob »dnevu JLAa vrsta napredovanj 22. decembra so proslavili 30-letnico ustanovitve JLA tudi v Krškem. V dvorani DPD Svobode je imel slavnostni govor predsednik občinske skupščine Joško Radej, ki je ob tej priliki podelil številna odlikovanja, spominska darila in prebral odredbe o napredovanju rezervnih vojaških starešin. V imenu občinske ^upščine je tov. Radej podelil osem spominskih daril prvoborcem, ki danes žive na območju krške občine. Prejeli so jih; Lojze Colarič, Franc Dragan^ Janko Jordan, Jože Rakoše, Karel Sterban, Jože Stefanič, Dušan Žunič in mati narodnega heroja, Milke Kerinove. Miha Buija je bil odlikovan z redom za vojaške zasluge s srebrnima vencema, medalji za vojaške zasluge pa sta dobila Ernest Breznikar in inž. Niko Kurent. Z odredbo zveznega sekretarja za' narodno obrambo je tokrat napredovalo 52 rezervnih oficirjev, poveljnik ljubljanske vojaške oblasti pa je ob jubileju JLA izdal odredbo o napredovanju 1 32 rezervnih podoficirjev. V kulturnem sporedu akademije so sodelovali moški pevski zbor iz Brestanide ter člani dramske in glasbene sekcije vojaškega kluba garnizije iz Cerkelj. ŽIVKO ŠEBEK DVELETNE ŠOLE NI Delavska univerza v Krškem ima oddelek srednje ekonomske šole. Nekaj kandidatov se je medtem že vpisalo v Brežice, ker so računali, da bodo tam obiskovali večerno šolo samo dve leti in da bo ta enakovredna srednji šoli. Izkazalo se je, da so prehitro upali na kratko šolanje in da take šole v Sloveniji ni. Zdaj se spet vračajo k domači delavski univerzi. IMENOVANJE DVEH DIREKTORJEV Na zadnji seji občinske skupščine' so imenovali tudi dva nova direktorja. Po daljšem času je končno dobilo novega vodjo krško Komunalno podjetje, katerega direktor bo Bran-' ko Vodopivec. Na isti seji so imenovali za direktorja Tehniške srednje šole profesorja slavistike Janeza Plestenjaka. Ž. S. otroci še hodili v šolo, letos pa nobeden. Od decembra so štirje zaposleni v Celulozi Marsikdo je že dobil delo, vendar so ga zaradi nerednosti odpustili. Anton Kranjec, ki se naj- več ukvarja s temi vprašanji, meni, da bi morali biti delodajalci v začetku bolj strpni in jim pregledati netočnosti pri prihajanju na delo. Iz šotorov pridejo vsi premraženi in brez prave orientacije za čas. Po nje-, govem mnenju je rešitev v tem, da bi postopoma vsako leto pomagali dvema ali trem zaposlenim do primernejših bivališč tam, kjer so že naseljeni. J. TEPPEV Za nas imajo gluha ušesa Zakaj so rudarji s Senovega zagrenjeni? Kot tajnik sindikalne organizacije rudarjev na Senovem želim, da bi javnost zvedela, zakaj slab odziv na referendumu za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov. Takole so mi odgovarjali: V solidarnostnih akcijah smo biU rudarji vedno prvi. Tudi kmetovim pravicam ne nasprotujemo, saj nas je večina kmečkih sinov. Vprašujemo pa se, zakaj družba tudi drugače ne pomaga kmetu. Kdo pospravi v žepe pretirane razlike med odkupno in prodajno cenč kmetijskih pridelkov? Je prav; da živi od kmeta tohko posrednikov? Rudarji želimo, da bi kmet dobil bolje plačane pridelke in živino. S tem bi ga spodbujali, da bi več prideloval za trg. Žal smo se na kmetove pravice spomnili prepozno. Pa še tole! Pri rudniku je okoli 80 invalidov III. kategorije, med njimi zelo mladi ljudje, ki so se ponesrečili pri delu. Na delo hodijo s protezami. Ko bi bili danes zdravi, bi lahko napredovali in imeli večje osebne prejemke. Invalidi imajo sicer pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka in po zakonu bi nam moral to izplačati zavod za socialno zavarovanje. Ta razlika pa ni realna. Na komunalni zavod v Novem mestu in na republiški zavod za socialno zavarovanje smo se pritožili, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Tako je letos ostalo brez nadomestila kar 42,2 odst. invalidov. Menimo, da je spričo na-. raščajočih življenjskih stroškov komentar odveč. Invalidi smo zelo prizadeti, zato ni čudno, da se je to nerazpoloženje pokazalo tudi na referendumu. FRANC KMETEC KRŠKE NOVICE PRED PRAZ.NOVANJEM NOVEGA LETA KRSKO že spreminja svojo zunanjost. Ustanove, organizacije in podjetja so že začele postavljati novoletne smrečice in krasiti z raznobarvnimi lučkami ulice, izložbe in mestna poslopja. V ČETRTEK SE JE MUDIL V KRSKEM član republiške konference ZM Zlatko Pavčnik. Pogovar-‘ jal se je o delu in problemih mladinske organizacije ter obiskal aktiv v tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj ter prisostvoval sestanku predsedstva vaškega aktiva v Velikem Podlogu. „PLAMENČKI** SO SOLSKO GLASILO, KI SO ga te dni izdaU učenci krške Posebne šole. V njem so objavili krajše sestavke o svojem delu v šoli, na domu in o željah ob novem letu, poleg tega'pa ga opremili z likovnimi izdelki. Šolsko glasilo je pomemben prispevek h boljšemu poznavanju dela v ustanovi, ki bo 1. januaija postala samostojna. OB „DNEVU JLA** STA ODDELEK ZA NARODNO obrambo pri občinski skupščini in poveljstvo te-ritorialnili enot pripravila potujočo razstavo orožja in vojaške opreme, sredstev za zvezo in opreme enot za civilno zaščito. Na Senovem si je v enem dnevu ogledalo razstavo skoraj 1500 občanov, v Krškem pa je bil obisk le preveč skromen. PRED DNEVI JE IZSLA ZADNJA letošnja številka „Informacij**, ki jih že tretje leto zapored izdaja občinski sindikalni svet. Številka je v celoti posvečena oceni uspelega referenduma, ki je na območju no-vomešlega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje izenačil pravice delavcev in kmetov do zdravstvenega varstva. V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA SE bo krška podružnica celjskega avtobusnega prometnega podjetja .Izletnik** preselila v preurejene, sodobno opremljene prostore. V novi poslovalnici bodo poleg prometnega oddelka imeh še turistični biro. KRSKI AGROKOMBINAT IN SEKCIJA ZA KMETIJSTVO pri občinski konferenci SZDL bosta tudi letošnjo zimo nadaljevala s priljubljenimi strokovnimi kmetijskimi predavanji. Medtem ko bodo v okviru kmetijske sekcije prirejali le . predavanja s splošno kmetijsko problematiko, pa bo Agrokombinat ponovno oi^ganiziral strokovna predavanja za svoje kooperante sadjarje, vinogradnike, živinorejce in gojitelje črnega ribeza. Ž. Sebek bre&ske vesti - Skupščini sklep je šele prvi korak, dokončna odločitev je odvisna od zaposlenih v „Lisci“, ,4utranjki“ in drugih delovnih organizacijah. (Foto: Legan) Enoglasen odborniški »da« Zbor delovnih skupnosti priporočil zbiranje denarja — Tov. Bogovič zavrača očitke o vrtcu SPET PREMALO' RESNOi VZET SKLEP OBČINSKE SKUPŠČINE Stara pesem — vnovič peta Eno samo podjetje je pravočasno predložilo svoj stabilizacijski načrt Večji del proračunskih presežkov bi vrnili gospodarstvu Ce bi sodili po odzivih na sklep občinske skupščine, daje treba narediti lastne stabilizacijske načrte, bi lahko sklepali, da je to stvar, ki delovnih organizacij in interesnih skupnosti v trebanjski občini ne zadene. SEVNIŠKI MOST Joj, kam z njim? Že pozabili na:' »Kjer se prepirata dva ...?« Pred mnogimi leti - ne, tako se začno pravljice - pred 100 leti, to je v času slovenskfli taborov, sta si bila kranjska in štajerska stran v Sevnici tako „naklonjeni**, da sta zavračali zamisel o gradnji mostu, češ da je mogoče čez Savo z brodom, tako kot so se vozili očetje in dedi Nazadnje je, kot ponavadi, zmagala razsodnost in Sevnica je dobila svoj most. Čeprav lesen in zato smrti zapisan, je dolgo služil namenu. Toda prišla je njegova agonija in Sevnica je vse pogosteje trkala na republiška vrata, dokler se niso odprla. Zdaj so bili opravljeni prvi lokacgski ogledi in z njimi je mesto dobUo zagotovilo, da gre konč no zares. Toda Sevničani ne bi bili Sevni-čani, če stvari ne bi vsaj malo zapletli. Republiški cestni sklad je dal nedvomno vedeti, da bo lahko pričeval denar le za most, ne pa za dodatna dela. Ogreva se za gradnjo cestnega mostu pri sedanjem železniškem mostu med sosednjim Bošta-njem in Šmarjem. Ce želi Sevnk:a imeti most v starem delu mesta, mora sama primakniti od pol do ene mil^arde S^in, ker bo izvedba toliko dražja. Toda vsi občinski možje niso prejeli take utemeljitve in niso hoteli podpreti župana, ki je trdil, da Sevnica nima dmge izbire, kot pri-. stati na zahteve republiškega sklada. V petek so na sqi skupščine izvolili komisgo, ki bo republiškim ljudem 'pojasnila, da.ima pred leti sprejeti sevniški lubanistični načrt predviden most v sami Sevnici, da ima Sevnica pravico do družbenega denarja itd. Lepo in prav, odborniki so za to, da predlagajo, kritizirajo, pohvalijo, to je njihova pravica in dolžnost, samo bojimo se, da bodo v Ljubljani teki: a tako, prepirate se, kje bo stal most, k nam pa prihaja še toliko drugSi, tudi upravičenih zahtevkov. , Ne pozabimo, sevniški most je na prednostni lestvici tako in tako šele na 15. mestu! M. LEGAN Prvi korak je narejen: zbor delovnih ^upnosti sevniške občinske sJcupščine je v petek rekel svoj „DA“ k predlogu družbenega dogovora za zbiranje denarja za povečanje zmogljivosti otroŠcega vrtca v Sevnici, za razširitev pokopališča in za nakup gasilske cisterne, prve v občini Drugi, dokončni korak bo narejen, ko bodo kolektivi delovnih organizacg podprli zamisel, zakaj vse je še v njihovih rokah. Družbeni dogovor ni obvezen, vendar so razmere take, da v Sevnici upajo v razu- mevanje in razsodnost, ki bo pripeljala do končnega uspeha. Zbor delovnih skupnosti je sprejel priporočilo, po katerem naj bi v dveh letih podjetja prispevala 4,39 odst. od ostanka dohodka (skladov), po 130 dinarjev pa še na zaposlenega. V družbenih službah, obrtništvu in pri železničarskih delavcih bi v dveh letih prispevali po 200 dinarjev na zaposlenega. Če bo večina delovnih organizacij podpisala tak družbeni dogovor, se bo v dveh letih zbralo pold^g milijon novih dinarjev, to pa bo zadostovalo, da se bodo v ^nici lahko lotili predvidenih del. Kako je v otroškem vrtcu, na pokopališču, kako nezadovo^ni so člani prostovoljnega gasilskega društva, ker nihče ne poskrbi v zadostni meri za materialno plat varstva pred ognjem in nesrečo, o tem ne kaže izgubljati besed: Sevničanom je vse to dobro znano. Ker pa je slišati nekatere opazke o delu sevniškega vrtca, ki jih širijo tisti, ki jim akcga ni pri srcu, je prav, da iz razprave ravnate^ a osnovne šole Jožeta Bogoviča povzamemo ugotovitve, s katerimi je očitke utemeljeno zavrnil. Sevniški vrtec sprejema otroke po štirih, znanih merilih, ne pa po poznanstvih ali kakih drugih kriterijih. Čakalna doba ni daljša od 15 dni. Za popoldansko izmeno ni dovolj zanimanja (v anketi, ki so jo naredili v ta namen, so ugotovili, da bi bilo v izmeni le 5 do 6 otrok). Odbornikom je pojasnil tudi, v kakšni stiski dela sevniška osnovna šola in zakaj so prostori v šoli in vrtcu problem številka ena. m. L Prevrdtiost pa taka s križanji železne in navadne ceste so v Sevnici veliki križi. Kdor bi z avtom rad urekel za-pornKam, tega zlepa ne more. Ce mu pred nosom zapro zapornice na križišču pri IVD Partizan, gre lahko nazaj skozi Šmarje, seveda le, če ima srečo, kajti tudi tam so zapornice. Pot je možna še skozi nekdanji drevored, toda tam je obvezna obvozna pot za vprego in prav rado se zgodi, da ima voznik avtomobila ob čakanju spet dovolj časa za razmišljanje. Morda pa bi se dale težave omiliti, saj naj*brž ni nujno, da zapornice pri TVD Partizan pustijo že takrat, ko vlaka iz ljubljanske smeri sploh še ni na sevniški postaji, čeprav se tam ustavi in mine precej časa, preden potniki izstopijo in vstopijo. ^ 2 GABRIJELE: POLNO POKOPALIŠČE Gabrijele pri Krmelju se boje vsake smrti še bolj kot sicer. Na vaškem pokopališču ni prostora tako rekoč za nobenega pokojnika več, če izvzamemo možnost za pokop v družinskem ^obu. Bil je že primer ^ora, ki je nastal zaradi stiske na pokopališču, v prihodnje pa se jih obeta še več, če ne bodo nelcaj ukrenili. Pokopališče je treba povečati, kako za to zbrati denar, to bo ena največjih skrbi v Gabrijelah. SVINJSKO: POMOC POGORELCU Na predlog sveta za go^odarstvo in finance je sevniška občinska skupščina dodelila 5.000 dinarjev pomoči Vladimirju Tratarju iz Svinjskega pri Šentjanžu, ki mu je strela zažgala go.^odarORA V ŠVICI ENOTA PREVAJANJA NAZIV hLEZARNA V BIH KEMIJSKI ELEMENT EKIPA IV I.ZKL Prijetno zabavo in srečno novo leto vam vošči Vaš DOLENJSKI LIST jn;- SKliP BESED UPAD IMURSKE VODE [MERJASEC OVOJ SVOJINA EDVIN FLISER TRENJE Is IN AGA-IMEMNONA llZ GR.MIT ■Jf pRU- [abnik ANTUN NALIS lUSEDLINA GLAS SLABO- KRVNOST maIa SIGNAL PRIPO- VEDNA PESEM NA§ PESNIK POVRŠ. MERA VRSTA HRASTA VILER RENU PREDDVERJE AVT.OZN. VRANJA ČRNOMOR. LETOVIŠČE NEG. ION VRSTA JEZA I KRMILO MAGMA REKA NA VZH. SZ NASA FILM. IGR.(ITA) VSILJIVEC BESEDA ZANIKANJA SIRIM. ODD. LEGIJE SVETILKA MAJHEN PLUG OGLJ.VODIK. KARAKT. ZA BENCIN DEL KNJIGE ORGANSKA SPOJINA FILIP. VULKAN OLEPŠANJE VRSTA JABOLKA STAROPERZ. VLADAR PORAST IMETJA NOGOMETNI KLUB GRŠKI NOVEC STRAST SLONOVA SAMICA ZVEZA ALUMINIJ OHCET NEM. REKA IZDELOVALEC PIL RJAV KONJ PRESTOL-. NICA Madagaskarja PREGRI- NJALO EVR.VELETOK IZRAEL VRSTA BLAGA DOBESEDEN PREVOD IGRALEC DOUGLAS GR. BOGINJA NESREh JBOR ŠTIRIH PEVCEV STARA uteJ SLOVANSKI BOG DEL NOGE NObNJ PTIC ŠTEFOK AMER. GORSTVO OSEBNI ZAIMEK GR. BOG GOZDOV TeTT POSODE INDIJSKI HRAST VRSTA. EMBALAŽE AFR. VELETOK NINO, ROBIČ PARADIŽ ORANJE WELLES AMERIGO VESPUCCI VDOR VERLAINE PAUL SUKANEC SENEGALSKA LUKA IME SLIKARKE KOBILICE VUKOV STRAN DEL IMOTORJA BOGINJA MAVRICE USMRTITEV) llVALI KAVBOJ- SKA TEKMA ANGL. M.IME griKjaj ^ IME GR^A DEhLA NAŠ TV SPIKER (VILI) JEZERO V SZ DROZG ASSO- CIATED PRESS NAVDJNA OKNICA ZAMISEL IZAK UEVITAN SKUP 6 EBEL PREPOVED GERM. OREL IZDELOV. GOSLI IZ CREMONEl M.'l M E VELIKO REŠETO IVAN TAVtAR DRhJ MAX ECKERT FRANC REVOLU- CIONAR NOROST SESTAVIL; J.UDIR Novoletno veselje: še enkrat 30 nagradi Na zadnjo križanko smo dobili veliko več rešitev kot navadno, zato smo vam v današnji novoletni številki spet pripravili praznično presenečenje: NOVO NAGRADNO KRIŽANKO. 13. januarja 1972 bo dala 30 srečnim izžrebancem 30 lepih nagrad, če bodo seveda njihovi odgovori pravilni. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo dobili po pošti ali osebno najkasneje do 12. januarja 1972. Na izžrebance čakajo tokrat naslednje nagrade: 1. nagrada — 250 din 2. nagrada — 200 din 3. nagrada — 150 din 4. nagrada'— 120din 5. nagrada — 110 din 6. nagrada — 100 din 7. nagrada — 90 din 8. nagrada — 80 din in 22 lepih knjižnih daril Reševalce prosimo, da upoštevajo: izrezana rešena križanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. — Rešitve pošljite na naslov: Dolenjski list, 68001 NOVO MESTO, p. p. 33, v levi spodnji kot kuverte pa napišite: KRIŽANKA. Ne pozabite na svoj točni naslov, ki mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! 'i 1 DBH NOVO MEST NOVE OBRESTNE MERE ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE: navadne (5,5% v devizah, 2% v dinarjih) vezane nad 13 mesecev (7,5 % v devizah, 1,5 % v dinarjih) vezane nad 24 mesecev (7,5 % v devizah, 2,5 % v dinarjih) ZA DINARSKE VLOGE: navadne (a-vista) vezane nad 13 mesecev vezane nad 24 mesecev 7,5 % 9% 10% 7,5 % 9% 10% Svetujte svojcem, sorodnikom in znancem, ki bodo prišli Iz tujine na novoletni obisk, naj vse denarne zadeve urede pri VAŠI BANKI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU. DBH NOVOIIESTO OBRESTI PO 20. JANUARJU 4. IN 5. JANUARJA ZAPRTO Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto s podružnico v Krškem in ekspoziturami v Novem mestu, Metliki in> Trebnjem obvešča svoje komitente in varčevalce, da zaradi internih del ob zaključku leta za stranke NE BO POSLOVALA 4. IN 5. JANUARJA 1972 Hkrati obveščamo varčevalce, da bo banka pripisovala obresti na hranilne vloge za leto 1971 po 20. januarju 1972. VSEM KOMITENTOM, VARČEVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1972! GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE RAZGLAS ROKA za priglasitev sečnje lesa v sečnih sezonah 1972/73 in 1973/74 Na F>odlagi določil 12. člena pravilnika o določanju količine lesa za domačo UF>orabo GG Brežice objavljajo Gozdni obrati Brežice, Kostanjevica, Mbkronog, Senovo, Radeče in Sevnica rok za priglasitev sečnje lesa v sečnih sezonah 1972/73 in 1973/74. Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na območju zgoraj : navedenih gozdnih obrato\% naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih, kakor tudi izven gozdov v roku od 3. januarja do 15. februarja 1972 Gozdni pK)sestniki. ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnjo za dve naslednji leti skup>aj. ■ Vsak g02Klni p>osestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo u{x>rabo lesa za kurjavo in koliko tehničnega lesa ter koliko je namenil za prodajo. Priglasitve sečenj sprejemajo navedeni gozdni obrati. Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na {KKiročni gozdni obrat, vendar F>od p>ogojem, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse p^odatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les. V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste plačila. I Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen za izredne potrebe v primeru elementarnih ‘nezgod. inDliSTRURmOTORniH VOZIL novomESTO PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna nnesta in vabimo k sodelovanju: # več kvaliflciranllrdelavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov, avtoličarjev, varilcev in mizarjev # več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki # več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov in proizvodnji prikolic Kandidati za zaposlitev naj pošljejo svoje pismene ponudbe kadrovsko-socialni službi podjetja. Na progah, kjer inia podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen. GRADITELJI! VEZANA OKNA s KUPONOM ZA DINARJE 5% CENEJE, ZA DEVIZE 10% CENEJE ' / DO 31. JANUARJA 1972 Zahtevajte prospekte in informacije: INLES RIBNICA telefon: (061) 87-068 ali naših prodajnih skladiščih: RIBNICA, Partizanska ulica 3, tel. (061) 87-212 BEOGRAD, Ul. 29. november 188, tel. 011-662-910 NIŠ, Ul. Mramorska b. b., tel. 018-23>137 SLAVONSKI BROD, Svačičeva ul. 1, tel. 055-41-026 SLAVONSKI BROD, Ul. Moše Pijade 101, tel. 056-22-682 ĆUPRIJA, Ul. Cara Lazara 92, tel. 035-80-409 ■ Inles" KUPON velja za vsa naša prodajna skladišča ( in vse renomirane prodajalne s stavbnim pohištvom. Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto OBVEŠČA lastnike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Novo mesto, ki jim poteče veljavnost prometnega dovoljenja 31. decembra 1971, da bo PODALJŠEVANJE VEUAVNOSTI > PROMETNIH DOVOLJENJ ZA L. 1972 od 4. do 14. januarja 1972, v.sak dan od 7. do 14. ure, in v sredo od 7. do 16. ure ^ razen ob sobotah — v prostorih Zavoda za požarno varnost, Novo mesto, Cesta herojev št. 27 (gasilski dom), p>o naslednjem abecednem' redu lastnikov ali up>orabnik.ov motornih in priklopnih vozil; 4. 1. 1972 črke A—B 5. 1. 1972 črke C—D 6. I. 1972 črke E—G 7. 1. 1972 črke H—J 10. 1. 1972 črke K—L 11. 1. 1972 črke M—N 12. 1. 1972 črke O—R 13. 1. 1972 črke S—V 14. I. 1972 črke T—2 Potrebne tiskovine in informacije dobite na sedežu pK)daljševanja veljavnosti prometnih dovoljenj. Liistniki in uporabniki, ki ne nameravajo zahtevati podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja za prihodnje leto, morajo vrniti evidenčne tablice referenti! za registracijo in evidenco motornih vozil najpozneje do 31. januarja 1972. ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE NOVO MESTO DOLENJSKI LIST §t. 52 (1135) — 30. decembra 1971 !VJWA if ~tCp~”tcHn SREČN01972! lesni kombinat novoles novo mesto straža SPALNICA »NADA« Bralcem čestitamo ! m USPEŠNO LETO 1972 ! m >,*A-• • • • »v*,*, ■ 1 KOVINAR podjetje storitvenih obrti KOČEVJE Čestitamo za novo leto 1972! ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE Za novoletne ..praznike abi^it^ naša kopališča in gostinske obrate! Čestitamo za novo feto. KOVINOPLAST Jesenice na Dolenjskem Izdelujemo vijačno blago. Za novo leto čestitamo! PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO — investira in soinvestira graditev stanovanj in poslovnih prostorov; — izvaja inženiring posle za gradnjo vseh vrst objektov; — izdeluje urbanistično in lokacijsko dokumentacijo; — oddaja in komunalno ureja stavbna zemljišča; — nudi informacije o možnosti pridobitve lokacij za.gradnjo družbenih objektov; zasebnih stanovanjskih hiš in weekendov; — izdeluje načrte za gradnjo stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in drugih objektov Poslovnim partnerjem in vsem občanom čestitamo za novo leto 1972! Industrija gradbenega materiala in montaža »SAVA« KRŠKO Priporočamo naše izdelke in hkrati čestitamo za novo leto! SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE * * OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI.ODBt)R ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Občanom česiitamo za novo leto in jim želimo tudi v letu 1972 veliko uspehov! * * Srečno „ novo * leto* * Trgovsko podjetje RIBNICA Občanom čestitamo za novo leto in jih hkrati vabimo v naše prodajalne in gostinske obrate. Projektivni biro REGION BREŽICE IZDELUJEMO PROJEKTE ZA # industrijske zgradbe # javne zgradbe # stanovanjske zgradbe # notranjo opremo 0 srednjeročno in dolgoročno ekonomsko planiranje 0 regionalno prostorsko planiranje # urbanizem 9 - Poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za novo leto! Kolektivom in občanom čestitamo novo leto in jim želimb «e veliko ddc^vnih zmag! OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Čestitamo občanom in kolektivom za novo leto 1972! 50 let tekstilana k o e v j e — volnene odeje in odeje iz umetnih vlaken v različnih barvah, vzorcih in velikostih — pregrinjala v modemih vzorcih in barvah, primerna za najrazličnejšo uporabo Čestitamo za novo leto 1972! * * Jil^ca SEVNICA nedrčki stezniki kopalne obleke Bralcem čestitamo za novo leto 1972! beti * GOSTINSKO TURISTIČNAORGANIZACUA GOSTUR Metlika Obiščite naše gostinske obrate. Za novo leto čestitamo! Belokranjsko gradbeno podjetje ČRNOMELJ Graduno vse vrste objektov. Čestitamo za novo leto 1972! * r- „ novo * Lleto * 1 l\/lercator PE TRGOPROMET KOČEVJE Priporočamo se za nakup v naših prodajalnah. Občanom čestitamo za novo leto 1972! Obrtno podjetje OPREMA KOČEVJE Srečno novo leto 1972! Kmetijska zadruga RIBNICA proizvodnja * odkup »trgovina Kooperantom in vsem občanom čestitamo za novo leto! Gostinsko podjetje * ČRNOMELJ Priporočamo se za obisk naših obratov. Čestitamo za novo leto 1972! SLOTEHUUES LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE - oprema za šole in otroške vrtce - iveme plošče — žagan les Čestitamo za novo leto 1972! SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Občanom čestitamo za novo leto 1972! Rudnik rjavega premoga Kočevje Občanom in našim poslovnim prijateljem čestitamo za novo kto 1972! KNJIGOVODSKI CENTER PARNA PEKARNA VAUČNI MLIN BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ čestitamo občanom in poslovnim prijateljem za novo leto 1972! * SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS Občanom čestitamo za novo leto! * 1 TEDENS^tun 55 Petek, 31. decembra - Silvester Sobota, 1. januarja - Novo leto Nedelja, 2. januarja - Makarij Ponedeljek, 3. januaija - Genovefa Torek, 4. januara - Angela Sreda, 5. januaija - Simeon Četrtek, 6, januaija - Mojmir BRFŽICE: 2. in 3. 1. ameriški barvni film ,.Peterica v akciji“. 4. in 5. 1. ameriški barvni film ,,Za ljubezen in svobodo“. BRESTANICA: 1. in 2. 1. slovenski film „Maškarada". ČRNOMELJ: 1. 1. ameriški barvni film „Pištolaiji apaškega klanca“. 2. 1. ameriški barvni Tilm „Večer naslednjega dne“. 5. 1. ameriški barvni film „Vodič za oženjene moške“. KOSTANJEVICA: 1. 1. ameriški barvni film ,,Bodalo“. 2. 1. francoski barvni film „Sirena Mississip-pija“. METLIKA: 31. 12. do 3. 1. ameriški barvni film „Dama in potepuh". 31. *12. do .5. 1. francosko-italijanski barvni film ,,Barčica po morju plava“. 31. 12. do 6. 1. ameriški film „Kraljevič in berač.“ NOVO MESTO: 31. 12. ameriški film „100 težav Stana in 01ia“ V. in 2. 1. angleški barvni film ,,Orli nad Londonom** 3. in 4. 1. angleški barvni film „Rop po naročilu britanske tajne službe**. 5. in 6. francoski barvni film ,,Johny Banco**. RIBNICA: 1. in 2. 1. francosko-alžirski barvni film „Z**. SEVNICA: 1. in 2. 1. nemški film „Pridi, pridi, ljuba moja". 5. 1. angleški film ,,Quilleijevo poročilo**. TREBNJE: 1. in 2. I. italijanski barvni kavbojski film „Kličem se Pekos**. METLIKA: Od 1. do 3. 1. ameriški barvni fibn „Gospodična in potepuh**. Od 1. do 5. I. francosko-italijanski barvni film „Barčica po moiju plava**. Od 1. do 6. 1. ameriški fihn „Kraljevič in berač**. Od 5. do 9* 1. ameriški film „Na rečnem zavoju**. KRŠKO: 1. in 2. 1. ameriški barvni film „Hiša iz kart**. 5.1. angleški barvni film „Nedolžna ljubezen *. 02 SLUŽBO DOBI ■ „ „ « L « ■ PRODAM ISCEM ŽENSKO za varstvo otroka v dopoldanskem času od 6. do 12. ure. Jože Kovač, Koštialova 42, Novo mesto. MESARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljena. Dobra plača zagotovljena. Ponudbe pod „Zasavje “ - VAJENKO za pletilstvo vzamem takoj. Dobro se bo izučila. Pletilstvo, Groharjeva 4, Ljubljana. SPREJMEM več kleparskih, vodovodnih pomočnikov (lahko so tudi priučeni), k^učavničaija in več vajencev. Nastop službe možen t^oj, plača po dogovoru. Ciril Strajnar, Opekarska 34, splošno kleparstvo, Ljubljana. DEkLE, ki ima veselje do gostinstva, sprejmem v službo. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop službe takoj. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana. IŠCEM pridno in pošteno dekle za natakarico. Lahko je tudi začetnica. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe na naslov: Gostilna Urbanč, Krško. V planinskem domu nudimo takoj stalno zaposlitev samostojni kuharici Mesečni osebni dohodek 1.800 din. Pismene ponudbe ' pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, p. p. 320 -61001 Ljubljana. TAKOJ sprejmem dekle (lahko je začetnica) za varstvo otroka in delno pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Dr. Nataša Stojanovič, zdravstveni dom Borovnica pri Ljubljani. STANOVANJE in hrano nudim dekletu ali mlajši upokojenki za pomoč v gos^jodinjstvu y popoldanskem času. Naslov v upravi lista (2632/71). ISCEM dekle, ki ima veselje do dela v kuhinji. Gostilna Turk, Črnivec, Brezje na Gorenjskem. SPREJMEM vajenca za avtoklepar-sko obrt. Stane Pustavrh, CKŽ 139, Krško. STANOVANJA ODDAM majhno sobico s 1. januarjem samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (2602/71). OPREMLJENO sobo oddam fantu. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto. OPREMLJENO sobo oddam trem dijakom ali mlajšim fantom. Irča vas 58, Novo mesto. MLAD zakonski par brez otrok išče opremljeno eno ali dve sobi z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod „Novo mesto z bližnjo okolico**. ODDAM sobo študentu, ki bi poučeval angleščino in matematiko za osnovno šolo. Naslov v upravi lista (2633/71). Motorna vozila PRODAM fiat 850 ^ecial, letnik 1971. Božo Zec, Zagrebška 6 a. Novo mosto. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1967, ter avtomobilsko prikolico, dobro ohranjeno. Avsec, Gotna vas 63, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1964. Ivan Bukovec, Šmihel 64, Novo mesto. UGODNO prodam DKW junior delux. Alojz Rezelj, Mirna poč 77. PRODAM MERCEDES KIFER 5 ton, prevoženih 35.000 km po generalni. Na.slov v upravi lista (2617/71). UGODNO prodam nov gumi voz 14, 15, 16 coL Babna gorica 2, Škofljica. PRODAM nov gumi voz 15 col. Škocjan 49 pri Novem mestu. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico in omaro za radio, gramofon in televizijo ter komodo. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Naslov: Ana Ofak, Kidričeva 3, Kočevje. PRODAM stroj za izdelavo kaše in ješprena na vodni ali motorni po- fon. Janez Jamnik, Zbure 1, maijeta. UGODNO prodam motorno žago „štilarco** 0.50 (cena po dogovoru), zraven tega še 2 Usta, 5 verig in orodje. Naslov: Peter Crček, Trdinova 10, Novo mesto. UGODNO PRODAM leto staro kuhinjsko opremo. Tone Starc, Brod 61, Novo mesto. PRODAM KOBILO, staro 5 let, in piašiča za zakol. Murn, Jablan 38, Mirna peč. PRODAM 12 kub. metrov suhih bukovih drv. Naslov v upravi hsta (2618/71). KUPIM KUPIM rabljen enofazni hidrofor. Janez Umek, Vel. Cerovec 19, Stopiče. pisal številko avtomobila, ki je 24. decembra zvečer na Glavnem trgu v Novem mestu podrl Mojčka Urha in njegovega psička. POROCNI PRSTANI! - POROKA — spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! isajiK'^ai Dragemu očetu Janezu Brulcu, Hrušica 10, želijo za 60-16tnico in praznovanje vse najlepše in najboljše otroci z družinami, posebno pa vnučki. Naročnikom radijskih in televizijskih aparatov na območju mesta Kočevje in okolice želita srečno novo leto inkasantki Marija Bizjak in Vida Krašovec. n mn UGODNO prodam enodružinsko hišo mešane gradnje: z garažo, centralno kurjavo, vrtom in telefonskim priključkojn. Vseljivo po dogovoru. Zglasite se po tel. 21-289 v popoldanskem casu ali osebno. Š^tane Pustavrh, Novo mesto. Pot na Gorjance 15. PRODAM vinograd v Novi gorici v bližini gradu Hmeljnik, prostor za zidanico, elektrika v bližini, dovoz z avtomobilom. Alojz Dragan, Štatenberg, Trebelno. PRODAM nov vŽkend z novim vinogradom v bližini Zdol pri Krškem. Naslov v upravi lista (2621/71). KMECKO hišo v bližini avtobusa, vlaka, cerkve, oddam v oskrb-ništvo. Po že^i tudi njivo. Prodam zanesljivega konja. Informacije: Jože Novak, Brinje, Šentrupert. PRODAM vrt in njivo v izmeri 25 arov v Smolenji vasi, primerno za gradnjo. Interesenti naj se zglasijo v gostilni v Žabji vasi, kjer dobijo vse informacije. ZELO UGODNO prodam večjo hišo v Brežicah, Milavčeva 31. UGODNO prodam novejšo hišo (vi-sokopritlično, podkleteno) z vrtom in parcelo cca 600 kvad. metrov v Šmartnem pod Šmarno goro 70. Anton Omejc. Informa cije na tel 55-626 od 7. do 12. ure, razen sobote in nedelje, ali Šmartno pod Šmarno goro 8. RAZNO ISCEMO zakonski par ali žensko srednjih let - lahko je tudi upokojenka, s 1. 2. ali 1. 3. 1972, ki bi varovala in oskrbovala lepo domačijo na deželi, v bližini Brežic. Na razpolago je brezplačno opremljeno stanovanje, kurjava in razsvetljava. Pogoj: poštenost, treznost in vestnost. Ponudbe pošljite na upravo lista pod „Redka prilika' . PROSIMO, da se javi na postaji Ljudske milice tovariš, ki sije za- Alojz Jarc, Dol. Podboršt 7, Mirna peč, prepovedujem vožnjo po vseh mojih' parcelah v Golobinjeku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PROSIM cenjene stranke, da dvignejo svoje okvirjene slike vključno do 20. 1. 1972, ker bo lokal zaradi daljšega zdravljenja predvidoma za dva meseca zaprt. Za nedvignjene slike na odgovarjam. Steklarstvo Janez Doljak, Novo mesto. SCETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetaistvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. IZOLIRAM cevi centralne kuqave. Jože Zakrajšek, Mirna 141. KRAJEVNA skupnost Bela cerkev vabi na silvestrovanje Sl. decembra 1971. Igrajo Beneški fantje. Vabljeni! Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in tete ANE JENlC iz Gabija 52 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovaU cve^e in vence, sočustvovali z nami in spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Oblaku za zdravljenje in strežnemu osebju moške bolnišnice. Zahvaljujemo se tudi govorniku Francu Luzaiju za poslovilne besede ter gospodu župniku za cerkveni obred. Enako se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za veliko pomoč. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Tončka in sinova Franc z družino in Jože z ženo in drugo sorodstvo Ob nenadni izgubi naše ljube mame ALOJZIJE ŠANTEL iz Cilja pri Raki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težki uri pomagali. Iskrena hvala tudi osebju brežiške bolnišnice, ki ji je lajšalo zadnje dni življenja. Prav tako velja zahvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali vence ter cve^e. Žalujoči: hčerki Pepca in Dragica z družinama Ob nenadni in bridki izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta in starega očeta KARLA JALOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Predvsem se zahvaljujemo vsem stanovalcem hiše št. 118 v Brestanici - posebno še g. Francki Butkovič - za vso pomoč. Zahvaljujemo se za sočutne besede slovesa, ki sta jih ob odprtem grobu spregovorila gg. pater Gabrijel in Avgust Avsenak, g. patru tudi posebej za opravljeni cerkveni obred. Zahvala vsem sorodnikom, šc posebej Kodri-novim iz Maribora, delovnim kolektivom Agrokombinata Krško, Elektrarne Brestanica, osnovne šole Brestanica za poklonjene vence, rudarski godbi in brestaniškim pevcem pa ' za žalostinke. Končno naša iskrena zahvala vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, in vsem, ki so našega nepozabnega Karla v tako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranep groba na brestaniškem pokopahšču. V Brestanici, 19. decembra 1971 Žalujoči: žena Angela, roj. Černelič, sinova Marjan in Drago z družinama ter Marjanca Ob nepričakovani smrti naše mame, stare mame in prababice ter tete MARIJE URBAS iz Štefana pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, vaščanom iz Kamne gore, kolektivu ASTRA iz Ljubljane, tovarni ELMA iz Črnuč, dekanu iz Trebnjega za opravljeni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki so našo drago mamo spremili na zadnji poti. Stefan, 14. 1?. 1971 Žalujoči: hčerke Mici, Lojzka, Tončka in Ani z družinami, Olga ter vnukinja z družino Ob prerani in boleči smrti našega očeta VINCENCA PRIMCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, vsem tistim, ki so ga poslednjič obiskali, ga pospremili k zadnjemu počitku in mu darovali cvetje in vence. Se posebej se zahvaljujemo za vso skrb in pozornost tovarišema Alojzu Kavšku in Janezu Segedinu. Brod, 26. 12. 1971 Žalujoči: sinovi in drugo so- rodstvo Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica FRANCETA AVBARJA iz Goriške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovah, in vsem za podarjene vence. Lepa hvala gospodu župniku za tolažilne besede in spremstvo, kolektivu BETI Mirna peč, Elektru Ljubljana — enota Novo mesto. Zavodu za rezerve Ljubljana, SRS ter sodelavcem silosa Straža. Vsem, prav sem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, najlepša hvala. -- Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo Vsem, ki so mi v nesreči pomagali s prispevki v denarju ali materialu in pri gradnji novega gospodarskega poslopja, se hajlepše zahvaljujem. Zahvala PGD Sen^anž, IGD „Metalna** Krmelj, PGD Vel. Cirnik za hitro pomoč ob požaru. Posebna zahvala občinski skupščini Sevnica, vaščanom in vsem, ki ste mi poma' gali v stiski - Julij Žgajnar, Gabriče 34. Namesto cvetja na grob pokojnega Janeza Avsca iz Smolenje vasi poklanjajo tri tovarišice iz osnovne šole Grm, Novo mesto, 150 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni zneselc iskrena hvala! - Zveza slepih Novo mesto. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija Hočevar iz Podbočja - Mojco, Valerija Gutman iz Dolenjskih Toplic -Franca, Danica Plaveč z Vrtače -Danico, Ivanka Drčar iz Podgore -Vesno, Anica Barbič iz Menine vasi - Tomislava, Ema Žunič iz Kanižarico - Boruta, Fanika Junkar iz Dolenj^ vasi — Vido, Anica Mohorčič iz Žužemberka - Gregorja, Tončka Žužek iz Gabrijel - Stanislavo, Zofija Brulc iz Brusnic - Damjana, Dragoslava Kunej iz Skrovnika -Romana, Jožica Volčjak iz Dobrave - Roberta, Vesna Spilcr iz Rožne^ - Marjanco, Silva Perše iz Črnomlja - Vinica, Martina Kukec iz Svržakov - Silvo, Marjeta Klemenčič iz Irče vasi - Roberta, Marija Dobovičnik iz Dolnjih Kamene - dečka, Franc'-ka Jeraj iz Velike Sevnice - Aleksandra, Anica Vovko z Rateža -dečka. Anica Repič iz Kamanja -deklico, Ana Schvveiger iz Butoraja - deklico. — Čestitamo! OBVESTILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM Ekonomsko-propagandna služba pri upravi Dolenjskega lista sporoča vsem delovnim organizacijam, da bodo cene za komercialne oglase, razpise, objave vseh vrst ter cene za propagandne reportaže v letu 1972 ostale neizpremenjene. Hkrati vabi ekonomsko propagandne službe v posameznih podjetjih k sklepanju letnili pogodb za 1972 z ustreznimi popusti. EPS in UPRAVA LISTA 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življen/^! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Slavka Kirn, Milka Smolič, članici Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Alojz Žitnik, Franc Pangre, Jožefa Trbanc, Anica Ferfolja, Marija Resnik, Marija Klobučar, Vera Ozimek, Jožica Florjančič, Ivan Pavlič in Jože Stine, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Gazvoda, Martin Rukše, Franc Brulc, Mirko Koželj, Rudi Kmet, Avgust Pa\dič, Jože Goršin, Jože Hrovat in Ivan Kastelic, člani IV^ Novo mesto; Ivanka Petan, Ivan Petan in Marjan Kum, člani Novolesa, Straža; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Anton Rus, član Novograda, Novo mesto; Jožica Turk, članica Zavoda za socialno ,zavarovanje No o mesto; Dušan Puš, Jože Progar, člana OMP Inštalater, Novo mesto; Stane Vidmar, član KZ Novo mesto; Jože Žagar, delavec z Broda; Anton Klobučar, član Komunalnega podjetja Novo mesto; Franc Erlah, član Gozdne uprave Novo mesto; Janez Kuplen in Branko Fink, člana Keramike, Novo mesto; Marija Gazvoda in Marija Umek, Marija ^odinje zvoda, gospodinja iz Mihovca; Francka Bohte, gospodinja iz Vinje vasi; Milan Vidlinovič, član Pionirja, Novo mesto; Ivanka Turk, članica osnovne šole Stopiče; Mirko ?ašič, član Cestn^ podjetja Novo mesto; Vida Jenič, članica Gozdne uprave Novo mesto; Marija Bobnar, gospodinja iz Koroške vasi; Marta Zorc, Marija Safek, Ana Jur-šič, go^odinje z Dolža; Janez Udovč in Jože Avsec, kmeta z Dolža; Franc Zorc, član osnovne šole Dolž, Francka Fabjan, gospodinja iz Dolenje vasi; Ivanka Pavček, gospodinja iz Podgore, Zall^ Florjančič, članica hotela Metropol, Novo mesto; Jože Pust, član Gorjancev, Straža. PIVOVARNA UNION — PE HMELJNIK NOVO MESTO, KOLODVORSKA 2 a razglaša prosta delovna mesta: 1. fakturista 2. pomočnika skladiščnika Pogoji: pKxi 1. srednja ekonomska šola, administrativna šola ali pridobljeno znanje z 10 leti prakse; E>od 2. KV delavec v trgovski stroki ali z daljšo prakso na p>odobnem delovnem mestu. VSEM LJUBITEUEM. NARAVE voščimo srečno, zdravo in novih uspehov polno novo leto 1972! Hortikulturno društvo v Novem mestu RADIO BREŽICE ČETRTEK, 30.” DECEMBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, foročila, šport in turistični napotki, 6.15 do 17.00 Nove plošče R,TB-Aktualnosti tedna - (Jbvestila in reklama, 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami - poslednjič letos malo drugače. SOBOTA, 1. JANUARJA: 10.20 do 11.30 Novoletni poslanici predsednikov občinskih skupščin Brežice in Krško ter voščila delovnih kolektivov, 11.30 do 12.00 Novoletni pozdravi slovenskih radyskih postaj, 12.00 do 13.00 VoščUa delovnih kolektivov za novo leto. NEDEUA, 2. JANUARJA: 10.30 do 10.50 Poročila - novoletna anketa, novo leto v Cateških Toplicah in Krškem pa še kaj, 10.50 do 11.00 Komentar zadnje lanske seje občinske skupščine Brežice,' 11.00 do 11.30 Novoletni vrtiljak -V pesmi in besedi s Henčkom, Tanano Gros, Jožetom Koblerjem, Dobovškimi petimi in ansamblom Memoria, 11.30 do 12.00 Za naše kmetovalce: Izdelujemo plan razvoja kmetijstva do leta 1975 - Obvestila, reklame in spored kinematografov, 12.00 do 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 4. JANUARJA: ODDAJA ODPADE. Zbil dečka in psa 13-letni Mojmir Urh je 24. decembra zvečer stal pred trafiko na Glavnem trgu v Novem mestu s svojim psom. Po Glavnem trgu je tedaj pripeljal osebni avto, ki gaje v ovinku zaradi prehitre vožnje zaneslo, tako da je zbil dečka in psa, nato pa oddrvel naprej. Urh je dobil nekaj poškodb, pes pa si je zlomil zadnjr taco. Za neznanim voznikom poiz vedujejo. TAT V TRGOVINI Amalija Božič iz Stopič, ki je v ponede^ek v Novi modi na novom^ Iki Cesti komandanta Staneta izbirala za nakup, je presenečena ugotovila, da ji je neznanec izmaknil torbico. Tat je na tržni dan v veliki gneči izkoristil priložnost: v torbici je bilo tudi 500 dinarjev gotovine. Zmikavta niso dobili. Zamudnike . ki še niso poravnali zaostanka naročnine za letos, s tem zadnjikrat pozivamo, da naročnino in opominske stroške takoj nakažejo s poštno položnico na naš tekoči račun: Dolenjski list. Novo mesto: 521-8-9. Malomarnim plačevalcem bomo dostavo lista po novem letu ukinili. UPRAVA LISTA List za vsakogar »Dolenjski list« Položnice za naročnino za 1972 bodo dobili vsi naročniki izven Slovenije v . prvi januarski številki. — Naročnike v tujini prosimo, da sami obnovijo vsaj polletno naročnino in nam pošljejo za njeno poravnavo bodisi svoj ček, tujo valuto v pismu ali pa naj zanje poravnajo naročnino svojci v stari domovini. UPRAVA LISTA ZAHVALA Ob nenadomestljivi in bolećl Izgubi naSe ljube žene, mame, stare mame pra.stare mame, sestre, taSče in tete KATARINE PEČARIČ, roj. Žugelj tz Curil St. 7 se najprisrčneje zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, posebej dr. Antonu Starcu za lajšanje bolečin, dobrim sorodnikom, so.sedom, vašćanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnici poklonili cvetje in vence, nam ustno ali pismeno Izrekli sožalje. Enako sc zahvaljujemo tistim, ki so namesto venca darovali denar v dobre namene, kolektivu tovarne KOMET In BETI za darovana venca In vsem, ki so našo pokojnico spremili do zadnjega počitka. Se enkrat lepa hvala! Žalujoči: mo2 Jože, sinovi, hčerke, snahe, zeti, vnuki, pravnuki In drugo sorodstvo /tSLJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA B^ADIO LJUBLJANA ^ VSAK DAN: poročila ob 5.00, r6^0, 7.00, 8.00, 10.00 11.00, 112.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 1122.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ^ PETEK, 31. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska Clola za nižjo stopnjo - Čarodejen klobuk. 10.20 Pri vas doma. 11.00 ''"Poročila - Turistični napotki za !, niše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski i n^eti - Dr. Albin Stritar: Poslušalcem kmetijskih nasvetov ob koncu ' leta. 12.40 Z domačimi godci in ansambli. 13.30 Priporočajo \ vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak”. 19.00 Lajiko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Silvester 1971. 24.00 SRECNO 1972. SOBOTA, 1. JANUARJA: 8.10 Radijska igra za otroke - „Na šču-kino zapoved'*. 9.05 Novoletno dopoldne za kmečko pečjo. 10.05 Slovenske popevke. 10.30 „Osem predsednikov ob Novem letu“ (reportaža). 11.15 Novoletni koncert. 12.10 Novoletne čestitke. 13.30 ..Novo leto 1941". 14.05 Slovenske narodne in domače pesmi o zimi in veselju. 15.05 „Novoletni cocktail z ledom na glavi“. 17.05 Vesele me-lod z majhnimi zabavnimi ansambli. 17.30 Radflska igra - lija Hurnik: TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 2. JANUAR ^ 8.40 Madžarski TV pregled (Po-'^HJrie, Plešivec) (Bg) - 9.40 Po do-»ace (Lj) - 10.10 Kmetijska odda- (Bg) - 10.55 Mozaik (Lj) -*a.(K) Otroška matineja: Doktor J^olittle, risanka, barvni film (Lj) -1130 Mestece Peyton - serijski fihn (Lj) - 12.25 Obersdorf: smu-^a*ski skoki - prenos (EVR-Lj) -1530 Cirkus na ledu — barvni fibn (Lj) - 15.50 Tarzan in njegova prijateljica - ameriški film (Lj) -1725 Sedem pevcev, sedem popevk ^Lj) - 17.50 Sedem obrazov, sedem ''oiEilnic (Lj) - 18J5 Po domače z ^Heniki (Lj) - 19.05 Čestitke sosedu (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) -20flO TV dnevnik (Lj) - 20.25 ^2-1 (Lj) - 20.35 Zimska pravljica 'barvna oddaja (Lj) — 21.10 Axie. Jjiisset: Beneška noč (Lj) — 2U0 9l*sbena oddaja (Lj) - 22.05 Sedemkrat srečno (JRT) (Lj) - 23.05 •^otočila PONEDELJEK, 3. JANUAR 10.00 Otroška matineja - Srečni ®«tulj - barvna oddaja, Boj za ob-J^nek — fibn, Čarobna noč v pro-^jllni instrumentov. Mesto izobilja ~ mladinska igra (do približno *220) (Lj) - 16.00 Novoletni roo-v madžarščini (Pohorje, Ple-*'tc) (Bg) - 17.00 Zvezdica zajoka — barvni film (Lj) — 18.00 *'oiOčila (Lj) *- 18.05 S kamero po Bally, otok templjev (Lj) -1830 Mozaik (Lj) - 18.35 Sto J*^k na Triglavu - barvna oddaja - 19.00 Zdravo, mladi (Zg) - 5.30 Nastop ansambla „One in '*ni“ (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 'i^^l (Lj) - 20.35 Nfladi za mlade {'h) - 21.15 Nastop Olivere Kata- ■ (Bg) — 21.35 Zabava vas Mija • •^sič (Bg) - 22.15 Poročila (Lj) i ! TOREK, 4. JANUAR ■ 16.45 Madžarski TV pregled (Po-*orie, Plešivec do 17.00) (Bg) -17o5 h. CH. Andersen: Deklica z i^^licami (Lj) - 18.05 Risanka ' ttjV _ 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 : *^ops (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) j " 19.05 Računalniki; Postopoma '**>|ej (Li) - 19.30 Mikroekono-Uvodna oddaja (Lj) - 19.50 ^ak (Lj) - 20.00 TV dnevnik kombinaf ±ITO Ljubljana bonboni VISOKI VGsna bonbon / c II § č ni HERBA h n n h o n I kava karamele lešnik karamele bonboni sadni fourres (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Moja draga Klementina - amaiski film (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) SREDA, 5. JANUAR 13.30 Smučarska FIS tekmovanja za mo^e - posnetek in prenos iz Kranjske gore (do 15.30) (Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.20 Doktor Dolittle - serijski barvni fibn (Lj) — 17.45 TV obzornik (Lj) - 18.00 Hokej OUmpija : Medveščak - prenos v odmorih Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 A. Šenoa: Diogenes I. del (Lj) - 21.25 Angleške impresije (Lj) - 21.50 Novosadski komorni orkester (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) ČETRTEK,)6. JANUAR 15.30 Smučarski skoki - barvni posnetek iz Bischofshofna (Lj) - 17.45 Veseli tobogan: Slovenska Bistrica — I. del (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Boj za obstanek -fibn (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: studij intervalov (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 G. Boccaccio: O vrvici in ljubosumnem možu (Lj) - 22.10 Poročila (Lj) - 22.15 Srn ličarska tekmovanja v Kranjski gori in v Bohinju - repor. (Lj) PETEK, 7. JANUAR 13.30 Smučarska FIS tekmovanja za ženske - posnetek in prenos s Pohorja (do 15.30) (Lj) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.0Q) (Bg) - 17.45 L. Suhodolčan: Bolniška soba - oddaja jz..dlda ^pt5nik in OčalniJc .(lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mlada Evropa: Donovan (Lj) - 18.45 Vzgojni problemi: Razvada ali motnje (Lj) - 1835 Smučarska šola (Lj) - 19-00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Jacoues Tati: Kratek fibn (Lj) - 20.55 Praznik -francoski film (Lj) - 22.25 Nastop plesnega orkestra RTV Zagreb - I. del (Lj) - 22.50 Poročila SOBOTA, 8. JANUAR 16.30 Košarka Crvena zvezda : Lokomotiva - prenos (Bgd-Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Plus pet — mladinski quiz (Sa) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 TV kažipot aj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (U) - 20.25 3-2-1 Diana Ross m The Sifprem« (Lj) - 21.25 Oddelek S - serijski fibn (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) - 22.20 Hokej Jescnice :' Olimpija — posnetek (Lj) „Molji". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta. 21.30 Plesni zvoki z velikimi plesnimi orkestri. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 2. JANUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Karl Heinz Gies: „Ko sem šel po sneg". 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši... Črtomir Šinkovec: Iz zakladnice partizanske ljudske pesmi ob 30-letnici dražgoške bitke. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Čestitke za novo leto. 13.30 Mali heroji. 14.05 Po domače. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Lahka glasba z našimi solisti 20.00 „V nedeljo zvečer“. 22.20 Melodije in plesni zvoki. PONEDEUEK, 3. JANUARJA: 8.05 „V zimskem jutru“. 9.05 Melodije, ki ste jih najraje poslušah v preteklem letu. 11.15 Slovenske narodne in umetne pesmi 12.10 Opoldanski divertimento. 13.30 Tone Krašovec: Sadovi dela našega četrt stoletja. 14.05 Lani med našimi pevci in godci 15.05 Muenchen-Sappo-ro. 16.00 Matjan Marinc: „Ritmična koeksistenca". 16.35-18.00 Glasba ne pozna meja. 18.30 Lepe melodije. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana in pevka Majda Sepe. 21.00 Radijska igra - Jean Giraudoux: „Apolon iz Bellaca". 22.15 Za ples in razvedrilo. TOREK, 4. JANUARJA: 8.10 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Zeleni poni. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v janu^u. 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Atqa Sossa. 14.10 „Na poti s kitaro". 15.30 Glasbeni inter-mezo. 16.00 „VrtUjak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.30 Radijska igra - Matjaž Rmecl: „Pišem radijsko igro". 22.15 Pri slovenskih primorskih skladateljih. SREDA, 5. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Janez Titovšek: Skrb za koristne ptice v zimskem času. 12.40 „Od vasi do vasi". 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Zamejski zbori pojo. - Zbor Jaco-bus (jallus iz Trsta. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Jezikovni pogovori 18.15 Popevke s slovenskih festivalov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 6. JANUARJA: 8.10 Operna matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 'Kmetijski nasveti - Inž. Peter Kunstelj: Kakšne kmetije naj se odločajo za siliranje trave in gradnjo silosov. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Pesem iz mladih grl. 14.30 Z ansamblom Silva Stingla. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 , Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - Mao-Ce-Tung lirik. 22.15 Alojz Srebotnjak in .Marij Kogoj. METALNA tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa — Maribor, Zagrebika 20 za izdelavo najrazličnejših jeklenih konstrukcij gradi v kraju Senovo nov obrat za proizvodnjo gradbenih žerjavov. Kovinski obrat METALNE — Senovo je najsodobnejše opremljen in je že začel obratovati. Za potrebe novega obrata na Senovem objavljamo naslednje prosto delovno mesto: RAČUNOVODJA POGOJ: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z ustrezno nekajletno prakso. POSEBNI POGOJI: osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Metalne — Maribor. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Cas zaposlitve po dogovoru. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite na naslov: Uprava obrata Metalne Senovo v izgradnji, Senovo. Rok prijave 20 dni po dnevu objave. GRADITELJI, PRESKRBITE Sl PRAVOČASNO GRADBENI MATERIAL! LJUBLJANSKE OPEKARNE obveščajo graditelje In ostale interesente, da bodo lahko PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV V Industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo. Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon (061) 61-965 in 61-805, ter naš zastopnik za Dolenjsko Ivo Praprotnik. Grosuplje, Prečna pot 8, telefon 77-358. SOLIDNE CENE — HITRA DOBAVA! iwav M VELIKA NAGRADNA IGRA sledite T OD 5. NOVEMBRA DALJE V ' H VELEBLAGOVNICI D IN V |l3. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO I PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH lOOdm I DOBITE KUPON l NAGRADE: S •BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE •PRALNI STROJI •HLADILNIKI •ŠTEDILNIKI •MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE itd ZATO sledite □ VEDNO IN POVSOD QTRGOVSKO PODJETIE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CEUE Podjetje ELEGANT Celje S svojimi obrati: • OBRAT KONFEKCIJE ^ v Stanetovi ulici v Celju in Šentjurju pri Celju • MOŠKI IN DAMSKI SALON na Šlandrovem trgu in • KEMIČNA ČISTILNICA v Gubčevi ulici Čestita za novo leto vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem ter se priporoča tudi v bodoče! »General« — polkovnik Nekaj simbolike je v tem, da pride neki človek v portret tedna dvakrat v enem letu: v naši prvi in potem še v zadnji številki Dolenjskega lista. Ob novem letu je dobil Kraigherjevo nagrado, priznanje gospodarstveniku, zdaj pa je bil povišan v polkovnika - priznanje vojaku. Ne, ne gre za generalpolkovnika, gre za Jurija Levič-nika, generalnega direktorja novomeške Industrije motornih vozil, ki mu v tovarni pravijo „generaV*. „Ko sem prišel v Novo mesto, so mi pokazali zametek današnje IMV. Bil sem začuden, pa sem vprašal, kaj naj s tem. Razumeš, kaj naj počnem s samimi prostori? In so mi odgovorili: ,Ja, golobček, kaj pa bi rad še več? Prišel si v mehko posteljo, saj imaš tovarno... “ mi je pred kratkim pravil Jurij Levičnik. Mislim, da ogromno delovno energijo razdaja tudi okrog sebe, da se je nalezejo njegovi sodelavci Nekaj ponosa morajo imeti ^udje v sebi, nekaj' pripadnosti 3500-članskemu kolektivu, ki živi v najrazličnejših jugoslovanskih krajih: zato je tudi „generar lahko pono- sen na prehojeno pot. Mislim, da bo zadovoljen, kadar bo takole, v minutah tišine ali navalu romantike, melanholije, prešteval nekdanje delo, gledal prehojeno pot, ugotavljal napredek in uspehe... Industrija motornih vozil ;:amreč neprestano raste. Človek, ki po letu dni pride v Novo mesto in zaide v nekdanjo Gotno vas, ne ve več, ali je vse to res: proizvodne dvorane rastejo kot gobe po dežju! In ko bi Jurij Levičnik v uri premiš^evanja vrgel na tehtnico osebnega zadovoljstva dve letošnji veliki priznanji, vojaško in gospodarsko: kam bi se nagnil jeziček? Takole bi lahko zapisal: Jurij Levičnik je tudi človek. Torej mu je godilo, ko je dobil gospodarsko priznanje. Ampak jeziček na tehtnici bi bržkone pretehtal v korist vojaškega priznanja. „Vojak mislim ostati, razumeš!*" pove preprosto in iskreno. Razumeš? Na vojsko ga bržkone vežejo lepi spomini, to je tudi družinska tradicija. In, končno, mislim, da je Jurij Levičnik rojen vojak. Da tega ne zna skriti niti v navadnem življenju. Morda bi bilo bolje zapisano: da tega noče skriti. Tako ostaja razpet: vojak po srcu, direktor po delu. In prav nič ne zameri, kot sam pove: „Tista je bila dobra, ko si napisal da je Jurij Levičnik na konju - ampak le na manevrih Svoboda 71!** Kot ga poznam, se je sam sebi smejal tudi takrat, na prejšnjih manevrih, ko je v vrsti časopisov pisalo: „Jurij Levičnik, generalni direktor novomeške IMV, je na teh manevrih padel s konja.,. “ Na to sem pa skoraj pozabil: mislim, da mu tudi vsi bralci čestitajo - pa čeprav nekateri morda s kančkom zavisti - za vojaško priznanje! J SPLICHAL I Briika dekleta iz tovarne BETI imajo naštudiran pevski program, s katerim večkrat nastopajo pred širšim občinstvom, zapele pa so tudi na slovesnosti ob IS-letnici tovarne (Foto: R. Bačer) O bsojene direktorjeve metode Direktor »JUTRANJKE« Karel Vehovar ponudit odstop — Čemu enostransko obveščanje o poteku občinske konference ZK med člani kolektiva? Občinska konferenca ZK Sevnica — udeležila sta se je tudi sekretar medobčin^ega sveta ZKS za Posvaje Franc Bukovin^y in predsednik častnega razsodišča ZKS tov. Lenardič — jc minuli četrtek obravnavala razvoj samoupravnih odnosov, še posebej pa pravilnik o minulem delu v konfekciji Jutranjka in spor glavnega direk-toija Karla Vehovarja s predsednikom ObSS Francem Pipanom in sekretarjem OK ZK Viktoijem Aueijem. Konfeienca je trajal 8 ur, bilo pa konferenci dal tov. Bukovinsky, ki K. Vehovar odstopil Direktor „Jutranjke" v Sevnici Karel Vehovar je 24. decembra na seji delavnega sveta in kolektivnih izvršilnih organov tovarne dal odpoved na svoje delovno mesto in hkrati tudi odpovedal delovno razmerje. V SEVNICI ODSTOPIL PODPREDSEDNIK OBS V četrtek, 23. decembra zjutraj je odstopil s položaja podpredsednika občinske skupščine Sevnica Jože Knez. je več koet 45 razprav. Predlog pravilnika o minulem delu v Jutranjki so obsodili kot primer izkrivljanja ustavnih dopolnil, saj je le nekakšen pravilnik o dodatnem nagrajevanju. Tehtno označbo tega primera je na Prvi njihov koledar Zahodna Dolenjska bo za novo leto prvič v svoji zgodovini dobila samo svoj barvni stenski koledar. Izdelalo ga je podjetje Kočevski tisk, vendar oblikovno tako, da se da na njem dotiskati dodatek za vsako podjetje, ki ^ naroči. Na njem je šest barvnih fotografij (po dva meseca sta skupaj na eni strani ^hJa-ati s sliko), in sicer Kočevje (zimski motiv), Ribnica, panorama Kočevja, ribolov na Kolpi, mlin na Ko^i in Travna gora. Avtorji fotografij so Drago Mohar, Anton Podržaj in inž. \fiha Briški. Za koledar je med delovnimi organizacijami zahodne Dolenjske precejšnje zanimanje, saj bodo zdaj prvič l^ko podarili svojim poslovnim partnerjem res nekaj iz teh krajev, medtem ko so v preteklih letih lahko naročali le koledarje z motivi z Gorenjske, morja in iz drugih slovenskih krajev. J. P. je med drugim dejal, da je za zaostritve kriv sam predl^atelj, direktor Vehovar. Direktor Vehovar je bil kot nekomunist še posebej vabljen na konferenco, vendar tudi tu ni nastopal z dokazili, marveč je nadaljeval z osebnimi napadi. Tovariš Bukovinsky je ocenil, da je dejavnost družbenopolitičnih or-ganizac^ v Jutranjki povsem nezadovoljiva, enako netvorno je tudi delo samoupravnih organov, saj so v vsej obširni razpravi vedno govorili le z direktorjem ob skoraj tisoč-članskem kolektivu. Obsodil je pisanje žaljivih pisem, ki jih je direktor Vehovar naslavljal iia Organe v IJub-Ijani in celo v Beogradu kot škodljiv poskus zavajanja teh organov z neresnicami. Direktor Vehovar je podtikal neresnična stališča celo predsed- niku ustavne komisije SRS tov. Cesniku, ki je moral zaradi potvaijanj v Jutranjki ponovno navajati svoja mnenja v glasilu Komunist. Tudi tov. Draganu so v Jutranjki želeli podtakniti takšno raz^o določila o minulem delu, ki bi jim bila v prid (o tem, kaj je tov. Dragan resnično rekel, smo vas na kratko obvestili v prejšnji številki). Nihče od razpravljavcev ni direktorju Vehovarju oporekal poslovnih u^ehov obsojali so le nesprejemljiv način ob obravnavi spornega pravilnika. Ko je konferenca obravnavala razvoj samoupravnih odnosov v občini, so ugotovili, da se je družbena moč marsikje nakopičila le v rokah posameznikov, ki se povezujejo podobno vplivnimi posamezniki v drugih podjetjih in organih oblasti, tevoj samoupravnih odnosov pa se zanemarja. Zlasti je samoupravljanje slabo razvito v obratih,-katerUi matična podjetja so zunaj občine' Posebne samoupravne komisije bodo morale v vseh organizacijah združenega dela proučiti samoupravni položaj in nagrajevanje delavca. A. ŽELEZNIK PRAZNIKI Gregor, uslužbenec, nekoč bi mu v cesarski Avstriji rekli višji okrajni notar ali kaj podobnega, je z vzdihom olajšanja pobriši prah s svoje delovne mize, pedantno poiskal narokavnika iz črnega klota in ju slovesno popekel na „dužbeni“ pulover. Ženske so tačas pri sosednjih mizah zavzeto razpravljale o minulih praznikih, ki jih je poklonila republika ob svoji obletnici. Stara Mara — čudno, da še ni v pokoju, je pomislil Gregor — je imela prvo besedo, ko so žebrale o novih oblekah, o izletih, hudiča, kako se jim da prav v Milano? je razdražen ugotavljal Gregor — o zapravljenem denaiju in o kratkotrajnosti prazničnega ugodja. Najmlajša, Mila, ki je komaj pred desetimi meseci prišla v to pisarno in so jo imeli še za pripravnico -uboga reva, med temi starinami se bo čisto pokvarila, navzela se bo starosti, kot se sir navzame pokvarjenega duha, je stoično računal Gregor — je skuhala kavo. Kadar je tekla po malico, so ženske pogodmjaie: ,J'4ever- jetno, tale Mila, kaj: enkrat čisto kratko krilo, da nič ne skrije in da moške meša, drugič pa do tal, da ceste pometa za sabo ... kave pa, kave,^ te pa nežna skuhati ... Nekoč je bilo čisto drugače; kaj kavo, če nisi znala skuhati kosila, tistega najboljšega — kdo bi te vzel za ženo, kdo, vas vprašam? “ In so si prikimavale. Njihovo enakomerno go-voijenje, ki ga je poslušal že leta, je Gregorja uspavalo, da se je lahko brezslubno predal svojim mislim: „Prekleto pa prazniki! Otroci so šli po svoje, žena je hotela v tujino. Zakaj ven, jo vprašam, kaj naj počnem tam? Mar bom zato lezel na'tuje, ker je to danes moderno? In sta ostala doma .. . Pedantno je začel delati inventuro svojih prazničnih dejanj. Odstotek sladkoija v kni se je spet povečal: preveč sladkarij, kompotov, smetane sem pojedel v teh štirih dneh. Želodec sem preobremenil: odojka res ne bi smel toliko pojesti — pa prav svinjino mi je zdravnik prepovedal! — in tudi tistih kokošjih beder ne bi smel toliko, kjer doma redijo kure, kar dahaaci... Zredil sem se: ne bi smel toliko čepeti pred televizorjem, še oči si bom pokvaril Toda kaj naj človek naredi, lepo vas prosim? Še dobro, da so se na košarki tepli. Štiri dni, pa štiri tekme prenašajo. Nogometa pa nič! Inje zajedal svojo CHimpijo nekje pri dnu lestvice. Sreča, da nisem klu-baš, je z roko zamahnil v spominu. In premalo sem spal, ko smo vse noči igrali karte. To je hudič, človek vendar mora kaj početi! Pa prav karte: ko pa je sosedoV Gustelj nor nanje. Eh, kaj bi... ,^et dek paštete, pet dek sira, žemljica... Saj je prav? “ je vprašala Mila, kot da ne bi vsak dan prinesla enake malice. ,4*rav, prav,“ je počasi zategnil, si popravil narokavnik na desni roki in začel malicati. Ženske pri drugi mizi pa so začele: kam za silvestrovanje, kaj obleči, kaj kupiti za darila. Hudiča, praznike bi bilo treba ukiniti, je pomislil in se vdal v usodo. Še nekaj dni do dolgočasja. J. SPLICHAL Škocjan - Danes dopoldne bo malčke v Škocjanu obiskal dedek Mraz, za kulturni program pa bo skrbel Silvester Mihelčič s svojo elektronske harmoniko. NOVO MESTO - Dva nova šolska lutkovna odra bodo od- f>rli danes dopoldne in uprizorili utkovni igrici: na Grmu „Dedek Mraz prihaja", v Bršlinu „Rdečo kapico". KOČEVJE - V torek zvečer so razpravljali, če naj muzej v Kočevju sploh še obstaja. NOVO MESTO - V torek zjutraj se v Novem mestu začeli prodajati novo Slakovo veliko gramofonsko ploščo „Pod Gorjanci je otoček". Lojze je mislil tokrat na dolenjski turistični biser - Otočec. VINICA - V torek je bil v osnovni šoli sestanek z zdomci. Bil je dobro obiskan, potekal pa je zelo prisrčno. Šola je zdomcem pripravila novoletno jeDco in zabavni program. TREBNJE - Torkovo zelo koristno srečanje z zdomci je izzvenelo v slogu domotožne pesmi „Kje je moj mili dom“, ki so jo zapeli mokronoški pevci. KRŠKO - V torek so predsedniki občinskih konferenc SZDL v Krškem sprejeli pobudo za občasno izdajanje „Naših pogovorov" po občinskih konferencah SZDL. KOČEVJE - Na Silvestrovo bo trgovski del NAME odprt le do 17. ure, restavracijski pa do 21.30. TREBNJE - V ponedeljek je bilo veselo na Gradišču pri Trebnjem. Proslavili so napeljavo elektrike v 6 hiš in blizu 20 zidanic in vikendov. KOCEVJE - Staneta Lavriča, sekretarja občinske konference ZK. so na sobotnem sestanku kolektiva USLUGA Rudnik proglasili za vršilca dolžnosti direktorja; dosedanjemu direktorju Alojzu Hočevarju, ki odh^a v pokoj, pa so ob slovesu podarili uro. BREŽICE - Zbor delovnih skupnosti je na torkovi seji javno razpravna! 0 osnutku pogodbe za ustanovitev ^ub^anske banke, zlasti še, ker ie ta banka prva v Jugoslaviji začela uresni-^vati )istavna dopolnila. Dedde Mraz bo v teh dneh spet obiskal naše malčke, ki ga nestrpno pričakujejo; zlasti tisti, ki so bfli vse leto pridni in ubo^jivi. Dobri dedek izpod Triglava je obi^l tudi malčke v novomeškem Merca-toiju (na sliki). (Foto: S. Dokl) DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje # IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragod, inž. Janez Gačnik, Janez Gartner (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar In Ivan Zlvič • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan Moškon • IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vštet 10-odstotnl popust, ki pa velja samo za tiste, ki pošiljajo naročnino v devizah na naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9 ali Jo vplačajo v devizah pri upravi Usta) • OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak .mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel # TEKOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij no vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Lepo in zanesljivo vreme, ki je prevladovalo ta mesec, se je tudi pri nas končalo. V drugi polovici tedna pričakujemo še nestalno z občasnimi padavinami in nekoliko hladneje. J