52. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. marca 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. - Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po ion, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravn.stvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga St. IZ. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Državni zbor. Vo- (Razprava o vladni programatiSki izjavi, litev podpredsednika) V soboto je bila dognana razprava o vladni programatiSki izjavi, a njen uspeh je, da se je izkazala nemška nespravljivost v polni nagoti. Razprava je bila zanimiva ne samo po tem, kar se je v njej zgodilo, nego tudi po tem, kar se ni zgodilo. V drugem oziru je značilno, da v debato sploh niso posegli Poljaki, konservativni veleposestniki, krščanski socialisti in Lahi. Vsi ti so ostali v najpopolnejši reservi, če tudi vsaka teh strank iz druzih nagibov. Razprava se je vse tri dni sukala največ okrog češko-nemškega razpora, a če je ministrski predsednik pričakoval, da kaj doprinese k zbližanju Nemcev in Čehov, se je kruto zmotil. Nasprotje se je še poostrilo, zlasti po sobotni osebni polemiki dr. Per-gelta proti dr. Pacaku. V tem, ko so Nemci v tej debati le bolj akademično zahtevali uvedenje nemškega državnega jezika, je po zaključku debate dr. Pergelt proglasil, da Nemci ne privolijo v uvedenje češkega notranjega uradnega jezika, ako se ob jednem ne uveljavi nemški državni jezik. Najprej so Nemci zahtevali, da se mora češčina izločiti in izključiti iz nemškega ozemlja na češkem, ako se naj v češkem ozemlju uvede notranji češki jezik. Potem so dejali, da dovolijo češki notranji uradni jezik samo, če se jim dovolijo narodne kurije s pravico veta. Zdaj pa je pogoj uvedenja češkega notranjega uradnega jezika — nemški državni jezik. To je že tretji „junctim" in očividno je, da stopnjujejo Nemci svoje zahteve le, da sploh preprečijo izpolnitev češke zahteve glede notranjega uradnega jezika. Razprava se je torej končala na način, ki kaže, da še dolgo ni misliti na poravnavo mej Čehi in mej Nemci. V sobotni seji so govorili o vladni izjavi nemški paradni kmet Peschka, socialni demokrat Daszvnski — ki je iz pregovoril marsikako dobro besedo o polovičarstvu liberalnega meščanstva, zahteval splošno volilno pravico, češ, da bi razpust zbornice pomenil samo blamažo za vlad* — dr. Menger, ki se je seveda tudi ogreval za nemški državni jezik in končno, ko je bila na Hagenhoferjev predlog debata zaključena, še dr. Pacak. Ta je pojasnil nemškim govornikom, da so mirovnim pogajanjem izpodmaknili podlago s tem, da zahtevajo nemški državni jezik. Naj pridejo kakršnikoli poslanci v zbornico, proti nemškemu državnemu jeziku se bodo vedno združili vsi nenemški poslanci. Vlada se glede češko-nemškega vprašanja neče izreči, nemški poslanci pa so Čehom zaprli vrata k spravnim konferencam — zato bi bilo najbolje, da se državni zbor zopet domov pošlje. Razpravi so sledili stvarni popravki, mej katerimi sta dva še večjega pomena, nego marsikateri predidočih govorov. Pergelt je vstal in je razglasil z zvijačnimi besedami, da na čeln vseh nemških zahtev stoji nemški državni jezik, na kar mu je dr. Pacak odgovoril, da tak mir Čehi lahko še tedaj dosežejo, ko bodo že premagani ležali na tleh, sedaj ga pa ne marajo. Sledili so še razni drugi popravki, zlasti i so se oglašali Rumuni. Volitev podpredsednika se bo vršila v sredo. Vršila so se nekaka pogajanja mej desnico in mej levico, a kompromis se ni dosegel. Čehi, češki veleposestniki in Jugoslovani bodo pri volitvi prvega podpredsednika glasovali za dr. Žačka. Kako bodo po stopali Poljaki in nemški klerikalci, se pokaže v sredo v seji izvrševalnega odbora desnice. Za mesto druzega podpredsednika so hoteli Čehi, naj bi krščanska zveza določila kandidata. Imenoval se je zlasti prof. Vachnjanin. „Narodni Listy" pravijo, da je krščanska zveza izrekla, da bi mogla prevzeti to mesto samo, če bi bil voljen dr. Ferjančič, vsled česar je stopila v ospredje kandidatura dr. Žačka za mesto druzega podpredsednika. Nekoliko odgovora. Iz Vipave, 2. maja. Članek „Vipavcem v pomislek" v štev. 39. „ Slovenskega Naroda" dregnil je v sršenovo gnjezdo, kajti v št. 47 „Slovenca" izfrčali so kar štirje najhujši in naj-besnejši, da so s svojim brenčanjem celo nedeljsko številko „Slovenca" izpolnili, kar se pač le ob posebno važnih prilikah zgodi. Po tem sodeč, uvideli so klerikalci sami važnost rečenega Članka v polni meri, in zato je gotovo umestno, da se še mi ozremo na njihove odgovore, četudi moramo že uvodno obžalovati, da niso v obraz jim vrženih obdolžite v prav nič oprovrgli, marveč so se trudiH le gotove osebice prati in nas osebno napadati. Prvi člankar hoče biti stvaren in na rodnogospodarak politik, ki hoče vedeti, da bode jedino klerikalna gospodarska organi zacija s konsnmnimi društvi rešila kmeta gotove pogube, da se morajo ta društva osnovati, ker jih ljudstvo zahteva, pozabi pa povedati, kdaj in kje je vipavsko ljudstvo to zahtevalo, in koliko je bilo tega ljudstva na poziv dekanov pri zaprtih vratih zbranega; modro zamolči, da se po vaseh šele za to misel agituje, da se torej to zahtevajoče ljudstvo s pomočjo znanih klerikalnih agitatorjev, katerim ste mastne zaslužke obečali, šele išče od hiše do hiše, da pa delo ne gre tako izpod rok, kakor ste pričakovali, ker je ljudstvo že tako poučeno, da mu že od daleč smrdi vaš političen humbug in vaš „sladki jarem". Vprašate nas po namenu Slapske posojilnice? To smo vam že obširno povedali in danes vam ponovimo kratko še jeden krat: naša posojilnica je bila prva osnovana, a vi ste jej pozneje postavili iz zgolj političnih motivov dva konkurenčna zavoda, proti katerima mora sedaj politično in denarno neodvisnost ljudstva braniti, kar vam seveda ni ljubo, kajti mi smo s tem dosegli, da ne bode pri volitvah denar odločeval, marveč svobodno prepričanje, katero pa skušate sedaj — ko niso posojilnice pomagale — s konsumom ubiti, kar vam bomo znali pa korenito preprečiti. Zadirate se v 10% obrestovanje glavnih deležev pri naši posojilnici. Zakaj so pa vsi klerikalci, dokler so še bili pri Slapski posojilnici za tako obrestovanje soglasno glasovali? Zato, ker so morali imetniki teh deležev vzlasti s početka s celim svojim premoženjem za obstanek posojilnice garan-tovati, ker morajo imeti v primeri h številu deležev tudi primerno svoto kot hranilno vlogo vloženo, ker donašajo posojilnicam pred vsem le hranilni vložki dobičke, in ker je pravično in pošteno, da se vložnikom z njihovim denarjem napravljeni dobiček v delnem znesku izplača, ker bi sicer lahko lastniki hranilnih vložkov z lastnimi posojili ves dobiček odvzeli. Sicer vam je menda tudi znano, da se nakloni del tega dobička tudi dolžnikom, ki imajo vsled tega pri nas večje koristi, kakor pri vas, ne glede na to, da se pri naši posojilnici vrše vknjižbe, izknjižbe in prepisi brezplačnoi dočim gre pri vaši vse to skozi druge roke notarja Pašnika, ki je zbog svojega kreme-nitega narodnega značaja sicer širom slovenske zemlje znan, ki je pa kljubu temu samo zato h klerikalcem prestopil, ker mu Slapska posojilnica na stroške kmeta prav ničesar zaslužiti ne da, dočim mu klerikalna zasužnjene žrtve v neprijetne operacije kakor nedolžne zajčke izroča. Kaj je pa vaša posojilnica za obči bla gor storila? Naša pač žrtvuje za občeko-ristne namene stotake, vi pa spletate z njegovim denarjem ljudstvu trd agitacijski bič, vi zbirate v posojilnici zaklad za volilno agitacijo in ni vas stid narodno premoženje v tako podle svrhe porabljati. O vaši ranjci vinarski zadrugi izrekel je slovenski svet že davno svojo sodbo, in prav tisti slovenski svet, pred vsem pa vipavski kmet, se vašemu zatrdilu, da hoče „kmetijsko društvo" našemu vinu spet dober glas pridobiti, samo še — smeje, kajti „Slovenčev" dopisnik skuša v isti sapi na najbiezvestnejši način in pavšalno brez navajanja imen in slučajev naše somišljenike-vinogradnike pred svetom sramotiti, češ: mi klerikalci smo že itak osramočeni, vr LISTEK. „Skandal za cel slovenski narod". Kaj menite, gospod urednik, da je najnovejši škandal za ves slovenski narod? Morda klerikalna konsumna društva ali način boja, kakoršnega nadaljuje „Slovence va" stranka z narodno stranko, ali to, da hodi slavna vlada kar mimo nas Slovencev na dnevni red? Pa — to so malenkosti, to so ničle nasproti velikanskemu škandalu, katerega je provzročil ubogi Valenčič se svojo knjigo „ Vzgoja in omika". Gdč. urednica „Slovenke" imenuje to ubogo, nedolžno knjigo „Skandal za cel (?) slovenski narod4, (št. I, str. 22). Ker se je nad to knjigo tako silno razjezila, sklepam, da ne ume namena takih knjig, kakoršnih imajo drugi narodi kar cele literature. Vse smete prenesti na slovenska tla: razne organizacije, ki so v dragih narodih potrebne in na mestu, a se našemu narodiču kar nič ne podajo in posrečijo; dekadentski in secesionistični slog, ker če ni lep, je pa modem, le taka knjiga se ni smela prikazati pri nas, ki smo vse-gavedni in 300 let pred vsemi drugimi narodi !! Kolikor vem, je to knjigo prav pohvalil naš „Ljubljanski Zvon", „Slovenski Narod" in pa revica jaz, ki nisem spoznala, da je ta knjiga škandal. Vsem se je menda zdela knjiga potrebna — pač smo nazadnjaški ! Gdč. Ivanka je prečitala vso knjigo do zadnje strani, česar jaz in velika večina nismo storili. Gdčna. Ivanka se je celo tako uglobila vanjo, da je mislila, da je gospod pisatelj spisal vse — zanjo. Jaz sem knjigo tako razumela, da naj posname vsakdo iz nje, česar mu je treba — jaz sem zase tudi našla nekaj. Mimo zaglavij, ki niso imela zame prav nič, sem šla modro mimo; — tako na pr. sem šla mimo pisem prav urno dalje, misleča si: No, to je g. pisatelj napisal za koga druzega, ne zame. Videla sem samo dvojezična imena posameznih krajev in na to sem tudi opozorila gospoda pisatelja. Mimo vojakov sem tudi šla kakor prava Tržačanka kar mirno in prepustila, da se nanje in na njihovo „imenitnost" ozira kdo dragi, kateremu je vojaštvo bolj na srcu nego meni. Kar se tiče ženitve in zaročitve — moj Bog, ali gdčna urednica res ne pozna nobenega tacega fanta, v katerem srce mnogo govori, usta pa molče? In če je g. Valenčič mislil tudi na take, ali je to res taka profanacija ljubezni in zakona? Ko sem jaz čitala ono zaglavje — kako bi pač kot ženska šla mimo kaj tacega? — pomilovala sem ljudi, ki potrebujejo takih navodil, a bila sem si tudi v svesti, da je nekaj takih ljudi, in da tem pride to zaglavje gotovo prav. Gospod pisatelj uči v svoji knjigi tudi, kako je treba poljubljati, in gdčna. Ivanka se je s prijateljem vred temu smejala. Naj ji navedem iz nekega lista: s Poljubila sta se (na ulici, zvečer), da je odmevalo od sosednih hiš I!" — AH ni tema dvema Valenčičeva knjiga potrebna in ako sta osebi izmišljeni, ni li knjiga potrebna pisatelju, da bi tacega poljuba več ne spravil na popir? Iz tega je razvidno, da je tudi to, na videz tako smešno poglavje včasi prav potrebno. Kako se je vesti o raznih prilikah tu in tam, kako „se usekniti, kihniti, jesti, piti, sedeti", mislim, da tudi ni pisano za gdč. Ivanko. Ali jej pa niso znani tisti ubogi kmetje župani in tisti priprosti možje v raznih šolskih svetih na deželi? Ali jih ni še nikoli videla, kako so v zadregi ? Ali ne pozna pripovedke o onem Kmetu, ki je v župnikovi sobi pljuval na tla, in ko ga je župnik opozoril, da je za to pljuvalnik, se je oni odrezal: — „Zame je tudi tu dobro* —? Pa kaj samo kmetje! Tudi mnogi n naobražencem — ali ki hočejo vsaj biti taki — so te naj primiti vnejše stvarice uljudnosti potrebne. Videla sem enkrat duhovnika, ki je pel evangelij, med petjem se odkašljeval in pošteno pljuval pred oltar! In koliko poznam gospodov in gospic, ki bi jim bila .Vzgoja in omika" prav nujno potrebna! Dasi imamo Slovenci — kakor piše gdč. Ivanka — važnejših nalog in opravil, nego vaditi se lepemu obnašanju (?), vedenju in dasi, kakor piše urednica „ Slovenke" dalje, ni naš narod aristokratičen, marveč delaven narod in je le v delu njegova moč in spas — vendar smemo tudi od posameznega Slovenca zahtevati, da bodi vsaj tak, da se ne bo drugim studil, nego da bode poznal tista pravila omike, ki so last vseh kulturnih narodov. Zametati ta pravila dostojnega in uglajenega vedenja, priljudnega mejseboj-nega občevanja pa more le človek, ki v boljšo družbo sam ne more ali pa ne sme. Res je, da „ostane kmet, četudi dopoldne spi", toda poznanje teh družabnih pravil zimo še na nasprotnike po mogočnosti mnogo blata, da bo svet tudi njih — četudi nezasluženo — tako obsodil, kakor je nas obsodil. Ljudstvo, ki je na znanem vipavskem shodu s tako elementarno silo proti petijotarjem demonstrovalo, je pošteno, in vse ostudno in brezsramno klerikalno obrekovanje mu v poštenem svetu poštenega imena ne odvzame. To orožje vas samo obsoja in ubija! Glede „nemškutarja" Maverja omenjam vam le toliko, da si ga oglejte v družini, v otrocih in javnem življenju, in povejte nam, koliko bi žrtvovali, da bi samo jednega Maverja imeli, dočim moramo mi obžalovati, da ni kaj več tacih mož mej nami. Preostajata mi še dva šaljivca: Uršič in župnik Demšar. Uršiču naj odgovorim le to v pojasnilo njegove vneme za zadružno organizacijo, da se je bil leta 189 3. pri-bližalmenispredlogom,najjaz, on, Maver in Hrovatin sadjarsko zadrugo uničimo in v akcijsko društvo spremenimo; mi trije naj bi dali denar, on pa svoj trud; jaz sem ga seveda zavrnil, toda on ni odnehal, nego je na svojo pest to „delo pozneje izvršil; to iz-povem pod častno besedo! Glede pograbljenih podpor ob povodnji so pa Uršiču Šentvidci dajali svoj čas zasluženi odgovor: V procesiji so mu nesli oslovsko glavo pred hišo, na javnih cestah so pljuvali za njim, in ako se mu ni nič zgodilo, zahvaliti se ima le klerikalni struji, ki je vplivala, da so smeli pokojni Obreza, župnik Tomažič in Uršič deliti podpore tako, da je prišlo največ v žep podporo delečega župana Uršiča, dočim niso siromaki, katerim je voda vse odnesla in hiše podirala, ničesar dobili. Ne tolažite, g. Uršič, svoje vesti s tem, da se vam ni ničesar zgodilo, marveč dokažite svetu, dasejepodpora pravično in nepristransko delila, da se ni siromakom vnebovpijoča krivica zgodila. Ljudski glas, ki je božji glas, obsodil je vas! Na vprašanje glede podraške čitalnice, katero ste naravnost name naslovili, odgovorim vam, da umazanost ni moja čednost, in da tudi nisem dolžan niti vam niti sploh komu o svojih darovih računov polagati; vprašam vas pa vendar: 1. Koliko v i n a r j e v ste pa ostali udje za zgradbo „Čitalniškega doma" obljubili? 2. Koliko so znašali stroški cele društvene knjižnice in za nakup številnih novih knjig? in 3. koliko je plačala čitalnica za vezanje in nakup knjig, in kdo je plačal ostali dolg, ki ni bil ravno majhen, vsekako pa tolik, kolikeršen jebil dotičnimoj zaslužek? Razumeteli sedaj? „Slovenec" ljubi „šlagerje", zato se je široko in oblastno razkoračil ter vpije kakor turški derviš: 100 kron damo (— kdo pa? Imenujte se vender, da bomo vedeli koga tirjati! —) tistemu, ki nam dokaže, da je kak duhovnik za posojilnico agitoval, in zopet drugih sto kron zato, ako se nam dokaže, da smo kakemu liberalcu pred pretekom plačilnega obroka glavnico napovedali, ker ni hotel klerikalno voliti itd. Mi to ponudbo sprejmemo, toda le takrat, ako nam „Slovenec" pove, kdo bo to mu more le koristiti, delati ga simpatič-nejšega in okretnejšega povsod, zato pa tudi — srečnejšega. „Naravno" vedenje, kaj pomeni ta fraza? Ali ni surovost tudi — „naravna"? Prav tako naravno pa je, ako zna biti človek uljuđen, prijazen, okreten in celo fin. Da knjiga Valenčiča ne priporoča smešnega spakovanja in pretvarjanja, tega niti gdč. Ivanka ne more trditi, saj se obrača pisatelj pri vsaki priliki proti neslanostim. Kdor pa to knjigo čita, naj misli na znani izrek, da vse ni za vsakega in naj si vzame iz nje, o čemer ve, da mu nedostaje in kar je njegovi osebi primerno. Knjiga je pisana za vse sloje, zlasti pa za odraslo mladino. Ako je pri tej knjigi kakov „skandal", je to, da so pri nas še taki ljudje, ki take knjige in njenega namena ne umejo in se nad njo spodtikajo ne vedoči, da vsa tista pravila niso pisana za vse in da si morajo posamezniki zbirati, in ako kdo zase ničesar ne dobi, tem bolje. Misli naj pa, da je za nekatere ljudi to in ono vendar potrebno in koristno. Slovencem se itak vedno očita, da so kmetski, neomikan, nefin narod. Va-lenčičeva knjiga pomore vsaj nekoliko, da postane to očitanje Se bolj neumestno. plačal, kajti živo nam je še v spominu, da dolžuje še danes dotični njegov dopisnik družbi sv. Cirila in Metoda 2000 kron!! Mi nismo taki umazanci, nego smo pripravljeni dokazati, da je župnik P. celo v spovednici za klerikalno posojilnico večkrat agitoval, da so tudi drugi duhovniki za njo agitovali, da je znani „slovenski" župan, odbornik klerikalne posojilnice, (in istotako tudi Lavrenčič) po Dupljah tako daleč agitiral in grozil pri volitvah, da bo tudi Slapska posojilnica, s katero so oni dogovorjeni, glavnico odpove dala, ako klerikalno ne vole; da je dekan Erjavec osebno odpovedal Misleju iz Dupelj že dovoljeno in z velikimi notarskimi stroški vknjiženo posojilo z besedami: „Ker ste z nasprotno stranko volili in z nečist-niki.......potegnili"; da ste nekemu vipavskemu uradniku glavnico odpovedali in mu celo naprej plačane obresti vrnili, ker je liberalno volil itd. itd. Dokazali vam bomo pa vse takrat, k o bodete obljubljenih 200 kron na varnem mestu položili. Temu dosledno obečam jaz, „Ivan Kruti" tudi 100 kron tistemu, ki mi dokaže, da sem pristavil zlorabljajoč uradno oblast, na občinski razglas, zadevajoč po gosp. župniku Demšarju premi evano iztirjevanje občinskega prispevka k žup. plači premišljeno opazko: „Da bo občinski sluga hodil po hišah povpraševat, kdo je voljan plačati nanj pripadajoči del, in kdo se bo pritožil", in da sem se jaz komurkoli izrazil: „ Jim bom že pokazal, kateri nočejo ugovora podpisati", ter sem pripravljen to svoto na zahtevano mesto položiti zajedno z 200 kronami od nasprotne strani! Gospoda klerikalna! Varate se, misleč, da se tresem za županski ali poslaniški sedež. Na nobenega se nisem in se ne bom usiljeval; pač ste mi pa Vi za posla niškega pri raznih prilikah nami-gavali in me s sirenskimi glasovi vabili, ali zastonj, kajti nisem slabiček, marveč ostajam zvest svojemu značaju in prepričanju ter stranki, kateri mi je čast služiti! Dokler bo narodnonapredna zavest po naših občinah tako čvrsta in živa, kakor je danes, ni se nam bati niti za županske niti za poslaniške sedeže, in da to tako tudi v bodoče ostane, skrbel bode s svojimi zvestimi prijatelji vaš „Ivan Kruti". V IJiihlJuiii, 5. marca. Položaj na desnici. „Linzer Volksblatt" poroča, da Čehi še niso sklenili, da ne bodo delali obstrukcije, da je zategadelj nevarnost za obstoj desnice še vedno velika, da se vrše za kulisami mnogo in važna pogajanja ter da se vlada in stranke že bavijo z vprašanjem, kaj se naj postavi na mesto desnice. Da je na desnici v istini mnogo vzroka, da razpade, kažejo grožnje Poljakov in nemških klerikalcev, da izstopijo takoj iz desnice, ako začno Cehi obstrukcijo, in sedanja needinost glede prvega podpredsednika v parlamentu. Čehi so odločno proti temu, da bi se volil na Pi^takovo mesto Tudi je to krivično, ako se kdo spodtika nad tem, da je knjigo spisal tak in — kako bi rekla — tak neznaten mož in neznan pisatelj. Knjigo bi bil lahko spisal prav tako lahko kdo drugi, ker je gospod pisatelj snov le posnel po tujih virih in za to ima sposobnosti vsak, ki zna le pisati slovenski in pozna jezik, iz katerega prevaja. Knjigo bi — recimo — lahko spisal tudi Peter ali Pavel, da ima le smisla za take stvari. Sicer pa je najboljši dokaz, da je taka knjiga potrebno, dejstvo, da je pošel Veselov »Omikani Slovenec" po polnoma, in da je tudi Valenčičeva knjiga že skoraj razprodana. Tako, gospod urednik. To mi je bilo na srcu, odkar sem pročitala ono uničujočo, „gromonosno" oceno v „ Slovenki", a saj veste ali prav za prav ne veste, kako dela člcvek, Se ni primoran pisati in če lahko odlaša od danes do jutri. Vi znate samo zato, kako je človekn, ako ima pred očmi vedno določeno uro in pa besedo: moraš, zato Vas pomilujem in Vas nič ne zavidam. V Trsta, na pepelnico 1900. _ Marica. Nemec, tako da bi imeli Nemci v predsedstvu dva zastopnika, ter zahtevajo, da bodi I. podpredsednik Slovan. Jugoslovani in češki veleposestniki niso proti Nemcu, a zahtevajo, da ta ne bodi bivši obstrukcionist. Poljaki in nemški klerikalci pa ne stavijo niti tega pogoja ter so pripravljeni glasovati za nemškega kandidata Pradeja, tega zaupnika nemške narodne stranke in somišljenika Wolfa. Tako je bilo torej desničarsko vodstvo prisiljeno, da je sklenilo prepustiti strankam, da volijo kakor hočejo ter celo priporočalo, naj dobi levica zastopnika. V torek, t. j. jutri bode imel iz-vrševalni odbor desnice še enkrat sejo glede volitve podpredsednika. V sre do pred volitvijo pa bodo imeli vsi klubi seje. Amnestija na Francoskem. Francoska vlada je stavila senatu predlog, da se naj ustavijo vse tožbe in preiskave, ki so v zvezi z Drevfusovo zadevo ter vsa začeta kazenska pregananja. Predlog bo nedvomno sprejet ter s tem nova obravnava proti E. Zoli odpade. Obravnava bi se morala začeti že prihodnji teden. Vlada noče z novimi pravdami iznova vznemirjati naroda, zato bo vse pokopala. Vojna v Južni Afriki. Robertsove čete so prišle samo šest milj dalje od Koodoosranddrifta, ter so sedaj pri Ostfonteinu, zahodno od Emausa. Primanjkuje jim živil, tako da so dobivali vojaki tekom zadnjih štirinajstih dni le po pol racije, manjka pa tudi vode. Radi tega je poginilo več mul in konj. Ker so podrli Buri vse železniške proge, morajo ves svoj train peljati s konji in mulami, kar je sila zamudno. Roberts ima okoli 40 do 50.000 mož, ki popravljajo sedaj razne proge, da bode mogla Robertsova armada proti Bloem-fonteinu in Winburgu. Samo okoli 7 milj proti vshodu stoji 7000 Burov, ki imajo nalogo zadrževati Robertsa tako dolgo, da bode imel Joubert dovelj čet zbranih in da bodeta Bloemfontein in Winburg zadostno utrjena. Iz Natala so se umaknili že do malega vsi Buri, le nekaj predstraž opazuje Bullerjevo armado, ki sedaj počiva. Whitejeva vojska je strašno sestradana in utrujena ter se mora spočiti. White je iz- 40 oseb v staroruskih kostumih XVI. in XVII. stoletja. — Sodeluje velikoruski balalajka-orkester. Zbore in orkester vodi .VhiIIhm NluijaiiNku. Pred koncertom se igra: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. Spisal Benno Jakob-son. Režiser g. Rudolf Inemann. BL--'»jnic» se odpre ob 7. uri. — Zaietek ob uri. — Konec po 10. uri. Prihodnja predstava v četrtek, dne 8. marca 1900. „Pariški potepuh". — Gospa IJcrka pl. Mrtmoi« iz Zagreba kot gomt. Meteorologično poročilo. Vrtina nad morjem 806-2 m. Srednji sraćni tlak 736-0 mm. čas opazovanja Stanje barometra v mm. 85 O U< o SI i Vetrovi Nebo 3. 9. zvečer 4 7. zjutraj „ 2. popol. 7305 — 62 si. svzhod jasno 729,1—10-0 sr. sever skoro jas. 7281 — 31 |sr. ssvzh. sneg 5. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7301 — 41 7317 — 67 7323 — 03 p.m.svzh. sr. jvzhod sr. vzhod oblačno j S oblačno \" skoro jas. i_ Srednja temperatura sobote in nedelje —6"7° in —5-7°, normale: 16° in 18°. 3D-u.:n.3.js3sa. "borza« dne 5. marca 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K — h Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ — m Avstrijska zlata renta...... 98 „ 45 Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 99 „ — , Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 98 „ 25 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 93 „ 50 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . . 126 „ 60 „ Kreditne delnice........ 234 „ 25 , London vista......... 242 „ 55 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35 „ 20 mark........... 23 „ 66 „ 20 frankov.......... 19 „ 28 „ Italijanski bankovci....... 90 „ 05 „ C. kr. cekini.......... 11 _ 38 _ Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob času bolezni in smrti najine nepozabne matere, oziroma tašče, se tem potom najiskrenejše zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva častitim gospodom bogoslovcem za ganljivo petje, preslavnemu oficirskemu zboru c. in kr. divizijskega artilerijskega polka št. 7, ter zastopnikom raznih učnih zavodov za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in vsem ljubim prijateljem za darovane lepe vence. (455) V Ljubljani, dne 5. marca 1900. Albin Belar in Andrej Zumer. Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda Ivana Poženela kakor tudi za lepe poklonjene vence, zlasti pa za mnogobrojno spremstvo gg. učiteljem, častiti duhovščini, vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem in gg. pevcem za ganljivo petje, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Rakek, dne 4. marca 1900. (453) Žalujoča rodbina. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in Izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po 4'|2°o od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°;0. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (410-2) DVi Mi Hudnik, predsednik. Trgovskega učenca ki je dovršil spodnjo gimnazijo ali realko, ter je vešč slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z mešanim olagom Janko Traun (430-2) ;e prt Ii|nbl|anl. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljave« ođ dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod is Izubijane jnž. kol. Proga Ces Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frarzensfeste. Ljabno; Cez Selzthal v Ausie, Solnogmd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Donai via Amstetten. — Ob 7. uri 5 in. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomosi, Brcgenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Framove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri :A m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. -- Ob 11. uri 17 m. dop<>-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste.ua, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. -Ob 4. uri 57 m. popoludae osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeata, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaju, Solnograda, Ljubna, Beljasa, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri sO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) DtŽT M» »-■»«■■ natis TSQ brošurice izgubljeni^og j Je Iziiel in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *0 vinarjev, po posti 3 vinarje več. Učenec krepak, ■ zdrav, z dobro šolsko naobrazbo, se sprejme v špecerijsko prodajalnico. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (443—2) Z se sprejme v trajno službovanje. Zaloga piva bratov Reininghaus, Ljubljana-Siška (454; €r0stilno blizu Celja (425~2> odda na račun ali v najem S. Kukec, pivovarnar v Žalcu. špecerist, sprejme se s 1. majem 1900 pri tvrdki Janko Popovič v Cerknici. — Plača po dogovoru. (416-3) s jaKi__as as 4 G. Piccoli dvorni založnik Nj svetosti papeža Leona XIII. U lekarnar„pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Seleznato vino Kemične analize odličnih strokov- bi njakov, kateri so v b (582—17) M železnatem vinu lekarnarja JPiccoli-i*« v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld.