Štev. 251
v Ljubljani, v četrtek, dne 9. novembra 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13'— ietrt leta „ „ 6-50 2-20
za
za en mesec „
V upravništvu:
ti celo leto naprej K 20'— ti pol leta „ „ 10°~-Četrt leta „ „ S'—
u
a cn mesec
n n
no
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev, 10 h.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Iti
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■	Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Deželnozborske razprave.
Mnegostransko izrečeni želji, da bi .Slovenec" priobčeval velike in sijajne govore naših poslancev v deželnem zboru v celoti po stenografskem zapisniku, ne moremo ustreči, ker so govori preobširni. Zato pa v poročilu prinašamo vse kar le mogoče točno, kolikor je to pri slabi akustiki deželnozborske dvorane mogoče, in skrbno pazimo, da nam ne uide nobena značilna podrobnost. Pri debati • splošni in enaki volivni pravici so se merile vse tri stranke; sijajno so nadkrilili poslanci katoliškona-rodne stranke liberalce in veleposestnike, ter pokazali, kje je bodočnost deželne zbornice.
S krepko neustrašeno besedo je prisilil dr. Šusteršič nasprotnike, da so se morali ukloniti nehote železni logiki njegovih izvajanj. Branili so se, upirali do zadnjega, a energija tega izrednega moža jih je uklonila in strla njihov odpor. Kako so se rotili liberalci ob začetku obstrukcije, da nikdar ne dobi v zbornici splošna in enaka volivna pravica večine — a sedaj je jeklena volja zlomila njihov odpor in glasovali so za nujnost, četudi s kislimi obrazi. Ta dogodek nam odpira pogled v bodočnost kranjske dežele in vse domovine.
Dr. Krek je z jasnostjo dokazal vso gnilobo njihove politike, in vse, kar mu morajo očitati, je to, da je govoril zanje preučeno. Čudno! Kadar jih dr. Šusteršič ozmerja, pa vse razumejo!
Dr. Schweitzer je s finim sarkazmom ožigosal liberalno slovenskonemška zvezo.
Ko je dekan A r k o liberalcem pripovedoval, da je bedarija, če mislijo, da bodo s kancelpara grafom kaj dosegli, ker duhovniki ne politizirajo v cerkvi, ampak na shodih, v društvih in v časopisju, so pa liberalci zijali, ker tega še niso brali v n Narodu".
Klavrnost liberalne stranke sta pokazala dr. T a v č a r in H r i b a r , ki se še zdaj nista mogla zediniti, ali je bila sploh kdaj njiju stranka za splošno volilno pravico ali ne. Brcetov mežnar se je osmešil tudi s sorsko interpelacijo. Večkrat so pripeljali Sorre seboj, Brce in Vrbovnik sta prišla prezidirat v zbornico, in vse je mislilo, da se bo zbornica podrla, ko bodo liberalci ropotali za Brceta. In ko je de želni predsednik odgovarjal, so bili tako pobiti in pohlevni, da se niso upali niti najmanj demonstrirati. Brcetov mežnar je slabo opravil, Kako nizko stoji nivO liberalnih govornikov, kaže Hribarjev govor, ki je odgovarjal na govore naših poslancev. — Take otročarije vlači ta majhni mož v velike, načelno debato za splošno in enako volilno pravico.
Včerajšnji dan je pa pokazal vso slabost naših liberalcev. Kakor strela iz neba jih je zadel dr. Šusteršičev predlog, da se naj popravi zapisnik v slovenski jezik. Hii-bar je bil sicer prejšnji dan govoril, kako prosti so liberalci v narodnih stvareh. Pozabil je, da je že „Deutsche Wacht" izkle-petala pogoje zveze, ki jih on taji. A ko je vstal Schwegel in zagovarjal nemški zapisnik, je moral tudi Hribar kot član sloven-skonemške zveze izpregovoriti. Pobijal je Šusteršičev predlog, da ustreže Schvveglu, a proti slovenskemu zapisniku glasovati se ni upai, ker se je bai viharja v zbornici. Zato
je pa predlagal, naj se stvar odloži, da se vrše posvetovanja.
Torej posvetovanj je treba za to, da se čitaj zapisnik slovensko ? Liberalci teli prositi dispenze od Schmšrit^sPrfr za ta slučaj od veže od njihove pogodbe, v kateri stoji, da morajo slovenski liberalci varovati nemški »Besitzstand", h kateremu spada tudi nemški zapisnik.
A naši poslanci so tirali liberalce do hitre odločitve. Ni jim bilo mogoče se posvetovati s Schweglom, ampak po imenu poklicani so morali vsak reči „da" ali .ne". To je bila preizkušnja za slovensko-nemško zvezo — in obroč je počil pod težkim udarcem.
Razjarjen je gledal baron s>chwegel, da se je posrečil manever kat.-narodne stranke. Liberalci so prelomili be-sedoinzvestobo, ki so jo obljubili po pogodbi. Zato je pa baron Schwegel tako razkačen vpil v zbornici, nemški klub je pa takoj imel sejo, v kateri so nemški gospodje sklepali o tem, kako se naj kaznujejo slovenski liberalci za prelomljeno zvestobo. Najbrže bo ostalo le pri nekaterih časnikarskih napadih na Hribarja, ki je to pot premagal Tavčarja, kateri bi bil sam gotovo glasoval z Nemci, ker Tavčar navadno drži moško besedo, če jo resno dd Nemcem. Prvič je Tavčar podlegel Hribarju pri volivni reformi, drugič pri zapisniku. Če gte tako dalje, mu bodo kmalu „Narod" vzeli . . .
Tembolj bil Hribar prisiljen tako ravnati, ker je izjava prslanca Povšeta jasno dokazala, da je katoliško narodna stranka vsikdar čist ohranila svoj narodni prapor. Hribar je torej izkušal pred javnostjo zakriti veliki madež na praporu narodno-napredne stranke. A pri tem ga je nehote sam pokazal, da ga je videla vsa javnost.
Zanimiva je bila učiteljska debata. Hribarjev predlog se je pokazal kot prazen agi-tacijski manever brez praktične vsebine. Katoliško-narodni poslanci so pa stvar z a-r e s prijeli, in kar se bo pozitivnega sto rilo za učitelje, bo sad njihovega prizadevanja. Sam Hribar je moral priznati, da ima dr. Šusteršič prav.
Se mnogo zanimivih podrobnosti so pokazale debate zadnjih dni. A glavni vtis je ta, da ima danes v kranjskem deželnem zboru manjšina premoč po svojih idejah, po jasnih načelih, po talentu in po energiji, večina je pa podobna trhlemu drevesu, ki omahuje pod udarci krepke sekire. Ta večina lahko sklene sto „kanzelparagrafov", pa ji ne bodo niti najmanje pomagali. Priž-niče in spovednice so nedolžne pri porazih, ki jih doživlja slovensko nemška zveza v javni politični areni.
Tako gre torej stvar dalje svojo naravno določeno pot. Gotovo bodo gospoda poizkušala še vse umetnosti, da prepreči volivno reformo v ljudskem smislu. A v tem boju bo podlegla.
Deželni zbor kranjski.
Iz včerajšnje seje. Vodovodi.
Posl P o v š e podpira nujni predlog in navaja, da se je v zadnjih letih izvršilo 68 vodovodov in večjih vodnjakov. Dežela je dovolila in izplačala 471.709 kron, država 768 800, udeleženci sami 661.800, skupaj 1,902.303 kron.
Glavni izvršeni vodovodi so: Selšček-Begunje-Bezuljak, Ribnica, Smihel, Knežak, Selca, Kočevje, Razdrto, Šmarje, Semič Črnomelj, Vrhpolje, Ilirska Bistrica, Vrbica, Logatec, Juršice, Pol. Gradec, Vižmarje, Metulje, vodnjaki na Nanosu, Toplice, Novo mesto, Godovič, Postojna, Planina, Britof-Dol. Vreme, Gor. Vreme, Nadanje Selo, Nova Sošica, Jurjevica Breže, Sušje, Vrhnika, Stara Vrhnika, Tržič, Hotederšica, Gornji Mozelj, Raka, Slavina, Gor. Zdihovo.
Načrti so narejeni ali v delu za vodovode: Bukovje, Cirk-nica in Rakek, Dol. vas pri Kočevju, Koša na Kal Neverke, Kranj Petelinje, Radovljica, Runarsko v logaškem okraju, Senožeče, Sembije, Trnovo, Stari trg pri Črnomlju, Vrbovo, Martinjak, Preska, Blečji vrh pri Litiji, Brezje, Brezovica pri Črnomlju, Buje, Cepn^, Crnomošnjice, Črni vrh, Col, Dole, Gorenje, Iška vas, Jakovice in Tabor, Jasen, Laže, Koritnica, Metlika, Planina, Predgriže, Predjama, Podkraj, Sadinja vas, Strekljevec, Sent Vid pri Zatičini, Zapoge, Vel. Ločinki, Vrh pri Starem trgu.
Prošenj je bilo zadnja leta še vloženih 118. Najnujnejše so: Rakitnik - Pre-serje, Ambrus, Suhor, Rovišče, Sent Lam-bert, Rovte, Vel. Kal, Trnje, St Peter, Ha-rije, Adlešiči, Zdenska vas, Sv. Jošt, Zagorje ob Savi i t. d.
Izvršenih je že tudi več vodovodov, za katere je sedaj treba izplačati iz deželnih sredstev 306.467 kron. Vse obljubljene deželne podpore pa znašajo 2 milijona 368 000 kron.
Ako hoče torej dežela vsa ta dela hitro izvršiti, mora najeti posojilo v znesku 4 milijone kron.
Misliti moramo namreč na osuševanje ljubljanskega barja, ki bode stalo okoli 4,200000 kron; v ta namen je država že obljubila 1 882.000 kron. Dalje je nujna potreba, da se uredi kamniška Bistrica. — Ta uravnava bode stala 1,260 000 kron; država je že obljubila izredno podporo 62 odstotkov, to je 781.200 kron.
Dalje se morajo čimpreje uravnati S o-ra, vipavske vode, S o r a - R a -čeva pri Zireh; dokončati dela pri Mirni, ki bodo stala še 276000; Želimljica, Kopanjevec in Potočnikov hudournik,Sujica pri Horjulu, Ljubljanica, Pivka na Kra-s u , Temenica, Krka in razne druge vode v struški in ribniški dolini.
Govornik naglaša, da bode deželni zbor gotovo storil svojo dolžnost. Zbornica naj torej prizna nujnost vseh teh del in pooblasti deželni odbor, da pospeši vsa ta dela, ki so nujna potreba za dotične kraje. (Živahno odobi avanje.)
Nato še poslanec P f e i f e r našteva razne kraje v krškem, novomeškem in čr-nomeljskem okraju. Posl. M e j a č je tonlo priporočal uravnavo kamniške Bistrice Nujnost je obveljala, predlog je bil izročen fin. odseku.
O ostalih točkah včerajšnje seje smo že včeraj poročali.
Volivna reforma.
(Iz govora poslanca dr. Ž i t n i k a v seji kranjskega deželnega zbora dne 4. novembra t. 1.)
Ker je že pozna ura, hočem kar mogoče kratko o vprašanju, ki je v razpravi, izraziti svoje mnenje. Sicer pa: Ali je treba še danes dokazovati, da se zemlja suče okolu solnca, da vode deičvnižave, zrakoplov sili v višavo in da kaplja za kapljo izdolbe tudi najtršo skalo? Kakor so jasni ti naravni zakoni vsakemu, kdor je odrasel otroškim čevljem, tako je danes jasno tudi politiškemu otročaju, da je skrajno krivičen sedanji volivni red za deželni in državni zbor. O tej kričeči krivici in o nujni potrebi volivne reforme je prepričan vsakteri, kdor ni gluh za ljudske glasove, kdor ni slep za dejanjske razmere v javnem življenju, kdor ima srce za ljudske koristi, kdor ima razum za resnico in pravico, kdor ima dobro voljo in kdor strankarskih koristi ne povzdiguje nad blagor dežele, države in skupnega pre bivalstva.
Ali je treba danes še dokazovati, kar je jasno kot beli dan, kar dokazujejo razni nujni predlogi v državnem in skoraj v vseh deželnih zborih ? Celo v tirolskem deželnem zboru, kjer je doma stari konservatizem, se je pretežna večini poslancev raznih strank izrekla za razširjenje volivne pravice. Nosili bi torej vodo v Savo, ko bi hoteli še koga prepričati, ki se prepričati ne da.
Da sem se sploh oglasil v tej razpravi, ko sta gg. tovariša dr. Susteršič in dr. Krek že tako izborno in temeljito dokazala krivice starikavega in od početka tako krivičnega volivnega reda, je prvi povod ta, da zavrnem domnevanja, češ, da naša stranka ni edina v tem vprašanju. Oglasil em se osobito zato, ker je bilo ravno moje ime imenovano v javnih listih, da v tem vprašanju ne soglašam s svojimi tovariši. To sumničenje tukaj javno zavrnem enkrat za vselej z vso odločnostjo.
Obstrukcija ni in ne more biti naš namen. kakor ne sploh nobene resne ljudske stranke Obstrukcija nam je bila vsiljena in je torej le posledica one samovoljne častite večine v tej zbornici, ki se z vso silo in krčevitostjo upira razširjenju volivne pravice, s katero naj bi se odstranile krivice, ki jih trpe široki sloji prebivalstva, krivice, ki so sramota za sedanji čas splošnega napredka in politične vzgoje.
To ljudsko gibanje ni od danes, ni od včeraj. Ljudski upori so bili znani starim narodom, kmečke upore pozna srednji vek, ljudsko gibanje za politične, kulturne, narodne, verske in socialne pravice ter svoboščine se v zadnjem stoletju z večjo ali manjšo silo ponavljajo v raznih kulturnih in nazadnjaških državah. Poglejte na Balkan, ozrite se v Rusijo! Ljudsko gibanje se nadaljuje, od časa do časa šiloma pretresa svet. Kdor se ustavlja kolesu zgodovine, tega kolo stre Kdor se ustavlja toku časa, ta se ustavlja le hudourniku, ki odnese vse ovire in obrambe in tiste, ki jih delajo. Hudournik je treba obrniti v pravo strugo, to razširiti in poglobiti, da donaša korist in prid prebivalstvu.
Ker je g. grof B a r b o navajal razne razloge proti splošni in enaki volivni pravici, naj mi je dovoljeno, da navajam iste in še nekatere druge razloge za oba predloga, ki se tičeta volivne reforme za dež. in drž. zbor.
Govornik nadalje s številkami dokazuje, da so glavni dohodki države indirektni davki in da tudi dežela že pokriva polovico svojih potrebščin z dehodki od indi-rektnih davkov, od žganja piva, mesa itd. In te davke plačuje vse prebivalstvo, torej tudi eni, ki danes nimajo volivne pravice.
Splošna je vojaška in šolska dolžnost. Kdor ima torej brambene dolžnosti, naj ima tudi brambene pravice, govoriti po svojih zastopnikih o bremenih vojaške službe. Tudi šolska omika je že splošna, ljudstvo je politično izobraženo, kajti v vsako gorsko vas že prihajajo politični listi. Ce pa so še ljudje, ki ne znajo brati ali pisati, to je malokdaj njihova krivda. Ako pa so v Trstu, v Istri ali Dalmaciji še analfabeti, je to krivda vlade in protislovanskih strank.
Zastopstvo interesov je bilo iz početka neopravičeno in nemogoče, posebno pa od 1. 1873., ko so proti jasnemu zakonu vzeli deželnim zborom pravic j voliti v drž. zbor.
Tudi čustvo soodgovornosti govori za splošno in enako vol. pravico. Velika je nevarnost za javno življenje, nasprotnim strujam zapirati vrata v zakono-dajavne zbore. Se večja je nevarnost za javni red, ako brezpravne množice s silo butajo ob vrata. Odprimo jim vrata, dokler je čas. Radikalizem je večkrat narejen od onih, ki se čutijo prezirane in brezpravne. Zato žvižgajo in razbijajo okna. Ni se nam bati brutalnosti številk. Večje brutalnosti si pač ne moremo misliti, kakor če voli 9 milijonov Nemcev do 200 poslancev v državni zbor, in blizu 15 milijonov Slovanov pa le 187.
Klerikalizem.
To je v istini danes strašilo le za politične vrabce. Ali imajo danes .klerikalci" večino v drž. zboru ? Ne, in je tudi ne dobč, če se vpelje splošna in enaka volivna pravica. Peta kurija nam je zgled, kako bi se izvršile volitve. Pri zadnjih volitvah je bilo v peti kuriji izvoljenih 42 odločnih liberalcev in le 30 zmernih mož.
Plemstvo.
T« se boji, da izgubi svoje privilegije, svoje predpravice. To je istina. A poglejmo, ali so ti privilegiji danes še opravičeni. Zadnji sem, ki bi tajil, da je imelo zgodovinsko plemstvo v istini velike zasluge za vladarja in državo. Razni Auerspergi, Svar cenbergi, Salmi. Stadioni in drugi so bili zaslužni možje. Habsburški vladarji so jim podelili razne privilegije, katere so uživali „bona fide". Mogočni so bili graščaki, da so mogli prešerno ponosno govoriti: Nil de nobis sine nobis! Mi smo mi. Toda časi so se izpremenili. Ko je otemnela zvezda Met-ternichova, zapeli so vsi avstrijski narodi soglasno koral svobode. Plemstvo je preziralo nauke zgodovine, in to je njegova tragična krivda. Izključevali so se od ljudstva, odtujili so se prebivalstvu v svojih zračnih gradovih in mestnih palačah. Prišla je naravna reakcija, ki se izraža v zavisti in sovraštvu. Bati se mora javnega mnenja, ki je največji diktator in tiran. Zaupanje ljudstva je danes več vredno, nego plemeni-taški diplomi in naslovi.
Tudi bogastvo je nestalno, ker v življenju je stalna samo nestalnost. Saj vidimo, kako kopni veleposestvo kakor pomladni sneg, da si neplemeniti bogatini ko-pujejo privilegije veleprsestva. Potomci starih grofovskih in knežjih družin iščejo nevest v bogatih meščanskih družinah, da si pozlate stare grbe, osvežijo svoja imena. Plemstvo, ki še vedno zagovarja svoje privilegije, je pedobno onemu španskemu vitezu, ki je na dvorišču kmečke gostilne ob vodnjaku čuval in stražil svoje orožje, Smejale so se mu zvezde poleg lune, krohotali so se mu gostje v gostilni.
Mnogo pa more upati plemstvo, ako z veseljem in ljubeznijo stopi med narod, med katerim živi. Ako z izkušnjami svojega roda, sredstvi svoje družine služi narodu, more še vedno biti njegov zastopnik in vodnik, tudi brez privilegijev.
H koncu pa še nekaj spominov — sine ira et studio v premislek nar. naprednim poslancem. G. dr. Tavčar je dne 24 nov. 1890. med drugim govoril v dež. zboru: »Slovenski narod mora priti do sporazumljenja z nemško stranko, in ne zanikujem, da bi to ne bilo mogoče. Kar pa zanikujem, je to, da bi v dež. zboru sedeli te čase taki Nemci, s katerimi bi se moglo paktirati ... S sedanjo (nemško) opozicijo, ki od svojega programa za pičico odnehati noče, ne paktira-mo .. . Germanizacija je še vedno velikanska nevarnost za nas, s kojo se lahko še s.daj popolnoma uniči slovenski narcd "
Dne 4. nov. 1890. je govoril g dr. Tavčar: „Težko pa je dokazati tako krivdo, ker se Nemcem v ti deželi še vedno bolje godi, nego Slovencem, in ker vlada sama z največjo pazljivostjo čuva nad tem, da se niti las zadnjemu Kočevcu z nemške glave ne premakne."
Dae 18. jan. 1890. je rekel dr. Tavčar: „Ž njim (dr Schaffcrjem) se ne bodem prepiral, ker vem, da se najina pota ne morejo srečati."
Dne 24. okt. 1. 1890. je govoril: »Le z žalostjo opazujem gospode (od leve strani), kako hodijo roko v roki z nemško opozicijo (?), prav kakor da bi narodna (skupna) stranka sama s svojimi močmi ničesar doseči r,e mogla. Ta „testimonium paupertatis", ki se s tem daje narodni stranki, ni opravičen, pač pa se s to »bratovščino" razburjaj® duhovi v ti zbornici in zunaj nje. Duhovi pa se ne razburjajo samo, temveč tuji si postajajo eden proti drugemu, kar je tembolj obžalovati, ker skupno naše delovanje niti enega bojevnika pogrešati ne more. To pedajtm gospodom v premislek."
In dne 16 febr. 1894 je govoril g. dr. Tavčar v dež zboru nasproti dr. Schafferju: »Navdušen je za koalicijo in verjamem mu to, ker on, oziroma stranka njegova po koa liciji ničesar ne more izgubiti. Pravi, da se koaliciji vsakdo lahko pridruži. Vi se jej lahko pridružite, saj ničesar ne riskirate, drugače pa je stvar za nas. — Tu je treba resno premisliti, ali ugaja slovenskemu narodu koalicijska ideja. Jaz presojam koalicijo s strogo slovenskega stališča Na vsak način vidi se mi koalicija nekaj, kar je nevarno glede na to, d a utegne imeti posledice, dasebode prinas širila narodna mlačnost. Drugo nevarnost pa vidim v tem, da bodo koalicijo porabile naše oblastnije, katere so itak čisto neskaljenega nemškega duha polne. Kakor hitro bodo videle, da se je na Kranjskem ukoreninila koalicija, izkoriščale jo bodo na svoj račun in rekle: Slovenci sokoalični, lahko jih prezira m o. V drugem pa mislim, da bode slov. narod tudi brez koalicije lahko izhajal in boljše izhajal, kaj-
ti n a j v e č j a š k o d a bibila,ako bi se pri nas vcepila mlačnost v teh dobah, k o n a m p o s 1 o p j e slovenske narodnosti še p o v-sodi gori in povsod šetreba gasiti in trudoljubno delati za slovensko narodnost. Zaupam v žilavost našega slovenskega plemena, ole-venski narod je prestal še hujše čase in ta narod bode ostal, koalicija pa bode prešla, predno kdo misli."
Tem besedam ničesar ne dostavljam in končam: V vaših rokah je, da čimpreje za-kopljemo orožje obstrukcije, ako soglasno glasujete tudi za naš predlog. (Živahno odobravanje.)
Zasedanje deželnih zborov.
Deželnozborsko zasedanje bo trajalo do 2 3. t. m.
Včeškem deželnem zboru nameravajo dovoliti 6mesečni začasni proračun.
Koroški deželni zbor. Na vlado se sprejme prošnja, naj se pri ob davčenju malih kmečkih posojilnic ravnajo oblasti le pe izkazanem čistem dobičku. Sklene se postaviti v proračun za ceste v 1. 1906. K 313 651. Deželni zbor je nato odobril predlog, naj se vlada ozira na stremljenja za odprtje mej glede uvoza živine iz inozemstva le, ako ni v inozemstvu živinskih boleznij.
Tirolski deželni zbor je nadaljeval včerai razpravo o volivni izpremembi. Dr. Lili je izjavil v imenu Italijanov, da hočejo glasovati za volivno izpremembo. Namestnik je iz javil, da je vladi izprememba simpatična. Predlog ni sicer idealen, a ga pozdravlja, kerse uvede splošna kurija in direktne volitve. Namestnik je rekel, da ni za izključitev ostalih volivcev iz splošne kurije in proti razdelitvi splošne kurije v mestne in kmečke okraje.
Odpor železničarjev.
Jake priprost je način, po katerem preprečujejo zdaj železničarji na nekaterih avstrijskih progah redni promet. Premikači se namreč ravnajo po predpisih, ki so bili izdani pred 20. leti. Zadnje čase so premikači v sporazumu izvrševali službo drugače, bolj praktično, kakor velevajo zastareli predpisi. Zdaj pa ravnajo po starem. Tako n. pr. je predpisano, da morajo biti uvrščeni v vlaku pred lahkimi vozovi težki vozovi. Torej bi morali stehtati vozove pred sestave vlaka. Pri sestavi vlakov bi moral hoditi premikač poleg stroja in reditelj vez bi se moral vselej temeljito posvetovati s strojevodjo. Vozov bi tudi ne smeli suvati, marveč bi jih morali počasi voziti. To so vse take malenkosti, ki so jih lahko prezrli in delo je šlo hitrejše izpod rok. Vodstvo sedanjega gibanja imajo v rokah narodne češke že-lezničarske organizacije.
Soc. demokracija začetkom ni bila za gibanje, a se je premislila, ker se ji zde ti pojavi ugodni za splošno stavko, katero je napovedala. Železniška uprava ima težko stališče. Če se izjavi, da je edpor premikačev stavka, je gotova splošna stavka železničarjev. Zahtevo za 20% izboljšanje pa tudi težko izpolni, ker bi potrebovala zato 26 milijonov kron.
O odporu železničarjev so došla sledeča poročila:
Pogajanja med zaupniki železničarjev in ministrstvom so formelno odgodena, v istini pretrgana Položaj se je poostril, gibanje se gotovo razširi. Včeraj je izvrševalo službo strogo »po predpisih" 10000 uslužbencev državnih železnic, desetina vsega osebja.
Predvčerajšnjim so pričeli »po predpisih" izvrševati službo uslužbenci v B i -schofshofnu in Bodenbachu. Državne železnice so izdale predvčerajšnjim razglas, ki naznanja, da se ne sprejema blago namenjeno za postaje državne železnice na Češkem skozi osem dni.
V	Moravski Trebavi je postaja prenapolnjena z vozovi. Z veliko te žaro vzdržujejo dva prosta tira za osebni promet. Osebni vlaki imajo zamude dve do tri ure.
IzLinca v B u d j e v i c e došli vlaki imajo pet do šest ur, osebni pa eno do dve uri zamude.
Včeraj so ptičeli izvrševati službo po predpisih tudi praški strojevodje. S sestavljanjem vlakov so morali včeraj prenehati na praškem kolodvoru severno zahodne že leznice.
»Pravo lidu* poroča, da je sklenilo tudi osobje praškega poštnega ravnateljstva izvrševati službo po predpisih.
V	L j u b n e m se je vršil ptedvčeraj šnjim shod železničarjev. Zahtevali so 20% izboljšanje plače, priznanje službenega reda in splošno volivno pravico. Uslužbenci na i n o m o š k i h postajah južne in državne železnice so tudi pričeli izvrševati službo po predpisih.
Včeraj zvečer se je vršil na Dunaju velik shod uslužbencev državne železnice. Sklenili se, da prično uslužbenci danes ob 7. zjutraj na Zahodnem in Franc Jožefovem kolodvoru izvrševati službe po predpisih.
V P 1 z n .i so morali včeraj ustaviti tovorni promet s Prago. Na severno-zahedni železnici imajo tovorni vlaki osem do devet ur zamude
Iz Tešina in Bodenbacha poročajo, da se je razširila obstrukcija železničarjev. Uslužbenci so sklenili, da naznanijo uradnike, ki jih silijo, naj izvršujejo službo proti predpisom.
VStariPakise niso hoteli uslužbenci pogajati s predstojniki. Izjavili so, da se hočejo pogajati z ravnateljstvom a po svojih zaupnikih.
Danes dopoldne smo dobili obvestilo južne železnice, da se morajo odklanjati na vseh postajah južne železnice tovori, ki so namenjeni na tržaške postaje južne in državne žele z n i c e. Izvzeti so le brzovozni tovori, žive živali, stvari, ki se lahko poškodujejo in sladkor. Vzroka to uradno obvestilo ne pove. — Ali so pričeli že tržaški železniški uslužbenci izvrševati službo pe predpisih?
Na Dunaju sodijo, da odpor železničarjev ne bo preprečil preskrbe živil v glavnem mestu. Le preskrba z mlekom in z zelenjave to delala težave. Klavne ž i -vino bo prevažal z Ogrskega železničar s ki polk. Moke imajo na Dunaju za več mesecev. S kruhom, mesom, pivom in vinom je Dunaj dovolj preskrbljen Včeraj opoldne je bilo o odporu železničarjev posvetovanje v železniškem m i n i s t r s t v u. Posvetovanja so se udeležili glavni ravnatelji severne in južne železnice,, družbe avstrijskih državnih železnic in severnozahodne železnice in veliko uradnikov železniškega ministrstva. Predsedoval je načelnik železniškega ministrstva, sekčni načelnik Wrba. Na ministrstvo je došlo mnogo pritožb industrijalcev, ki zahtevajo hitre odpomoči. Posvetovanje je trajalo tri ure. Sklenili so izpremeniti predpise za vse proge.
Ravnateljstva zasebnih železnic so izjavila, da nimajo povoda zavzeti stališča glede odpora železničarjev, ker je gibanje razširjene lena pro g a h drž a vne železnice. Ce se prične gibanje tudi na zasebnih progah, hočejo nastopiti z najojstrej-šimi odredbami.
Volivna izprememba za državni zbor.
V ministrstvu za notranje stvari hitro proučujejo vprašanje o volivni izpremembi. Ministrstvo se ozira na razne predloge zadnjih let in na obstoječe volivne zakone evropskih držav. „Z-eit" poroča da namerava baron Gautsch predložiti zbornici zakon, po katerem se ne odpravijo kurije, marveč se le pomnože poslanci v splošni kuriji. Pri Gautschu so se vršila včeraj posvetovanja z načelniki raznih strank. Poleg dr. P a c a k a in dr. K r a m a f a se je posvetoval Gautsch tudi zBarnretheryem in Lueger-j e m Razgovarjali so se o položaju v zbornici in o porazdelitvi dela. Gautsch je obvestil voditelje o načelih nameravane volivne izpremembe. Gautsch zahteva, naj reši zbornica začasni proračun, trgovinske pogodbe, predlogo o vojaških novincih in pooblasti vlado, da sme prispevati k skupnim državnim stroškom Ce zbornica ne reši pravočasno teh predlog, jo bo razpustil; če pa bode zbornica delala, ostane skupaj do junija.
Velik škandal v St. Hi-politu.
Velik ljubljenec liberalnih Nemcev, žu pan V o 1 k 1 v St. Hipolitu je odstopil. V kavarni „Rathaus" je bil 7. t. m. velik kra val. V o 1 k 1 je imel neko raz merjeskavarnarjevo ženo in sta se zato sprla s kavarnarjem. Volkl je hotel kavarnarja udariti s steklenico, a so to preprečili gostje. Nato je zapustil s ka-varnarjevo ženo kavarno. Včeraj se je pe čal s to zadevo v jako burni seji občinski svet. Ker so obsojali Volklovo postopanje, je Volkl odstopil kot župan. Volkl je tudi izjavil, da hoče odstopiti kot deželni in državni poslanec.
Kriza na Ogrskem.
Predvčerajšnjim so priredili soc demokratje demonstracijo proti A p -p o n y i j u Apponyi je moral bežati pod varstvom policije pred socialnimi demokrati. Dva socialista sta bila ranjena. Socialisti so kričali na Apponyija: Doli ž njim! Umazanec! Na vrv ž njim!
Predsednik ogrske zbornico J u s t h namerava zapečatiti ministrske sobe. Izjavil je, da ne bo pustil no benegi ministra v zbornico, ki ni poslanec, ker nima nezakonito ministrstvo nobenega posla v zbornici. Izvzeta sta le L a n y i in Krištofi y , ki sta poslanca. J u s t h je
tudi rekel, da smeje ministri, ki niso poslanci, Ie takrat v zbornico, če imajo vstopnice za galerijo.
Pismo sv. očeta.
Rim, 8. nov. Sveti oče je pisal nadškofu westminstrskemu pismo, v katerem hvali njegovo prizadevanje za verske šolo v »Board of School". Sveti oče hvali zelo duhovščino, katoliške učitelje in učiteljice na Angleškem ter jih vzpodbuja, naj trdno stoje v sedanji borbi za verski značaj angleških šol. Nadškof Benone bo v prihodnjem konzistoriju imenovan za kardinala.
Ruski parlament.
London, 8. novembra. »Evening Standard" poioča iz Peterburga: Politiške taznjence, ki so bili izpuščeni na svobodo, so nekateri odvetniki povabili na obed. Iz ene same kaznilnice je bilo izpuščenih 52 žena in 40 moških. V Peterburgu so izpustili skupaj 300.
Peterburg, 8 nev. Ministrstvo je odločilo, da imajo volivno pravico: meščani, ki plačujejo najemnino II. razreda, trgovci, ki plačujejo obrtni davek II. razreda; učitelji z minimalno plačo 1200 v glavnem mestu, a v ostalih 900 rubljev; meščani, katerih imetek je vreden 2000 rub. v mestih do 25 000 prebivalcev, a 1000 rubljev v mestih z več ko 25.000 prebivalci. Število delavskih poslancev je odločeno na 200, eden pride na 250.000 prebivalcev. Delavski poslanci se bodo volili po volivnib okrajih. Cel parlament bo imel 600 poslancev.
Španski kralj
je bil te dni v Berolinu, odkoder je odpotoval na Dunaj.
V Berolinu je bilo tem povodom aretiranih nekaj španskih anarhistov.
Španski kralj se baje namerava poročiti s princezinjo Marijo Antonieto Meklen-burško.
Nemiri In upori u Rusiji.
Car v Peterburgu.
Pariški »Le Journal" poroča, da pride car danes v Peterburg, kjer ni bil že od meseca decembra 1. 1.
Rusko ministrstvo.
»N. Fr. Pr." poroča, da bo v kratkem imenovano miaistrstvo, kakor jo je predlagal Witte, v katerem prevzame W i 11 e predsedstvo, ministrstvo za notranje stvari U r u s o v , finančno ministrstvo S i p o v , naučno ministrstvo knez Trubeckoj, poljedelsko ministrstvo pa H i 1 k e v.
Bombni napad.
V	Novem Gloczienskem je bila vržena predvčerajšnjim bomba v stanovanje poveljnika trdnjave. Poveljnika je raztrgala bomba v kosce, težko so ranjeni njegova žena, otroci in erdonanca. Zaprli so več vojakov.
Položaj v Lodzu.
Generalni gubernator je naznanil, da prepove demonstracije in ljudske shode, ako se prepreči razsvetljava. Prepovedan je vsak promet ®d šestih zvečer do zjutraj. Lodško prebivalstvo je razburjeno. Časopisi niso včeraj izšli. Objavljajo le poročila »Peter-burške brzojavne posredovalnice". Kazaki se ubili predvčerajšnjim šest oseb.
Preganjanje judov.
Londonski listi poročajo, d a j e b i 1 o ubitih samo v Odesi več tisoč judov. »Standard" poroča, d a s o ubili v Rusiji 50 tisoč, ranili pa 10 0 tisoč judov. VRigi so ustanovili judje obrambeno stražo. Ker so brzojavna poročila v judovskih rokah, so ista najbrže pretirana.
Goreči mesti.
V	Ismajli so včeraj pogasili požar. Zgorelo je pol mesta. Judovski trgovci so berači in judje, kar jih niso pobili, prebivajo na ladjah. Ustreljen je bil isma-jilski policijski načelnik.
Gori tudi mesto Akerman.
Vstaja na Kavkazu.
V	Batumu s o z a prte v se trgovine. Učenci ne obiskujejo šol in so priredili velik izprehod po mestu. V Ladjevahu so ubili kazaki 18 oseb, ki so razdirali železniški tir. Na postaji Supr<» je bilo ubitih 5 kazakov, na postaji Kobuleti pa postajenačelnik. Množica je tudi vjela policijskega komisarja. V Nar-rakvirali je napadla ljudska milica okrožnega načelnika, ki ga je spremljalo 120 vojakov. Boj je trajal 17 ur, padlo je 105 kazakov. Pobili so vse policijske uradnike Kazaki po-žigajo vasi. Ker manjka cest,dohajajo vojaška ojačenja po merju.
Splošna stavka železničarjev ponehuje.
Včeraj so pričeli voziti na progi Varšava— Pete« burg. Na progah Varšava—Dunaj in ob Vislskih železnicah še ni končana stavka.
Vlada zagovarja vojaštvo.
Vlada je izdala komunike, v katerem
zagovarja vojaštvo.

Prvi korali.
Ustavni odsek je danes sklenil nastopni predlog predložiti deželnemu zboru:
1.	Deželni zbor se izreka za načela splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice pri volitvah v deželni zbor in v poslansko zbornico državnega zbora, ter uvi-deva nujno potrebo, da se izvrši čim preje talilna preosneva, ki oživetveri označena načela.
2.	C kr. osrednja vlada se pozivlje, da nemudoma predloži državnemu zboru zakon ski načrt v pod 1. označenem smislu.
3 C kr. vlada se pozivlje, da nujno iz dela zakonska načrta o izpremembi deželnega reda in deželnega volilnega reda v pod 1. navedenem smislu in ju predloži deželnemu zboru, ki naj se baš v svrho sklepanja o teh zakonskih načrtih skliče v izven redno zasedanje vsaj meseca januarja leta ,906	n
Za slučaj, da bi nujno oživotvorjenje •značene reforme parlamentarnim potom izkazalo se kot nemogoče, se c. kr. osrednja vlada pozivlje, nasvetovati na najvišjem mestu, da se sedanji deželno- in državnozbor-ski volivni red, ki sloni na oktroiranem februarskem patentu iz 1. 1861. potom najvišje odločitve razveljavi in istim potom uvede za državni in deželni zakonodajni zastop nov volilni red po načelih splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice.
III.
C. kr. osrednja vlada se pozivlje skrbeti za to, da se v vsakem slučaju, eno dobno z oživotvorjenjem novih volilnih redov, uveljavi tudi poseben zakon vosigura-nje popolne volilne svobode vsakega za volitev up»avičenega državljana.
V predlogu sta povzeta predloga obeh slovenskih strank Domala soglasno se je izrekel odsek za proporčni volilni sestav, ki zajamčuje tudi manjšinam zastopstvo. — Na predlog dr. Tavčarja se je določil za poro-čevavca v zbornici dr. Susteršič. — Predlog pride v eni prihodnjih sej na vrsto.
Dnevne novice.
Novomeška gimnazija. Po
slanec Suklje se je mudil te dni na Dunaju in je med drugim tudi pri naučni upravi storil potrebne korake v to svrho, da se mesto povsem nemogoče adapcije sedanjega starega gimnazijskega poslopja v Novem mestu omisli nova zgradba na primernem prostoru.
Šolski odsek. Dr. Krek je v včerajšnji seji dež. zbora izprožil dve važni stvari, ko se je šlo za vprašanje učiteljskih plač, ki jih danes dopolnjujemo: 1. V naši deželi je več učiteljev, ki iz raznovrstnih razlogov niso napravili izpita učiteljske vsposobljenosti, ki so pa po ministrstvu mi lostnim potom dosegli definitivnost. Taki učitelji imajo po sedaj veljavnem zakonu pokojnine 350-400 gld, kar je gotovo premalo. 2 Učitelji, ki so bili definitivno nastavljeni pred 1. 1873., imajo razmerne manj petletnic, nego njihovi mlajši tovariši. Do 1. 1873. se je namreč zahtevalo 15 let, preden se je dobila prva petletnica. Dež. šol. svet je nekaterim prej imenovanim učiteljem priznal petletnice tako, kakor drugim. Toda po upravnem sodišču je razsojeno, da to ni zakonito. In zdaj morajo ti učitelji vračevati tako prejete petletnice. Dr. Krek je zahteval, naj se pooblasti dež. odbor, da v obeh slučajih sme popraviti krivice, dokler se v deželnem zboru ne izpremeni zakon
Koroški deželni zbor in slovenski koroški visokošolci. Deželni zbor je dne 23. okt. odbil prošnjo mensae academicae na Dunaju za podporo z motivacjo, da se itak podpira od dež. zbora „Kiirntner Verein" na Dunaju. Na Dunaju pa študira sedaj tudi 12 slovenskih Korošcev na univerzi, ki ne morejo prositi pri društvu »Kiirntner Verein" za podporo, ker je to društvo nemško. Zato bi moral dež. zbor dati podporo mensi academici ne pa „Karntner Verein u", ki stoji gmotno sploh jako dobro.
Za splošno volivno pravico so bile demonstracije predvčerajšnjim v Trstu in v Plznu.
Kopito nemško - slovenske zveze kaže zopet včerajšnji .Narod". O naskoku naših poslancev na nemški zapisnik v kranjskem dež. zboru pravi, „da če bi bilo našim poslancem za stvar, bi stvar sprožili tako, da bi bila za vedno veljavna". Ti ljudje bi silno radi imeli kak predlog, da bi se stvar zavlekla in da bi se jim dala prilika pomeniti se z baronom Schweg!jem. Tega pomenka pa ravno naši poslanci niso pustili in zato piha sedaj ^Narod" jeze. Vsak drug predlog bi bili Nemci lahko preprečili, kat. narodni poslanci pa so nastopili kot praktični. Mi mislimo pa, da je stvar samoslovenskih zapisnikov že rešena in da se nikdar več ne bo upalo priti pred zbornico z nemškimi zapisniki. Ce se pride, tedaj se zna še kaj druzega zgoditi!
Za splošno in enako volivno pravico. Shod narodno-liberalne (magi-stratne) italijanske stranke se je izrekel za splošno in enako volivno pravico.
V goriškem dež. zboru sta
utemeljevala posl. Strekelj in Grča predloga za splošno in enako volivno pravico. Strekelj je seve se moral zaletavati v .zlorabo vere." Dr. T r e o je utemeljeval svoj predlog za kritje večje potrebščine glede učiteljskih plač. Pridružil se mu je dr. Gregorčič. Lahi so nasprotovali ter dejali naj slovenski šolski okraji store isto, kar je storila Gorica. La hom je krepko odgovarjal dr. Gregorčič. Za nujnost so glasovali le Slovenci. Predlog je bil izročen šol. odseku, ki bo poročal o njem teko 10 dnij. Lihi so hoteli vtihotapiti neki predlog, da se podeli neka služba dr. G r u s o v i n u , a dr. Gregorčič je zagrozil, da sicer Slovenci zapuste dvorano.
Žrtev alkohola. 54 let stari bajtar Jurij Rotar iz Goričanov, je večkrat nočil pri posestniku Lorencu Rakovcu št 8 v Goričanah, zlasti takrat, kadar ga je imel malo pod klobukom. Dne 2. t. m. je isto tako prišel v Rakovčevo hišo, ker so pa že domači spali, je sam zlezel, ker so mu bile hišne razmere znane na hlev. Tu mu je pa pod nogami zmanjkalo tal ter je padel v odprtnino, kamor se meče seme, med padcem pa tako močno ob zid priletel, da se je na glavi smrtno nevarno poškodoval, ker je pa rsled pijanosti bil nezmožen za pomoč klicati, ga je domači pastir našel drugo jutro mrtvega. Gospodar pravi, da je pastir pozabil odprtnino zapreti.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje vrši se v petek, dnč 10. t. m. ob tri četrt na 5. uri popoludne v hotelu „Uaion". Shajališče kavarna „U ni o n" Dnevni red: 1 Ogled o vanj e higi jeniških naprav v h 6 t e 1 u ,U n i -o n". 2. Slučajnosti.
Italijansko vojno ministr-
mrtev. — 15. oktobra je bila blagoslovljena v Jolietu nova slovenska cerkev. Nova cerkev sv. Jožefa zavzema zdaj prvo mesto med slovenskimi cerkvami v Ameriki. —
—	Ustavljen promet. Državna železnica naznanja: Vsled nevarnosti, da se posede gorski vrh na progi Solnograd— Worgl je bil 8. t. m. ustavljen ves promet med postajališčem Rauris Kitzloch in postajo Texenbach. Presesti se ni mogoče. Osebni in brzovlaki vozijo le do in od postajališča Rauris Kitzloch na eni strani in postaje Ta-xenbach na drugi strani. Tovorni vlaki pa do in od postaj Lend Gastein, oziroma Ta-xenbach.
— Slovensko časopisje v Ameriki. Edini lastnik preišnje tiskovne družbe »Nove Domovine" v Clevelandu je postal John. J. G r d i n a.
—	Pobegnil je iz Gorice vojak Ig nacij B r u m e r , doma iz Štajerskega in prideljen 47. pešpolku. Potikal se je nekaj časa po okolici, potem se pa vrnil v Gorico in napravil mali dolg pri neki gostilničarki na trgu Corno. Ko ni hotel plačati, so mu gostje prigovarjali, vojak pa je potegnil ba jonet in začel mahati okoli sebe. Vojaška patrulja ga je potem prijela in odvedla v zapor v vojašnico.
—	Ustrelil se je na Reki 18 letni dijak Evgen Kovač iz Budimpešte.
—	Vojaška vest. V Gorico so z Dunaja dospeli v ponedeljek generali, 3 višji častniki štaba in 50 stotnikov, gojencev vojaške šole. Vsi so na poučnem potovanju. V Gorici bodo bivali 4 dni, potem se zopet odpeljejo na Dunaj
- Trgovski muzej v Trstu. Trst, 8 nov. Trgovska in obrtna zbornica je sklenila ustanoviti Trgovski muzej.
—	Soča izstopila. Soča je blizu Gradiške izstopila iz svoj>h bregov in pre plavila polja daleč naokrog.
—	Imenovanje. Inženir Ignacij Sega, dosle) v Trstu, je imenovan predstojnikom kurilnice južne železnice v Brucku ob Muri. — Nadporočnik gospod Milan v i t e z B 1 e i w e i s - T r s t e-n i š k i je imenovan stotnikom pri topni-čarskem polku št. 36 v Sibinju. — Inženir gospod Jovan Gjurič, strojni pristav kurilnice v Ljubljani, je prestavljen na Dunaj, na njegovo mesto pa pride gospod F. Šešerko, strojni pristav iz Gradca.
—	Dalmatinski Hrvatje in reška resolucija. Hrvaški klub v dalmatinsktm deželnem zboru je pritrdil re ški resoluciji, katero so dodatno še podpisali Biankini, Ferri in V u k o -v i 6. I v č e v i č in še dva druga poslanca resolucije niso podpisali.
trebna medsebojna ljubezen. Ne s frazami, ampak dejansko izvršujmo kulturno vzajemnost! Nam Slovencem se ravno sedaj nudi prilika, da izkažemo naše dejansko za-niminje za kulturno stanje hrvaške umetnosti. Nove izvirne skladbe bodo pevci izvajali, skladatelj Novak sam bo svoje skladbe dirigiral, društvo .Kolo" pokazalo se bo gotovo v svoji najlepši umetnosti, tenorist vitez Cammarota bo pel najhvaležnejše in prekrasne točke Mi moramo prihod Hrvatov v Ljubljano z največjim veseljem pozdravili. Pozdraviti jih moramo na kolodvoru ob prihodu in odhodu, udeležiti se moramo v kar največjem številu koncerta, ki bo v soboto zvečer trajal od 8. do 10. ure v „Narodnem Domu". Pravi »jugoslovanski škandal" bi bil, ako bi koncertna dvorana ne bila do zadnjega kotička napolnjena in ako bi kak sedež ostal nezaseden ! Torej, Slovenci, zavedajte se svoje dolžaosti nasproti našim najbližnjim bratom in pokažite, da znate resno svoje kulturne ideale gojiti! Duševna vez, kulturna vzajemnost mud jugoslovanskimi mesti Trstom, Ljubljano, Zagrebom, Belgradom in Zofijo mora biti vedno ži-vejša, vedno trdnejša in vedno resnejša! Taka umetniška potovanja, kakoršnega sedaj izvede odlično hrvaško društvo, bi morala biti pogostejša, kajti taki kulturni pojavi morejo le nam vsem koristiti in nas v kulturnem oziru privesti do lepše prihodnjosti.
lj Za spomenik pokojnemu župniku Malenšku. Ker rajni gosp. Malenšek ni zapustil nič premoženja, njegovi sorodniki so pa vsi revni, se je zbralo sinoči več uglednih šentpeterskih fa-ranov, ki so sklenili nabirati denar za grobni spomenik.
lj Krščanska ženska zveza ima jutri 10. t. m. ob 4. popoldne v prostorih krščansko - socialne zveze (Union) redni občni zbor. K obilni udeležbi vabi c članice	Odbor.
Ij Slovensko gledališče. Jutri opera .Pikovadama". V nedeljo dne 12. nov. t. 1. zvečer se uprizori prvič na slovenskem odru vojaška drama „ M i r o -z o v " (Zapfenstreicb) ki jo je spisal Fran Adam Beyerlein. Navedeno nedeljo popoldan ob 3. uri se predstavlja ob znižanih cenah burka .Detektiv'.
lj Umrla je na Poljanski cesti št. 20 Marijana Vovk, stara 84 let.
lj Deželni predsednik gosp. Schwarz si je danes ogledal bedo, povzročeno po povodnji na barju.
lj Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejm prignanih 604 konj in volov, 407 krav in telet, skupaj 1011 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih dobra.
stvo je vpoklicalo pod orožje vse tiste, ki so bili 1 1885. na nedoločen čas odpuščeni iz armade Mnogo Lahov iz Trsta je že odšlo v svojo domovino. Ker ne po znamo italijanskih vojnih naredb glede vo jaških vaj, si o tem vpoklicanju doslej še pridržimo vsako sodbo,
—	Poroka. Ivan D e r n i č , tesar ski mojster, posestnik i t. d. v Radovljici in Pavla P a n t a r , trgovka na Koroški Beli sta bila poročena na Brezjah dne 8. novembra t. 1.
—	Dijaško umetniško dru štvo ,,Vesna" na Dunaju se iz premeni baje v splošno slovensko umetniško društvo.
—	Manifestacija za splošno in enako volivno pravico v Zagrebu. Danes se otvoii hrvaški sabor. Cujemo, da priredi ob tej prili zagrebško delastvo manifestacijo za splo š n o in enak® volivno pravico.
—	V Gorjah bode občina 11. t. m na god sv. Martina delila darila in te 7 ple-menim bikom in 7 telicam in kravam v po-vzdigo domače živinoreje.
—	Nemško šolo so otvorili pred včerajšnjim v Barkovljah.
—	Pobegnil je iz Beljaka najemnik hotela »Meran" J. Machatschek.
—	Tržaški policijski ravna telj Busich se po svoiem dopustu skoro gotovo ne vrne več na svoje dosedanje me sto ter »"■> vložil prošnjo za umirovljenje.
—	čakališče z blagajno in strani-niščem se zgradi na Otočah.
—	Za pomožno učiteljico na Prežganjih je imenovana gdč. A n t o nija Kadunc, izprašana otroška vrtna rica v Spodnji Šiški.
—	Ameriške novice. V Castle creeku Colo je v rovu nastali ogenj zadušil rojaka Jakoba Pluta. — V Imperialu Pa. je zadela srčna kap Alojza Sever-
i j a iz Muljave pri St. Vidu. Bil je na mestu
Štajerske noulce.
š Občinske volitve na Creš-njevcu so v tretjič razveljavljene. Taka je .nepristranost" vlade. Več o tem še iz-pregovorimo.
š Nemška šola na Prager-skem je bila 6. t. m. slovesno otvorjena.
š Drzen vlom. V Gaberju pri Celju se je izvršil drzen vlom pri bivšem gostilničarju Francu Skaletu. Ob 6. zvečer je odšel od doma in zaklenil za seboj stanovanje. Ko se je ob 8. vrnil, je videl, da je nekdo vlomil v njegovo stanovanje. Okno na ulico je bilo odprto in ubita ena šipa. Po tleh so ležali stoli in v drugi sobi je bila odprta omara. Iz nje je vzel tat 500 K gotovine. Vlomilec, ki so mu že na sledu, je vzel seboj tudi dve odeji in hlebec
kruha.	.
š Prst si je odsekal te dni 161etm kovaški učenec Avgust 5> u m e r na Dobrni pri sekanju drv.
š „Sokolski dom" v Celju. Celjski „Sokol" je sklenil ustanoviti „So-kolski dom".
Llubllanske noulce.
lj Živela splošna in enaka volivna pravica ! Na dan sklicanja državnega zbora bodo po vsej Avstriji velike manifestacije za splošno in enako volivno pravico. Tudi Ljubljana bo govorila in ni izključeno, da bomo takrat imeli v Ljubljani politično stavko.
lj Hrvatje v Ljubljani. — Od ličen hrvaški koncert. Cez dva dni pridejo zastopniki hrvaške jugoslovan ske umetnosti v Ljubljano. Nad 50 najboljših hrvaških pevcev »Kola" stopi v stolici slovenskega naroda pred slovensko občinstvo! Sveta dolžnost nas vseh Slovencev je, da jih spejmemo kar najljubeznjivejše, najgor-kejše in z onim svetim navdušenjem, katero nam je porok naše boljše jugoslovanske prihodnjosti. Dolžnost nas vseh jugoslovanskih narodov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov je, da z resnostjo gojimo jugoslo vansko kulturno vzajemnost, da kulturna dela vsakega posameznega naroda spoznavamo in da se za to spoznavanje tudi kaj , potrudimo, iz pravega spoznavanja najboljših kulturnih del narodov se bo rodilo ^ vedno večje medsebojno spoštovanje, pravo cislanje in utrdila se bo vedno bolj nam toli po-
Razne stvari. Najnovejše.
Lakota na Japonskem. Med kmečkim prebivalstvom v okrajih Ukushima, Majagi in Swaton je lakota. Strada nad milijon oseb.
Nenadna smrt župnika. Župnika Alberja v Schonnu pri Meranu je pri blagoslovljenje trupla pri nekem pogrebu zadela kap. Bil je takoj mrtev.
Ruski pisatelj Gorki namerava z novim letom izdajati velik politični list v demokratičnem smislu.
Strašna rodbinska drama. V Dzieditzu pri Moravski Ostravi je maši-nist Korda ustrelil svojo ženo, svoje štiri otroke in samega sebe.
Francoski arzenalski delavci vLorientu so sklenili generalno stavko.
Dunajski porotniki so oprostili Žida Tausiga od obtožbe sleparstva. Tausig je, kakor znano, napravil velik ban-kerot in pobegnil.
Velikanski vihar je divjal včeraj okoli Dunajskega Novega Mesta. Izruval je nad tisoč dreves, odnašal strehe in pretrgal telefonske zveze.
4 0 0 oseb na tifusu bolnih
je v Oseku.	_
Praga mirna.
Stroški za vojake v Pragi znašajo vsak dan 3000 kron. Plačati jih bo morala praška občina. Včeraj so pokopali v Pragi pri nemirih ustreljenega steklarskega pomočnika Hubača. Pogreba se je udeležilo 40000 delavcev. Na grobu je govorilo več govornikov Včeraj je bilo v Pragi mirno.
V pomoč praškemu vojaštvu se došli batalijoni štirinajstih polkov.
Praški občinski svet je sklenil storiti korake za reorganizacijo državne policije v Pragi in da se ustanovi meščanska straža.
Velevlasti proti Turčiji.
Avstrija hoče poslati proti Turčiji kri-žarici „St. Georg" in „Szigetvar". Mednarodno brodovje proti Turčiji bo imelo 15 ladij in odplove takoj, ako se razbijejo di-plomatična pogajanja. Če se Turčija še ne bo udala, odpošlje vsaka velevlast še dve ladji, nakar blokirajo Dardanele.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 9. novembra. Tu se mudi tržaški škof dr. Nagi.
Berolin, 9. nov. l Dunaja poroča „Berliner Zeitung", da če bi Gautsch zaradi slabega zdravja odstopil, bi mu po kratki vladi Bylandt-Rheidta sledil knez Hohenlohe iz Trsta.
Gradec, 9. novembra. Danes so štajerskemu dež. zboru predložili poslanci Ploj, Dečko in Jurtela predlog za izpremembo dež. volivnega reda za Štajersko. Posl. Kočevar je interpeliral ces. namestnika, ker ta ni odgovoril na neki re-kurz občine Središče.
Gradec, 9. novembra. Danes se je tu izvršil predrzen roparski vlom. Trije tatovi so vdrli v stanovanje 76 let starega zasebnika W i 1 k i n s a zvezali ga in mu zamašili usta. Nato so pričeli ropati. Med njihovim delom je prišla domov kuharica. Tudi njo so zvezali in je vrgli na postelje. Stanovanje se oropali in pobegnili, pustivši zasebnika in kuharice zvezana. Slučajno je prišla na obisk zasebnikova hči, ki je poklicala hišnika, ker ji nihče na zvenenje ni odprl. Tako so prišli na sled zločinu. Policija zasleduje storilce.
Dunaj, 9. novembra. Tu se je začel pasivni odpor železničarjev. Dopoldne je imel pasivni odpor malo vpliva, a bati se je, da v večernih in nočnih urah nastanejo resne zadrege posebno za preskrbovanje ži veža.
Dunaj, 9. novembra. Danes se vrši pasivni odpor železničarjev na severni železnici na celi črti.
Brno, 9. novembra. Konferenca strojevodij in drugih železničarjev je sklenila, da se pridruži pasivnemu odporu.
Praga, 9. novembra. Sem sta došla dva ruska agitatorja, ki gresta železničarjem v vseh zadevah na roko.
Hrudim, 9. novembra. Vsi tukajšnji železničarji so sklenili pridružiti se pasivnemu odporu.
Dunaj, 9. novembra. Vlada namerava, če bi se pasivni odpor železničarjev nadaljevala vpoklicati reserviste in jim poveriti želez, službo.
Dunaj, 9. novembra. Posl. M o r s e y je bil danes dalje časa pri Gautschu.
Dunaj, 9. novembra. Poslanca Fort in M a s t e 1 k a sta bila danes pri ministrskem predsedniku, da mu poročata o pasivnem odporu železničarjev. Gautsch je dejal, da je vlada pripravljena stopiti z železničarji v nova pogajanja, da pa morajo prej opustiti pasivni odpor in nastati normalne razmere.
Dunaj, 9. novembra. Vojaški inšpektor c. kr. konjerejskih zavodov, generalni major Bresnitzerseje ustrelil. Vzrok je neka brošura, ki mu je očitala, da častnike šikanira.
Dunaj, 9. nov. Slovenski dijaki so sklenili podati rektorju vseučilišča protest proti napadom nemških nacionalcev, ki kršijo pravo drugih narodnosti, zlasti takih, ki še nimajo vseučilišča. Slovenski dijaki prosijo slednjič rektorja, naj zopet otvori vse-učiliška predavanja.
Dunaj, 9. nov. Danes je bil pred vseučiliščem mir.
Dunaj, 9. nov. Deputacija dijakov je bila danes pri rektorju vseučilišča. Rektor je izjavil, da so izvršene relegacije upravičene, da ni nikdar rabil žalih besedi proti nemškemu dijaštvu in relegiranj ne mere preklicati.
Varaždin, 9. novembra. Pogreba pri demonstracijah ubitega Ivana Ičiča se je udeležilo nad 3000 ljudi. Na grobu so govorili v imenu soc. demokratov stavec J e a n , v ime meščanstva dr. M a g d i č in v ime obrtnikov F u r j a n.
Belgrad, 9. novembra. V Solunu so Grki na javni cesti ubili ravnatelja bolgarske gimnazije.
Peterburg, 9. nov. Po inozemstvu razširjene vesti, da je Witte umorjen, so neresnične.
Peterburg, 9. novembra. Car je odločil, da se osnuje trgovsko ministrstvo.
Peterburg, 9. novembra. Demisija velikega kneza Vladimira kot gard nega poveljnika je sprejeta.
Peterburg, 9. novembra. Vojni mi nister je demisioniral, ker je bilo aretiranih 20 gardnih častnikov. Ket gotovost se poroča, da je odstopil Trepov.
Peterburg, 9. novembra. Ruska duhovščina je pri sv. sinodu zahtevala, da se Trepova ekskemunicira.
Varšava, 9. novembra. Ali bo tu konec stavke železničarjev, se bo danes odločilo. Od tega je odvisna tudi ostala stavka. Stavka v lekarnah je že končana.
Kronstadt, 9. nov. Tu je bilo aretiranih 86 častnikov. Obdolžilo se jih je, da so člani tajne revolucijske zarote. Nato so delavci in dijaki priredili po mestu veliko demonstracijo. Demonstracij, ki so trajale 3 ure, so se udeležili tudi mornarji in vojaki.
Moskva, 9. nov. Mestni svet je odklonil ustanovitev meščanske garde.
Odesa, 9. nov. V predkraju Dalik je množica oropala židovske predajalnice in jih zažgala
Tokio, 9. nov. Včeraj je velikanski vihar uničil del Japonske. Na Oskimi in oholiških otokih je razrušenih 20G0 hiš. Bredarstvo ima velikansko škodo. Število žrtev še ni znano.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 8. novembra 1905.
Založbenl papirji.	Denar	Blago
4°/0 majeva renta......	10015	10035
4°/0 srebrna renta.....	100 —	iOO 20
4°/„ avstrijska kronska renta .	100 10	100-30
4®/0 „ zlata renta . . .	118-45	11865
4°/0 ogrska kronska „ ...	95 70	95-90
4°/„ , zlata „ • • •	113-75	113 95
4°/0 posojilo dežele Kranjske .	99 50	101-—
4 V/o posojila mesta Spljet . .	100-60	101-60
4V/o . » Zader • • 4V/„ bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4% češka dež. banka k. o. . .	lOO —	
	100-55	101-55
	99 75	100-05
4°/0 . , „ ž. o. . .	9975	10005
4 V/„ zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 70	101-70
4 V/o pešt- kom. k. o. z lo"/„ pr.	106 15	10715
4t/j°/0 zast. pisma Innerst. hr.	100 50	101-50
4 V/o » » ogr. cen. dež. br.	100 —	100 20
4V/o » n n hip banke.	100-—	100-70
41/a°/0 obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4\VVo obl. češke ind. banke . .	99-50	100 50
	100-25	101-25
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
4°/0 prior. dol. žel......	99 50	100-—
3°/0 „ juž.žel. kup. '/,'/» • •	316-80	31880
4V/o avstr. pos. za žel. p. o.	100-70	101-70
Srečke.		
Srečke od 1. 1860'/,.....	19050	192 50
„ . „ „ 1864 ......	295 75	29V75
„ tizske.......	161-—	163 -
„ zem. kreditne I. emisije .	399 —	307-—
n it n n	399 —	307-50
„ ogr. hip. banke ....	264 —	271-80
„ srbske a frs. 100 — . .	103-	110-50
„ turške .......	145-55	146 55
Basilika srečke . . .	24-90	26-90
Kreditne „ ...	471-	481-—
Inomoške , ...	79 —	84"—
Krakovske „ ...	9r—	98 50
Ljubljanske „ ...	64 —	70-—
Avstr. rud. križa „ ...	53-—	54-80
Ogr. „ „ .•	34 —	36-
Rudolfove „ ...	60—	64'-
Salcburške „ ...	72--	78 —
Dunajske kom. „ ...	531--	542'—
Delnice.		
Južne železnice.......	117-50	18050
Državne železnice......	666-50	667-50
Avstr. ogrske bančne delnice	1639 —	1648' —
Avstr. kreditne banke ....	670 75	671-75
Ogrske „ „ ....	778" —	779-—
Zivnostenske „ ....	247--	247-50
Premogokop v Mostu (Brux)	673-50	675'—
Alpinske montan......	528-50	52?-50
Praške žel. indr. družbe . . .	2600--	2610-—
Rima-Muranyi.......	531'—	533-33
Trbovljske premog, družbe . .	29050	292'—
Avstr. orožne tovr. družbe . .	581"—	582-50
Češke sladkorne družbe . . .	149' —	153"—
Valute.		
C. kr. cekin........	11-36	11-40
20 franki.........	1915	19-18
20 marke.........	23-50	23-58
Severeigns........	24 —	24-08
	117-625	117-825
Laški bankovci......	95-65	95 85
	254-25	255-—
	4-84	5-—
Izjava.
Podpisani sem razžalil dnč 22. oktobra t. 1. gospoda Janeza Zormana, posestnika in vinskega trgovca v Spodnji Šiški.
Obžalujem, da sem to storil, in se gospodu Zormanu zahvaljujem, da mi je odpustil.
Ljubljana, 7. novembra 1905.
Franc Bizjan-
priporoft« rasrjnsr.ntu.
MT vizitiiice
p« olik' rvn;
Mlada lovska psica
bele barve z rujavimi lisami, rujavimi ušesi in odsekanim repom, se je izgubila.
Oddati je proti primerni nagradi na Zabjeku št. 3, II. nadstropje. 2301 2—1
2268 Odda se takoj služba 3~3
organista m cerkvenika
v Šmartinu pri Kranju. Oženjeni, ki so zmožni poučevati večji pevski zbor, imajo prednost.
Župni urad Šmartin pri Kranju.
Učenca
ki ima veselje do trgovine Išče večja trgovina na Dolenjskem. Ponudbe pod „št. 100" na upravništvo »Slovenca". 2279 5-4
Popolnoma dobro ohranjen
filtrirni aparat
se proda po ugodni ceni. — Naslov pove 2273	upravništvo.	6-4
Sveže morske rite
ukusno pripravlene, se dobč vsak petek v gostilni „Mlramar", Stari trg 19. Se priporoča
Ivan Tosti
2251 3—2	gostilničar.
Orehe, fižol, želod
in bukovec
sploh vse deželne pridelke kupi
2166 10—9 Anton Kolenc v Celju.
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno kararno".
Od nedelje 5. novembra do vStete sobote 11. novembra 1905:
Avstrijci v Pekingu,
ob okupaciji z velesilami.
2299
Originalni
Pazite na tvorniško znamko.
399 20—20
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška drnžba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
„Penzijon"
Na otoku Veliki Lošinj (Lussin- Grande) se radi možitve proda ali da v najem; za 1600 gld. nosi čistih 6000 gld. — Tako tudi kopališča od 10.000— 150.000 gld, hoteli, vile, posestva po celi Avstro-Ogrski so prijavljena. Dalje posredovanje z denarjem, vsakovrstne kopališke oprave, kopališki načrti, prospekti glede novih stavb in renoveracij, vse to oskrbuje
„Balneologisch. Centr. Verkehrs-Bureau"
Budapest II., Kapas-utcza 12.
2302 3—1
tr-iiir-iitairaPirafuJifniCTfaitaitoiCT
0 0
0
01 0 0 0 0 0
Grami bOtel „0111011"
LJubljana.
0 0 0 0 0 0 0 0 0
Plzensko Monakovsko originalno pivo.
2260 5
Depot:
Anton Kamposch.
0 0 0 0 0 0 0 0 0
£313000000000000000000000(51(3000000013
2291 3
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-
Zamenjava In ekskomptnje	l>Hje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurjeni zapale kupone.	izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
jfcS" Eskompt, ln inkasso menic.	Ji*" Borzna naročila. ".»JI.
Podružnica v S P L J E T U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.