217. ftetiiin. f Liitijii!, f soboto, ZZ. »eptortra 1917. L. teto. .Slovenski Narod* v*l|a po pmŠU: za Avstro-Ogrsko: M Ncm'ijo: eoo leto skapaj naprcj . K 30-— I cdo leto naprej . . . . K 34 — po! leta „ n • * m 15'— I čctrt leta m m . . , 750 I M Amcriko in vse dra^e dežele: la mesec m m . . . 2-50 | cclo leto naprej . . . . K 40.— VstaSanjem oiede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravništvo (spodaj, dvoriSče lcvo). SnaHova ulica «.5, teleća ftL SS. IihaU v*ak dan sfdćsr UrzsaUl ntlelja ia prasallto. Inserati se računaj o po porablienem prostorj in sicer: 1 ran visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat pj & vfru, d/a krit po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano {enak prostor) 16 vin., parte in zai;aL* (caak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdj.ih po dogovoru. Na pismena nsročila braz Istodobne vposiatve naro:nlae se ne ozira. „Narodna tiskara««' t«Ufoa *t. 89. Upravnišlvu oaj se p-išiljaj'i narodi! ne, rekla nacije, iascrati I. t. d., to. je administrativne stvar u .Slovenski Narod" velja w Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : N. ćelo leto naprej . . . . K 28*— I četrt leta „ . ^; .; 9 7a— po! leti „ ..... 14*— I na mesec „ . vtV • 9 2*30 Pd5im33»a 3tey;žk3 valja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankrajo. Rokopisi se ne vračajo. UradalŠtvo: SnaUov* ulica s*. 9 (v pritllčju levo\ telefon *t. 34r Oifgouor Austrije in [temelje m nffim noto. Na Dunaju in v Berolinu objav-Ijajo besedilo avstrijskega in nemškega odgovora na papeževo mirovno noto. Odgovora se razlikujeta že po svoji zunanji formi. Avstrijski Je sestavljen v obliki lastnoročnega pisma ces. Karla, ki se obraća kot pokorni sin katoiiške cerkve naravnost na papeža kot svetega očeta, Nemči-ja se je kot v bistvu protestantska država držala običajne dipiomatične poti. njen odgovor ima obliko note nemškega državnega kancierja pape-ževemu zunanjemu ministru, držav-nemu tajniku Gaspariju. Vsled razlike v formi je tuđi ton obeh odgovo-rov različen: cesar Karei se poslužuje toplih, prisrčnih izrazov, nemška nota je spisana hladnejše. Gla\*no je seveda vsebina. Tn smemo konstatirati v glavnem razveseljivo s o g I a s j e med Duna-jem in Berolinom. Oba odgovora pri-znavata, da bi mogla papeževa načela tvoriti pripravno podla-g o za mirovna pograjanja. Papež navaja v svoji mirovni (ioti. da se raorajo države sporazu-;..jtl %iAsde sledečui t Jćk, ki tvorilo potrebno podlago pravičnega in trajnega miru: razoroževanje; obli-gatorična razsodišča; svobcda mor-ja; nikake odŠkodnine; medsebojna izročitev zasedenega ozemlja torej popolna restitucija Belgije, izročitev zasedenega francoskega ozemlja, po-vmitev nemških kolonij; sporazum glede teritorijalnih sporov med Ita-lijo in Avstrijo, Nemčijo in Francijo v smislu pravičnosti in možnosti, nreditev armenskega, balkanskega In poljskega vprašanja. Avstrijski in nemski odgovor razpravljata leoprvihtreh toč-kah papeževega predloga. Cesar Karei pozdravlja »z globoko vkore-ninjenim prepričanjem« idejo, da se mora pri bodoči ureditvi sveta izlo-čiti sila orožja, mesto katere na] za-viada moc pravice; zato se pridružuje nacrtom o razoroženju, o uved-bi obiigatoričnih razsodišč, o zasigu-ranju svobodnega morja. Tuđi nem-ški odgovor odobrava načelo, da naj na mesto sile stopi v bodoče pravica. O konkretnem predlogu glede razoroženja in razsodisč govori nemška nota s precejšnjo rezervo, poudarja pa, da je pripravljena pod-pirati pri tem vsak nasvet, ki je združljiv z življenjskimi interesi nemškega naroda. Ta pridržek, ki je, ako ostane neizgo-vorjen, nekaj samo po sebi umljive-ga, podcrtava rezerviranost nemškega odgovora. Dunajska in berlinska vlada se ne spuščate v razpravljanje o ostalih točkah papeževe note. V tem oziru bo zbudilo posebno pozornost dejst-vo, da v nemškem odgovoru ni no-bene besede o belgijskem vp rasan ju. To se da tolmačiti različno; najbolj res bo pač to, da si tuđi glede Belgije Nemčija nikakor noče vezati rok. Iz pisma cesarja Karla sledi namrec, da bi se dala o nadaljnih konkretnih vprašanjih seje govoriti, čim bi bila med vojskujoči-mi dogovorjena in ugotovljena prva tri načela papeževe note. Avstriia je potem pripravljena raz-pravljati tuđi o rugih vprašanjih. kl jih je treba med državarni urediti v duhu pravičnosti in pravične obzirnosti na obojestranske življenjske pogoje. Nemčija proklamira princip zadovoljivih življenjskih p o g o j e v za vsak narod ter izjav-lja, da se mora pripravljati mir v duhu pravičnosti in pod p o g o j i, k I j ©dgovarjajo evropejske-l mu položaju. Ta zadnji pasus nam je dokaz, da se Nemčija nikakor ne namcrava ocipovetiati argumentu »vojne karte« in da za-hteva primemo vpoštevanje svojih na bojisčih doseženih uspehov. Bojimo se, da naš in berlinski odgovor ne bodcta imela tistega vpiiva na mirovno gibanje, ki si ga vsi želimo. Premalu sta konkretna in nemški odgovor bo dal s svo-jimi pridržki sovražnikom mnogo prilike k novcmu razvnemanju vojnih strasti. Z veliko vnemo se bodo lotili ententini državniki ^dokaza«, da je Nemčija še vedno neizprosna nasprotnica pravičnoga miru. Ali jim bodo njihovi narodi verjeli, je drugo vprašanje. Mi vemo. da je cesar Karei prožet najresnejše in najpoštenejše mirovne volje in nobena komentator-ska umetnost nas ne more prepričati, da si avstro - ogrska monarhija ne želi pravičnega miru. ~Tisti mir se nam zdi pravičen, ki po be-sedah nemške note ustvrari vsake-m u narodu zadovoljive življenjske pogoje, ker I e tak mir prinese tuđi našemu narodu srečno bodočnost. Cesar Kare! pspežu. Dne 20, t. m. je minister zuna-njih del izročil papeževemu nunciju na Dunaju cesar je v odgovor na noto sv. očeta z dne 1. avgusta t. L Odgovor se glasi: Sveti oče! Z dolžno spoštljivostjo in globoko ginjeni smo izvedeli za novi korak, ki ga je storila Vaša svetost iz-polnjuje po Bogu Vam zaupani sveti urad pri nas in pri poglavarjih drugih vojskujočih se držav s plemenitim namenom, pripraviti težko iz-kušene narode do sporazumljenja, kl jim da zopet mir. Hvafežnega srca sprejmemo ta novi dar očetovske skrbi, ki ste jo Vi, sveti oče, vedno posvečali vsem narodom brez raz-ločka in pozdravljamo iz dna naše ćuše ginljivi poziv, ki ga je Vaša svetost izdala na vlade vojskujočih se narodov. Med to grozno vojno smo vedno gledali na Vašo svetost kot do one najvišje osebnosti, ki stoji po svojem nad posvetnosti segajočem poslanstvu in visokem umevaniu naloženih Vam dolžnosti visoko nad vojskujo čimi se narodi in bi, nedostopna vsa-kcmu vplivanju, mogla doseći pot, ki bi mogel voditi do uresničenja naše lastne želje po rstvaritvi trajnega za vse dele častnega miru. Zavedajoč se od zasedanja pre-stola naših dedov popofnoma odgovornosti, ki jo nosimo pred Bo^om in pred Ijudmi za nam zaupano uso-dr> avstro - ogrske monarhije, nismo nikdar izgubili iz oči visokega cilja, da postanejo naši narodi čim prej zopet deležni blacroslovov mini. Kmalu po našem nastopu vladanja nam je bilo rudi dodelfeno storiti skupno z našimi zavezniki že od našega vzvišenega prcdnika pokojnom cesarju kralju Francu Jožefu I. uva-ževani in pripravljeni korak za omo-gočenje častnega in trajnega miru. V svojem prestolnem govoru pri otvoritvi avstrijskega državnega zbora smo izrazili to željo in pri tem poudarjali, da delamo za mir. ki naj dalnje življenje narodov osvobodi jeze in žeje po maščevanju in jih za generacije zavaruje pred vporabo oborožene sile. Naša skupna vlada ni med tem zamudila, izraziti z opetovanimi in nujnimi, ysemu svetu slišnimi izjava-mi našo in željo narodov avstro-ogrske monarhije narediti konec Ikrvoprelitju z mirom, na kakršen misli Vaša svetost sama- Osrečeni po misli« da so naše želje od začetka imele isti cilj, ki ga določa Vaša svetost dancs kot dosega potrebnega, snio nam pred kratkim došle konkretne in praktične vzbodbude Vaše svetosti vzeli v temeljit pretres in prišli do sledcčega uspeha. S silo globoko vkoreninjenega prepričanja pozdravljamo vodilno misel Vaše svetosti, da mora bodoč! svetovni red sloneti izključivši silo orožja na moralični sili pravice, na vladanja, inednarodne pravičnosti in pestavnosti. Tuui smo prešinjeni upanja, da bi povzdigo pravne za-vednosti človeštvo nravno regenerirala. Pridružujemo se torej naziranju V. S., da morejo in morajo pogajanja vojskuiočih se vlad voditi do po-razumlienja, kako je pod varstvom primernih jamstev istočasno, medse-bojno in sukcesi v no zmanjšati obo-roženje na kopnem, na morju in v zraku in kako je odstraniti po pravici vsem narodom sveta lastno visoko morje od gospodstva ali nadvlade posanieznikov in otvoriti enaki pora-bi vsch. Zavedajoč se popolnoma mir stvarjajočega pomena po Vaši svetosti nasvetovanega sredstva, predlagati mednarodn;. prepire obligato-ričnim razsodiščem, smo pripravljeni, se o tem predlogu z VaŠo sve-tostfo Dog-aiati —"*"> Će se, kakor želimo iz vsega srca, posreći, da se dosežejo porazumlje-nja med vojskujočimi se državami, ki bi uresničila to vzvišeno misel in s tem dala avstro - ogrski monarhiji sigurnost za njen neovirani dalnji razvoj, notem ne more biti težko, do-peljati do ugodne rešitve druga vpra-šanja, ki jih je še resiti med vojskujočimi se državami, v duhu pravičnosti in primemega uvaževanja med-sobojnih pogojev obstanka. Če bi stopili narodi sveta v smislu predlogov Vaše svetosti v med-sobojna pokajanja bi iz tega mogel vzeveteti trajen mir; lahko bi dosegli popolno svobodo gibanja na visokem morju — vzeta bi jim bila težka ma-terijelna bremena in odprli bi se jim novi viri blagostanja. Pod vodstvom duha zmernosti in spravljivosti smatramo predloge Vaši svetosti za primemo podlago za uvedbo pogajanj za pripravo vsem pravičnega in trajnega miru in upa-mo živahno, da bi bili naudani enake-£a duha tuđi naši današnji sovraž-niki. V tem smislu prosimo Vsc^a-mogočnega. naj blaicroslovi po Vaši svetosti začeto mirovno delo. Čast nam je se podpisati kot Vaše svetosti jako pokorni sin _________ Karol 1. r. Memški odgovor na pape-Isvo noto. Istočasno s pismom cesarja Karla papežu, je bila izročena papeževemu državnemu tajništvu tuđi nota nemške vlade. Nemški odgovor poudarja, da smatra nemski cesar papeževo mirovno f.ćrcniljenjc za dokaz plcmenite^a in človekoljubnega mišljenja ter iskreno želi, da bi papežev klic bil uspešen. Nemški cesar je od začetka svojega vladanja smatral za svojo najvišjo in najsvetcjšo nalogo, da ohrani nemškemu narodu in svetu blajjodare miru. Nemški odgovor se sklicuje tozadevno na prsi prestolni govor cesarja Viljema z dne 25. junija 1SS8 ter poudarja, da se je cesar tuđi v svetovni krizi pred sedanjo vojno d o zadnjega trudi I, poravnati spor z m i r n i m i s r e d s t v i. Ko je vojna proti njegovi volji in želji iz-bruhnila, so bili zopet nemški cesar in njegovi zavezniki prvi, ki so slovesno izjavili, da so pripravljeni se pogajati za mir. Nemška vlada je papeževe predlože resno in vestno preudarila. Način, na kateri se je to zgodilo, dokazuje, kako zelo ji je pri srcu, da najde v soglasju s papeževimi žcljami in z mirovno reso-lucijo državnega zbora z dne 19. julija, porabne temelje pravičnega in trajnega miru. S posebno simpatijo pozdravlja nemška vlada načelo papeževega klica, da naj stopi na mesto materijalne sile orožja, rnoralična sila pravice. Po p a-peževem mnenjubiiz tega sledilo, da reducirajo vse države svoje ar-made ter da se za mednarodna sporna vprašanja ustanovi obligatorično razso-dišče. Nemška vlada soglaša s pape-žem, da so gotove določbe in garancije za istočasno in vzajemno o m e j i t e v oboroževanjana kopnem, na morju in v zraku ter za pravo svobodo in skupnost Širokoga morja tište zade-v e, pri katerih mora novi duh, ki naj v bodoče vlada med državami, priti do upapolnega izraza, kadar se bo o njih razpravljalo. Iz tega bi potem sledila naloga, daše pojavljajoči mednarod-ni spori odločijo ne z nastopom armad, temveč z mirovnimi sredstvi, z 1 a s t i tuđi potom razsodisč. Cesar-ska vlada bo podpirala pri tem vsak nredlos:, ki je združljiv z živ-Ijenskimi interesi nemške države in nemškega naroda. Nemška nota poudarja nato, da si nemško ljudstvo pred vsemi drugimi želi, naj bi zavladal med narodi duh spravljivosti in bratstva. Kadar bodo narodi spoznali, da je treba poudarjati to, kar jih druži, ne pa, kar jih razdvaja, se bo posrećilo, posamezne še odpr-te sporne točke tako urediti, da bodo ustvarjeni vsakemu narodu za-dovoljivi pogoji njegovega o b s t o j a. Le pod tem pogojem je mogoč trajen mir, ki bo pospeševal zo-petno približanje in zopetni procvit člo-veške družbe V tem prepričaniu se nemška vlada zanaša, da bodo tuđi so-vražniki v papeževih načelih spoznali primemo podlago. na kateri bi se dal pripravljati bodoči mir pod p o g o -ji. ^ki odgovarjajo duhu pravičnosti in evropejskemu položaju. Jesensfio zoseAniie držau-nm zboru. V torek pričnejo zopet plenarne seje državnegra zbora in parlamentu se predstavi novi Seidlerjev »definitivni« kabinet Ministrski predsed-nik bo, kakor poročaio. predložil zbornici najnovejši vladni program, v katerem bo seveda mnog:o lepih besed in mnogo dobrih načrtov. Ni je še bilo vlade, ki bi v stanju devi-ške nedolžnosti. t j. prvo uro svojega bivanja y zbornici, ne obljubila parlamentu in ljudstvu zlatih gra-dov. Tuđi šef novega uradniškesra kabineta se bo predstavi!, kakor na-poveduiejo z Dunaja, z veliko gospodarsko in politično £esto. Govoril bo, kako je treba zbollšati vojno gospodarstvo, predočil bo parlamentu, kako se da odpraviti mizerija naše valute, toplo se bo ogrevalza usodo vojnih žrtev — vojaških in civilnih —, pozival bo parlament k sodelo-vanju, da si čim najbolje uredimo prehodno gospodarstvo — skratka ponavljali bi Wekerlejev program, ako bi hoteli našteti vse, kar bo po-vedal dunajski kolega ogrskegra mi-nistrske^ra predsednika. Pravijo, da hoče vitez Seidler državni zbor prepričati, dsi sedaj ni čas za »politične prepire«, temveč da je prva dolžnost parlamenta se posvetiti gospodarskim nalogam. In med te gospodarske naloge spada seveda tuđi proračun oziroma proračunski provizorij. Gotovo so gospodarske in fi-nančne zadeve, o katerih hoće govoriti nova vlada, velikega, za bodočnost države neprecenljivega pomena. Toda urediti se ta velika vprašanja dajo le tedaj, če jezasl-gurana stabilna politična podlaga, na kateri sloni vse življenje države. Političen program nove vlade je torej odločilen za izvršlji-vost njenih ostalih načrtov. V tem oziru nam novi Seidlerje-* vi kabinet žal ne more pripraviti no-* benega razveseljivega presenečenja. Ministrski predsednik je že takoj pri nastopu očitno pokazal svojo barva in kar ni povedal on, to je izdal We-, kerle. Novi avstrijski kabr-s net je vlada narodnopoli« tičnega reakcijonarstva* 0 tem ni nobenega dvoma. Ona s$ domišlja, da je mogoče razrešiti na-*, rodno vprašanje s preživelimj »ausgleichi« po posameznih deželah^ njej je sistem nemškomadžarske nađJ vlade sakrosanktna uredba, deklara^ čije nenemških narodov, ki zahtevajo svoje svobodno ujedinjenje, svoje samostojne driave pa so ji prav tako kakor grofu Clamu - Martinicu »ne-. združijive« z namišljenimi državnirnt interesi. iV^VftK^ Vlada s programom »črnožcMe^ avtonomije<:, da rabimo krilatice! »Vossische Zeitung«, ki meni, da net bo naletela najostrejši odpor vseh nenemških narodnih strank je na^ 1 v n a in je frivolna. Naivna, keijj si predstavlja narodnostni probleiir povsem v luči nekdanjih ČeSko-i nemških ausgleichov, frivolna, keu precip ostavlja, da boclo slovansk^, delegacije moralično tako in-* f e r i j o r n e, da bodo z deklaracifej mi na jeziku paktirale z režimomv katerega najvišja pravičnost je kroy novinska avtonomija. , S tako vlado seveda narodni poslanci sploh ne morejo go«j v o r i t i. Zato je stališče Jugoslovan-i; skega kluba napram Seidlerjevemui definitivnemu kabinetu že od vsega začetka jasno. Seidler L, ki se je: imel ugodnemu trenutku, neobičajJ nim razmeram in ostentativno po^j udarjeni brezbarvnosti zahvaliti, damu je Jugoslovanski klub votiral pro^] računski provizorij, kot Seidler IL; ne srne in ne more računati na nika^ ke zmote jugoslovanske politike« Da si je ataširal slovenskega nčenja-i-ka Zolgerja kot ministra, je mordLi: za težavna vprašanja, s katerimi j€?' v vojni preobložena vsaka vlada z:> Io koristno, politično, t. J. z* razmerje Jugoslovanov napram kabinetu pa je to dejstvo povsem^ brezpomembno. Vlada naj si ne domišljuje, 'đi smatrajo Jugoslovani imenovanje viteza Zolgerja kot dokaz nekake objektivnosti ali pravičnosti.. Pravičnost pokazati je imela vlada do' volj druge prilike in časa — pa po*' kazala ni nič. Vse naše narodne prH tožbe so ostale neuslišane in znameK nja kažejo, da nam je pričakovatl novih k r i v i c. Naš učeni rojak/ minister Zolger, bi pač sam najbolj živahno protestira!, da bi naj gar smatrali kot nekako kompenzacijo za vse to, kar nam režim na domaćih tleh odreka ali pa kc: zadošče-l nje za vse Še do danes nepopravlje-f' ne krivice, zagrešene na našem na-| rodu tekom vojne. Seidlerjeva vla-i da ili le naivna in frivolna^ je tu.dj: zavedno krivična. Njen politični p r o g r a n*' se nahaja y najostrejšem nasprot- . st^^l z našim narodnim programom, pokazalo pa se bo nadalje, da so tu< di finančni in gospodarski nacrti, k* bodo naložili narodom nova velikan-: ska bremena zlasti za nas Jugosk> vane naravnost življenjskega pome-' na in da zahtevajo kar največja opreznost naše delegacije. Jugoslovariski klub ima v forefc svojo sejo. Ne vemo ali po Seidlerje-vi izjavi ali še pred njo. Menimo, da je to precej postranskega pomena. —•' Vsak program, ki je v nasprotstvu z\ našo deklaracijo, je za Jugoslovanski' klub indiskutabel. O posledi-cah tega neizpodbitnega nazora spregavorlmo še; pasebej. - c Stran 2. .SLOVfcNSKl NAKUU\ ane 22. septembra itn7. 217. Stev. Itoie urađnn poročilo. Dunaj, 21. septembra. (Kor. ur.) Oradno se razglaša: Hrabra posadka je prt izbornem sodelovanju artiljerije v bližinskem boju zavrniia italiianski napad na naše pozicije na Siehi. Poleg precej-sniih Izgub je utrpel sovražnik tu 4 častnike in nad 100 mož na vjetih. Sicer na nobcnem bojišču nika-%ršnlh posebnih dogodkov. Sef generalnega štaba. Ifem&o UiSdno poročilo. Berolin, 21. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroda. .Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. [\rmadna ironta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. Pod vodstvom generala pehote Siksta v. Arnima se boreče čete IV. armade so uspešno prestale prvi dan fretje bitke na Flandrskem. Ce je tuđi strelsko učinkovanje zadnjiit dni naznanjalo veliko nape* .njanje sil Angležev, je pcmenila ven-.dar uporaba in zbiranje dne 20. sep-fterabra od sovražnika uporabljenih jboinih sredstev na fronti kakih 12 km fvišek. Za mcgočnim valom najsilnej-šega bobnajočega ognja iz topov in metal min vseh kalfbrov, je nastopilo Zjutraj v ozkem napadalr.em pasu med Lan^hemarkom in Hollebekom ▼ napad najmanj 9 angleških divizij, imed njimi več avstralskih, podprtih Ina mnogih točkah z oklopnimi avto-mobili in metali ognja. Napad je pe-ijal sovražnika po sera in tja valove-čem boju do 1 km globoko v naš obrambni pas. Proti Passchenđaelu jln Gheluveldu je nasprotnik začasno prodrl delj. Zapadno od Paschen-daela ga je naš protinapad pottsnil nazaj. Južno od ceste Menin - Vpres Je ostal del pokrajine v njegovih ro-kah. Na vseh drugih ođsekih bojišča smo Angleže z najtežiimi izgubami do poznega popoldneva z žilavo in junaško borbo naših čet vrgli nazaj v polje tud našega bojnega pasu. preko katerega zvečer nova v boj poslana sovražna ojačenja nišo mogla več pridobiti prostora. V bojnem f?asu ležeći kraji so vsl v naši pose-)BtL Danes zjutraj Angleži doseoaj £lso obnovili boja. Kakor v prejšnjih bitkah na Flandrskem, so vodstvo m fiete skorite vse, kar so mogle. Pri drugih* armadah zapadne fronte, na vzfiodu in na Balkanu no-fcenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartirni mojster ________v. L u d e n d o r f f.________ ifllaM Iflii Ql! SoO. - Usliša zračna ladia nad Pritt. Italijanska zračna 1 a đ-[ja bombardirala Prevlako. [>Agenzia Stefani\-. poroča 20. septembra: V noči na 19. t. m. je bombardirala pomorska zračna ladja učinkovito Iadjedelnice in zasidrane enote v zalivu Prevlake na otoku Lošinju in je vrgla več ton eksplozivnih snovi. Ugotovljena je eksplozija in udarec bomb. Kljub moenemu Odbijalnemu ognju se je zračna ladja vrnfla nepoškodovana. — S pristojne strani se opaža: Vsega skupaj je bilo vrženih 5 bomb, ki nišo napravile nikake škode. Lokalni boji. Iz vojnoporo-^evalskega stana 21. septembra: Na f*soški fronti so bili včeraj samo Io-[kalni boji, ki so potekli vsi ugodno za ^nas. Sovražne patrulie pcpoldne na ftsevernem krilu so bile pregmane z ^roČnimi granatam!. Ena naših straž ^je drla za njimi do sovražne stražne crte in pripeljala 11 vjetnikov. Na tsevemem pobočju Sv. Oabrijela so poskusili Italijani ponoči dvakrat napasti, oba poskusa sta bila zavrnje-psu Na severnem krilu odseka na Sv. {jabrijelu so naše čete vplenile dve 'strojni puški. Sicer običajni motilni ogenj, nekoliko ftujši na banjsko pla-noto, na hrib Sv. Oabrijela in na Krasko planoto. Letalsko delovanje Je .bilo 20. t. m. jako živahno. Naši pomorski le^lci so vžgaii neko so-vražno pomorsko letalo. Neki naš letalec je izvršil drzni čin. Obstre-ljeval je sovražno pozicijo iz visine £00 metrov s svojo strojno puško. Bližnja odločitev in ko-tiec vojne. Od italijanske meje poročajo: Brzojavke angleških II-stov naznanjajo, da je [talijansko vrhovno povelistvo izdalo armadno povelje, ki napoveduje bližnjo odločitev in konec vojne. Angleške in francosl:e f e t e za v d u š e n j e nemi* Srfov. Iz Lyona poročajo, da so odšli večji kontingenti franeoskih in angleških čet v Italijo, določeni, da vdušijo naraščajoče nemire v sever-noi talijanskih mestih. Italijanske čete so se branile nastopiti proti demonstrantom in upornikom in so se ggio, udeležUe demoastra^L Trst najbližjl cilj. Kadar glcdajo ententni generali na zemlje-vid, vidijo, kako vendar blizu fronte je Trst, pa Š© vedno ga nišo v želi Italijani. Rusko bojišče se je skva-rilo, na zapadnem ni uspehov, Zee-briigge je nedosegljiv kljub strasnim bojem, zato pa se je pozornost hran-cozov in Angležev obrnila proti Ja-dranskemu morju. Trst je vendar tako blizu fronte, za Trst naj se bi-jejo sedaj glavni boju in kar naen-krat je dobilo italijansko bojišće glavno važnost. Ententni časopisi naznanjajo, da je v programu enten-te za jesensko bojevanje glavna vlo-ga določena italijanskemu bojišču. Pot v Berolin mora iti preko Duna-ja. Smeli nacrti Francozov in Angležev, o katerih Cadorna najbrže nekoliko dragače sodi kakor franco-sko - angleški generali, kajti Cador-ni je dobro znano, kako blizu fronte in kako daleč od nje je Trst. Ameriška artiljerija za Kras. »Journal de Geneve« poroča iz Chiassa Hermetična zatvoritev meje se razlaga s dohoilom ameri-ške artiljerije za Kras. Namen potovanja i talijanske g a kralja v P a r i z i n London. »Kreuzzeituncr< poroča 12 Kanga, da politični krc;:i p^dijo, da odpotuje italijanski kralj v P^rlz in London z nnmenom, da rreprlČa Francoze in Angleže o potrebi, da se Italiji pomaka pri zavojevanju Trsta In južne Tirolske, in sicer naj bi došlo na italijansko frono okoii 1 rnili-jona franeosko - an^leškega vrjast-\a. V Haa^u dvomijo o uspehu pri-zadevania italijanskcira kralja. Brezmiselni šunki. Ca dorna nadaliuje z delnimi šunki. Kaj pravzaprav misli, se da težko razložiti. Morda je spočetka sodil, da s kakim nenadnim moćnim šunkom prebije kako važnejšo točko na fronti. AH že prvi dan ga je podučil o trezuspešnesti take misli. Ako heče pa samo vznemirjati naše čete in niotiti, potem pa se je naravnost čuditi žrtvam, katere doprinasa Cadorna za jako majhen učinek, in to še sedaj, ko ga morajo z grozo na-vdajati ogromne izgube velikih bojnih dni, ki so baš minuli. »Daily Chronicle« paroča iz Rima: »Novi beji ob Soči sa samo poslednji boji, ki ne nameravajo več kakega pre-titja. marveč eri-no le zagotovi'ev doseženih uspuhov.« Ta liše prihaja do zaključka^ da z italijanski-mi neuspehi na Primor-skem je velika generalna ofenziva za to le;o zakljn-č e n a. *Nieuwe Courant-.? pa izvaja: ?'Eoj (fi Soči je mise! ob vsak po-men. Važne so samo nove priprave za dvanajsto soško bitko. Cadorna ne more ostati brez dvanajste soške bitke na-pram ententi in lastnemu svojemu narodu.^ Iz predbojev za b a n j -^koplanoto. fz vojnih poročil: Dan 21. avgusta je post.il v z^odovi-ni soske armade jeden najbolj vro-čih bojnih dni. Na Kanalskem je iz-rabil sovražnik okoli Kanala dob-Ijeni prostor, da bi od tam slično kakor z ofenzivnoga mosti^Ča pritisni! predomo mesto fronte pri Morskem skupno z odseki proti vzhodu. Noč in dan so bile pozicije braniteljev pod težkim ognjem, istotako zalcdnt prostori. Visino Kuk (711) smo držali, dalje vzhodno še na robnih višinah Banjske planote varovali zvezo s četami sevemo globeli pri Avščeku. Ali iz kota pri MorsV^m, izpostav-Ijenega frontnemu ognju, in z boka ter navalom, smo se preložili na Prapotno. Samo se do De^kel je tekla fronta ob Soči. Zožila se je bila na 2 km širine. Sovražnik rm je že pritfskal z Brit^fa proti Oesklam, oherem pa tuđi dalje južno, tako-rekoč za hrbtom skušal prebiti preko jrlobeli Rohotske v (Iriljevšče. Branitelji klina, sesratočeca od He-skel preko Prapotnesa do Kuka (711) so mogli biti odrezani vsak treno-tek. Bojevali so se na tri strmi. Ali radi odprave vojnega orodja je bilo treba vztraiati. Severno doline Av-ščeka so bile pozicije stalno v ognju, potem je prelo/.il scvražnik strr,-ljanje na dohodne poti za fronto. Na-biranje čet zapadno Široke njive so zagrabile uničevalno odbiialne baterije. Sledeči napadi proti pozicijam pri Levpi, to je proti zvezni visini do čet na banjski planoti. so bili odbiti. Ob Kohotski globeli. ki je odrezala prehod na banjsko zapadno fronto, je vladalo živahno delovanje. Odbit je bil moenejši ponoćni napad na Griljevšče. Z metodicnim prodiranjem so bili Italijani prispeli do okoliša Vavterce. Bili so takoj sunjenl nazaj. Tuđi popoldne so skušali Italijani vpogniti Griljevsče in fronto južno Rutaršča. Bili so zavrnjeni. Vsa fronta je trdno držaTa. Drugi dan takoj se je videlo. da hočejo Italijani pri Vrhu izvajatl svoj pritok. Iz teh bojev se je razv'Ia velika borba za banjsko planotn. Iz bojev za Ormado. Iz vojnih poročil o prvih bojnih dneh: En^tna bitka se je vrjila dalje. Te* iišće fe bilo trajno na Južnem krilu, katero sq napadale mase topov in in-fanterije. Italijani so hoteli z vsenil sredstvi osvojiti Grmado. Od Flon-darja do Medjevasi so se menjavali vso noč napadi in protina;xidi. Vedno je valovil boj med razpokanimi skalami, kjer so bile nekdanje prve in druge vrste jarkov braniteljskih čet. Nikjer ni mogel sovražnik predreti. Pa tuđi na severnem krilu je bil vroč boj. Do 11. ponoći so jurišale sovražne mase, katerih cilj je bilo v giav-nem ozemlje Fajtjega hriba. Ali tam je držala trdno najsprećnejša zona jarkov. Samo odsek pri Stlu do Ko-stanjevice ni bil napaden. Po kratkom odmoru jebilo severna krilo zo-ret pod najtežjim ognjem. Dopoldne se je slika izpremenila. Središče in južno krilo je ostalo pod ognjem, severno krilo je bilo napadeno z vso močjo. Italijanske letalske skupine so preletavrale planoto in z vnemo sodelovale. Visina 246 vzhodno Korit je bila pozorišče grozovitega klanja; na to so izpraznili oba dela, Polki, ki so branili Fajtji hrib, so odbili zmagovito vsak naval. Opoldne se je razvila bitka do največje sile. Na Grmado so streljale težke baterije ob Zdobi; na Koštanjevico pod-vzet silen napad je bil zavrnjen, su-nek južno Bilj je zadušil odbijalni ogenj. Spopadi so se vneli za griče 244 in 246 vzhodno Korit. Boji so se vršili v pozno noč, juriš sovražnl-kov je M zaman. Barzini o avstr Uskih vojak ih. V listu »Corriere della ^?ra« piše Barzini o avstrijskih vo-jnkih: Sovrazniki se ne strašijo ni-kakih žrtev; borijo se s sijajno blaz-nostjo pijani zmag na ruski fronti, navdahnjeni svetih priseg, fanatizi-rani po cesarskih poslanicah, polnih hvale in napovedi bodoče svobode^ s temno legendo o italijanskih gro-zovitostih oplašeni rajši umirajo kakor da bi se vdali. Sovraštvo, ponos in zaničevanje smrti še ni rodilo slične hrabrosti. Neki vojak na straži, ki je opravljal signalno službo za artiljerijo, se ni hotel vdati na nikak način. Razorožili so ga, pa se je še vedno branil s pestmi. Preboden z bajonetom je obležal smrtno ranjen. Pustili so ga ležati. Tu pa so kar na-enkrat vzletele v zrak rakete s prostora, kjer je ležal. V smrtnem boju je še dobil moči, da je izvršil za domovino zadnjo službo svojo... Tajnost, zakaj ne morejo Italijani nika-mor naprej, tiči j?|r%v hrabrosti in v izvršavanju dolžaosti avstrijskega vojaka. Proslava 20. septembra v Italiji. Proslava 20. septembra 1870., spominskega dne vhoda italijanskih čet v Rim, je potekla v mini po vsej Italiji, kakor se poroča preko Lugana. Rimski župan je brzoja-vil kralju in Cadorni, da Rim na ta veliki spominski dan v svoji zgodo-vini gleda s pomnoženim zaupanjem na veliko usodo domovine. Kralj se je zahva'il in poudaril, da ima pred ocrni bližnjo zrnato, ki bo ovenčala hrabrost armade in vztrajnost naroda. General Cadorna je brzojavil. da se bori armada za izpolnitev veličine in svobodc domovine z istim zaupanjem, s katerim je svoj čas vkora-kata skozi vrata Porte Pie v Rim. Socijalistični mestni tipra\i v Flo-renci In Milanu sta se vzdržali vsa-ke udeležbe. O kiimatičnih razme-rah ob soški fronti pr>daja za-nimive beležke voja5ki vi^ji zdrav-nik dr. Viktor Baar. f!nr> ćelo leto je bil tam, 111 dni na Doberdobu, v kraškem pekln. Pet soskih bitk je preživel. Tekom leta je bilo 114 de-ževriih dni. O vplivn dežja na voja?5t-vo more poročati le zdravnik. Vsi so trpeli, akr> vlažnost ni izpuhtela iz skal. marveč se je zajedla v mišice in sklope in prinesla strašno voj-m> bolezen. revmatizem. kateremu jih je mnogo rodleglo. Ko je bilo po leti na vzhodnem bojišču nevarno, so morali prebiti 111 dni v močvirju pri Tržiču. Pcset odstotkov oficirjev je obrvlelo ali umrlo na tropični malariji. Strasno vpiivaio moćne razlike v temperaturi od prehoda južnega vremena do burje. Najtežjc prenaša take razlike in dru^o neugodno vre-me Italljan. Zato pa govori Cadorna tako pr^ostoma o vremenu v svojih porcčilih. Peta bitka od 13. dr> 16. febnivarja je bila tistavljcna kar ne-nadno skoro gotovo radi skrajno ne-ugodne^a vremena. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 20. septembra. Vzdolž vse fronte zmerno delovanje. Ni kakih posebnih do-KOdkov. 21. septembra. Včera! zjutraj Je provzročiJ sovražnikov napad v masah koncem doline Genove na eno nafo malo stražo Jnžno vrha Zisolo (Ada^netio) živahen boj, ki se je končal z umikom snvra*nika, kateri fe pustil na boji^ću številne mrtvece. Na Colbriconu sjiio dne 19. septembra raz-strelili r.enadno protiinino, ki je razrušila sovražnikova dela v galerijah. V visokem Cordevnlu )c še! včern] eden naših oddei-kov s kras lim elar.om preko rovražnih obranbrih naprav na Cimi Sief. aJi ker ni bilo mogoče dobiti zavetja na skalnem terenu in so bili naši vojaki ispostavljeni brez kritja iako Ijutemu ^ovražnikovemu bom-bardiranju, s« Je vroil na svojo postojanko. lova velika titta na FlanđrsKem. Velika bitka na Flandrskem se je že priceia z vso silo. Vsakikrat čujemo, da se sila ansleških napadov od bitke do bitke stopnjuje. Tako tuđi to pot ludi <> pričetku te bitke pripoveauje nemški komunike, da še nikdar ni bil tako sil-ii, kakor sedaj. Nasproti temu stopnjtv. !iju sile pa opažamo skrajša-nje pr\otne napadalne fronte. Dočim se je iK'inreč zadnja bitka pričela na fronti 30 km, so zasuiviii Angleži to pot svoje prvotae napade samo na fronti 12 km. Tega prvega navala se je udele-žilo kakili 150.000 mož in vendar tuđi ti nišo na nobenem me.ctu dosegli svojega strate^ičnesa cilja. Samo na stratejrič-no nevažni točki se je nemška fronta vpognila. Strategični napadahu cilj no-vesa ansrleike.^a napada je isti, kakor v prejšnjih bitkah na Flandrskem, da namreč zavojujejo flandrsko obal ter uničijo nemška pristanišča za podmorske čolne. Prvi angleški sunek se je ustavil že 20. septembra zvećer. V na-sprotju s prejšnjimi bitkami mu ni sle-dil neoosredno drug napad, vendar je pričakovati po seda:ijem bobnajočem ognju nadnljevanja in razširjenja napadalne fronte. Berolin, 21. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Prvi dan tretje velike bitke na Flandrskem se je končal zopet z uspehom nemških čet. Boj se je prićel s skraino uporabo mož in materijala. Kakor Angleži sami priznavajo, so se odrekle divizije na ostali fronti iz-meni, da je večje število novih čet pripravljenih za naval. Ob polju rup obrambnega pasu se je pričela obupna borba. Že tu je bila angleška napadalna sila zlomljena. Sicer se je posrećilo an-gieškim oddelkom, pridobiti v smeri na Passchendaele in Gheluvelt prostora, v navzkrižnem ognju nemških strojnih pušk, ki so se naenkrat prikazale v boku in hrbtu Angležev iz rup in gnezd, in v zapornern ognju nemških baterij pa se je tuđi tu ustavil angleški napad. Protisunek, ki smo ^a takoj z vso silo izvršili, je vrgel Angleže v polje rup obrambnepra pasu nazaj. 2e popoldne je bil angleški napad ustavljen. Popoldne so sicer poročaii, da prihajajo na ćeli bojni fronti nove angleške sile, do no-ve^a obsežnega šunka pa ni prišlo. An-gleške izsube so velikanske. člavno pe-zo boja so nosili Avstralci in Škotcl. rlaa^t 21. septembra. Iz brzojavk s fronte izhaia. da so izstrelili Angleži pred naskokom na pozicije na poti Ypres - Menin Doles kroge] težkih ka-librov tuđi 100.000 granat s plinom. Pri prvem naskoku so poslali v boj 54 tan-kov, 80 oklopnih avtomobilov in 150 stotnij. Angleži nišo pridobili več, kakor nekako eno miljo. Naglaša se, da so imeli Angleži pri naskoku največ izgub vsled streliania nemških strojnih pušk. Odpor Nemcev se opisuje kot skrajno silen. Berolin, 21. septembra. V nedello zve-čer co vr^Ii sovražnl letalci nad 150 bomb različne?a knlibra na Metz. Dva me$čana sta bila ubita. ANGLESKO URADNO POROClLO. 20. septembra. Danes zjutraj smo na široki fronti napađli. Vzhodno od Ypresa poročaio o zadovoljivem napredovanju. Na5e čete so zavzele že važne pozicije. Painleve In franeoska javnost Berolin, 21. septembra. \Volffov urad poroča: StaliSče franeoskega časoplsja na-Dram izjavam Painleveja je v splošnem hladio ter se da označiti z besedo: »Poča-Vati!<^ V«:a dežela zahteva energično vlado ter trna. da bo Painleve1 bol! etiergičen kakor nlesov predn'k. Večina llstov konstatira, da ie rudi parlament sprejel Painleveia hladno. Dežela kakor tndi parlament sta na-vdiJana obHuh ter čakaio na deianja. Amerikanci na Francoskem. Berolin, 21. septembra. (Kor. ur.) »Lokalan zeiq;er« prinaša iz Ma aga newyorško porobilo, glasom katerega Je Hearst v svo-ieTTi TUtti »New York American« silno napa-dcl \Vllsona in njegovo politiko. List piše: Poročila ra^ih Issrnih častm'kov na Fran-coskem pravljo. da bodo zaveznfkl izgubili vojno, če ne homo ml poslali zadosti voj-ncjra materijala, Ir^dii in mož. da Jim poma-gamo do zmage. če tega ne moremo, nima smf^la. prfporočati zaveznikom nadalievanje vojne. hs& (Ma ur3 bWM pniita. NE^T^KO VEĆERNO POHOClLO. Berclin, 21. septembra. (Kor. u.) NVolffov urad poroča: Veliki elavri stan. Na Flandrskem popoldne stopniujoči se artiljerijski boj. Z v e č e r k r a J e v n 1 i n f a n t e r.ijski boji. Na levem bregu Dvine so prebile naše čete ruske pozicije severozapadnood .Jakobštata. Do sedaj poročajo o več kot 1000 v j e -tih i n več vplenjenih topov i h. Zapadno od Ohridske-skega jezera se je ponesre-Čil franeoski napad. RUSKO URADNO POROClLO. 19. septembra. Zapadna fron-f a. VojaSka dejanja se omejujeio na stre-Ijanje z menjaječo se silo na več odsejdh fronte. — Rom unska fronta. V okolici OvMe so napadi! Romjni odsek sovražnih pozicij južno od Orczestiia ter zasedli neko vi?mn. Na ostali fronti ogenj pušk, ki je bil močnejsj v pokrajini reverno od Irercija In ^-zhedno od Gcrlescija. — Kavkaska fronta. Ničesar poTnembnega. 21 septembra. Dne 19. sepiembra je pričela sovražna penota \z Rise z ofenzivo vzhodno od Lernburcra. 5 protinapadom Litvincev in sijajnlm sodelovanjem artiljerije smo sovražnika z velikimi izgubami za-vjnilL imentiDiia pretila stike z IHijo. London, 20. septemra. (Kor. u.) Reuter poroča \z Buenos Airesa: Senat je skoraj soglasno sklenil pretrganje diplo-niatičnih stikov % Nem-č i J o. Resolucija se bo sedaj predložila poslanski zbornici. Javno mnenje je zelo za sprejetje r e s o 1 u c i j e. London, 20. septembra. (Kor. u.) »Zentral Nl\vs« poročajo iz Buenos Airesa z dne 20. t. m.: Sklep ar-gentinskega senata, pre-trgati stike z Nemčijo, je bil storjen s 23 glasovi proti 1 glasu. Haas, 21. septembra. Iz Buenos Airesa poročajo: Kljub sklepu senata pretrgati stike z Nemčijo z a e n -krat vprašanje pretrganja stikov z Avstro - Ogrsko ni aktualno. Eaenos Aires, 21. septembra. (K. ur.) Agence Havas. Stranke zbornice so se vsaka po-sebej posvetovaleomed-narodnemu vprašanju. Seja se je odložila na jutri. Konservativna stranka je predložila prediog, v ka-terem se izreka za takoj-šnji prelom z Nemčijo, AmeriškI vojni Irdatkl. Washington, 19. septembra. (Kor. ur.V član kongresa Fltzgerald, \d Je obenem po-ročevalec proračunske komisije, je predlo-žil poročilo o proračunu do 1. Junija 1918. Proračun računa z zneskom 85 miliiard do-larjev. Samo za gradbo letal ie bilo izdanih 3'2 milijarde dolarjev. Po tem računu bodo izdale Žedinjene države na dan 250 milijo-nov dolarjev. Ameriška delavska stranka. Berolin, 21. septembra. (Kor. urad.) Wolffov ur. poroča: Glasom poročil Troel- Stra poroča »Allgemeen Handelsblad«, da šteje mirovna liga v Zedinjenih državah se- daj 2 milijona članov. Število članov ameri-ške socijalistične stranke se je v kratkem času popetorilo. Oficijozno ameriško čašo-pisje ne prinaša pravega razpoloženja ljudstva. \Vilson ie baje popolnoma napačno podučen o razpoloženiu med ljudstvom. Bern, 21. septembra. Pariška izdaja »New York Heralda« poroča, da »o bili vsl državni nastavi]enci Zedinjenih držav, 600 tisoč oseb, po razgovoru med predsednikom Wilsonom in Gompersom, priklopljeni de-lavski zvezi. Ta sklep smatralo za veliko zmago delavske stranke v Zedinjenih državah. Nejasen položaj na Ruskem. Baset, 21. septembra. Glasom pe» trogradske?:a poročila je izjavil Kerenj-skij, da je Kornilov nastopil zgoli iz pa-trijotičnih nagibov in da vlada ne bo privolila v sodnijske korake proti Kornilovu. Računa se ćelo z rnožnostjo, da se Kerenjskij in Kornilov sprijaznita. Zeneva, 21. septembra. Iz Petrogra-da poročaio: Tujci izvečine zapuščajo mesto. Med političnim! strankami in pri oblastih traja zrne da, katero povečuje §e skrivnost glede slučaja Komilova. Od Kerenjskesa sestavljeni petčlenski direktorij ne uživa zaupanja izvršilne^a odbora delavskega sovjeta. Zdi se pa tuđi. da se namerava Kerenjskij predstaviti demokratičnemu kongresu dne 25. septembra z novim kabinetom in zdi se tuđi, da deluje na to, da bi bil imenovan za prvega predsednika ruske republike. Levo krilo de-lavskega komiteja Je v najhujši opoziciji proti kadetom in Kerenjskemu ter stremi za diktaturo revolucijonarnega proletarijata. Stockholm, 21. septembra. Kakor poročaio ruski listi, stoje čete Kornilo-va v blizini Petro^rada še vedno vlad-nim četam nasproti ter se pripravljalo na boj, kopljeio jarke in pripravljalo žične ovire. Pogajanja s kozaki, ki so Kornilovu vdani, so ostala dosedaj brez uspeha. Rotterdam, 21. septembra. »Daily News« poročaio iz Petrograda: V Ro-stovu so ko7aki zažgali arzenal in vsa drža\Tia rtoslopja. Kozaki so gospodarji mest^. £iri se strahovlada. Petroic,Tad. 21. sentembra. (Kor. urad.V Biv5i vojni minister Savinkov je zaprosil, da sra kot navadnesta voiaka pošljeio v kak batal'^n. ki ima izvršiti sunek proti so-vražriku. Petrojtrad. 21. septembra. (Kor. urađ.) Delesati vojaSVih in delavskih sovietov so oriceli včeraj direktno s telefoničnimi po^a-lanii z radomestnim hetmanom donskih ko-zakov jrlede razmerla med vlado in samoupravo kozakov. Novo Cerkask, 21. septembra. (Kor. u.) Agentura. V zborovanju poslancev članov samovlade kozakov je hetman Kaledin v dolcem govoru razjasnil svoie razmerje na-pram provizorični vladi ter ie odločno izja-vil, da ni strem?! nikdar za obnovitvijo sta-recea vladnee:a sistema, niti za političnim odtr^anjem donske pokrajine od Rusije. Ponovi! je. da za šibanje Kornllova sploh ve-del ni, ter ie končal s temi - le besedami: Ne bom se skrival za hrbtom kozaSkih čet. Pripravljen sem, priti pred sodišče, da razložim pred provizorično vlado ves svoj nastop. Ruski vojni minister o svojih cillifi. Petrograd, 21. septembra. (Kor. uj Agentura. Vojni minister Vrhovskij je v glavnem odseku delavskega in vojaške-ga sovjeta izjavit, da bo njegova glavna naloga notranja obnovitev armade, ki bo r^tem mogla braniti Rusijo pred zu-nanjim in notranjim sovražnikom. Ustroj ruske republike. Str>ckholm, 20. septembra. (Kor, tiradi >Svobodnaja 2izn« poroča. da je KerenjskP sklenil razpustitl dumo. Tozadevn? dekret še ni podpisan cxj 4r)«cfli Ctoov 217. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. septembra 1917. Stran 3. vlade. Ruska republika se bo baic organizirala po švicarskem vror-eu. Volitcv predsednika se izvrši v narodni skupščini. Vojno ministrstvo je bilo izpre-menjeno v kabinet vrhovnega poveljnika. Proces Suhomllnov. Petrograd, 20. septembra. (Kor. urad) V procesu Suhomlinov ie pričel državni pravđnik s pledojejcm. Vzdržal je v polnem obsegu obtožbo zaradi izdaje. !3&litic^e vesti. =(Poostritev spora v S. L. S« Kakor TTSrrrrporečato,- te vr*&mrvmt pcostritev spora v S. L. S. predvsem načinu, kako je bila sklicana seja strankinega vodstva. Po organizač-nem statutu pošiljajo v vodstvo tuđi posamezne dekanije svoje zastopni-ke. Opozicija razume to določbo tako, da je treba te zastopnike voliti, kakor se je to dejansko zgodilo n pr. v Ljubljani, kjer so bili izvoljenj sami pristaši drja Kreka, Šusterši-čevi pristaši pa so si zastopnike po dekanijah kratkomalo sami izbrali ter si tako zasigurali na zborovanju vodstvo zanesijivo većino. To posto-panje je bilo opoziciji dokaz, da si hoče sedaj gospcdujoča struja ohra-nltl nadvlado tuđi s pomočjo nedo-voljenih sredstev in da ji ni za pošten sporazum, temveč za absolutno gospodarstvo, Po seji vodstva S. <_. S. so opozicijonalci ogorčeno raz-pravljali o »nasilni politiki drja Šu-steršiča« ter izjavljali, da je vsak kompromis z dežclnim glavarjem nemogoč. Opozicijonalci ocitajo drju Susteršiču tuđi nelojalnost, ker noče sklicati seja Vsesloven-s k e L. S-, kateri pripadajo, kakor znano tuđi izvenkranjske klerikalne politične organizacije, ki so pa oštre nasprotnice drja Susteršiča in bi gr prisilile, da odloži predsedništv Vseslovenske L. S. Ker ve dež. gl-var. da bi bilo s tem podkopano t?-di njegovo stališee v kranjski S. i S. odklanfa vsako zahtevo po skli-canju predsedstva ozir. vodstva V. S. L. — Z ozirom na včeraj objavljeno izjavo prelata Kalana sporoča tajništvo S. L. S., da je bil preiatov predlog z 69 proti 23 glaso-vom odklonjen in da je trajala debata o razmerah v stranki nad pet ur. Opozicija, da je sicer v debati ozna-čevala svoje stališče, vendar pa se je po većini držala (kakor smo tuđi mi že poročali) izjave, da se debate ne udeleži. = IzRliučerne posjanca drja. Gregoriča iz Š. L. STPoročajo nam: Izvršsvalm'odbor Š."C. S. je v svoji seji dne 17. t. m. izrekel deželnemu poslancu primanju drju. G r e g o -r i č u nezaupnico ter ga je pozval, da odloži svoj mandat. — Drju. Gregro-riču očitajo, da je avtor, oziroma in-spirator nedavno v »Tagcspošti« objavljenih proti delavanju dna, Šu-steršiča kot deželnega glavarja na-perjenih člankov. Dr. Šustersić je radi tega uvedel proti drju. Gregoriču * ytudi disciplinarno preiskavo, ker je / 'dr. Gregorič kot primarij deželne , * bolnišnice deželni uslužbenec. Zani-mivo je, da je izrekel anatema nad drjem. Gre^oričem izvrševalni o d b o r S. L. S., da pa ta za stranko tako važna zadeva /i /ruJIa na dnevni red 18. . m. se v^srceA' odstve-n e seje S. L. S. , . m = Predsedstvo hrvatskcga sabora pri vladarju. Dne 12. t. m. je bilo predsedstvo hrvatskega sabora v Reichenau-u sprejeto v posebni av-aijenci pri cesarju. V vdanostnem nagovoru predsednika dr. Medakovi-ća je med drugim rekel: Naš sabor ponavlja v tej adresi starodavno obljubo zvestobe hrvatskega naroda do vzvisenega vladarskega doma in do posvećene osebe Vašega Veličanstva. Hrvatski sabor izraza kot živahno željo i n p r o Š -njo našega, po krvi in aspi-racijah enotnega naroda združen je naroda. — Cesar je v svojem odgovoru izjavil: Veseli me, da ste imenovali kot podlago svojega političncga delovanja po sto-leini zgodovinski preteklosti in po zakoniti utrjeni vezi, ki obsega eno fn isto državno skupnost krone sv. Š t e f a n a. Pri varstvu te državne skupno s t i rnorete v zakonito določe-nem okvira računati pri svojem na konzolidiranje in na kulturni in na gospodarski razvoj hrvatskega na- \ roda merečem delu tuđi pri meni na enaka dobrohotna čustva. kakršna so moji predniki vedno imeli za hrvatski narod. = Osebnl pogovori visckfh itafi-Janr-ftZh fimi-cijonariev s cerkvenuti! vatikanskim; dostojanstvenik?. »Ber-Jiner Tagehlatt« prinaša nastopno poročilo »Petit Parisiena« iz Rima: Zadnji čas so se izvršili osebni pogovori visokih političnih funkcijonar-jev s cerkvenim dostojastveniki iz Vatikana, ki so se pecali najbrž z zadnjo papeževo noto. Od leta 1848. je to prvi slučaj, da so bili med kurijo in italijanskim kraljestvom neposredni pogovori visokih funkcijo-uarjev. — Glavno glasilo nemškega cen-truma »Germama« je bilo za nedo-loCen čas ustavijeno. V zadnji šievil-ki je objavila »Germama« govor po-slanca Erzbergerja o mirovnem pokretu. V tem govoru je tuđi rečeno, naj se Nemci ne čudijo, Če je želja po miru y Avstriji živahnejša kakor v Nemčiji. Avstrija. ni eđnotna država kaknr Nemčija, temveč je po svoji večini slovanska. liBaste loisisipi1! 3 asiEstilif V čeških listlh smo zadnji čas čitali obširna poročila o persekuci-jah, ki jih je prestala češka literatura za vojne. Da je bilo prepovedano veliko delo: »Slovanstvo, njega mi-nulost in sedanjost«, se razume. Konfiscirani so bili »Balkanski spe-vy« Jana Rokitc (Adolfa Cernega), razne brošure o Husu, čigar kult se je sploh v šolah prepovedal, ćela vrsta pesmaric, almanah, ki sta ga že pred 30 leti uredila Sv. Čech in Ja-roslav Vrchlicky »Za praporom sokolskim« in drugi sokolski spomen-opisi, prevodi Francoza Denisa o Čehih, JaroslavaMčka »Slovanstvo« itd. Konfisciranih je bilo zlasti mnogo del pesnika J. S. Macharja, čigar ime naj bi se v soli niti ne imenovalo. Prejšnje šolske čitanke, potrjene od raznih ministrov, so morale izginiti in našle so se kukavice, ki so sesta-vile nove po receptu autokratov, po navodilih Clam « Martiniccv, ki ustvarjaio Avstriice, kateri ne bi bili ne Čehi, ne Poljaki, ne Jngoslo-vani . . . Češki >-Narod« ]e obširno analiziral te nove češke čitanke, jih primerjal s prejšnjimi in tako empi-rično dokazal popolnoma nemoderne, predmarčne motive, ki so vodili sestavo knjig: češkemu dcteiu naj bi izgrinila izpred oči »zlata, slovanska Praga« in velika češka zgodo.vina :n zavest slovanska. Mnogokaj se je zgodilo rudi na Slovenskem. Usoda »Gospodina franja« je znana. Malo je manjkalo, da ni zapadla »Literarna pratika« za leto 19H., »Balkanska vojna« se ni smela prodair.ti, di.iaške šolske knjižnice so bile podvržene silni »čistitvi« in videli smo, kako vnete pomoćnike je našel policijski sistem v izvestnih faktorjih (vemo n. pr.. da se je za-htevala izločitev neke »Knezove knjižnice« samo zato, ker je v njej odtisnjen kratek erovor srbskega državnika Stojana Novakovića. ki ga je ta veliki pokojnik imel 1. 1S97. na Dunaju ob prenosu Kopitarjevih kosti). Raba dosedanjih Sketovih sred-nješolskih čitank se je kratkomalo prepovećaia, in se je sestavil oficic-len odbor, ki naj bi sestavil nove čitanke seveda ne »po samoodločbl narodnega duha<% ampak po — Bog ve, katere politične dogovore je moral sestavliatelj vzeti za podlago svojega dela. Ne poznamo jih. ker knjige še nišo izšle (želimo, da bi nikoli ne izšle in ne omadeževale slovenskih imen). Torej Čitanke so bile prepovedane. novih pa ni bilo; kako poučevati? V tej zadregi dovo-Ijujejo visoki nadzorstveni organi od leta do leta »provizorno« rabo prejš-njih čitank, a s strogim in podrobnim navodilom, česa profesor z mladino ne srne v soli čitati (prepovedano je baje Čitati vse spise o grozotah turskih vojn !!) Kaj pa je bilo v prejšnjih čitan-kah tako strašneza? Obsojena so n. pr. v Čitanki za 5. in 6. rarrcd srednjih sol taka-le mesta: 1. »Pri nobe-nem narodu se ni volkodkška vraža tako močnp in obenem tako strahovito razvila, kakor pri SI o veni h ... res slovansko pleme.« Tu je recenzija pristavila: »CKTtriebe-ne Prahlerei!« — 2. »Koliko žival-skih prič hrani narod slovenski... kar velja več ali mani rudi o dnigih rodovih slovanskih<-. (Prahle-rei). — 3. (»Obredna narodna pe-sem) slovanska kako veličasmo »nam« đoni . . . (Cbertriebener Preis«). »Zagovor S 1 o v a n a«. — 4. (Pripovedka o Edipu v slovanski obliki) nam kaže sorodnost v du?ev-nem razvoiir narodov slovanski h i n g r š k e g a (Orosser Ei-^endiinkel). — 5. »Kraljević Marko v narodnih pesmih . . . nesrečnemu ljudstvu do naših časov« (Das Schicksal der Slaven bekla.^end). — 0. »Največ sveta otrokom sliši Slave!« (Aufreizende Behauptung). — 7. »Kras, tebe (meče) usoda v prah«. (Aufreizende Klage). — 8. »Jadransko morje«. das ganze Oedicht aufreizende Klaire. — 9. Aškcrc, Črez Kavkaz: Gsdicht. Vcrhcrrlichuni; einer russischen Gegend und Begei-sterung fiir die russische Land-schaft. — 10. Aškerc, Ukrajinska step: ... tu ležiš na solneu kakor božja dlan ... tak kozak - junak! (VerherrlichiinK russischer Krieger!) — 11. »Rojakom« und »Kdo je mar?*, in bciden Oedichtcn iiber-schwenglicher Preis der Slovenenlc — \2. vVojaska^: Orosse Selbst-verherrlichung und Selbstiiberschd- i t^uos der Slovenen«, — 13, »Na 1 božji poti«: MilejŠa bodi ti usoda! (Das Los des Landes beklagend. — 14. *V zemlji slovenski, katera zdaj ima grob komaj za nas!« (Klage). — 15. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencem ponos . . pričal vašo mo-drost narodom . . . krasno bo sad slovenske reci dozorel«. (Cbertriebener EigenJtinke!!). — 19. Stritar, Regulovo slovo: Vse je blago, pravo, lepo, kar domovini je na prid. (Irreleitend). — 17. Tugomer: da vojno z vragi grJimi začnimo . . . na Franke vrage . . . kinečega so-vrastva, ki vre na FranlvC, divjo zver v človeskem licu . . . gad pla-zivi . . . vra^e veličave . . . ter da nikdar ne udado se Frankom (Zahl-lose gegen Deutsche (= Franke) hochst gehfissige aufreizende Stel-len. Aufiorderung zum \Viderstande gegen die rranken. Hochste Ver-unglimpfung!). — 18. »Akvileja ne more več prenašati biča brezbožnih Longobardov«. (Verunglimpfung eines deutschen Volksstammcs). — 19. : Narodni ponos in hrabrost naših pradedov se je takrat kazala v svitu. (Uberhebung). — 20. »Njih dična kri slovenska, ^ihova slava bo donela na veke. (Cbertriebene Sclbstver-herzlichung). — 21. »Pleme slovan-sko blago . . . Kdo še ni slišal proslavljati jugoslovanskega prijateljstva«. (Anprcisung, des Allslaven-tums u. s. ^7.). — Čitatelj dragi, čitaj in sodi! Bismarck je s hudobnim sarkazmom rekcl Poljakom: »Das Wei-nen und Klagen ist edaubt!«, naš hudi recenzent šc ne dovoljuje, joka-ti se ob usodi naroda in zemlje! Ali mar pričakr.je, da borno umirajoč rekli: »Hvala večnemu vragu, da nas vzame!« Da, naj nas vzame, če mirne duše prenašamo, da nam z divjim bičem klestijo verze naših pesnikov! Kaj bodo sestavljatelji novih čitank deli namesto obsojenih gori navedenih in drugih besed in se-svavkov? V »Učitcljskem Tovarišu« smo o priHki čitali, da je nacrt za nove ljtrdskošclske čitanke baje odo-bril in pohvr.lil tržaški namestnik — Fries Skerx! Ali bodo tišti, ki zago-varjajo aktivno sodelovanje Ju-Koslovanov pri Seidlcrjevih načrtih, tuđi aktivno sodelovali pri urejanju — čitank! Konkretni in zelo prozor-ni z^led čitank kaže javno, pri kaki reci bodo »aktivisti« sodelovali . . . Lastnoročno bedo lepili rumene pa-pirje na — trobojne škatlice vžigalic Družbe sv. Cirila in Metoda. Mi !z orlmonklli Mi. OdllKovanje. Z vojnim križem za civilne zasluge drugega razreda je odlikovan občinski zdravnik v Nabrežini dr. Vaclav S v o b o d a. Za bssunce v Ljubljani. Uradno se nam poroća: V Ljubljani se je priglasilo za begimsko podporo okoli 4000 oseb. Priglašonje Je dalo mnogo dela, katero pa bo do konca tekočega meseca kon-čano. Podpore se bodo nato izplačevale po postni hranilnici. BeguncJ z Goriškega na raznih kra-jiti Čakamo še vedno na begunsko pod-ooro. Ko n e b o niti za drag denar dobiti ne civil in ne obleke, nam bo denar malo ali nic hasnil, zato prosimo, da se nam da, dokier je šc čas. Berlinci občine Trnovo pri Gorici se pozivljajo, da takoj naznaniio svoj natančni naslov podpisanemu. Istocas-ro naj vpošljejo natančen in vesten popis (inventar) premičnin, katere so pustili na svojem domu. Resničnost nave-denega v popisu, naj potrdita dve za-nesljivi priči. Prepis popisa raj si vsak obdrli za la^tno rabo. — Črnuče pri Ljubljani, posta Ježića. — Fran Le-b a n. občinski tajnik. Na dopisnici nskega siovenskega intsrniranci v Italiji smo čitali, da je hotel > pri je!cnu-< v Gorici vodil skozi 6 mesecev potem, ko so Italijani zasedli Tnesto in odvedi! gosp. Lebana v Italijo, Gc-ijan M-rij M'jčič. Ali po 6. mesecih ic bil Mučič nepričakovano odocljan iz Gorice. Nahnja se sedaj v krajc Prato. Pravi, da se ima zahvaliti za internacijo nelcemti okoličanskemu slovenske-mu r-rekunčevalctT. Tolm?nsko uči(el?ptvo. Draginjske | doklac'c, vojne in druge podnore, povi-šano dnevno plačo prejema že vsakdo; trgovci in obrtniki spravljajo mastne dnbičhe, le učiteljstvo tolminskesa politi J: ega okraia prejema še vedno lc svo-:r " ^vTio — da ne rabimo ostrejšega iz-rr — plačo iz mirnih časov. Že v p- Ivoinem Času smo Ie s težavo izha-jr.r. kako naj izhajamo sedaj, ko se je cr "i živi!om in obleki z\išala za 300 do 10 1 cčstotkr>v° Zr-man Čakrmo na podporo od c. kr. okrajnega šolskega sveta, zaman na begunsko podporo! Iz-srradani in narol naei tavamo po svetu mi in naše družine. Kaj so res zakrkni-!n srca npših dežetei>i in d-ža\nih po-slarvzev? Kje so šolske oblasti, kjc učiteljska zastopnika? Ne, tako ne more in ne sme iti dnlie. ker gospodje, sila kola lomi. — Učitelj. Kćor vč kaj o moiih bratih Andreiu in Antonu 5kr^TJ, posestnikih ri Roveh, občina K?J pri Karalu, bla^ovoli mi spo-ročiti. kje se sedaj n?hajata. Naslov: Ivan S'-rt, Bar»ja!'!ka, Salvatorjeva ulica ?■?. Rosna. Kđo v6 ka}? Anton Mnrinič c Kras-ncera v kojščanski žuDani?i št. 21. ki je z dmžina interniran v Italiji, bi rad iz- I vcdcl, kje se nahajata njegova sinova, • I vojaka Anton in Fran Marinič. — Josl-pina Peršolja s Ćrnaškega, internirana v Italiji, bi rada izvedela za brata Mi-haela, ki je od leta 1915. pri vojakih. Kdor bi kaj vedel, nai sporoči na naslov: Anton Melink, Dovje št. 8, Go-renjsko. Iščejo se: Konje Franc in Josip, Sobaii Alojzija, Pahor Ivana, Stepančič Ana iz vaši Jamlje, županstvo Devin. Kdor bi kaj vedel, kje se te osebe sedaj nahajajo, naj sporoči na »Posredoval-nico za gorižke begunec« v Ljubljani, Dunajska cesta 38. — Anton Bavdaž, K. u. k. Sturmbattcrie der 10. Armee, 4. Komp., 5. Zug, Feldpost 510, poizve-duje po družini Bavdaža rranca iz Kala na Goriškem. Kdor kvij ve o dotični družini, naj blagovoli sporočiti na zgo-raj navedeni naslov. W. unteiniška razsiava. (Dalje.) V dveh razstavnih prostorih na-sproti vhodu srečamo Antona B u c i -kas prav dobrimi potretnimi slikami. Tuđi pokrajinske slike iz Bilj in Brd so prav prikupne. O Maksimu G a s p a r i j u ni treba izgubljati besed. Njegove ljubke, domaće slike so nam znane že z razglednic. Njemu v tem žanru ni mamo enakega. Smrckar je pač poskusil v svojem »En starček je živel« gasparičiti, pa se mu ni posrećilo, dasiravno je tuđi ta Smre-karjeva slika zelo prikupna. Izmed Ga-sparijevih slik bi omenil kot najboljše Poletje, Poljub in Otroci. Pa tuđi druge slike so vse prvovrstne. Izmed Frana Klemenčiča slik je nčnboliša »Knzolec«. Kregar Rado ima razstavljeno križevniško okolico iz Ljubljane. Strehe mu lete še nekoliko na kup. Ta slika ni ravno posebno posrečena, preveč se je dal zapeljati od posameznosti, zato ni pravega učinka. Noč na goriškem bojišču Pavla Lindtnerja odklanjam; Baterija v ognju je studija. Mateja Sternena Starec je dobra slika. Rože Sternen - Kleinove naiboljša razstavljena slika je Stolnica v Šibeniku. Župan Fran ima razstavljenih več slik, Deževno vreme v Mariboru in Iz starega mariborskega predmestja sta še dosti dobro izvršeni. Ob Ljubljanici, zlasti pa Tremarska cerkev, ne spadata v razstavo. Tuđi Vavpotiča srečamo v tem oddelku deloma tuđi s skicami. O njegovih delih ni treba, da bi govoril obširneje, vajeni smo, pričakovati od njega prvovrstne umetnine. Smrekar Hinko je napolnil en cei majhen razstavni prostor s svojimi razposajeno satiričnimi risbami in slikami. Originalen je, kakor vedno, v svojih kompožicijah. Vidimo tu originale nekaterih njegovih že izdanih raz-erlednic in dosti novega. Babji mlin, Blodne duše, Ahasver so vecja dela, pole;: teh je več umetniških i^račk. Ostane nam še par besed o kipih. D oli n a r i e va Ples Salome in Iz re-dute ne dosegata v glavnem prostoru razstavljem'h njegovih timetnin, sta pa T'cndar zelo dovršeni deli. — Povire k Ivan ima zelo mičen kipec Pa-glavčka; Materina skrb je v misli prav dobro pogođena. (Dalje prihodnjfč.) Dnevne vesti. — Podelitev reda. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil višjemu fi-nančnemu svetniku pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani dr. Rtidolfii Thomannu v priznanje izborne-s:a službovanja v vojni oficirski križ Fran Jpsipovega reda. — psgjgH dr. .Ivan Lah fe na-haja seaaj lTTCTćfvnT"'T)rjinici staro-slavnega samostana Melk pri Dunaju. Prepeljali so ga tja iz Temešvara, kjcr je bil do golega okraden, tako da je sedaj brez krajcarja, zlasti tuđi brez ci^aret. Rana se mu dobro zdravi, leži že na obeh bokih. Prijatelji oglasite se mu, pozdravi iz domovine &a bodo gotovo silno veselili. Njegov naslov je Einj. Frei\v. Dr. Ivan Lah, Mclk, Reservespital, Nieder - Osterreich. — Iz itelijanskega vjetnIŠtva se Je o^lasil častniski aspirant 2. gor-skega strelskega polka Emrih A p -lenc iz Ljubljane. Vjet je bil 19. avgusta na soški fronti in se sedaj nahaja v Palrir^iova. Zdrav je in mu jrre dobro. P :id, ki je je odposlal 21. avgusta, je dospelo v Ljubljano včeraj. — Komu je kaj znano o kadet-aspirantu Cirilu O s a n a. Služil je pri 17. pešpolku; vjet je bil na Ru-skem - Poljskem 8. avgusta 1916. Pisal je na potu v Rusijo zadnjikrat 24. oktobra 1916. Kdor bi kaj vedel o njem, se vljudno prosi, naj naznani na naslov: M. Osana. Ljubljana. Gle-dališka ulica 10. Stroški se rade volje povrnejo. — Vojni vjetniki naj čftajo časopise. Uradno razglašajo, da nikakor ni odobravati postopanje tistih, ki branijo vojnim vjetnikom čitanje ča-sopisov. Narobe je želeti, da citajo j vojni vjetniki čim več naših listov, i ker dobijo na ta način ugodno sliko ■ naših razmer. Vojni vjetniki smejo čitati v s e v monarhiji, v zveznih Oržavati in y okupiranih pQkrajia*ili < f izhajajoče liste, ruskim vjetnikom na bi delodajalci naročali tuđi ruski list »Nedjelja« ki izhaja 2krat na te-den na Dunaju (I. Georg Cochplatz 3) ter stane mesečno le 1 K. Postni uradi sprejemajo naročnine vojnih vjetnikov na vse dovoljene liste. — Koncert Gertrude Foerstef. Pravzaprav bi morali reci koncert gospodićen Forstel in Hammerl, kaj ti publika se je sinoči ravno tako na-vduševala za srebrnočisti, zlasti v visini neprekosljivo mehki in zvoneći glas znamenite dunajske komorne pevke, kakor za briljantno res nena-vadno umetniško dovršeno igro njene spremljevalke na klavirju. Gdciia F o e rs t e 1 je podala občinstvu, ki ie zasedlo vse gledališke prostore, vzoren šopek nemške lirične glasbe: slišali smo v izredni dovršenosti in nežnosti prednašane Schumannove, Woliove, Mahlerjeve, Marxove in R. Straussove pesmi. Najbolj pa se je publika vendar-le ogrela pri slavpi ariji Michaele iz »Carmen«... L'metnica sme biti s svojim uspehom zadovoljna. Ravnotako njena mlada spremljevalka Lissy Hammerl, katera je podala znano Lisztovo parafrazo k »Rigolettu- s takim globokici umevanjem in v tako dovršeni Igri, da ja publika ni pustila od klavirja. (Gospodična riammerl se je zahvalila z nad vse težavno virtuozno igračo: zasvirala nam je na klavirju melodi-jozno skladbo, polno kapricijoznih skokov in šumečih akordov z eno samo in sicer levo roko. Umetniški uspeh sinočnega koncerta je bil v vsakem ozim popolen. — »Društvo odvetnišlđli In no-tarslfih uradnikov za Kranjsko« raz-pošilja na vse kranjske odvetnike dopis, v katerem pravi m. dr.: Z današnjim dnem stopil je v veljavo po-višani cdvetniški tarif. Mnenja smo, da se je to zgodilo tuđi radi tega, da bi bili zvisanja deležni obenem tuđi odvetniški uradniki. Težki čaši, v ka-terih se nahaiamo od pričetka vojne, so prinesli vsem slojem izredna bremena, osobito pa odvetniškim urad-nikom. 2alostne razmere in usode-polno draprinjo čuti pač med vsetni stanovi najbolj stan odvetniških uradnikov. Plače, ki so v mirnih ča-sih komaj zadostovale za pošteno preživljanje odvet. uradništva, sedaj nikakor ne zadoščajo. Država se je spomnila v teh težkih časih svejih razmeroma dobro plačanih uradnikov. isto je storila dežela, storili so to denarni in drugi zavodi, trgovci in obrtniki, — vsi povišali svojim uslužbencem plače in jim đovolili draginjske doklade. Upamo, da bode tuđi najvišji stan v državi lahko sto-ril za svoje u radništvo malenkost, da se beda ne bode še bolj množila, Podpisano društvo, ki ima namen varovati in pospeševati stanovske koristi odvet. uradnikov, vas, vele-cenjeni gospod doktor, prosi, da pri-sodite del zvišanih vaših dohodkov svojim uradnikom, katerim je prav-gotovo namenjena drobtinica poviša-nega tarifa, in jim na ta način pripo-morete do boljšega gmotnega položaja. Da vam bode vaše uradništvo za ta čin iz srca hvaležno, smete d£5 pričakovati! ■■$&?' — Begunska podpora. Vsi vtj Ljubljani bivajoči begunci, kl so zaprosili pri mestnem magistratu ža begunsko podporo, morajo pritl osebno na mestni magistrat (;j v sredo dne 26. t. m. črke E—K; vi! četrtek dne 21. t. m. črke L—N; v\ petek dne 28. t. m. črke O—S; v so^J boo dne 29. t. m. črke Š—2 \n vij ponedeljek dne 1. oktobra vsi onf, \d se nišo mogli navedene dni zglaslti iz kakršnegakoli tehtnega razloga.; Uradovalo se bode vsakokrat od 8.j zjutraj do 1. popoldne. Osebno morati priti vsak begunec, ki je spoinil 14.! leto. ker bo treba izkaznico vpričo uradnika podpisati. Kdor ne priđe; po izkaznico, se mu bo nadaljnje iz* plačevanje podpore ustavilo. — Rekviriranfe na Kranjskenui Na neštete pritožbe o rekviriranju na Kranjskem moremo le naznaniti, da; teh pritožb sedaj ne moremo priob-*! čiti. To si pač lahko vsakdo sam ml4 sli, da o teh stvareh ne smemo nič! pisati. Kakor čujemo se je deželni odbor obrnil zlasti radi krme narav-nost na cesarja. Po nalogu- Nj. VeL je prispel v Ljubijano fml. Schrejer, da se natančno poduči o neznosnih razmerah. ki so nastale v deželi vsled brezobzirnih rekvizicrj. Vladar hoče, da se ne godi kranjski deželi v, tem oziru nobena krivica in je upati, da se bodo razmere kmalu okrenile nekoliko na boljše. — Presojevalnica ceo v Ljubljani. Presojevalnica cen v Ljubljani je vsled ukaza c. kr. osrednje komisije za presojevanje cen na Dunaiu z dne 23. avgusta 1917 št. 1553, s skle-pom v svoji seji dne 7. septembra 1917 št. 132, za leseno posodo, v ka-terr ss ra^poSiija, iy5io z&)$% delaate. Slran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. septembra 1917. 217. štev. ^laslednje vodilne cene: Za sode \z smrekovega lesa s približno 100 kg vsebine za komad 7 do 8 K; za sode s približno 50 kg vsebine za komad 5 do 5 K 50 v. v :— V Simon Gregorčičev! kngž-filci v Wolfovi ulici je dobiti vse naj-novejše slovenske in ntmške knjige. Knjižnica razpoiaga rudi z lepo zbir-Ico znanstvenih del. Izposojevalne lure vsaic dan od 4. đo 6. ure popol-dne, v nedeljah in praznikih od 10. ijo 12. ure dopoldne. — Z ozirom na našo vC ^ fš&t o preselitvi tvrdke Spitzc f aaznanjajo, da trgovee Spitzcr kor ne opusti svojega ijubljansL stanovanja. Vtonil Je v Ljubljanici 4Ietni Fr Fležar iz Slap. Truplo so potegnili Iz vode 5e Isti dan. Ročna granata je eksplodirala na ČrnuČah pri Severjevi hiši in ra-inila 121etnega Frana Ševerja, ki je '■močno Doškodovan na glavi, nogah fc rokah. Raznih dragoceaosti v vredno-sti 400 K je ukradel neznan tat po-sestnici Ivani Peklenkovi v Kozarjih. Lepega prašiča je odpeljal neznan tat iz hleva Ivane Bogatajeve v 2ibršah. Prasiča je hotel kar tam v blizini zaklati, ali nečesa se je moral tat zbati in je zbežal. Prašiča je bil že dvakrat zabodel z nožem v vrat in levo uho mu je bil odrezal, na to pa ga je pustii gotovo ne rad. Preče! gozda v Sitarjevcu pri Litiji je zgorelo. Ob sedanji suši se je ogenj hitro širil in je bilo gašenje Jako težko. Sele drugi dan so pogasili. Obilo mladih nasadov je uni-fcenih. Iz Kršfcega se nam poroča; Tat-»Vine tobaka in tobačnih izdelkov, Itak pičlo nakazanih tukajšnji glavni 'zaiogi, so zadnji čas na dnevnem redu. Skoro nobem tobačni pošiljatvi več ne prizaneso dolgi prsti neznane tatinske družbe, ne da bi se od me-rodajne strani vsaj poskušalo izsle-diti krivce in jih po zaslugi nagraditi. Blago izginja med vožnjo po želez-nici. Zgodilo se je ćelo, da je bilo v zabojih, došlih na postajo Videm-Krško, mesto tobaka — kamenje! Radi ugleda c. kr. tobačne režije in v interesu prizadetih mnogoštevilnih 'kadiicev apeliramo nujno na pristoj-jne činitelje, da narede konec tem ne-zosnim razmeram ter poskrbe, da "dobi tukajšnja tobačna glavna zaloga vsaj zmanjšano količino tobaka ne-prikrajšano in točno. S tem bi se v ■veliki meri ustreglo hvaležnim ka-jdilcem, pa tuđi imejiteljici tobačne [glavne zaloge, ki je vsled tatvin oškodovana za svojo provizijo in mora vrhutega iz svojega trpeti voz-urno in druge troske. Kino Ideal. Spored za danesf so-1>oto, 22. septembra: Ljudska igra v 4 dejanjih »prava pot«. Leon Peu-fcert, Melita Petri in rierbert Paul-miiller v glavnih vlogah. »Njen papa« đe mična življenska dvodejanska komedija. Poleg tega se n a j n o y e j -š a po ro čila iz vseh bojiš č. Ta spored se predvaja do ponedelj-ka, 24. septembra. Predstave od 4. ure naprej. Zadnja ob pol 9. uri na Vrtu s spremi?evanjem orkestra. — Kino Ideal. Izgubljenih je bilo 5 majhnih an-gleških ključkov od Podrožnika do Bleiweisove ceste. Oddajo naj se proti nagradi v Kolodvorski ulici 3 (zaloga čevljev). Izgubljen je bil peresnik »Penkala« od Sodne ulice do sole na Ledini. Odda naj se proti nagradi v na-5em upravnistvu. Zdravniški ambulatorij otvori g. dr. Botteri, primarij za očesne bolez-ni v deželni bolnisnici. Več v inse-jratu! s* ^;. _■ -V-" - ;v 6- \ ? ■£? '. .1 *«• f Ura dne ure pri osrednji krušni komisiji na magistratu. Osrednja krušna komisija na magistratu, Galetova Mša, pritličje, posluje vsak delavnik le od 9. do 12. dopoldne. Istotam se spre-jemajo med uradnimi urami tuđi prigla-si in odglasi novih strank. Kdor hoče koga priglasiti, mora poleg hišne legitimacije, katero ima vsak hišni gospodar, prinesti seboj tuđi policijsko zglasnico. Brez teh listin se ne vpiše nobene ose-be v zapisnik za živilske karte. f Nedoraslih otrok ne pošiljajte po blago! Stranke pošiljajo zadnje čaše nedorasle otroke v cerkev Sv. Jožefa po blago. Večkrat se drenajo med od-raslimi pet do šest let stari otroci, ki sežejo s čelom komaj do blagajniske miže, prinesejo v papir zavit denar in večkrat niti ne prave vsote. Ker se s tem zadržuje poslovanje, opozarjamo vse stranke, da smejo odslej po blago ie nad 10 let stari otroci. Vratar ju je naročeno, da ne bo pustii manjših v cerkev. f Drobiž. V naznanilih za razđeli-tev blaga med stranke, ki imajo izkaz-nice ubožne akcije, opozarja mestna aprovizacija vedno na to, naj pripravijo stranke drob*iž. Pripetilo pa se je par-fcrat, da so posamezniki to naročilo na-pačno razumeli. Prinesli so s seboj samih vinarjev in grošev, katerih štetje Je tjggajiučarje ^ feplj zaposliUfr l@kQ| menjavanje debelega denarja. Drobiž v naznanilih mestne aprovizacije je seve-da umeti tako, da pripravijo stranke točno Usto vsoto denarja, ki je potrebna za stranki odmerjeno količino blaga. t Krom pir. V komisiji za vojno gospodarstvo na Dunaju je minister za prehrano H 6 f e r najprej pojasnil že znani ukaz o nagradah za pravočasno oddajo krompirja. Vlada se je odločila, da si zagotovi z zaplembo gotovo množino krompirja, drugo pa prepusti kme-tovalcem na svobodno razpolaganje. — Letos je računati, da je bilo pridelanih 70—80 milijonov metrskih stotov krompirja, lani pa le 50 miiiionov, doČim se ga je prldelalo v normalnih letih 130 milijonov. Izmed 36 milijonov ljudi, ki jih "" preskrbeti, je 9 milijonov takih, ki mpir sami pridelajo, 17 milijonov pa 's ki ga ne pridelajo. Povprečno ^ r?.ne kmetsvalcem na razpolaganje i ali poldrugi metrski stot. Z vojaŠko ob!astjo je dogovorien transportni nacrt, tako da bosta dve tretjini krompirja pred zimo spravljeni na kr.ije kon-zuma. Ce se razdeli krompir na devet mesecev, priđe na teden na oscbo kaka dva kilograma krompirja. Težkim de-lavccm se bo več dalo. Dekretiralo pa se ne bo, koliko dobi vsaka oseba, arn-pak se bo oddajal krompir po tem, ko-likor ga bo. — Kakor se vidi, kaže slabo. Ves uspeh je zvisanje cen od 15 na 20 kron. Mestno in industri-jalno delavstvo je že tako obupano — zdaj pa .^e to. Urad za prehrano jo je s svojo politiko cen popolnoma polomil. f Sladkor. Poročali smo že, da bo letos manj sladkorja in da bo dražji. Z Dunaja javljalo, da se bo podražil za 30 vinarjev pri kilogramu. Vlada bo spravila v promet tuđi surovi slađkor, ker bo treba v tovarnn^ štediti s kurivom. f Iz Zjiornje Šiške nam pišeio: Zelo pohvalno se moremo izjaviti o apro\izaciii mesta Ljubljane, a žalibog kaj takega re moremo reci o aprovi/a-ciji Z^^mje ?iške, se manj pa o aprovi-zaciji St. Vida pri Ljubljani. Ako se razmere v tem ozini ne obrnejo na bo-I?e, bomo silieni. posvetiti z reflektor-iem v Zsornjo Šiško, še bolj pa v Št. Vid. Lupamo, da ne bo treba! Književnost. — »Slovan«, 6. in 7. številka ima sledečo vsebino: Ivan Cankar: Ob selit-vi. Janko Samec: Hrepenenje. Ivan Albreht: Tiho šega. Fran Milčinski: Gospodična Miči. Avgust Zigon: Bridka zsodba iz Levstikovega življenja.Jakob Gržina: Vinjeta. Janko Glaser: Sama. Jakob Gržina: Življenje in smrt. Ivan Cankar: Med zvezdami. Janko Glaser: Jutro. Ivan Albre'rrt: Igra. Fran Gove-kar: Volkodlak. Ivan Albreht: Pod uro. Anton Loboda: Za kulturno zedinjenje Jugoslovanov. Fr. Golar: Visoko dan nebeske gre poti. Andrej Gržina: Veselica. Dr. Lavo Cermelf: Najnovejše o Rontgeno\ih žarkih. Listek: Umetniški prilozi: Lojze Dolinar: Jakopič in Fani pl. VVeingraber. Mm sfuarL * Kriza v zasrebškem mestuem za stopu. Zagrebski župan gosp. Holjac je že pred dvema rnesecema naznanil klubu većine, da želi odstopiti z županskega mesta. Z imenovanjem komisarja za aprovizacijo se ie na-sprotje še pooštrilo. Ce odstopi župan, na-stanejo komplikacije in se zna zgoditi, da bo občinski odbor razpuščen. * Maksim Gorkij ie eden največjih ruskih pisaleljev sedanjosti, toda njegove sposobnosti še nišo dokaz, da ima tuđi za vodstvo javnih stvari potrebne zmožnosti. Med vojno je začel izdajati list »Novaja 2lznviškovi ulici ŠL 16. Ogledati ;e v pisarni donŠCe od 2 — 4 popodne. 3239 _ u razpolsileiije Jaje i safia! Skatlje za poštne in vojnopoštne poiitjHe v vseh veSikostfh priporoča IMl! iQ¥3fBa F. h!H< i 3065 Ljubljana. Ezfava. Podpisana Marija Škraba, posestnice hčl v Crni vaši št. 39, izjavljam, da nisem nikdar in proti nikomur o Ceciliji Skafarjevi posestnika hčeii v Crni vaši St. 21, govorila kaj takega, kar bi ji vtegnilo škodovati na i njeni časti ali njenem poštenju in dobrem imenu Sopodpisana Cecilja Skafar to potrjujem in obedve bodeva vsakogar, kj bi take govonce o cni ati drugi še naprej i lazširjal, takoj sodno preganjali radi pre- i ttopka zoper varnost časti. i Lahko je ukrasti poštenim Ijudem dobro j ime, težko ga je nazaj pridobiti, midve se ! bodeve zavzeli za to, da naju bodo zlobni jeziki pustili pri miru. Ljubljana, dne 17. sept 1917. Marila Škraba, Cecili'a ftkaf&r. Pefrolej . *«■* *a scr-teaak* pivnica ta I se&teasko a;do. - Alfrert Dota Utffs, Il'rclia Sisttlea. 3246 KBDimo tthi"B~ kl rJso već v rabf, »osfcodovaa« blagajne Ilkv;d i ^c i'i ttr.ik L U đ. po rgodnta pogojih. National reerfsir. fe]a*rai« đel. draftba z o. z. Dwr>a1 VII, Slebea- PofiSofslns ose- is dvnicrllss zo&ng (icrke\ Jeklsnv Taro vV se pođpla-tC7 en groa dob?.7!ja V. STE3K, tov. ?c?v!3ev9 Kral. ¥l—t|iadi 112 J# P>rer;a. aVS. <■ .iiS&B^BaaaaaaaaBHBaaaaBaBE^ ■*■ t"-. r tTit.'-. Sa bsecesko tcb©*!*Ča se rabi In kupi dobro obranjene a? II f SIVI A £*^ ^^- V^ f SIv3ln6 i. >yj8! Poaudbe z naslovom in ceno sprejema po dopisnici ali osebno tvrdka itiM.VOK, LiubUaaa, fpectjalaia trgovina Jiva'-;h s!ro?ev lm kotes, Iax3na u!>C3 &i»j. 7. aaaaaaaaaaaaa^^H^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaK1 ^^1^ 'S^BSBaaaaaBaaaa^^Baa^BBaaaaaaaaBBa^aV Pavla Novak, Kr;?e>?nfš'-:a uilsa š!. 9.!. nad. za ^sa ▼ njeno strofco spađaifoda đeia- Sprejen a tuđi stare klobuke v prebarvanjs in prekrojenjc Cene n^zke — PostrfJSa točna. Te*-- ^ po esni Kratke in do!ge nogavice, doko'enice par K 4-30—13 K Mojna sv.Ia ;n markizet-bl?go, najMncjše pro meter K 15'5O, 2S in 38 K. Jopice 7.n gosre z roksvi iz vo'ne kos K 24 in 35 K. močne, pletene dolqe, kos Sg Kf iz himalaia najfine še K 68 in 78 K. Jopice iz svile kos 4 K, naifineiše K 88 i,i 220 K. Usn;ate ^maše K 26 in >2 K. Naj-mo-erneše, najnovejše svilene in majkizet-bluze K 3\ 48, 63. Električne žepne sve-tilke f ks-komtlet kos 3 K, z žarometntmi lečami K 4 in 6 K Pri peštnih zavojih baterije kos 1*60 K. NajmodernejSi damski lak^sti in pralni p'išasd k'obuki -amo a 14 K in 24 K. Užicralniki ko= 1.10 K in 2 K Potne ročne torbe kos 14 in 19 K. Tuđi popust 3234 JOS. T^HGL, Gradec, Nsuiorgasse št* 41. Dunajski umetniski fiim v ■bbbbbbI ^^s^saBr BaM^afc^^ ^ir-**'^^Hji^B^saB^aV ^Cs>^^v^^BVIb\ A ~*'rj¥ V**s ^^DaBĐ^aS^atf ^P^t*^SC^^tir^a^ai fv^aaaaaiPaV^BaavBBBaapP^ -^aaaaFaaial^BtVL *• ^iCa v i1@ž@1ii@iii §l®ilallš«il!i! Sobota 22., nedelja 23., ponedeljek 24. s:piembra: Socialna drama v štirih ćtflu^h Vpruonla Luji'^ Kol-n in J Fl?ck V slavni vlogi Vilfem Klitich z ^s-^T;k»3a liud-skega sledsJIJža na Dis^J^. Jfajnovcjša kinemategra/iena vojna poročila. B prvim popoldan»kim p-eđ3taram srna tuđi ml-din«. Torek 25., sreda 2S„ čefrtak 27. septembra: LOTTE NEUHAHN! ia mladino » M mladi«0. —=^= IzUfJ4>«a aaiBBBBaaaBi sienografka teli spresnecitl arofe dosetanle Btests). Ceniene ponudbe prost pod „Izmrlona Btencgrafka 3204" na upravniitvo »bi* VfDskega Naroda«. p£i??tia z»ioso ravnđnffi to B8itl5!!iili otrošklh vozlekov in navadna do naiUneis« H^^ ilme. ^■■■•v^M-PaMc y^>. ^^jBC (nnMtn naratiltn si ^•Galriz&žr^™ ptfuii t nntti«. ^jSaBasggjriaMniiffir ! fS- ^ S yf5^ i Šablona a 16 monodrami, pH- merna za nairčzn« prte, servt- cte, žepne ro^ce In vseh vrst perllo se dobiva pri rjublir.na, Židovska šlica štev. 5. : za gospode : Ljtfbl^a, Franca Jožefa cesta 3. isra^ni^ke s uniforme: 1^ po meri ^^ v naikraišem času. Ljubljana, Mestni trg 15 i priroroča svoio veliko izber de2nikov in solnCnikov. I Popravila se izvršujejo točno in solidno lasBasBB*BBaaaaBiBaHBBaaBBBBBBaaaBBBBaaaa saaf alai 41 Mas) Aaat bB AfS?af A nJivillP IPmiiiLr (BrGckerwa^en) fSrt ve!!kostl Izdeiuje Ivan Sebek, mestni klJnčavničar Celfe. Poljska ulica Siv. 14. ISče se priđen In lanesljif h k^nfv. — O^irsti se ie Dvna^slia ces »a štev. 6S; ljubljena. 16 let stara, krepke postave, zmožna slo-venskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi, teli vstopftft ▼ kako trgovino kot nćenka, gre tuđi k bo!;Si rodbini kot sluškinja, zna dobro šivati na stroj in na roko. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3221 Zapi se vsa'tia množina losa lili loiip nad 10 cm deb , franko vagoa. Ponudbe z navedbo cen in odhodne postaja pod „Edeikastanienkofz 3012" na upr. »SI N.« ^lf ROK za knpae poniatfho fe vsl:d sklepa obćisskega odbora aredlšlsega do 33. okt. t. 1. podal|šan. 2upanstvo trga Sređfiše, dne 17. septwmb:a 1917. J. Šinko, župan. x mliars^ira s*ro:sm ia orod am, i prostorno de'avnico ia siaziovaa;em, zraven lep sadni vrt, ob glavni cesti blizu cerkve. Hiša je pričuvna tuđi za vsako drugo obrt ali za privatnika, ter se na Željo kupca tuđi brez strojtv in orodja proda. Ignao Topi a k, mizar, Tr-bOTlfe IL 3118 Kupujem in pro9ajam. bodisi pohiihro, sfeklanlno, že-lezo, sulice, porceltsis, orožjo, pođobey star d^nar, sploh vs8y kar \o najmaaj 50 Iei staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemliišfa iid. Albert Der^anc briTec !n konc3s!?on>ani starinar Ljufefjana, Franflškanska ulica 10. sa dom in steninafe podplote e i hrle som za$e! ! i bolovati v toliko, da l&hko ustrstein vsakl za!itevi fa ]ib priiorotaii hot iaa&rnestilo za drago nsTtfeno obnte^. poso^no za d«lo v sobab. 235 Poskasite, ce bode Vam žal. I?\ire Cerar# t« vara a slamnihov v Stobu, poSta Dosezale pri L^abl-'ani. — ■ — — ■ 1 Zelo rada Vam sporočam, da so uspe hi vporabe Vašega krema i si'ajni, tako da prekosi vso x ' glasno reklamo hvaljeno kreme. Učinek *p r^ja^ja, vtt-m, da Dspravl i polt netno, da postane prosaa in ; sa ne mniL i 1 Anuška Bernhardtova, : Članica onere mest. gledaliSča ! na Kral. Vinogradich j Izdeluie Laaoratorlf Hera. Prapa-Vrsovics. Ealak «1. 35, tel 6443. Veliki ionček 3 K, siednji K 150, za ! poskušnio 60 vin — PoSilja se po j pošti proti vposlatvi zneska z do- j datkom 60 v za porto. j Zaloga vLjubljani: Lakarna | L pL TmkOClJ« 2084-1. i '■: 1 tel Mi MM :■: In 8 deminjoaov vsabiae 10 lifr. se proda ▼ Sođni ulici stv. 1. 30 kr®n na^racSe kdor r>reakrbi etanovart.e, o&iroma sobo s liiiiiin^o, za dva osebl. 3195 Naslov pove upravnštvo »Slov. Naroda«. w~m o"f cTr" kolčT~w znamka »Neckcrau ner« skoraj nove pneuma- tike (staro blago), se no ceni proda. — Ogleda se lahko od 12 do 2 are ?op. sri Praćek, Sv. Petra cesta s£v. 43. 3183 Hišni in šolska sluga s prosto preskrbo se sprejzse-L] ubi lana, Cesarja Jožefa trg 10. •:• Rad bi zamenjal •:- kar tmino rabim denar, za 8000 kroa vred^ostnlh papirtev II. vojnega posoftla po dojovorn. 3.98 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. ialiai za prodajalno se i&će xa tako] v prometni ulici w L?ubl;ani. — Ponudbe pod „SUno/3178" na up;avništvo »S'ovenskega Naroda«. Izborni eCOTLETI „Sidonia' so zopet došli. — Cena istih K 1.30 komad. Odpošiija se tuđi po pošti. Proirja izključno na konsumente. SAREL EAYČ!Č, Liubl^ana, Sodna uUca stv. f. gjCT V po^olno oskrbo sprefmeza za dnevno delo v pekanji, eventualno kot učenca. — Terezifa S zfak, Pollanika cesta, L ubijana. 3163 - 3E^ iškoto * iaraeče bonbone in drage iladkorne tzdelke prodaja na debelo In drobno trgovina Karola Sattćića v Ljnblianl, Sodna ulica stv. i. 32UO Lanaauer in bran v dobrem strnu, se proda. 3184 Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. LJeč te$erjei> ■ ~ in mizorjeu proti dobremu plačiiu apre|me AlffTOH STEINE&, L|nblianap Jeranova mllea 11. Domaii učitelj nemščine popolnoma zmežen, ki bi poučeval učenca 8 gimnazi'e in 3. realne gimnazije, caj vpoćlfe svofo sliko, sprfftevala In naslov na grofico Coronlnl, Velen|er Spodnle itajersko. 3214 Snu! se vsaks, tuđi najmanjSa, mnoiina dobro posnsenlh ciupkcv od hrušek in jabolk vsako posebej po 2 kronl kg in dobro Tiosršeise preženine od hrnšek In {abolk po 8D v. kilogram. Ponudbe in pošiljatev se prosi na na tvrdko Fran Sos, Lfnbliana. Mesečna SOBA se ište za solidne 3a, stalnoga civiiista« Ako mogoče v blizini južnega kolodvora, glavne pošte ali justične palače, vzame se z ćelo Obkrbo ali tuđi samo s postrežbo. Soba v pritličju, prvem nadstropju ali z električno razsvetljavo ima prednost. Cenj. dopisi naj se blagovolijo nasloviti pod „Domaćin 3164" na uprav. »Slov. Naroda«. suknene odrezke, stare in nove, kakor vse druge vrste pavolnate In vclnene cunje, takl^evino, odeje, vrvi i. L d. v vsaki množini knpnfe po najviši ceni« E. KOT2BEK v Kranju. KiSLO VODO vino io sadjevec raspolilja A. OSETt P. Gurani, Koruško. Kupim gteklontco gamaiko In soda. fnlnil kap lm v Tsakl Butoilnl ia plaćani /U kakor fe ault od 35 do TO kroa LUUII za 100 kilogramov. Divji koštani od 25 do 30 kron sa 100 kilogramov* SUHE GOBE po maksimalni ceni 32 kron za eno kilo. Ponudbe na FBANC POMĆJfIK, Linblfana, Dncaiska cesta stv. 38. Delniikl kapital K 60,200.000--. Rcicrro » 17,000.000'-. I>i*i^r. Stanje den. vlog na bran. knjižice 31. okt. 1916: I » K 143,241.140-—. u I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer ! Centrala na Jnaaji. — Ustaiovljoa 1S64. lafal MiTijIĐ M. Petra Kiti (I iliti JnttMini Generali! Ustanovljen 1864. - 33 podražnic. d c*h h«nkovnih transakcij, n.pr.: Prcrzemanjc ••naralli »loaj na hranilne I NajkulantnejSe izvrSevanje a^rnaam aamami na vsth tureaiskih in inozemskih rnestih — Izplačevanje ku- rreskrbovanje vsen r*"r^L kn;;^e ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- | ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — knjižice brez rentnega aavKa, K"ni«J"* * lA brez odpOvedi. — Kupovanje in prodajanje vredaostnih j Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za opjevamo shranjevanje vrecjnostnih papirjev, l'stin, štovanjem. — Denar se laliKO «yiga v-« \otoZH — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih I dragotin itd. pod lastni zaklcpom stranke.— OpravUl*** C kr. raar. loterlje Brezplačna revizija iz^re-liaginev strogo v okviru uradnih kurznib porocu. *j v 34 | banih vrednostnih papirjev. - Promesc za vsa žrebanja. Isplatila Ia aakaiila y Amerlko In U Amerike rap..jcv m posoji a nanje. «.«••« • vm*j v hmnomm atre)ka) apada]očlh transakeljah vsakalatr apazalačno. aMnrzoiavka: Prometan baaka L]ual|ana. — Telefon itov. 41 Stian 6 .SLOVENSKI NAROD", dne 22. septembra 1*17. 217. siev. Ljubljanska kreditna banka v Ljublf m Oel«l*fc» gl»»«lc«i 10,000.000 h.- 2I in v nedetjo od 9 do 11 are dopoldan. Okoli 80 hl pristnega domaćega sad'evca iz rostnje Furstenfeld ima oddati Stern, Celje, GiselsUa cesta št, 12. Kupee mora imeti lastno posodo. Polovico kupne cene naprej,ostanekpo povzetju. 3056 £ip!avski in ovčji sir v kosih 70—90 kg prodam trgovcem proti vposlatvi zneška ali akreditivu v kaki za^rebški banki. AntOU KslČfĆ, Zagreb, Pst?infsk& ulica štv. 13. Pošljem lahko večje množine. Lum, kosti, žeiod in divji koštani kupuje po dnevnih cenah za c. in kr. vojaŠko oblast edino pooblaščena tvrdka Pratabova ulica 4, Liubl]angf katera tuđi želečim izda dovo]jen,e za poŠiljatev. 3123 Vinski kamen suho gobee kemno, med, voseh, sveže In suho sadle, smrekove storie, sploh vse deželne in gozd« ne prldelke, bakor tuđi vinske sode In vse vrste praznih vreč, knpl vs&ko množino po naJvlSJlh cenah veletrgovina 2432 Anton Kolenc. Celie. Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako mnoiino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Hotelska deiniška družba „Uf v Ukiii v Liljani vabi gg. delničarje k zadnjemu obenemu zboru ki se vrši ▼ torek, dno 9. oktobra 1917 ob 11. đopoldoe v gorenjtn pro- storik LJ«bl}anske kreditne banlse v Ljubljani, Stritarjeva nJlca iL 2, s sledečim dnevnim redom: 1. PoroČilo likvidacijskega odbora o stanju družbe. 2. Določitev likvidacijske kvote, ki oaj bi se izplačala na vsako delnico in razpust družbe valed končane likvidacije. 3. Slučajni predlogi. OPOMBA: Gg. delničarji, ki se hočejo uđeležiti občnega zbora, moralo položiti 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani; na vsako delnico pripaae 1 glas. 3241 LlaMlua, dne 21. septembra 1917. Llkvldacijskl Odbor. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) raipisnie m iolako leto 1917/18 ustanove za dijake visokosoke l.) dr. Fraae Rapoćevlh devet po 300 kron, 2) Posolllnice dre po 300 kron. Pravico do ustanov imaio dijaki slovenske narodnosti (za dr. RapoČeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja). PrcŠDjam je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubožno spričevalo spričevala o izpitih ter indeks. V prošnji se na i omeni, ako že dobiva prošnjik drugod kako podporo ter se nai tuđi navede studijski semester. Prošnje je vložiti do 20. oktobra Idl7 pri Posojllnici v Maribora (Narodni dom). Ravnateljstvo. 255 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 0 LI ubijati i. 4V/o obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1000.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881. 217. štev. „SLOVENSKI NAROD", dne 22. septembra 1917, Stran 7 Rrostou in koštanje« les r debllh ln vejah od 10 cm debslostl ftaprej kupi PO ItajViSji ceni Jnllns Zlgan na Polzell v Savlnskl dolini. M«. Rlavlrje, h°S£S}t S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ¥saka dama naj čita moio velezanimivo navodilo o modernem negovanfu grudi]. l-kusen svet pn vp a dio a ti In pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na Me stane nlć. Ido Krause, Požuti, (Pressburg), Ogrtko9 Scttanx*tra*M 2. odd. 41. Srbežico, izpuScaie odpravi kar najhitrejSc „Dr. Flescha originalno ruiavo mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3—, družinska 1853 I porcija K 9*—. Dobiva se v fekarai „pri zlatem jelenu44, Marijin trg, Ljubljana. Fratl ^TQtitnPri11 specialistB za ortopedičns in lldll •3£dlllllCl JU obuvala, Ljubljana, Šelenbnrgova ISf Prosim, oglejtc si predležeCe ~ *' oblike nog in ne bodcte prišli te2ko do prepričunja, da oblika čcvlja ne sme biti poljubna, temveč obfiki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoStevati je doU-nost vsa-cega izkušen. veščaka 61 Poskusite pri anatoraična ulica št. 4. Pijeteti najprimernejše sporni sik e na umrle 2450 zadobirr.o a povećanjem njihovih alik. Pove čacje in urrctni?ko iz^e ivo fotc^raf j v v-saki veli-kcsti xa ZZncrne Cene z iamstvom za izvršitev natan£no po < ricjfnalu o^krbi risarski in umetniški zavod Ferd. Ludv. Chamrada Dnnai XV., Wurmsergasse 43, odd. 18. Ceniki na zahtevo. — Zastopniki vsepovsod se sprejmejo. Svo;e častite odjemaice tijudno prosim, da $e naj pn nnkupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajne/ja glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljub/jam, da trna pravico do orozja in municije. Ne da bi se izkazal s tem docoljenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razposiljajo. Fran Seečik puškar in trgorec % oružjem v Lsjubfjani. i Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ■ priporoča svojo bogato zalogo %, — ■ Lcznih keles. Mi SlfOJi I ^^ ^ % ^ *a rodbUo ia obrt. ■ firezp idu korzi u u maje i bt 3 Pisalni stroji ? „ADLER", pletilni stroji «••!• vellkestl (titaiiilije JI # ff ^^ vse^ vrst za ura^e, Vp|D^Sk druStva, trgovce itd ^^^ ^J graver in izdelovatelj ^^^s«^^^ kavCnkovlb štaspiltj LJOBJIJAIUU Dvorski trg ite?. 1. | Franc Furlan ; 2 usledcik Fascbingave vđovi : k klfnčaviilćarstvo ; 5 - j g zaloga Stedllnlkov < f i« nabafa: 125 : f ^mbrožev trg štev. 9. ■■ i> i v Lj&IiliaDi Dunajska cesta II. Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zreal, ilp, kozarcev, vrčkov Ltd. Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po načnlžfih cenah. ■^—^—■ | parno barvarstvo I ter kemično čišćenje in [ | snaženje oblek. ^ Apretura sukna. U M RFIPH ^tJUu. RLlUn^ IPaHsnsKI m ■ Ozka ulica l\. 4. | Sprejemališče I Sslenbnrgova ulica l\. 3. Postrežba točna. Solidne cene. L Halpapolnejšo nadomestiio za (štirko) da se brez pranja, brez škrob ljenja ter brez likanja lahk< očisti vsak ovratnik in manšetc Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevai Ljubljana Sv. Petra cesta 28. — «>» »— Istotam dobite krtače za ribanie Kostanjev les od 1 m dalgosti, IO cm debelosti naprej v deblih in pole« nih kupi po iiajwišji oeni tvrdka: 91 J. Fogačulk. Ljubljana, Mar. Terezije cesta 13 Tovarna poh štva J. J. Nag!as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 za spalno !n 'edUne sobe, salona In ^osposlio ■oba. Preproda, zastoril, modrocl na vxmat ilmnatl modrocl, otrošU wozlčkl Itd. g?rTTTYX "* «8F^"TJa"UolidneHa blago. ~ma THsi^ff^ š Inim dim ta, isti u U ~ BRATA BUtaiji. lakirana, dnk Prodajalnicai Miklošičeva ulica št 6. nasproti hotela „Union". ________w Linliliana io poltvena oMarja:. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Pm IliiiKi zavod za npnie m ^^^ in trgovina dišav ^^^ I zaloga Schrbder-Schenke preparatov M83 Polianska cesta št. 7, pritličje. Negovanje obraza, kote, las, prsi, rok. Masaža telesa in parna kopelj obraza. Odpravljajo se mozoli, peget zaiedalci, rumene liše, rdeiica kože in notu, ohlapna kola, ===== podbradek itd. ====== Baraara z 9e!e!e se dado navodila za na&aljnie saraozDrarljcnje. Najboll sanlmlT In na|bol]il »lov. UnitroTanl tednlk 10 ■ a^^jfi * ^J £J^^*~*aF^m Hb^^B| JaTJSJ ^^^nfl|| ^L ^^B ^\ SS j»r5r ^^B BMvB^BliiB kl priobčuielo vsak teden mnotfO canlmlvlh tltk i boliifi In o drugih vajnih aktualnli domačih in tujih dot?odkih. ter obilo zanimivega Čtiva: pesmi, povesti, fakO xanlnilTf lep detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnc^a znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarskl ilustrovan tednlk, kl je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" M naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka postiina, kavama, brlv-nica vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov. ' „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3"80 pol leta K 7.50 in ćelo leto K 15'—. Naročnikl dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aikerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Števllko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno la poštmne prosto na ogled. Upravnfštvo lista „TEDENSKE SLIKE" Lfablfana, Fran6Ukanska ulica 10 L Najveija slovenska hranilnica! l Hesfna hranilnica ljubljanska UUBUANA, Prešernoua ulica St 3 ]• imela koncem leta 1916 vlog ....•...£ 55,000-000'— hipoteČD^h In eboinskih posojil ........ fv 30,600-000'— rezervnega zaklada............ „ 1,500*000'-? Sprelema viogt vsak delavnik In |ih obrestule najvlšje po 4°/o ▼eftje ln nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno vama in stoU pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varcenfe Ima *pol|ane Ućne domaia hranllnlke. Posofa na z©ml;?S6a In poalopja na Kran^skem proti 5%, liven Kranjake pa prati 9 7^, 0 obresUm in proti naimanj 1 % oziroma 9/4% odplačoTanin na dolg. 159 V podp!ran]e trgovcav in obrtnlHov ima ustanovljeno ir Kreditno društvo. /*■ Stran 3. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. aktera bra 1917. 217. štev. Rudolf Bodeiimtiiler Splini zavod za uniformiranje, LjDbUonn, stari trs St 8. == 3z&tUv«je uiforn, aiiforaskih opranih reci in drtliih oblek. == 3957 RudoSf Bodenmiiller I josip jug pleskarsk: in liksrski mojster Ljubljana, Rimska c 16. »e priporoča ceojenemu občinstvu za vsa ¥ to strokt) spadajoča dela Jamčim 'da delam saino s pristnim firnežem. Solidna in točna postraibii. Zahtevajte slovenski ceiik! Naslov: JOS. PETELINC ijiMjiia n. Pttn utii 7. Priporoia se tvrdka JOS. PETELINC tovarniška zaloga šivalnih strojev. Stroji v raznih opnerntk in aistemih, priproste kakor tuđi luksus opreme vednO w zalogi. Pouk w u metne m vezenju btrezp!a6en. LJUBLJANA, blizu franiiikanskega mostu, levo, ob vodi 3. hiSa. K)l*tM pisMMia oarMClJa. 10 leta« pitmena sarmcij«. ^jk jpgj ff^| I ^^ V 8 se ofcrarsžjo, €e se na nove ali malo po« noSene čevfje ptitrcSijo na<fci Iz usnja. Za en par z iebljički oena 232 za otrofce za dame In dečko ia f-tapa-ta ^6—35_________3*^1?__________40-4€ E 1-20 K 1-50 K 1-M Sobe se v saloga fevijev „PEKO44 PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Brest nas^roti Sv. Jakoba mostu. A' & £ Sfabeme Mesini trg št. tQ. Priporcčamo žpediaJiao doms!:o m ofrosbo konfekcijo zelo solidne tonike M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. H»(no¥elće SV" KOSTUME -^g Vaia»T#|i« Dl II T E Zalnc - domaće obleke If DII H li L U *LLL Peri!o» ćePice' sortne II If I M 11 lIlVIfM klobuka in steznik«. lllllllffl Otroške odleklce t odlete b nladeike. BvienlSao perllo Ia druge potrebiiia« sa MVM*j«a4lM. ■ar Poiilja na izbiro tuđi na deželo. "VI Cv«mu«lAl ie sredstvo za po- rramyaol mujeme \™t ^ rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva 1 stekJervca s oo§tn. vred K 270. Rydyoi ~V* je rotnata voda, Ki živo pordeči bleda lica. UJinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. Naslov za naročita: \\\ Grollch. Eogel - Drogene. Brao, iiew. 639, Moravsko. 8 vlnarjev (za dopisnico) stane Vas moj jfliTnl katalog, katere^a se Vam odpoilje na zantevo brezplačno. Prra tonna nr Jai Umi t i. kr. im iiban fet (Hx) U6S. Ciiks. Nikljaste ali ieklene ankarice K 16, 18, 20, armadne radijske ankarice K 18—, 22*—t 26 — ; bclokovinaste (Gloria-srebro) z dvojnim pokrovom ank remont, ure K 33,—, 32 —; masivne srebrne ank. remont, ure K 40. 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 letna pismena garancija, PoSilja po povzetjo. ■tkakcf t rizika. Ztacajtra 4#nt}cn* ali m rtmt dcaar. F. Batjel Ljubljana, Stari trg St. 28. Prej v Gorici. Prejv Gorici. ^Ui->", ložka io leoska dvokolesa s staro pne*nwtfltD, iivalni ttroii, gramofoni, elektritao iep«e svetUko že kompletne od 2 I. Naiboljte batoHi#>* jVCehanična dclavnica na Starem trsu St. 11 v fluitiim kiši pelcg foriSke kleti. M. Schnbert preje Bilina & Kasch. LlnUJaiUa, Židovska uL 5. priporcča veliko zalo?r> tkanin 1b llace-rtikaTlc, moda« blago za gospode io dame, raznovrstne ftae parfvma, rataa dala in natarilal, klnviltae pradaiata. 413 Moderna predtiskarija. Isa#l#raail« praaklaliaailk fwab#¥. Toaletno milno nadomestilo parfumirano, elegantno opremljeno, 2!/2 tuc vsebt^a kartona. Cena franko K 26*50. Dobavlja : Lang & Co., Osjek 1, Hrvaško, Župni trg 1. Naslov za brzojavke: Langcomp, Osijek. Strojl za striženfe Tas a 10 R. Britve od 2—10 K. Bri^skl aparati, brlvske kline na|bol|le kahovosfl po najolilib oenah pri A. U/EISSBERG, Dunai II9 Untere Donaustrasse 23 S. Specijalni cenlk odd. IV. gratis. Za trgovce en groš cenlk. Had 50 let obstoječa *^g parna barvarija in kemično snaženje oblek *««• 124 ^^^ apretura sukna ^^^ LlnUlana, flnfflnRnr GUnce, SelonburgOTa uL 6. MIIIUII U Uli Barska ulica 46. ava^ ijMt* JI ja «•*••■» ilsaM« Pastretaa ▼eataa In to^na. Nafnitje oene. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaalBaaaaaaa^^ Otroške dekliške deške g a I o s g ls nafa#llftega fomlla (l«a mirnih daaov) pri G. J. Hamann, Ljubljana Hettal trg itav. 8- Krlfto st*I* p«*r«biW«e za iesen 1b zimo taboj. Iz> itlava !• p«va«4 aataTlleaa in le se par ato parov |lb Ja ie na razpolago. Craa: S »•—, 13*60,15*80. C. in kr. dvorili založnikl A. ZANKL SINOVI Ljubljana Heslleva cesta 1. Marijin trg i. priporoča vse vrste Olfnatlli, snblli Ia fasadnlb bar¥, mavca, prašnega olfa za tla, strolnega ol£a, mast za nsnje, kolomaza, coplcev, steklarskega klefa in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Banani na raspolago. naaaaaaaaaaaaajBaaaaaaBBBBBBBBBjBBaBBBaaaaaaaBBz^«^«^«^«^«"a»»^i^i^B^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^ I Stanje fieg koncem marca 1S17 oa. B I5M00.P00'—. aiavnlca B 40,000.000"—. XraS Češka Indnstrijalaa banka ITl", I Fliunclninje tolaiklli datw. :: :: Kredite a vmmaie nikgpe. I Viakomtee bmnene traatakelle. atetke e. kr. arstr. rasredae leterije. Nakailla vojnim njetnlkom. aaaiaM-----------------------------„^,—„—.—,--------------------------------------^-----------^—.--------------,------------------------------,----------------------------------_ ---- ------ .._ _ ._. _. r KaaHaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa BBBBalaBBBaBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB