UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini - Spediz In abbonamento postale H Gruppo
Leto IV. Štev 40.
GORICA DNE 6. OKTOBRA 1948.
Cena L. 15
Verniki - najboljši
V zadnji številki smo pisali o tem, da je sv. Cerkev nadnarodna ustanova, katere namen ie ta, da vse ljudi vseh narodov in jezikov vodi po poti zveličanja, pri čemer se poslužuje vseh naravno dobrih sredstev, ki .temu namenu najbolj-je služijo. Med ta sredstva spadajo tudi jezik in običaji narodov, katerim Cerkev oznanja blagovest Kristusovo.
O vernikih pa ne moremo trditi, da so nadnarodni v tem smislu, kakor da bi se vernik mogel ali celo moral odpovedati svoji pripadnosti k narodu, iz katerega je izšel. Marsikak vernik prostovoljno zapusti svojo domovino in postavi vse svoje moči v službo drugih narodov. Med take ljudi spadajo predvsem misijonarji, ki iz nadnaravnih apostolskih nagibov hite po svetu za izgubljenimi ovčicami božje črede in se pri tem delu tako vživijo v novo ljudstvo, da mu postanejo ne le bratje, ampak tudi pravi očetje. Spomnimo se n. pr. na našega velikega misijonarja Friderika Baraga in na njegove ljubljene Očipvejce v Severni Ameriki. In vendar niti ti možje nadnaravnega, svetniškega mišljenja in zares vseobjemajoče ljubezni Kristusove niso s tem prav nič zgubili od svoje posebne ljubezni do naroda, iz katerega so izšli, in so tako tudi v kreposti pra ve ljubezni do svojega naroda posnemali prvega vseh misijonarjev Kristusa, ki je prav posebno ljubil svoje judovsko ljudstvo, h katere mu je bil najprej poslan.
Prednostna ljubezen do svojega naroda ni le naravna -stvar, tako naravna, kakor je naravno, da ti bolj ljubiš družino, iz katere si izšel, kakor pa mojo, ampak to ljubezen zahteva tudi 4. božja zapoved. Naš rajni nadškof msgr. Sedej je nekoč v Malem semenišču nadzoroval pouk slovenščine. Po inšpekciji je dejal profesorju: »Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo. Fantje se morajo dobro nau čiti materinega jezika. To zahteva četrta božja zapoved: Spoštuj očeta in mater-in vse, kar je z njima v zvezi, torej tudi njun jezik ... Kako pa bodo pridigali, če ne bodo znali dobro jezika svojega ljud stva?«
Naravno zahtevo prednostne ljubezni napram svojemu lastnemu narodu morejo osporavati samo sedanji protinaturni narodi, ki so vrgli Boga s prestola in vsiljujejo ljudem krive bogove in malike češčenje. Poleg komunizma je tak bog nacionalni šovinizem, ki bj rac drugim narodom z nasiljem ubi tisto ljubezen do svojega rodu in jezika, ki jo zahtevata od vsakega poštenega človeka naravno in po zitivno pravo.
Tudi naš narod na tej zemlji je žrtev nasilja. O rdečem nasilju in veliki škodi, ki jo je napravilo to nasilje značaju naših ljudi, smo go vorili že večkrat. Danes naj poti darimo, da ie naše ljudstvo na svojem značaju veliko škodo utrpelo tudi radi narodnega šovinizma svojih lastnih ljudi in narodnega šovinizma drugih, ki mu ne priznavajo 'tiste enakopravnosti, ki io sedanji 'sv. oče tako pogostoma poudarja. (Beri v današnji štev. Pismo msgr.-ja Montiniia Socialnemu tednu italijanskih katoličanov v Milanu.)
Tako doživljamo prečudno dejstvo, da ljudje, ki so bili še včeraj vsi nori za narodno svobodo in so neprestano razobešali slovenske zastave ter v svoji nacionalistični omami trobili v isti rog z ljudmi, ki so s svojimi nečloveškimi dejanji zasovražili pred svetom naš
rodoljubi
narod, da torej ti ljudje nočejo pošiljati svojih otrok v svoje narodne šole, da ne berejo svojih časopisov, da ne poslušajo svojih pridig in ne obiskujejo svoje službe božje. Mnogi naši tako zvani narodnjaki se večkrat tako čudno vedejo, da še dobri Italijani o njih menijo: Ma :lie razza di gente e questa! Danes zahtevajo Gorico zase, jutri še svojih šol ne marajo in pojutrišnjem niti svojih zastopnikov pri občinski upravi ne bodo hoteli. Ali ločejo biti res le sužnji, zdaj tega in zdaj onega?
Manj vpitja! Manj zastav in demonstracij in raznih narodnih in ljudskih taborov, a več resnične jubezni do naroda! Več sočutja s trpečimi brati! Več pomoči bratom v stiski! Več ljubezni do vse-
ga, kar je naše! Proč z vso mržnjo do drugih narodov, čeprav nam niso vedno pravični, in več pravega spoštovanja in ljubezni do svojega lastnega ljudstva in vseh svetinj in vrlin našega rodu.
Najbolj pa borno pokazali, da ljubimo svoj narod, s tem. da kot pravi katoliški verniki storimo vse, kar je v naših močeh, da v naši sredi zatremo vse internacionalne zmote in vso internacionalno moralno pokvarjenost. Postanimo spet pošteni Slovenci, vredni spoštovanja vseh narodov, ki pridejo z nami v stike!
Naša Cerkev je nadnarodna, a mi smo narodni, i. j. otroci svojega naroda, katerega moramo ljubiti predvsem na ta način, da mu pomagamo .črpati iz Kristusovih studencev zveličanja vse tiste nadnaravne sile, ki dajajo narodom moč, rast, žlahtnost in ugled v zboru vseh velikih in malih narodov.
Narodu krščansko ljubezen, nesebično delo, pametne in potrebne žrtve! To sme narod pričakovati od katoliškega vernika.
Občinske volitve v Gorici
Novice iz katoliškega sveta
Katoliška Francija se obnavlja
Tako radi gledamo v Francozih le narod, ki izumira, in v francoskih ka* toličanih vernike, ki imajo sicer odlič* ne predstavnike med katoliško inteli« genco, n. pr. Claudela,' pesnika, Mari* taina in Gilsona, filozofa, Bernanosa, pisatelja, in lepo fitevilo drugih, toda kjer je masa. že sfkoro popolnoma od* padla od krščanstva, in sicer ne samo po mestih, ampak tudi ma deželi. Delo« ma je bilo morda tako gledanje upras vičeno v preteklosti, danes pa vstaja nova katoliSka Francija, ki |si hoče zno* va osvojiti tudi delavca in kmeta. V ta namen so začeli francoski duhovniki in laiki Katoliške akcije uporabljati prav zanimive, nove načine dušnega pa* stirstva in pridobivanja množic za Kristusa. To se je začelo že pred drugo svetovno vojno, se nadaljevalo med njo in se sedaj vedno bolj izpopolnjuje in širi.	,
Delo kardinala Verdiera
Začel je kardinal Verdier v Parizu. Ta je hotel osvojiti Kristusu »rdeči Pariz«, to je pariška predmestja, kjer prebivajo skoro sami delavci, seveda komunisti. Dal je zgraditi desetine no* vih cerkva in ustanovil je nove župnije v teh predelih. Tu se je pod njegovim naslednikom kard. Suhardom razvil nov način misijonarjenja, ki so mu nadeli ime »Mission de Pariš« (pariški misi« jon).	I I
Nove metode
Ko so duhovniki videli, da cerkve stoje, a da vernikov Inii, |so jih šli iskat. Izvršili so to na zelo originalen način. Duhovnik je šel 'kot delavec med de» lavce. Svetni ali redovni, duhovnik od" loži svojo duhovniško obleko in obleče delavsko ter gre delat kakor vsak drug delavec. Tudi ,po delu živi sredi svojih delavskih tovarišev. Najame si sobico v umazani in prenatrpani delavski če* trti in tam živi z delavci dan za dnem. Skuša jim postati v vsem enak, da jih čimbolj spozna, si pridobi njihovo za« upanje ter jih tako privede znova iz nižin čutnih naslad do višjega pojmo* vanja življenja, do vere in zakramen« tov. Med delavci jim kot kateri izmed njih pridiga, blagoslavlja zakonske zve« ze in krščuje njihove otroke.
Duhovnik — delavec
Pisatelj Daniel — Rops pravi, da je spoznal nekega takega novodobnega borca za Kristusa, ko se je še zdravil v sanatoriju za jetične. Ko je ozdravel, je stopil k dominikancem. Tu ga je prc sunilo revno življenje pristaniških de« lavccv v Marsiliji. Da bi jih čimbolj spoznal, jih vzljubil ter jim, pomagal,
je sprejel tudi sam službo razkladača ladij. Mesece i.n mesece je tako ta nek« danji jetični bolnik razkladal težke to* vore z ladij. Uspeh je bil neverjeten! Delavci so ga vzljubili kakor brata in eden izmed njih, ki ni vedel, da je du* hovnik, a je videl, da je »fejst« fant, mu je -ponudil svojn.Jiderko za ženo!
Ta zabavni primer kaže veliko zaupa* nje, ki ga je užival že med takimi delav* ci, ki so ga komaj spoznali. — Polagoma pa je pridobil veliko duš teli razdedo* vanih za Kristusa in Cerkev.
Med volno
Na tak način prodirajo francoski du* hovniki med rdeče delavstvo, iki se je že davno odtujilo 'krščanstvu. Pri tem jim pomagajo tudi laični člani KA obojega spola, zlasti fantje in dekleta Tu mi prihaja v sponvn, kar nam je dve leti od tega na nekem sestanku za duhovnike povedal o francoskih katoli* čanih neki duhovnik iz Rima. Med voj no so Neme' odvedli v Nemčijo na pri silno delo lepo število francoskih de lavcev in delavk. Držati med njimi du* hovnike, ki bi skrbeli za njih duše, ni bilo mogoče zaradi nemških oblasti. Zato -so francoski škofje pozvali duhov* nike in člane KA, da bi šli prostovolj no 7. delavci na prisilno delo v iNem* čijo. Tn priglasilo se je več sto duhov nikov in tudi deklet, ki so šli kot delavci ali delavke med svoje sorojake na prisilno delo v Nemčijo, da so jim mogli stati ob strani ter z zgledom in bosedo čuvati v njih vero in tudi dru* gače pomagati njihovim dušam. Mnogi teh prostovoljcev so svojo žrtev kro* nali z izgubo življenja v taboriščih ali pod bombami.
Nova župnija
V takih razmerah so tudi župnije organizirane na svojevrsten način. Žup= ;tiik in kaplani živijo skupno življenje kakor v samostanu. Župnijskih taks ni Pogrebi, krsti, poroke se vrše vse ena* ko in brezplačno.
Miloščine ne pobirajo. V cerkvi pa stoji pri vratih mizica z napisom:	Za
vzdrževanje župnije. Tam odloži vsak*
Goriško županstvo je razglasilo, da se bodo letos 31. oktobra vršile za naše mesto občinske administrativne volitve. V goriško občino pa spadajo tudi oko* liške slovenske vasi od Št. Mavra do Štandreža in v Gorici sami jc še vedno precejšen odstotek slovenskih volivcev. Tu imamo tudi svoje šole, zavode, ti* skarno, trgovce, obrtnike itd. Vsi ti či* nitelji imajo po mirovni pogodbi pravico enakopravnosti z italijanskimi sličnimi ustanovami in poklici, imajo tudi pravi* co, biti v občinskem odboru zastopani po lastnih občinskih svetnikih. Istotako ima slovenska okolica pravico, da jo za* stopajo domačini, izbrani izmed obča* nov, ker le oni najbolj poznajo gospo* darske in kulturne potrebe svojih vasi.
Italijani sami ne smejo biti nasprotni temu, da pošlje slovensko ljudstvo, ki ima tu državljanstvo, svoje zastopnike v občinski svet. Manjšina ima po demo* kratičnih načelih to pravico. Pošteni Ita* li jan j si vprav želijo, hočejo in zahteva* jo, da povej tudi Slovenec svoje mne* nje in izrazi svoje želje! Koga pa bodo Slovenci iz Gorice in priključenih vasi volili? Pač svoje rojake, ki so res Slo* venci in Tie kaki prodanci ali kakor koli sopotniki mednarodnega komunizma. Ti slednji so že dovolj dokazali svojo ne« sposobnost v zadnjih letih s svojo ne* spametno in škodljivo politiko nesode* lovanja z bivšimi zavezniškimi oblastmi.
Zato morajo Slovenci v Gorici in o* količi pri predstoječih volitvah odkloniti vsako kandidaturo kakega komunista, SIAU«ovca, UAIS*ovca, frontaša . ali ofarja nesrečne preteklosti.
Za zgled naj Main služi nemška manj* šina na Tirolskem. Komunističnim vsi* ljivcem so pri občinskih volitvah v Bocnu pokazali zobe in jih vrgli skozi vrata, postavili pa so poštene krščanske može za kandidate. Do zadnjega so šli vsi volivci na Volišče — in danes imajo večino svojih ljudi v občinskem svetu.
Gorica je krščansko in protikomuui* stično mesto, krščanska in prtikomuni* stična je tudi naša, slovenska manjšina. Kar je še frontašev, so vsi le zaradi pre-. velikega strahu pred komunističnim »bavbavom« ali iz kakih osebnih koristi
še med rdečimi. Mi demokratični Slo« venci brez rdeče zvezde bomo volili v goriški občinski svet svoje slovenske in krščanske kandidate, ki jih priporoča naša Demokratska zveza. Kot manjšina hočemo s pametnimi in krščanskimi Ita« lijani v miru živeti in sodelovati za skupni splošni blagor tega obmejnega mesta.
Zato vsi na volišče — to je naša dr« žavljanska pravica in dolžnost — in vsi le za demokratične občinske kondidate! Vsak nekomunist, ki bi volil za kako »narodno« listo skupno s komunisti, bi nam pripravljal le novo sramoto in ško« do. Če kdo, Slovenci in Slovani sploh, ki nam je to mogoče, moramo pred vsem svetom pokazati, da obsojamo ko« munizem in vse, kar je z njim v zvezi, kot največjo nesrečo vprav slovanskih narodov.
Bodimo iskreni ljudje in nehajmo z vso rdečo hinavščino in sramotno stra* hopetnostjo!!!
Volivna lista versko in narodno zalednih Slovencev
je samo ta a
1. Kemperle Leopold; 2. Bratuž Rudolf; 3. Tabaj Jožica; 4. Brumat Ivan; 5. Bensa Valentin; 6. Perat Ivan; 7. Spa* gnolo Katarina; 8. Bandelj Gvido; 9. Serdinšek Hermini j; 10. Šorli Ljubo-slava; 11. Lutman Jožef; 12. Lutman Benedikt.
Nositelj liste jc g. Leopold Kemperle, naš stari slovenski in krščanski ca,sni« fcflr in javni delavec. To je mož, ki ji bil vedno skromen in pošten in je iskal le koristi ljudstva, ne pa samega sebe. Zaradi svoje značajnosti je bil od in* šizma preganjan in zapori so mu prav dobro znani. Mož, ki ni nikdar ne v do* bri ne v slabi veri ljudstva varal in ki je tudi v zmedi zadnjih let imel vse« skozi zdrave nazore, nam daje najbolj* še poroštvo, da bo tudi zdaj v občin* skem svetu častno in uspešno branil koristi slovenskega ljudstva.
Znak te liste je kot nekdaj lipova vejica.
nja duš imajo svoje nevarnosti in po* manjkljivosti, kajti vsi niso junaki in tudi junak ima lahko trenutke slabosti. Vendar nam pričajo, kalko v sedanji Franciji živo stopa na dan krščanstvo in skuša znova pritegniti h Kristusu množice francoskega ljudstva, ki so se mu od francoske revolucije naprej ved* no bolj odtujile. Uspehi tega dela se kažejo že tudi v 'politiki in v delavskih organizacijah, kjer imajo katoličani že močno besedo.
Seveda bi tak način pastirovanja zla* sti v naših podeželskih duhovnijah po« menil velik korak nazaj. Vendar tudi po naših vaseh in zlasti v mestu bi morali imeti duhovniki več osebnega stika z verniki, posebno pa z delavci.
Belgijski katoličani podpirajo arabske begunce
Duhovnik Naveau, ki je slučajno obiskal Nazaret, je videl nepopisno pomanjkanje, ki vlada med 400tisoč arabskimi begunci, ki živijo v tem kra* ju. Takoj je pohitel domov v Belgijo ter sporočil vso zadevo lieškemu nadškofu, do v zaprtem ovitku, kar in'kolikor sel^j je takoj organiziral pomožno akcijo mu zdi.	I	za arabske begunce. Pomožna akcija je
Na deželi	I	prinesla že -v prvih štirih dneh en mi-
Na kmetih je ponekod občutno po*| lijon frankov podpore, ki so jih porabil manjkanje duhovščine. Tam si poma«! za to, da so nakupili živeža in obleke ga jo s tako zvanimi »letečimi misijoni!«! Ko je prišlo to blago po zraku v Nai V Škofiji se zbere peščica bolj gorečih! žaret, se mohamedanski Arabci niso duhovnikov, ki hodijo iVkrog po farah I mogli načuditi, ko so zvedeli, da so brez župnika, se ustavijo nekaj časa,| tisti, ki se brigajo zanje, belgijski ka* pridigajo, delijo zakramente, priprav«I toličani. Iz hvaležnosti so ponudil ljajo otroke in tudi odrasle za prvo sv. J lieskerou nadškofu častno meščanstvo obhajilo in birmo, obiskujejo bolnike,! mesta Nazaret. — Medtem ko prihaja urejujejo poroke, nato pa gredo zopet| pomoč po zraku še nadalje iz Belgije naprej v drugo župnijo. Pravijo, da da«! je duhovnik Naveau ostal y Nazaretu jejo taki misijoni prav lepe sadove. j kjer organizira razdelitev poslanega Seveda tudi ti novi najini pridobiva*] blaga.
Socialni teden Italijanskih katoličanov
V nedeljo 26. septembra s« otvorilili Milanu 22. teden italijanskih katoli« čanov. Zborovanju, ki se bavi z vpra* šanjem mednarodne skupnosti, je posla! namestnik državnega tajništva msgr. Montini v imenu sv. očeta posebno pozdravno pismo, v katerem opozarja na delo in prizadevanje sv. Cerkve in sedanjega papeža Pija Ml. za ustvari« lev mednarodne skupnosti in v katerem poudarja, da mora novi mednarodni red sloneti na neporušni skali moralne* ga zakona, ki pripozna\’a božji izvor, narodno čast in enakopravnost vseh narodov in ki naj zavaruje posameznim narodom pravico do življenja, neodvisnosti in do možnega razvoja.
Podčrtane besede naj bi si vzeli zelo k srcu zlasti katoličani v jezikovno pomešanih deželah, kakor je n. pr. tudi naša. Katoličanom res ne manjka naj« boljših in najpravičnejših naukov in smernic za vse zasebno in javno življe* nje. Premalo se pa trudijo za praktično izvedbo takih resnic. Ko so kje v manjšini, radi podčrtujejo pravičnost napram manjšdnam; če so pa kje v ve* čini, večkrat pozabljajo na take lepe nauke. Italija, ki je tako. srečna, da ima v svojih mejah Vatikan in sv. oče« ta, bi morala dajati vsem narodom rajlepši zgled popolne pravičnosti na* pram svojim maloštevilnim in zato tudi skoroda neškodljivim manjšinam. To bj gotovo služilo njeni slavi, da je nosi* teljica kulture in civilizacije.
Izkušnja in praktični razum nam pa povesta še to. Tudi najmanjša narodna-manjšina, ki bi morala biti vez med so* sedi, more postati za velike narode nevarno. ako z njo krivično ravnajo. Raz« bit atom lahko povzroči ogromno raz* dejanje.	>
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 40
OKNO V SVET
Ozračje, v katerem zborujejo ZN v Parizu
Kako je med zborovalci »Skreganih narodov«, je lepo pojasnil Bevin 27. IX.
v svojem velikem govoru. Dejal je med drugim na naslov ruskega zastopnika Višinskega :
»Mi vam ne moremo zaupati. Ne moremo vam zaupati, ker ste vezani na premagano, zaostalo in protiznanstveno teorijo, po kateri nj možnosti za mir med komunističnimi in drugimi država« mi. Ne moremo imeti zaupanja v vas, kajti medtem ko smo mi odprt svet, ste
vi zaprt in tajen svet, ki dopušča sicer z zunanjim svetom odnošaje med vla* dami, a ne trpi odnošajev med narodi. To je za nas nesmisel, kajti mi ne de« lamo razlike med vladami in narodi. .
Odprite ta svet, dovolite, da bodo ljudje .potovali, dopustite, da se bomo medsebojno nadzirali — in tako bomo mogli resno govoriti o razorožitvi. Kaj naj velja tozadevni predlog Višinskega v nasprotnem primeru, ko ima vendar Rusija, kakor pravijo, danes vsaj trikrat toliko mož pod orožjem, kakor jih je imela pred vojno?«
Ko je govoril o položaju v Nemčiji, je Bevin povedal Višinskemu tudi sle« deee krepke besede : »Esa sovjetska dejanja postavljajo na laž sovjetske iz« jave. V tem je vsa težava«.
Pri ZN ima ZSSR od 58 narodov le 6 satelitov za seboj.
Napetost med Rušilo in Zapadom
raste iz dneva v dan. Po dolgih pogaja« njih v Moskvi, ki so se razbila, so A* merikanci izdali »Belo knjigo«, ki ob« javlja potek pogajanj in v kateri trdijo, da se je zdel Stalin bolj dostopen za rešitev berlinskega vprašanja kot Molo« tov. Ker ni upanja, da bi prizadete države same prišle do sporazuma, so zapadni zavezniki vso zadevo izročili Varnostnemu svetu Združenih narodov. V spomenici, ki obsega 14 točk, ute* meljujejo, da pomeni ruska blokada Berlinu nevarnost za svetovni mir in pozivajo ZN, naj to nevarnost odstra« nijo. Rusi pa odrekajo Varnostnemu svetu vsako, pravico, da bi obravnavni to preporno berlmsko zadevo. Zato bodo tozadevne seje gotovo zelo burne in lahko se zgodi, da bo ruska delegacija zapustila Združene narode, če bo vide* la, da bo večina držav obsodila blokado Berlina. Ako se to zgodi, bo svet neka* ko na isti točki, kot je bil tedaj, ko je Nemčija izstopila iz bivše Zveze naro* dov. Vse se bo hitelo oboroževati za spopad.
V Franclji P® skušajo stavke delav« stva onemogočiti vsako vladno delo. Nove stavke napovedujejo rudarji, za njimi se gibajo delavci v elektrarnah in plinarnah, železničarji in avtisti ustav« Ijajo promet, tako da je tam splošna zmešnjava. Poleg tega se pa še komu* nisti in degolisti lasajo pri demonstra* cijah in protidemonstracijah. Vlada sc upira povišanju plač in skuša raje zni« žati ceno živilom in obleki, pri tem pa naleti na odpor kmetov in industrijcev. Najbrže se ta krogotok ne bo dal ustaviti in bo v Franciji le prišlo do novih volitev, ki jih De Gaulle že dol* go zahteva.
V Italiji leži enotna zveza delavskih sindikatov na bolniški postelji in umira ker so delavci spoznali, da so komuni* sli zvezo vpregli v svoj jarem in jo rabili za to, da bi se potom nje dokopali do politične oblasti nad celo dr* žavo. Krščansko delavstvo, združeno v ACLI, je imelo skozi 4 dni svoj kon* greš in je terjalo ustanovitev prostih, neodvisnih sindikatov. Pri glasovanju se je izreklo za tako novo sindikalno zvezo 490 tisoč delavcev. Niti enega glasu ni dobil predlog, da bi se krščan* ski delavci zopet vrnili v CGIL, to je v bivšo enotno zvezo.
Obe postavodajni zbornici pa počasi premlevata državni proračun za leto 1948*49. Pri tem delu dobivajo levičarji ugodno priliko, da napadajo in ostro kritizirajo drugega za drugim vse vlad* ne ministre in njih delo. Ti jim seveda ob koncu debat tudi ne ostajajo dolžni odgovora in zagovora svojega poslova* nja. Ko pride ob koncu do glasovanja, ga levičarji stalno zavlačujejo s tem, da terjajo poimensko glasovanje, včasih tudi pismeno, kar le otežuje hitro po* slovanje zbornice.
Med drugim sta zbornici sklenili, da bodo volitve v tridentinsko regionalno zbornico v novembru. — Tam je nam* reč še precej močna nemška skupina Tirolcev, ki imajo v Rimu svojih 6 po* slancev in zahtevajo za hocenski in briksenski okraj v smislu mirovne po* godbe avtonomno upravo. Za furlansko regionalno upravo ima vlada še gluha ušesa, pa upamo, da bo s časom tudi ta prodrla.
Senat je tudi izglasoval postavo o blokiranju hišnih in drugih najemnin, ki se torej do 31. decembra ne smejo povišati. Do takrat bo vlada pripravila nov načrt, ki bo za vso državo uredil vprašanje najemnin.
Državni uradniki pa odločno zanika* jo, da bi bile njih plače tako visoke, kakor je zadnjič naštel državni pod* tajnik in terjajo od De Gasperija, da se mora napraviti konec njih bednemu stanju. Ne mislijo pa stavkati, dokler ne bosta zbornici pretehtali njih de* janskega stanja.
Vožnja na državnih železnicah v Italiji se bo zvišala v kratkem za 50"ln. Tudi dosedanji popusti bodo deloma odpravljeni, deloma zelo omejeni. Prosti bodo voznine le otroci do izpolnje* nega 4. leta, od 4. do 14. leta pa bodo imeli pravico do polovične vožnje.
V Grčiji partizani še ne mirujejo. Kakih 500 mož je napadlo mesto Laris* sa v Tesaliji, oplenili so trgovine in precej meščanov odpeljali s seboj v gore.
Grof Bernadotte, nad vse požrtvovalni pomirjevalec Palestine, je bil v Stokhol-mu na Švedskem z veliko slovesnostjo pokopan. Pogreba so se udeleždi kralj, vlada, generalni tajnik ZN in najrazlič* nejši zastopniki raznih držav, ki zdaj zborujejo v Parizu.
Profesor Riccard, mož ki je vzbujal mnogo pozornosti žc pred prvo in nato pred drugo svetovno vojno s svojimi poletj v stratosfero, to je v silne višine, kjer žc ni več skoro .nobenega zraku,
se je naveličal gledati in poslušati člo* veško zmedo in se je te dni odpeljal z ladjo v Gumejski zaliv. S seboj pelje okroglo jekleno kabino in v nji se bo spustil kakih 4*5 km globoko v morje, da tam preišče rastlinstvo in živalstvo morskega dna. Bo vsaj neka.ii časa uži* val mir daleč od vseh ljudi, ker ima le enega spremljevalca s seboj, ki ga je spremljal že tudi v nadzračne višine.
i- Domače noYice n
Marija „Romarica“ se je vrnila v goriško stolnico
V nedeljo 3. oktobra zvečer se je milostni kip fatimske Marije po skoraj desetmesečnem romanju in misijonarje* nju po goriški nadškofiji vrnil v Gorico. Okrog 8. ure Ije po KorZ(U vse oživelo in velike množice meščanov vseh sta* nov so začele hiteti proti cerkvi sv. Justa, kjer so pričakovali prihoda Ma* rije »Romarice« iz Brume. Oib določeni uri je bila zbrana ogromna množica lju* di, med katerimi je bilo videti največ prav vnetih Marijinih častilcev in pač le malo takih, ki so prišli le iz gole ra* dovednosti. Tudi taki, ki se opraviču* jejo z radovednostjo, čutijo v srcu, kako jih neka sila vleče k Materi božji in naši.
Takoj po prihodu kipa v spremstvu številnih vozil, s katerimi so šli mnogi Goričani svoji Materi naproti v Brumo, se je začela procesija. Vodil jo je sam prevzvišeni gospod nadškof v sprem* stvu stolnega kapitlja, številnih duhov* nikov, redovnikov, bogoslovcev in go* jencev Malega semenišča, -— Pred ki* pom je bila procesija lepo urejena, ker so bile tu uvrščeno razne verske družbe, zavodi in organizacije K. A. Med temi smo opazili itudi našo goriško dekliško Marijino družbo; ki je pod zastavo brez* madežmega Marijinega Srca častno za* stopala naša dekleta. Spodbudna je bila njena molitev in lepo njeno prepevanje Marijinih pesmi.
Za 'kipom Matere božje pa se je valila cela reka vsakovrstnih ljudi, ki so se prerivali dn hoteli vsi ibiti čim bliže Materi božji. In vsi ti častilci nebeške Gospe so dajali duška svojim čustvom z neprestanim ponavljanjem raznih obi* čajnih Marijinih ljudskih pesmi."
Svet je doživel in doživlja v sedanjih časih vsakovrstne manifestacije in ob* hode. ki jih organizirajo ljudje vseh barv, da pokažejo, kaj vse imajo za seboj, čeprav mnogokrat nimajo s se* boj nič drugega nego uboga strahova* na telesa, medtem ko so srca in duše daleč proč in se v globini sramujejo svoje udeležbe.
Vse drugače je pri takih verskih ma* nifestacijah. Tu ni nobenega nasilja, ki tira ljudi vkup, ampak vse je spontano in prostovoljno in marsikak človek, ki se udeleži takih manifestacij, mora dandanašnji imeti celo nekaj poguma, da se ne da preplašiti od posmeha tistih verskih odpadnikov in mlačnežev, ki menijo, da je vnema za Boga in vse, kar je božje, nekaj zastarelega in manj* vrednega. — Toda popolni polom člo* veške družbe, ki je iskala srečo brez Boga, bo kmalu prepričal tudi nespa* metne, da pomeni le povratek k Bogu in njegovim načelom ozdravljenje za posameznika in vso družbo. — Množice
slutijo in tudi že čutijo, kake prihaja zmagoslavna doba duhovnega preroje* nja sveta in zato opažamo, kako vse hiti na kraje in k manifestacijam, kjer plapolajo Bogu in njegovi Materi po* svečeni prapori.
Vse sluti veliko alternativo te dobe; Ali nazaj k Bogu ali v pogubo!
Po skoro eni uri jč prišla procesija v stolnico. Zbrana množica je napolnila cerkev do zadnjega kotička in na tisoče ljudi je še ostalo na trgu pred njo.
Ko so bili postavili kip Matere božje na oltar sredi cerkve, kjer ostane celih osem dni do 11. X., ko bomo obhajali praznik Marijinega materinstva, je sam prevzvišeni gospod nadškof govoril zbrani množici pri mikrofonu, tako da so ga lahko slišali tudi izven cerkve.
Zahvalil se je Mariji za vse milosti, ki jih je podelila na svoji misijonski poti vernikom naše nadškofije. Dejal je, da .ni mogoče, da bi te milosti ne bile zelo obilne, kajti verniki so se po vseh duhovnijah z veliko ljubeznijo in zaupanjem zatekali k njej. Navdušeno so jo sprejemali delavci v industrijskih krajih in preprosti kmetje v najbolj oddaljenih in samotnih vaseh. Pobožno so jo častili v Furlaniji in med »našimi ljubimi brati Slovenci«. (Te besede so sprejeli številni slovenski verniki, ki so bili navzoči, z veselim in hvaležnim sr* cem. To kaže, kako naši dobri ljudje hrepenijo po pravici in ljubezni, ki je sicer tako malo najdejo med sedanjimi ljudmi brez resnično globoko krščan* skega mišljenja in čustvovanja).
Nadalje je dejal prevzv. g. nadškof, naj se verno ljudstvo še nadalje zateka k Mariji, ko bo v naši goriški stolnici. Gotovo bo še mnogim podelila obilne milosti; grešnikom mir, žalostnim to* lažbo, potrebnim pomoč, v stiskah orna* gajočim srčnost, da bodo veselo sledili Gospodu s svojim križem v večno slavo.
Končno je še prosil bi. Devico Marijo blagoslova za sv. očeta, zase in za svo* je duhovnike in za vse vernike, da bi vztrajali v sedanjih časih, ki so težki za Vse ljudi, v vsem dobrem in bj nekoč vsi dospeli k svoji nebeški Materi v večno domovino.
Po govoru je bila zahvalna pesem in nato je prevzv. g. nadškof podelil bla* goslov z Najsvetejšim.
Po blagoslovu so mnogi verniki še na* dalje molili in prepevali.
* » *
Ta teden Je za Slovence vsako jutro ob šestih pred kipom Marije , Misijonarke “ sv. maša s petjem, med katero je kratko premišljevanje o Marijinih čednostih, katere moramo posebno posnemati. Pred sv. mašo je ob 5.45 najprej skupna molitev rožnega venca za vse tiste, ki bi radi Marijo prosili kakih posebnih milosti zase in svoje drage ter za vse velike zadeve sv. Cerkve in našega trpečega naroda.
Pridite vsi, rudi otročiči naj napravijo v čast Materi božji to žrtvicol
P ASTIRČEK
bo zopet izšel ta teden. Izhajal bo vsak mesec kakor lansko leto. Cena bo tudi kakor lani, in sicer 20 'lir za'številko. Starši, preskrbite svojim otrokom ta lepi Iotroški list.
Romanje na Staro goro
bo v nedeljo, 10, t. m. Odliod s Travnika ob 7. uri. Zglasiti se je treba v pisarni dobrodelnega društva do četrtka opoldne.
S E S LJ A N
V nedeljo dne 3. oktobra je Sesljan slovesno sprejel krasni kip fatimske Matere božje, ki so ga ta dan blago* sloviti in nato s postaje slovesno v ve* ličastni procesiji prenesli v sesljansko cerkvico. Žc kmalu popoldne so pričeli prihajati ljudje ne le iz Se sl jan n in Vi* žovclj, temveč tudi iz Mavhinj, Nabre* žine, Devina in drugih okoliških vasi. Tudi nekaj Tržačanov se je pripeljalo z vlakom. Na postaji so kip fatimske Matere božje najprej blagoslovili, nato pa je šempolajski dekan g. Vinko Štanta v lepih besedah čestital prebivalcem Sesljana in Vižovelj, ki so si preskrbeli nov Marijin kip. in na lepih prispodo* bah iz zgodovine obrazložil, da ni res, da bi mi katoličani častili snov, iz ka* tere sta kak kip ali slika narejena, tem* več tistega, ki ga blagoslovljen kip ali slika predstavljata. Jezus sam je več* krat naročil, naj ga častimo v raznih podobah (n. pr. sv. Marjeti Alacoque) in prav tako tudi Marija. Imamo več primerov, kako so bili očitno kazno* vani tisti, ki so se iz takih posvečenih znamenj norčevali. Po govoru g. deka* na so pozdravile Marijo še belooblečene deklice, nato pa se je razvil veličasten in dolg sprevod mladine, moških in žensk. S petjem litanij in Marijinih pe« srni je ta velika množica spremljala Fatimsko Gospo v sesljansko cerkvico, kjer sta bila še dva govora in blagoslov. Marijo so nosili postavni fantje ob spremstvu belooblečenih deklic. Poleg domačega g. župnika so bili v sprevodu tudi gospodje iz sosednjih župnij. V cerkvici sta bila dva govora, in sicer prvi v slovenščini, za italijanske goste pa je bdi še kratek nagovor v italijanščini. Oba govornika sta v vznešenih besedah govorila o Mariji, ki jo za Bo« gom najrajši častimo. Prvi govornik je zlasti povedal, kaj pri tem mislimo, ču* tirno in hočemo in kako Marijo naj* lepše častimo: z molitvijo sv. rožnega venca, ki je naše največje orožje. Drugi govornik je poudaril, da nas je Bog ustvaril z dušo in s telesom. Materia* listi to zanikajo, toda materializem nam s svojim naukom ponuja le grob, Bog s svojim naukom pa srečo na tem in onem svetu. To srečo pa najlepše dosežemo po Mariji, ki je naša Mati in nas vodi po pravi poti, da bomo lahko nekoč res častitljivo vstali iz groba.
❖ * *
Naše ljudstvo jc z veliko udeležbo pri tej verski slovesnosti in pri igri Meškove drame »Mati«, ki so jo izva* jali člani in prijatelji Slovenske krščan* sko socialne zveze, jasno pokazalo, da hoče vztrajati v veri naših očetov. Pokazalo je, da je po vseh nesrečah, ki sta jih prinesli vojna in krvava revolu* cija brezbožnega komunizma, še bolj spoznalo, da naša pot nj pot srpa in kladiva in nobenega drugega znamenja, temveč pot križa Kristusovega, po kate« ri nas vodi Marija. V sedanjih hudih krčih se rodi nov svet, ki bo, če bo hotel biti boljši, moral sloneti na kr* ščanskih osnovah. To nas učijo izkuš* nje iz svobodomiselne in komunistične preteklosti in to žc tudi naše ljudstvo samo spoznava.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNfrt Katoliška tiskarna - Gorica
CLAES — OGRIN:
POKOJNI
Župnik kampens
XVI. DOBRI PASTIR
Nadaljevanje iz tržaškega „T E D N A*
Če ima kdo sto ovac in se ena izgubi.. . (Mat 18. 12.)
Zopet je prišel žalostni jesenski čas sivih, mokrih dni meseca vernih duš. Ko je župnik Kampens prišel pozno po* poldne s Kevbcrga in obesil svoj plašč na kljuko, je slišal za seboj, kako je nekaj padlo v pisemski nabiralnik. Tre* nutek je poslušal zunaj ob hišah odda* ljujoči se korak pismonoše Sooika. Nato je pogledal v nabiralnik z istim občutjem, kakor je slišal zdrkniti papir skozi malo odprtino in rahel tlesk železnega poklopčka: da jc neko nevidno bitje tesno ob njem.
Župnik Kampens ni prejemal mnogo pisem. Zjutraj je prišel časopis in kake tiskovine vinskih trgovcev, jzdelova* teiljcv sveč, raznih tvrdk za cerkvene potrebščine in od časa do časa kaj iz škofije. Skoro nikoli ni dobil pisma. Kilo pa bi tudi pisul pisma župniku Kampensu?
Vzel je pismo iz škatle in še preden je pogledal naslov, je vedel: pisul je Broere iz Bruslja. Sol je po sivotemnem
hodniku, prižgal luč, sc z globokim vzdihom spustil v svoj stari naslonjač in bral, kar mu je pisal prijatelj iz me* sta. In iko je pismo prebral, je spustil roke na kolena, gledal zamišljeno v zid in bolestna, mučna poteza sc mu je začrtala v obraz. Nato je stresel z glavo in na glas vzdihnil: »Uboga ovčica... |do tega je moralo priti«. Vstal je, gle* dal nekaj časa zamišljeno, p'a si je zo* pet ogrnil na hodniku svoj mokri plašč, se pokril s svojim mokrim klobukom in odšel v noč.
Žalosten, temen večer je visel nad vasjo. Pršilo je. Skozi mokre, motne ši* pe se je tu pa tam svetlikala medla rde* ča svetloba iz hiš. S streh in z dreves so padale debele kaplje in čopotale po tleh. Skozi vas so odmevali enakomerni udarci kladiva iz, Roesovc kovačnice, drugega nič. Geste so bile popolnoma (zapuščene.
Dens Verhaege je obdelaval težke kmečke čevlje na nizkem stolčku pred oknom. Svetloba svetilke, čez katero jc viselo zeleno zastiralo, mu je padala po
fokah in po njegovem delu. Pavelček je sedel na tleh poleg njega, mazal in čistil čevlje. Nad njima in nad vso si* romašno sobico jc viselo nekaj zapuščenega in žalostnega kot vnanje ivreme.
»Dober večer, ohema!«
»Dober večer, gospod župnik.«
Bila sta vajena takih nepričakovanih prihodov župnika Kampcnsa. Toda no* coj je Dens Verhacgcja nekaj v župni* kovem glasu dirnilo, da je zaskrbljeno pogledal čez očala iznad. svojega dela. Vse njegovo grenko življenje je nena* doma stalo pred njim jasno kot dan. Nič ni bilo pozabljenega, nič potlače* nega ali omiljenega — vse je stalo živo pred njim v tej sobici. .. Njegova žena Nora, njegova zapuščenost, njegova bol, vse kot bi se včeraj zgodilo. Mu jc mari njegovo lastno srce nekaj reklo, ali zvok župnikovega pozdrava? Samo kratek hip je pogledal župnikove i/mi* kajoče sc oči in že je vedel, da je sedaj prišel konec.
Gospod župnik je sedel, položil roke pa kolenu in gledal Dcnsa. Pogladil je 1’avelčka po kuštravi glavi in ga vprašal nekaj o šoli.
»Zelo kislo vreme je, gospod žup* pik«, je rekel Dens. Z največjo muko je spravil te besede iz grla in župnik Kampens je videl, kako se mu tresejo
roke pri delu.
»Dens, slabe novice prinašam, fant!«
»Res, gospod župnik ....?«
Ni dvignil pogleda, kakor bi župnika Kampensa ne smel pogledati v oči; be* sede skoro niso mogle iz grla in na čelu, prav ob laseh, so se nenadoma za* svetile debele potne kaplje.
»Da, Dens, Nori ni nič kaj dobro ...«
»Je mar mrtva, gospod župnik?« Sc* daj je pogledal župnika naravnost v oči.
»Ne, Dens, tako hudo še ni. Ampak v Bruslju je v bolnici; neki moj prijatelj jc poskrbel za to in pravi, da ona ne bo več dolgo . ..«
Dens Verhaege je položil čevelj na tla, snel naočnike in gledal v zeleno zastiralo svetilke. Roke se mu niso več tresle, samo enkrat jc globoko potegnil vase sapo. Potem pa se mu jc po obra* zu razlil mir, kakršnega že dolgu leta ni občutil. Tako je sedel in strmel predse; kaj je tedaj Dens Verhaege mislil in kaj je prav videl, samo Bog ve.
»Jutri bom šel tja, gospod župnik; nočem, da bi sama umirala.«
»Kakopak..., tudi jaz bom šel.«
* * *
Vsi trije: gospod župnik, Dens in Pa* vclček so sedeli drugo jutro v vlaku in dospeli v Bruselj žc v zgodnjih urah Med potjo so tnalo govorili. Ko na so stimuli »kozi visoka vratu bolnišnice i..
Dens nenadoma pobledel kot mrlič. Ne« kaj časa je moral posedeti na klopiei ob ?idu in usmiljenka mu je prinesla ko* zareč vode, da je prešlo; nato so šli po hodniku in še po enem stopnišču navzgor in župnik je znal sestri točno povedati, v kateri sobi leži bolnica. Po hodnikih je visel dušljiv vonj po zdravilih in bol* nikih, da jc celo gospodu župniku postalo nekam čudno okrog želodca. Na* to je usmiljenka odrinila neka vrata; bili so na mestu.
Na tretji postelji na desni strani je neka ženska pomolila svojo suho belo roko. Očividno se ni mogla več prema* gati. Zaklicala je samo: »Pavelček!« Zvok njenega hripavega glasu jc imel /.c nekaj mrtvaškega, pa tudi nekaj ži* valskega na sebi. Usmiljenka, ki je stala ob postelji, ji je z belim robcem brisala obraz. Oči v bledem, izsušenem obrazu So bile vročično rdeče in obrnjene pro* ti prišlecem.
Cisto počasi je stopal Dens Verhaege proti postelji, držeč Pavclčka za roko. Vzel je njene roke v svojo in pošepetal: »Dan, Nora... tukaj sem... in naš Pavel* ček jc tudi tukaj.« Mali fantek, ves bel v obruzček, je gledal ženo, kj je ni po* znal; med svoje tople prstke jc vzel njeno drugo roko in boječe rekel: »Dan, ma...« ter začel jokati.
( Nadaljevan je sledi).