&U 51.
Posamezna štev. — 20 stotink.
V Gorici, dne 30. novembra 1921.
Poštno tekoči račun št. 24.
Lotn-kW.

SRI 0 IIV I
1 Alt fi A
\zn*.',a, v (i<>nci v»jt»o «re^o opoldne do prt'i'Jica, Velja za celo leto 18 L, .^-^huu. 1 L, za uo-
n©mstvo 20 hr. "^» naročil» brez d<vpos<ane uaroönine ne ne bomo oxirali. Po8*n>.ine Ateyilke
« *.: -jo T nzprodaji 20 ttotink. Uredi.iStro: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vrtturini    9.
hi'»o^- m Kt 4i' va aju V t ^..Riraurt pi.-»ma hc ne öinvjHiMfti . Ogutai, fcatere je nvba ynaprej pJačati
¦f raSunajo po do« v->iu. fzdaja fcnr-«nr<«,ii „Goriškt1 St-n>>' <Meovorn> urcdmk : Rem»n Cej
T «*r» ¦   . \*>-"im.--.    '¦•¦¦.'  n**   -  Gorici. -iMr»» Vetturini *'av. 9.     —   —    —    —    —    —    _    __    __     _
NAS PROTEST.
Naše Ijiidstvo je odločno zavrglo na-
črt o uvedbä uprave v novih pokrajinah
italijamske vJade, ifci je bil objaivljen v !tar.
odloku z dne 31. avgusta 1921. st. 1269, v
katerem je videlo predrzni napad na de-
želno avtionomiio, iki jo je smatralo in jo
se vedno smatra za edino isredßtvo, da
reša kul'turrii in predvsem gospodarski po-
lom iiaše dežele. Zahtevi po popolnii de-
želni avtoniomiji se ne bo naše ljudsivo m-
k-oli odrakl'O. Svoj protest proti predrzne-
mu, nezmikselnemu nadomestku z.a dežel-
no avtcnonnijo je izreklo naše ,'ljudsiNo po
¦sivojem časopisju in po svojem političuem
vodstvu. — Todia naravnpst zgražati se
mora nad predrznostjo in nesnamnostjo
posameznih mogocnikov, da se je liotelo
dati našemu Ijudstvu z imemovanjem 4
^vetovalcev po enega v centrailno !komi-
sijo\ juriidiono upravno, gospodarko trgiov-
sko, linančno Ikomisijo, 'kot zastapnikov
prirno: skih Stovanov v neizmernem zbo-
ru g. 'kamiisairjev, dnoralino klofuto. Pri-
niorje, odnosno Julijska Benečija, kako-r
se ta dežela sedaj uradmo limenuje, je po
veliki večini slovanislka dežeila. Čuditi se
mo11;»™ upravni »modrosti«, o<mosno pj-
polni l.cspos'obnost'i in nemoralnosti neka-
:crih mogiočnikov, predvisem gg. Saltate in
Mo.scon«ija, da so taiko p-odcenjevaili pofli-
ticno zrelost nasega 'ljudstva in mlislili, da
je njim flovoljeno igrati se z našim ljud-
•Stvom po n.iiihovi sani'Cpasni vioüji. A!k)o ho
čete naše Ijuds-t-vx) takio   prezira'tn, da mu
priznate v zboru stotih komilsarjev samo
4 svetovalce, tudi prav! Toda poftem ne
snicte očitati temu ljudstvu, da je protidr-
žav-no, da je pno-ti Italiji — pred vsem ne
smete pa očita-ti izobražensitvu tegia Ijud-
stva, da ga ščuva na odjx)r proti državi.
vladi in Ttaliji, alkio odlkrivia krivičnioist, ne-
sramniost, nairavnos't nečlovečniost in ne-
znwselnost vašega postopanja. Zgiodovina
trpiljenja izobraženstva isliovamskega Ijud-
stva in zgiodioviina tega narodia v Italiji ne
bo tožiJa italijanskega nariodia, italijanske-
ga kmeta in delavoa, inarvcč ipred visem
vas gg. Salata in Mosüoni in vaše pomoC-
nike, kakor tudi ond deil ita'lijaniske druž-
be. to je nedeilavno ita'lijanßlkio meščanstvio
katerega e:kspionenti ste vi. Slovansko i-
zohražen.stvo pa proti 'taikšniim žalitvam
sviojega nanoda ne bo mlolčalo, ker bi z
lnol'kom ne .izda-lo samo nanodnih koristi,
narodne Časti in ponioisa sviojega ipoHtično
zrelega naroda, marveč bi izdalo ugled
vseh lonih, -ki se s praiviioo štejejo v stan i-
zobraženistva in ki obsojajo takšno politic-
no maniro, fcalero vi gospodje lizvajate
nrofi našemu iljud'sitvu za barbarslko, ne-
kulturmo, nečlioveškio. Zato viarujemo u-
gied vseh izobrazencev, naj si bodo v vr-
sti aolane ali nešolane lintcliigence, delatv-
cev. Ikmidto'v; in drugih, ako najodločnejše
pnoitestiranuo proti <tem predrznim napa-
diom na cast ,in ugled celega nanoda, kakor
tudii na ugled euega de1a človešike družbe.
Sramota!
Slava Simonu Gregoriiiu!
15 let je prcteWo, odkar ije zatisnil
tniilne oci naS ljubljeni in nepozabnii pes-
nik Simon Oregoröic in se pireseliill na oni
svett, \z ^ctterega nas gleda.v našem boju
in nehanju dn blago&Iavlja naše delo. Stav
ka nam je preprečila, da bi na dan 15 let-
nice pocasitii'M na lern mestu dos'tlojnio nje-
gov spo-min, /prostor nam tudi ne dopušča,
da bi mu posvetilii večuo poziornosit. Sto-
riiTK). kaj- le v naši moči.
K'lanjiamo se njegovemu duhu, ki se
je preli'd z nami že davnaj v eno, kar pri-
ca]o nes'tevilne slavnoisti, ki sio se vršile
Po naši dežcli od severa do juga, tiiistemu
duhu, ki se ni znal k'loniti, ampaik je po-
niosno dvigaj glavo in čakal noviih dni ter
z neomajno vero zaupal vanye.
Klanjamo se njegovemu streu, !kii je z
*sem agnjem iljubilo našo domovino, na§
Jezj'ik, nasc dtoiine in goa*e tin kaiterega gor-
ka Ijubez^n je prešla po niiegKwtih pesmih
i  tudi v ;nas ini živi v nas in bo živela na
| večne čase ikot mogočni bmniik piratü vsem-
i napadorn.
; Kilanjamo se pronoku, M nam je obe-
ta'l lepse dni, in v '.katerega pnoinoške be-
,sede \^erujemo in obmaviLjamö danes ob
15 letnicn večno zvestobo njegovi majljub-
ši in naiidiriazji ljubezni, ikd naj mikiofli ne
vgasne — domovini.
Obnovimo Oregiorčičevega duha ve-
liike iljubezeni in kršč. u/smiiljenja v sebi in
ne more nas upogmiti nobena* sila na sve-
tu. Poleg tega: danijmlo za uboge, daruj-
mo, za siroite! To bo najllepši spomin!
S'iava Sim'Onu Gregorčiču!
Darujte
za božičnico
Ljudsko siefje
Spet. stojimo pred ljudskim ätetjem.
To pot se boi viršiilo za našo deželo prvi-
krat skupno s kraljevino Italijo. V istairih
pokirajinah me bodo šteli i>o jeziku, a tiudi
za novopriklopljene jini ni do čiste reisni-
ce o niarodüiili razinerah. Bnidlržali iso na-
čin avstrijskih ljudtskili štetij po občeval-
nemi jeziku.
Za splošne podatike Vaim zaiupajo:
samim bo vam izpoilniti rodbiuiske pole,
ki jih prinese in^ispet pride ponjo mradinik
za ljudskio štetje. Za jezikovmiei podatke
pa vam ne zaupajo, miajrveč jih .uiradnik,
Ikadar pride po rodbmskie ix)le, sam zapi-
še v posebno polo, ki vain je ne bo dol-
~žan me pokazati ine prödlaziti v podpils.
Te pole ise izpolnijo isainio za tiste
druižine, ki rabijo dnug obccvalni jezik, ne
itaiijanskega, in sicer za naslednja vpira-
šam ja:
1.  katiciri neitalijantski jezilk rabi dru-
žina?
2.  koliko članov druižine ga govbri?
3.  koliko članov druzine zna zadost-
no itnlijanski jezi/k ali kako italijaw&ko na-
rečje?
¦Namen je ociten: s prvima dvötna
vpirasanjema se zniiža števito, Jugöslove-
riO'V, s treitjim viprašanjem se pa zviša
število tiistih, ki jiim. po irninejnju masprot-
nikov, ni tireba več jugoslovenskega u-
raidovanja, jugoslovenskih šol, »ker znajo
zadtctstno italijanski«.
Ah, ikoliko .fe stattetična oimetnost
spet napredovala!
JUGOSLOVENI!
Kar se Ijudskega šttdtja v obče tiče,
dokažite tudi to pot, da site izobraižon irod:
izpolnite'torej inodbinske pole pravočaisno,
pravilno in točno, tudi če vaan jih po ne-
marnasti ali brezbrižnosti predlažijo is sa-
mo »talijamiskim besedilom. Kdor potrebu-
je pojas-ni'la, naj ise obrne do pristojnih u-
radov in do maših zaupinikov. Kolikdr je
bilo mlogoče v težavnih razimerah in ob
¦prekratlko odiinerjenöm oasu (saj potireb-
na mavodila še ido danes niso zakonito
'raziglašena). je podlpisano poskrbelo, da
vam jih bo na irazpolago, kateri vam; po-
moreio pri izpolnjevaniu rodbimskih pol1.
Kar sK? oa tiče vprašanj po občeval-
nem jeziku inl (poznnavanju italijanščrne,
SDominjajte tse tecfa:
1. da občevalni jezik v Jugosloven-
skl drnžini je in ne more biti dirugačen
kakor slovenski, hrvatski ali srbski,   (ka-
kor ga katera družina ravno rabi in ime-
niu je:
2. da slovemski, hrvatski ali srbski je-
zik v jugoisliO'venski diručini govoirijo    in
imorajo govoriti vsi, mošlki in žonske, sta-
ri in niladi, da v takšni družini prvo   o-
trokovo jecljanje in pasledinje   starčkovo
iiuodrovainje odrnev tiisti    mile   govorice,
ki ismo jo podödiovali od pradedov in   jo
hočemo ohiraniti bodočim irodovom;
3.  da znate zadostno   italijanski,   me
že, če površno raziumiete tujo    govorico,
nqgo saimo tedaj, če morete v njej samo-
stojno in razločno izražati svoje   misli v
vsakovrstiiih razinerah, in   da   vam   me
isniejo izirabljaiti jczikovne dovzetnosti in
vljuidaie ali visiljene popustljivosti v pogiu-
bo pravicam vašega jezilka.
Marsjkomu bo težko spraviti resnico
do polne veljave, marsikomu tudi nemo-
gace upreti se nagovarjanju, pritisku, jjro-
žniam. Teji nevarnosti je treba gledati v
eči: Kdor zmaga, temu cast, a kdor oma-
ga naj se tofaži s tern, da lahko na ste
dnigih načinov izkaže svoje jugosloven-
stvo, ki mu jo ie statistika zatajila, vse-
kakor naznanite podpisanetnu vsako zlo-
rabo. vsako nezakonitost!
JUGOSLOVENI!
Na vas je po ten navoidilih prestati
tudi to pmeizku&njo. Podpiisano ipai v va-
šem imenu, v imenu našega naroda, kar
ga je na stotisoče pod Itaijo, dviga vna-
prej slovesen protest proti vsakemu iz-
rabljanju uspehov tega ljud. štetja. Za-
kaj stetje, ki se vrši nezadostno priprav-
Ijeno. brez jamstva za pravilnost, na pod-
lagi obceyalneaa .iezüka niračneua avstrijh
skega spomina in nekakih poizvedeb no-
vega kova laščine, v dobi brezpravnosti
in nasilnega Ijudstva, takšno štetje ne mo-
re obvelfati pred sodnim stolom pra/ve
statistične vede.
V Trstu. 27. novembra 1921.
Poliitiano diruštvo ))Edimost«! •
Splošna stavka.
Prcd pretečenio nedettjo 'je začela
spilošna stavka v Jullijslkii Benečiji. Bil se
j-e boj med koviinarji in inditstrijaloi, 'ki so
hoteli delavcem znižaiti iplaöo. Stavka je
trajctla eel tedeni in de !konöa!la to nedeljo
opolmoči. Delayci, ki se borijo za svoj itak
borriii mrižljaj, sio se miönallii uik!loniti pre-
rmoči indusjtrijailcev in njih pomiagačev,
v prvi vrsti fasi'stov, tuda ni bila   stavka
PovBsti \i pekopatišča.
Poljsko spisai Bolsslav Prus.
»Oh! makrat, ko sem začela bežati,
se je k tomu pridružila še nesreča, da je
Po ulici tudi aiekdo drugi letel ža »menoj.
L« malo je manjkalo, da nisem paidla.
Obstala sem pod zidom in poslusala;
res je sei nekdo, toda ne od one strani,
°d kodeir so ine gonili, marveč old druige
^r si žvižgal.
Bil je to uprav Štefan, ki je prihajal
in si žvižgal. Takrat sem se jela jokati, a
^nia niisemi vedela čcmu.«
Stefan me je zagledal in obstal.
»Kdo si in čemiu jočeš?«
Siirota 'sem, gespod, in jočem radi
teRa, (ker me je oče zapodil iz hiše.«
Na to Kenn '«mu poveidala1 vise, kair se
^e Pripctilo.
»Ha!« mi odvrne, »ti si sinota, jaz
lSern itudfi s;ssiptek, torej pojdi z menoj!«
m Seil je v nekio leseno hišo, kjer ie
st^noval«.
»Revno dete!« je zanirmljal meccn.
»Resnica, da revino!« pritrdi odvet-
,n'k. »Bežeča pred starim razuzdancem,
le naletela na mia/dega filamtnopa, ki je iz
u'smiljenja vzel jo maJDOpirej k sebi, potern
Pa Jo, to se Tazume, zapustil.«
>t »Tedaj ?o stopila v službo, toda ondi
Se ü ni godilo dobro, ke/r črez   nokaliko
metsecev sta jo sluzblodajnika odpravüla,
ko sta zapazila, pri čeim da je.
Tedaj je našla mesto%v krčmi, kjer pa
je.bilo delo težko in hrana slaba. Boleha-
la je malone dan za dnevam. Iskala je tu-
di Stefaina, ta pa je bil nekam izgiinil ka-
kor kamen, ki ga vržeš v vodo.«
»Koinono,« je nadaljevaila Matrica, »rue
zmožna še dalje ¦vstrajatsi v krčmi,   sem
se zahvalila za službo in z nekaterimi piri-
služenimi rublji šla kiot gostačka stanovat
k meki stari ženski.
Sitarka je; bila poštena, dasiiravno rev-
iiia. Zdi se mi, da je hodila beračit, toxej
sva imeli sicer hirano, dasiravno slabo,
vendar Ikuriti mi bilo s 5em v sobi.
Ob tern času mi je dal Bog hčerlko.
toda revica je umirla, nekoliko morda
vsled miraza, nekoliko ipa visled gladu,
kimalu potem je inaju obe, starko in mane,
igospodar zapodil iz hiše.
Seidaj is-evn ostala na svetu sama in
to še v takšni irevščini!
Odspoda sem se isramovala prositi,
pač pa sem isi izprosila kruha od beračic,
ki so me pireživliale mekaj dni. Dajale so
mi tudi zg'anjice, kromipi>ria in ca'sih celo
boju. v Jkakršnem pošijajo glasoviiTje, dru-
kak groš. '
Neko noc sem spala v takšneim   za-
go noč semi piie<spala v cerkvi, kjer   me
cerkovnik ni zapazil po vecemni'cah. Tre-
je bii'lo še najbolj toplo, tioda   judje   so 'se
tjo noč sem šta leč v nek paisji bi'log; ondi
dolgo kretali po dvorišču, torej sem mo-
irala zbežati in takrait me je Bog pripeljal
sem v bolnisni'co...«
Odvetnik je pretrgal pripovedovanje
in v dušku izpil še otstali požiirek punča.
»Kaj zainimiva dogiodba,« je zamr-
mljal patron.
»Zdi se ini, da še ni komec,« je ome-
nil mecen.
»Do konca že ni več daleč, draiga
tovariša,« reče odvetnik.
»Ob tern času me je oče piozivail domu
vsled irodbinskih zadev, ikatene". imi pa ni
¦potrebno -naštevati. Kot vrl uiradnik isem
si vzcl za osem dni dopusta, presedel do-
ma dvia tcdma, in kio sem se zruo-vič vrnil
v pisarno v bolnišnici. kar se je zgodilo
onega večera, sem sfcdkel najpoprej v iso-
bo, kj'or je bivala Mairica. Njeno potsteljo
sem našel postlamo: tablico strto, skledo
pomito, toda Marice že ni bilo več.
Na hodiniku seim isrečal hišnika, ki je
izgledal koit rneikak Aleksanider Macedon-
islc[, torcj sem šel k postrer/nici, ki je s ipo-
bcšenimi Ikakor navadno očmi ncsla neko
Lstekllenico z zdravilom, 'toda vprašati po
'Mairici le nisem. srnel. Zdelo ise mi je, da
ko izrečcsm to ime, ise mi 'Stisne girlo tako,
da ne bom onogel več basedice snregovo-
riti.
Tridba je bilo pogleldati se v druge
dvorotne.
S'toniil sem v najbližjo, v kateri so se
še nekoliko dmi poprej nahajali 'možakarji.
^ Ondi je goirelo nekoliiko lojenih sveč.
Nek bolnik je vdiinjal postrežniku v noke
neko ipisemce, brezdvomno ljubavne vse-
bine. Dva druga sta se prepirala zaradi
porcije, ki jo je edion pojedcl drußemu ob
času, iko je oni poaivail v Miorfejevem na-
,r-oč'ju. Še dva druga, kii sta imeJia na sebft
suknene spaline -siuknje, šlebedre z loseni-
podplati in kapo, ipodobno glavi isladko-
rja, sta se igrala s ikoclkami, ki sta sd jih
naredila iz kruha in žemljice. Na drugean
ikoncu dviorane jc Tanoceilniik, puščal kd
nekemu debelemu mozakairju, ki je vzdi-
liiovail kakor vol ter kiel kakor oni, ki sö
pogubljeni.
Lahko uganiti, da Marice v tej druž-
bi ui bilo.
Šel isem v ženski oddelek, od koder
pa »dm se moral uimakniti takoj izpröd
virat. Na postelji neke starke je sed<el du-
hovnik v beli srajci, poleg njega je kleča-
iii sestra s svečofv roki. Kandidatiinja za
ipotovanje v večnost, rumena kakor vo-
sek, je bila očividno že na poti.
iahko razumeta, draga tovarisa, da
me ta prizor nii mogel naivdahniti z dobri-
imi slutnjamii. Sveder bolesti ise mi je za-
ril ijjfloboko v isrce, žila imi je utripala hi-
treje nego navadno, z Mio besedo, čutil
isem se mo&no 'tiosrečnega.
Nisem vprašal nikogar po Marki,
mairveč mehmnično obinnij svoje korake
nroti stavbi, kjer so ležaili na pairah imrt-
veci.
(Dalje ptride.)
popolna; nekatene ddarvslke kiategorije so
vseeno delalle. Italijanslka delavska zbor-
nica je prva sprojela zinižamije plač za 7
oz. 15odsto; natoso se morale udati frudi
ostaile organdzacije. TakD je istavika ne-
vspcsno konöaila. — Vslled umora tiskarja
Müllerja se je raztegniila istaivka istiavcev
na'celo I tali jo, kii je tudn prenehaila V ito-
reJv" ob 9. uri zjutraj.
Vse dni stavke v Qonici ni btillio poseb-
nih dogodikov. Le ob zborovantju na trgu
sv. Antona so bil.i vrgiM fašisiti par bomb,
fašnsti so biM nekioilikio vidiniejši Skiot druga-
če. V Trstu so taili že pirvti dian istavike spo-
padi med fašisti in (kiomuniisti. Drugi dan
so že začdli metaiti bombe in iso ranili več
Irjudi. Tudii tretji dan isto padale bombe;
v pevskem društvu »Adrija« so razmeta-
ü nekaj papiirjev.
Četrti dan pa se je dogodlil (pretresljiv
zloain. Nekaj iljudJi, sociiaMsiti pravijo, da so
bili fašiisti, so popadli istavca Müller ja in
njegovega druga, odpeiljali ju na oddaije-
no mesto, enega ustreildii, drugeg.a nevasr-
no raiitili. Dejanje se je izvršilo is tako
hladnostjo, da nais obide gmoza nad takri-
mi zvenri. Par stodlcev je pirijctih. »Po-
pdb« zi-in^a, da bi tKili to fašastii«. — Tu-
di ta dan so padale Se toombe: ena v ho-
tel Evropa, druga v nc'Ko vrlo, na nako-
ga so streljali ltd. — Peti dan zor>et oela
vrsta bomb, dva tramvaja sta itiröila drug
'V drugega. — Ni treba omenjatii, da tudii
sobofta in nedelja nista ipoteikl>a brez bomb.
Biilo je aretirahih knog 2000 delavcev,
Id i«o .«;<» fn post zanran boriilii za .sivojo pra-
vo tin lkrnh.
Roparski umor.
Plretcceni teden se je zgiodil na cestd
med Gabrijem in Gradiiško nopairski umor.
Nekio dekie, po dmenu Devetalk, doma iz
Gabrij, je hodilai vsalk dan z voziiökoiri v
Gabrji, je hodilo vsak d,an z vožičkom v
tern prodajailo, da je na ta način preživello
sebe dn svojo matter. Tio deMe je že par-
ikrat prej videflo na tej ceisti sumljiivega
človdka, rdkcga Italijania liz Sicilije, iki je
delal zadnic čaise v Vintojbi, a je hiodil vec
krat v Zdravščiino, kjer je živel z nefko
ženisko. Usodnega dne je prica'kall Sicflä-
janec nedoiizno žrtev 'v ndkem obcestnem
jarlkti. planil nan jo in jo ziaboded z nožem.
Uropal ii lie 200 Mr, a 95 /lir, Iki jih je tudii i-
mela v Tobcu, ni utiegnil vzeti. Govorijo,
da je hotel zopet nediolžno žrtev zapelja-
ti v 'vodo, a se je opiiašiil ne!kega člloveka
v bližini. Truir^o sio masili delaivoi na cesdii.
To se je znodilo zjuitrai. Zvečess je düjal
storiüec ženski h .katori ie zahajafl: »Sarmo,
dia ve, lx)dio nefki loh'dblziHi mene«. Toda
obdH'/i'li «o trai, znlkiaj vsa zniamenja so
ka7ay1a. da ie sfirwrilec on. Danes sedi v
zap^ru in ^af^a nllačiOia za «vtooo grdb, ne-
človeško de'ianje.
Pevske vaje prepovedane.
Dne 13. novembra so prišli, Ik.ot nava-
dnot člaini im ülanioe »Bralnoga in ipevnskc-
ga društva« na Slapu ob 'Idrijci k pevslkim
vajaim, ki so irnele pričeti ob 15h. Nekoli-
ko rared to uro je bil v prodajalni gcisp.
Aindireja Vogriča, Slap ob Idrijci, h. štev.
101, gospod vicebrigadir orožniške posta-
je z oroznikoin g. Romagnio (ali Romiar
ni?) i/n rekel, da Drepcvedujje oetje, to Je:
društvene pevske vaje.
Ko ga jc uoaiiacy, iičerka, gospica
ivaiiKii >ogoct zdcuueiut vprubaia, zalfiaj
aiiKajtuo jc il> liioguüe, Küiuisiustvo Le na,u
6U ici iüJL>iLuja. in. jc uiio pritvniiü uunov-
iittuo in acuuje üü vüüikosu lümvncga civu-
licga. ivOiiUbajatu v i ulnunu, je gmspoü yi-
ouL>ngia.uir ougovoina:
»Mi sino ml jaz ukazeinl Mene se
mora vprasau! Oe tse iproisi niieiie, pa dio-
voiijiii i>eti 1 i\ar priue od konüsari^ata,
jaz raztrzemi Uovoijonje, ici ga izua. ko-
imsanjat, mora biti «d orožniKov vidira-
no!«
K temu1 je dodal navzoči, goriiiiineino-
vani orožnik: »bedaj mais je iseüem unož-
nikov tulkaj! Najbolje bi bilo vise, ki po-
jejo, zapreti (aretirati) in oKlofutati!«
'fa orožiiikov predlog odnosno anne-
mje, je popravil g. vicebrigadir z beiseda-
mi:
»Zapreti da, oklofutati me!«
Vse to je slišal tudi t. .č. drustyeni
blaigajinik g. Ferdinand Šavli, SlaQD ob I-
drijici, h. št. 2 in tafcoj javil t. č. droistve-
nemii predsedniku g. ^rancetu Struklj,u.
Kar ta ni mogel vse to kiar tako verjeti,
sta s-> podala s tolmaoetn g. Alojzijean
Vogričem na o\rožniško postajo, ikasmor je
biii g. vicebrigadir onedtem odšel, in ga
vprašala, od katere oblaisd in ziakaj je
petje prapovedano.
üo)spod vicebrigadir jc pokaza nek
litogirafiiran »papiir iin reikel:
»Je več vzrokov! ilmaun ukaz od pre-
zidija v Trstu!«
Navzoči išo Vzeli to na znanje in
rekli, da sc hočejo o vsein tüiii iiniorm.ira-
ti pri slavncm civilnarn komisarijatu, na-
kair je *relkel g. vicehngadir, da me more
sliavni civilni komisarijat \r Tolmimu,
proti 'temu nisiosar nikreaiiti!
Ko je društveni predsednik povedal
to pevcem, tso ise ti imirno razšli.
K tamm isamo to: Vprašamo slavno
oblast, Ikdaj imisli povedati našemu Ijud-
istvja' jasno in določno, Ik do Je» oblast v de-
želi, da bo vedelo, kaim &e mona' obračaiti
po razna dovoljenja, ali ma kornisarijat,
ali na orožništvo v vaisi, ali nia fasiiste ali
-pa na vise iskupaj.
Dopisl.
— Dornberg. Prosdavili smo spomin
našega Oregioraica v sobato 26. novembra
Osvežiili in ovekovečulii smio ga v svojih
srcih — žalovali ismlo za njdm ob 15. let-
iiici njegove 'smrti. Oiregorčič sam nam
je dal smerraicD za njegove pr--slave v
sv'Ojih verzih kjer pravii: »Ljubezen do
doma in namodno deilo naj süavmotsit sdjaj-
np niocc-j bi imelio!« PTedaivateilj dijak-do-
mctčin nam je podal Gregoroiča v vsej
njcgovii iskramni maravü, a velliiki, pileme-
niti duši. Podal nam je neikaj zanümivosti
iz Cregorčičevega /.ivljenja ter povzel in
razložil važn-ejSe točike liz njegoviih ipesmi.
Po&lušaica so siledilli z zianiimianjem koükor-
toi'iko že zmani tvairini. Pesem »Mojim
skvilcem!«, ta biiser Gregoroičeve skrom
mosti in idealmo lepega duha, je bila
piodafia liiaravnio, jasno iin je prihajula iz-
duse. L.iubkK) je bila podana pesem «Oljki«.
DoklamafioiTika je zadeflia vso nežnost »in
tTržkoče te pesmi. »Socii« je pmišila dJo ve-
il;iave v viseh svoiiih izpremembah. SledHi
smo diekiliamafior*ki od 7acet!Va (''> Vrnca z
čn^vom, kii^ie navdajail našega pesniika
pri 'tei nesiro.,
Tudii r,a§i n>evci in pevke ;co se vrlo
izikazali! Zapeli so nam: »Na nebn« »Na-
zaj v planimsiki raj« dn »U boj«., Navdu-
šenje slavaicev üregoircicevih je pričaio,
po giovioru, dekilamadijah in j)evskm feoč-
kah, 'käko je bilo vise dov.ršeiio podarw), in
zadölo Sivoj namen! Pirezrqtd me smemio
tudi razveiseljive udeiežbe naše 'inladeži,
katero je ;naš pesnik tako ljubil iin ji posve-
čal prelepe ,peismii. Da smo S. (Gregorčdče-
vo sliiko ilepo okraisilii je tudi beileženja
vredmo. Po končani silavniosti, kateoro je
precLsednük »Silov. ödtallnice« talkto spiet-
no viodiJ, smo se z Ziadiovioilj'stvom mirno
razšlii. »Slov. ci'ta'liiici«, kd nam je nudila
pri njenem šele /kratkem obstanku že dru-
gič talk u/itek: čas/titamio!
—  lz Zgonika: V raznih   knajdh   so
prosiliavljali tc daii spoiniin na Simona Qne-
gorčiča. Tudi v Zgonikju smio se spoimnili
lölebnioe mrti nasega peanüka in proislav-
ljali v nedeljo dne 20. t. m. njegov spamin.
Proislavo je otvoril goviornik, kateri aiam
je podal živilijenjepiis pokojnega /pesnika in
pomen proslave. Združeni pevski zbori iz
Zgonika in Salciža ko zap^li več Girieigor-
čičevih pesmi, kakor:  »Domovini«, »So-
či«, »Ti veselo poj« in dr. Nastopile so tu-
di deklamovalkc s ipesmiimi: »Naš iiiarod-
mi do»m«, »Kmetski hiši«, in »Zinamanje«.
Med poesaimezniimi točkairni je    pa    igral
zgoniški    tombnrajšiki    zbor.    Udeleženci
prireditve »o prostovolno zbrali me4 se-
boj 265 L. Nabirano vsoito so prireditelji
proslave mafclomili v dobrodelne   iiamene
in sicer 110 L »Sirotišču« v Gorici in 155
L šolski knjiž/nici v Zgoniku.
—  Iz Šebrelj. Dne 30. oktobra t. 1. je
riašo ))Kmet. braikio drusitivo« prvič prire-
dilo veseLico s petjem in ingrclkazi. Igralli
sta se igri »Ne vdajmio se« in   »Ne   kliči
viaga«. Ljudstva je bila dvcratia    nabito
polna, da niso n/i/ti vsi moglti notri. Obiska-
li so nas sosedje iz Cerikna.   Straže,-  St.
Viške gore, Slapa, Jageršč i'td. Doikaj tež-
ke ipevsice tocke so se 7. našimii diomači-
mi pevci pod vod'stvom organiista Lapan-
ja jako pohvalno izvajaie.    Pohvala   gre
t.üd  ij;riilcem, kateri so pod rvodstvom u-
čitelja Moönika  zelo dobro izvajali   vse
vk^e, po^f'nno je v, \igri »Ne kliei vraga«
gaspodar ki ikliče -vraga vzbujal    vscobei
smeh, tudi »vrag« jo je izv^Mno   pogodi'..
Sploh :se mora reči, da se je za da^ko maj-
hen in neprilkladen oder zelo dobro igralo.
Prisrčna hv^la vsem prirediteiljem, vsem
zunanjim iki so po.setiili to našo prireditev
in vseim domačimi ki so z vidnim vese-
!jem islcdili in se vdaleyiili našega dela.
Ta veselica je bila prva pti nas po vojni,
pazimo vsi da ne bode zadnja, ampalk
složno m vslrajno dcllajmo naprej v»o 'tej
]"O!ti.
™ Iz Šebreljj. Dne 11. t. m. je   pogo-
rela tukajšnemia pasestniku Toonažu Čer-
ni-iogarju liiša z vsemii premičndnami in
vsemi pridelki. Kaiko je nas-tal ogenj nii no-
benemu 7-nanio. Matii gosixxLarja se je bila
hudo lOLXikia in prc-'trasi'la loto    potrorišču
in je; drugi dan umrla. Pač huido dve ne-
s-reci cb en cm.
— Iz Loma. Preteklo medeljo sta se
viršili itu prcdavanji v prosla.vo 15. letnice
smrti našega p-esnika S. Gregorčiča. Pre-
dpiv.nn.ii sta i>rav dobro uspeld, (Meli bi §e
talkih predavanj!' za kar gre hvala č. g.
kuratu in obema gg. uci'teiljema. Ljudstvo
je pokazaflo s p(recejšn.lo udeležbo svojo
rnrodrtio ^nve^t in diovzoimoi5it do takih le-
v\h nrda,vanj. Ob zmkliučku obeh preda-
vnni je 7arel tir'kajsnji p^ivskii zbor p»o<l:
v'odstvirm g. učiteija V. Kiomaca par lepo
"hrpn'.li nnimi. Le po tej poiti naiprej!
—  Lokve. Vedno   čitemo,   ikako   »e
dirugodi ustanavljajo i>evskia    ali    bralna
driistva,' le pni nas j€ še vedmo vse rnrftvo,
nikdo se ne gane, čeravno jih je   mrcogo
sposobnih, da bi lahko vodi'li kalkšno iz-
med omenjennh drustöv. Kaliko bi si lah-
ko prihranila naša mladina,   ako bi tse v
prostih časih zanimala za liaobrazbo.   Pa
še celo sedaj v aimslkem času, ko vse de-
•lo stoji. Poglejmo drugam, vn one vasi, ki
•so bile po "vojsikri tako razrušene, da sploh
ni bilo vec podobnio, da bi se tarn še na-
seli-Ii Ijudje. Pa so se pa fcoj zavedli svoje
nairodne dplinosti. AM ni tudi naša doilž-
nost, da stopimo na noge, dia   ne   bomio
wvsod zadnji. To pa še 'tern bolj, ker so
današnji ča.si zelo resnd.
—  Medana. Dne 15. t. m. je tuk. Izo-
j braž. drustvo priredilio predavanje ob pn-
! Likri pros'lavitve »Gregorčičevega   spomi-
i ua«. Udeležba je bila z ozirom na neke za
! preke od strani onožniikov še preccj   vli-
I K'a. Predayaili sto gosjx>dje učitclji: Škara-
bott Totoš, kurat Milaoiic, kateri so nam
opisovali 'peisnikovo življ. in citirali več
pesnilkovih jiesnii, katere se res vsa'kemu
yegale v sree. Po končanem predavanju
nam je naš diormači mešan pevslki zbor pod
vodstvom organista g. Mauniča F. zapel
prekrasno pösem »Niazaj v iplanin^iki raj«.
Zelimo d'a bi se taka predaivanja po-
gostcma vršila, priporočamo se pa za .fco
nreč. g. 'kuratu in g. uö::teljem, da bi nas
večicrat s rakimii predaivanji lobvsknli.
Odbor.
Spodnja Idrija. V nedeljo dne 6. t.
in. je priredjlo naše Slav. kat. izobtraz.
društvo žaloigro »Mlinar innjegova hči«.
Igra je bila prva na popolnoma dlo/vrse-
nem odru. Ko si stopil v šoLsko sobo —
kjer se je wsiila predstava iin 'si pogledaÜ
na novi oder, dozdevalo se t\ je, da si <v
ikakem velikomestnem gledaliSču. Krasno
moderno pročelje — temnorudeč baržu-
nast zastor — vise ipo niačftu g. prof. J.
Kuželičkega, ki je ipiosn-eto, iz zapuščene
kmečke vasice tja v movi — ntodormi svet.
Sliiko priviotnega tegct odra ti niidi letošnjii
koledar Gor. Matice. — Upamio, da prime-
se prihodmji koledar sedanji dovršeni 0- .
der tak, kaJkoršen je v isvioji popoilnosti.
Plričela se je jgra. Igralci vsii na svojem
mestu. Nisi miiiSlil da :se dejanje vrši le na
gledaVšču, ne v isitini, gralci 'so te ponesli
pci!3(olnoma v real most ziivljenja — tu 10-
šabni skopi m'limar Crnot — tarn ubogi.
de'la in ziv.ljenja polni hlaoec J-arikio v svo-
y, liubezmi do Micike, ki jk> želi pošteno po
ročiti, a mu brani oče Crnot. Vse, kakior
bi se v istini — 110 samo, na gledaliskäh
dasikah — vrsi'o pred teboj. In ig/ra'lci —•
ne diilefantje, rmanveč ligralci po polklicu,
ki niso le vsake ikvaltre ali še manj na po-
zorišču, marveč vsafk večer. A vendar, če
vprašaš, kdo so ti, ki tu nastopajo, izveŠ,
da je veöina lizmed njih rudarjov ali kme^
'kih deikvcev, defcwk, pnoletarijat, ki sC
vrača zvečer ob pozni uri z dela dormaV
in Iv'iti yeselo. k skušnji, da nudi svojim to-
varišem in toivari^icam prav iz istega
proletairskega razreda par ur duševnegfc
užitka — bodisi tovaniš tega aii onega po- '
kreta. In pripoznanje temu uspahu •f.'.-cS
vse mirno poteku ziafoigre, vse obsojfr
sknpuSkega Čmiotia — Ik an rt alii sta en ni-
miature, vse Fočustvuje z nnoletarskflrrt
Janikr>m in niegovo nevesito Miciiko ki nju
io kruta iwoda iztrga liz iro, ravno ko mi-
slii, da F'C zdruzi ž n^o. Na Ikrattko, vsa 5ast
in hvailct igralcem. v Spodnji Idriji, le se
večkrat na gledaiiiiske deslke pa pred sis-
Knjige „Goriške Matice".
Dio-bi'lii smio v .roke lep 'knjižcvni dar
O. M: 1. Obširen Koledar za 1. 1922. — 2.
II. zv. Zabiwne knjižice: Dr. Alcjz R^niec.
Nasi Ijudje. — 3. Dr. Joža Lovrenčič -
Gorske pr&vljice. — Z vcseljem moramo
ugotoviti, da se G. M. t'rudli umcitnisko na-
predo'vati. Bucik jc priredil za vse tri knji
ge umetn.iško opremo. Kciledarju je mari-
sall naslovnio stran: JVUademiča, katori v
vzivišenem zanosu dek'amiira pesem: Bo-
di zdrava, domiovina. — To jc pozdrav
in r^isvetitev vsegia Kciledarja. Lepe so
Budkove glave fk posamezninr mesecem,
ki sjo iwsvecemie poglavitnim piraznikom
in svetnrkom; ti -svetniikii so v >teh glavah
zares lepo delo; Ikmeitje-delavci iso pa ne-
,kam prevcč sailonski. Bucük je naislikail za
cerlkev v Avčah lepo sHI'kio ;sv. Mairtina, &i
je priobčena v Köledairju; žal da je ta re-
produ'keija talko majhna in silaba in pa
brez imena — siHkairia! Kar «e ostalega
ilustrativnega dela Koledarja tiče, ni
prav dober; tu irnamo brez pra-
vega ume+niškega hmtenja in um»vanja
in vzporeda matirpamili fotoerafij — oziro-
ma repTodukcij. V galeriji portretov
poz.dravliamo z veispijem mnogo odličiih
irnSih mož — a žail nh Se nr^rei iz'^ed rd-
lion'h noorr^šr)n'llo, no^'^rn |Vtr> W ^.ri^nknit
nekäterih Se ne DOjrre^nli.   Nai bi b'la to
|r»n^   |n   č^cfrt'»   fVflJprll'.a   irhr^ri'h   V-*n!*--   Hs-
I sebi. (Vsaj za prevz. nadškiofa bi bili na-
i roc LI i drug, boljsi tkliše!) Naj bi gojil Kole-
| dar publioiranic umetriišknih silik in le za-
res1 z>animivih in leptih fotiografij. Vsebina
Ko'ledarja je zares bogata, a zopot mno-
go prevec   matrpanega,   »razšarjenega in
irazmetanega. Imamo v tej vsebini precej
zares lepega in d'obrega; na splošno   nas
zadiovoljuje bolj   podučno   Ikot   zabavno
Riradivio. Je v Koledar ju precej    dobrega
zrnja, a ni brez iplev; je nakolikio preveL
mianjviredne šare. Uredništvo piše, da ima
' na razpolago se dioivolj dobrega gnadiva;
bi ga ,lahk,o ^anienjailo v mairsičem, česar
bi v tern Koledar ju ne pogresali, če bi od-
pad'l'O. — Zapisnik pni    mesecih   maj   bo
prast,   ker ga gospodarji   in  gqispodinje
rabijo. Tisk naj  bi bil večjji. ker se ljud-
stvo, Iki here to \m sflabn luči v /pozimskih
večeirih 'slepi s temi <skopo ¦¦majlinimi črlka-
mi.
Sedaj, ko nas Koledar že mi več sa-
ino ncžno detc, kaiteiro je treba le božati,
ampaik se nam je predstaviil ka'kor junak
nam ne bo zame-ril, če mu odkniito povt*-
rro, ka-kega si zaž&limo, da bi hodil merl
' T'-as. Naj pride kot eel ini zrefl mož, ki 0-
bra'jp poglavitno poziornost poljudoznan-
r.fvorpimi saradivu. .k?iW)r jih imajo ured-
nik->vi (Dr. Fgidij) ülaniki, dalje oni 0 be-
iK-sKiii in >kioroSkih Stovencih, 0 petju, iz
/»^Mi-vine, kmeti.istva, pravoznanstva 1.
dr. V'e>,eU'o nas ho, če nam prinese p^leg
ic-'ti    Kav'O    nrobjnvljeno    Grcgcrčiocvo
kako zares dobro pesem. Ako je lecos Ko-
ledar riiiadcndčf ki se ni še umiril in ustalil.
naj pride drugo lelo med nais kakior rssen
mož, ki mam prinese »imotn mnlta — sed
multum«, ne veli:ko šare in Ikirame, amiiak
samega tehtnega, zares lepega in dobrega
biagia. In kaikw imamo radii iletošnjega
mladeniiča, takio bomio imdi mdi — še ra?-
ši drugič zrelega tno'za. Koledar mar a
vidno in vedno napiredovati, iz ljubezni
O'O njega mu to povemo.
Remčevi »Naši Ijudje« nirnajo - kaza-
la; če je mogoče, naj je dobijo, predno
gipedo.na pot! V tej zbirlki jmamlj pet raz-
noličnih Remčevdh črtic iz njegoive in na-
še pröteklosti in sednnjosti. Slilka nam 0-
braze, zmačaje naših ljudn. »Burja« je
zgodovinsika anekdata, iz nje   odiseva 0-
braz slovenskoga berača, -katerega smo
že večkrat srečali v slovenskli pripovedki.
Pravi 'Dobrotnik« je ptlemenitli M/ravIja,
rfrcmov ucijrelj v c'obrodeilnoisti. V »NaSi
sobi« srecamo ljubko* in pošteno sloveri-
:Skio ddkJe v mestu; "pesnii'k je pioistavil tu
s'krornen ispomcniik diragi duši. —    »Le:a
1682....«   je pirenešcna romantična  iprino-
vedka iz »D. i. Sv.« »Anmo Domini...« Zli-
jeta kaikor prva črtica iz sempaiske zgo-
dov.ine. »Klementa« obrnvmava kot vzno-
rednica k trgovcu Mihd'eu važen socija-
ip-n pnob'em naših dni: 'Žetlja po nasladi
(Kiemenita) in po denar?u C'trgioivec) nije
¦kr! nnšega ivrodn«. (Str. 94). Žalibog! V
ver-i in pa v liubezni do domovine je resi-
tc>\r r/.nnrvr fr> rivm'riio 7Jn   T inds^vn bo z 7/d-l
nim^njem .prebinaib   obraze   teh   »Nasi*1
ljudi«.
Kaikor dr. Remec nam je poslal tud*
dr. Lovrencič v sivoji zbinki Gorske prav*
Ijice dzza meje svoj literarni dan: l-ep0
spomine iz mlladiastnih dni. V lepi, socijj
in krcp'ki ,pesmiški besedi nam    je    pov^
pester šopek gorskih roiž. V tej pesniš^1
zbinki imamio 22 mičnih pravljic in legend'
n-ekatere je pesnik v öisto izvirni, samöj
stojmi obliiki in originalni situaciji pričar^
pred naše oči; druge pa nam je iModal v
Fikciraj nesipremenjend pniistno narodni <L
bliki in oble'ki (n. pr. Dete s 'kanglioo). ^
pe-smii o Sv. Alešu je dodal celio nap^'
Neikaj-lepega .in Ijubkega, gilobdko občut"
n'ega je že pioznana in v čisto nanodnet11
duhu zapeta »Roža Manija«. Niadvse zai"1'
inive so. Krozno - lepe vojne ))pTcrokt>e^
trenitairskega študenta. Ne moremio in n
ir:iararrD naštevati masameznih   lepoit 'te^
pesnitev; naj si jih vsalk sam poišče Jj
n:vvžiije. — Budk je dodal tej knjigi Pe^
lepih Fisb, iki so lepio siimetnicno vsp^T
jene: Velikan in Škopnik kiot dve pjrirofl'
rii 'sili; Kača in Mati ikiot dive silni in ^
dmvito .razlfčni ljubezni; v sredini sikuP'^
imamo Inumorrstično sliko slleparsike ^r^
mnrjeve -druzine, kiateno je »hudič v 1q
Ta knjiga bo «to zimo poseben užAteK P^
Qr-nr!«i\ih iy>ečeh; .je pa tudi ikirasno P|OniO^c
sIhVCto benilio. čevrr umofraSkn opretnr -"
v ¦et;iotn;i s,'v'l'id";r\sti z opremo »Novega r
da« »Tolle, lege!« Vzeml in beri!
^___________                          v. !?L!r
Priloga »Goriške Straže« št. 51._____
•kmetiijskega diruštva, vp. zadr. z o.- j. in
sedežem v üonici, veiled važnih zaprek 111
niogel vršriti, zato se bo wail ta obciui zbor
z sviojeoasno napovedanim dnevnim re-
dom v četrtek, dne 1. decembra ob 10 in
pol uri pretipoldue v hotelu »Pri zlatem
jeiena v Gorici.
Za »SUad uoriške Stiraže«: Na Masr-
tÜKxvem večeru k>vcev v Višnjeviku due
22. 11. nabraM 55 L.
Za N. O. S.: V Fojauä na svatbi g.
Bazjlkota Konošec z g. Dandiek» Simoniti
nabraili 50 L., v Višnjeviiku na Martimo-
vem več-eru lovcev 55 L.
Za »Sklad Miadike«: Na Martino-
vem veeeju iovcev v V'isnjvüku dne 12.
11.1 nabraili 55 L.
.,. Za Božičnico: Oosp. Franc Prešeren
§• C, namesto venca na girob" polk. Fran-
čiške Zorzut daruje g. Janko VodDpivec
naduč. v Kainnjah 20 L., preč. g. Fir. Šva-
ra vtkar 10 L.
»Goriška iVlatica« naznanja, da je za-
Lela te dneve z razpoäiljanjem knjig. Raz-
ptošilja se ipo vrsti kalkjor so se ptoverjeni-
•ki.-ioglašali in pilačalli Na kioncu pride jo na
vnsto onä, kii iknjig rniiso š plačali. — Do
danes se je oglasiik) dktM 20.000 nairočm-
kov. — Naznanja se, da kiitfge so še na
fazpolago in da gg. poverjeniki lahko še
.¦näknadrw) mnročijo kjijjge. — Oni gg. po-
•jverjeinikii, ki odvzamejo osebn-o knjige v
^iskarni, ti so napnošeni, da ;to takoj store.
*                                  »Goriška Matica«.
Darovi za St. Goro: Na preč. Otdina-
rijat poslani idarovi: Vrhipoije L 100. Voj-
šfčica in Ten mica L 16. Brazzano L   40,
Postanjevec Ant. Dolcnja L 50, N. Prin-
&L iz Stcverjana L 10, Stjak L 679, Ainal.
So^p z Opčin L 100, Budanje L 1000, Su-
sič/J\J; L 20, NN. iz Gorice L (>, H. P. iz
Rili^lberga L 30, Arotonija Cazafura    L
200;'N. N. iz Sinarij L 30,   Črniče   L   35,
(jSradno L 86, Notre Dame - Gorica L 50,
M. Alvian, Tinst, L 85, N. N. Ooričan L 40f,
Idirija ob Bači L 28, Ostrovnika Ft. Ko-
l&iegilava L 10. Sanid Fr. ikurat - Bramica
Jjk<30. Kjošutar Art.   Oorica   L 5,   Kranjo
Kančiška, Kožaina L 50, R.   Devetak   L
.   JSS; L. in Avg. Mozietič L 8 iz Volčjediraige,
0. fceban iz Bače L 10, N. N. Logje L 100.
Darovi poslani predstoiništvu na Sv.
,..Gpr,K,,Mari)ma družba iz   Trnovega   pri
It. Öistrici L 143. Marijna dxuzba iz Tinsta
•. L 1000. Mairijna družba iz Doline pri Tr-
; stu L 100, Fr. Dugar iz Srednje L 6, Straii
;. Araa iz Doline L 50, Vlč. jj. Piščanic župn.
i Lv30v -Marija Orel učiteljica v Kortali   L
l 100, N. N. L 100, Pate Peršak L 14, Ne-
{' ža Pisek iz Ajd. L 60, Mavrič Ursula L 5,
•( Tirx>ha Ana iz Idrije diir. krasnc čipke za
• oltar, Letika iz Pična (Iistra) L 100. Vlč.
r, Tomo Bariko L 32.60, zopet: Marijna dru-
fS'ztjet;;iz Tf5ta L 320, in 15 ßrebrnih   avstr.
¦; kron. N. N. iz Ljubljane dinairjev 22, Te-
vlirei^iina tinielak iz Rihemberga L 100, Dot-
jj tor'i iz Trsta L 20, Ant. Medveš iz Oorke
f L |0f p. Iv. Mercina 2 postelji, 2 fponočni
l: omarici, g. Eiauzon itnizar iz Gorice 2 po-
tldeknika, N. N. iz Darnberga krasno   o-
A maffoVi^.' N. iz Gorice 2 mizi. N. N. iz Aj-
dovščine L 20, Torczija in Antoinette   iz
:• Trsta L: 57, N. N. \z Gorice L 200,   N. N.
.iz porice L 50,   Terezija   Medvešček iz
'  Qorioo L 20, N. N. iz Gorice L 15, g. Julij
Lenassi L 50' iz Sollkana. Pet oseb L 25,
Salvaterra L 25, N. N. L 7,-Caspar Jože-
fa iz-Etotüi L 50. N. N. iz Sela (Batui-e) L
60/N; N. iz Sela L 20, N. N. L 15   N.   N.
iz Batui L 30 im L 25, Rranciska   Zviakar
L 7. Marija Bačar iz Planine L 20, Jako-
očič Pimk I> 10, N. N. iz Ljubljame dinar-
ie\r 60. N. N. iz Pliskovice L 25 N. N. L"
5, P. Saivator v Ljubliani dinariev   ?80.
N. BiteŽTiik iz Gorice L 50 N. N. iz Ste-
verjana I; 25. N. N. Lokve L 10. Iva^i   iz
SöKkana st 89. L 50, Kate PerSak L   15.
jPosctlija Hovanski rz   Gorici L   20,   .Hur
M^-i.ia¦ habirala 262.35. N. N. iz Toimaja za
'cflfe' za veöno luč L 10. viü «r. Smid L 5,
'NarodnrV T«<?Wama v Oorici L 50, $y. Ud-
vik T .ulcezrc «L 10.
• Dobri Bok naj na Marijno pripro^njo
Vioin dairovateljem stotero povdine! Pred-
stojništva samostana in svetišča mi Sv.
Oori.
Ogias. *)
Usern županstvom iuiijske Beneüije
Prepoveduje se dajati denarue podpore
na račun podpisanega županstva okrog se
klatečemu zakonskemu paru Oblak Antonu
in THanjani, katera se izkazujeta z delavsko
knjižico, z dne 11. maja 1921 št. 159 in 160.
Županstvo Sv. Lucija ob Soči.
*) Za članke pod icin naslovom je urednižtvo
odgovorno le toliko,  kolikor zalueva tiskovni xakon.
Enega ali dva izučena mizarskaj po-
močnika >sprejme takoj Fmnc Simčič rni-
zar Gonjače p. Kojsko. Plača po dogovo-
ru. —                                             ^_
Produktiv na zadruga solkanskih mi-
zarjev r. z. z o. z. v SoNkarut pri Gorici,
se priparoöa stavbeniin podjetnikoan,
stavberym zadruffam, zadrug-am vojnih
odškodovancev ter privatmikoin za stav-
bena dela in pohištvo. Gene zinerne — !
delo solidno.                ^_______________!
500 L1R NAQRADE dobi oni, ki    bi '
našel sied kje se   nahajate dve kravi, ki
ista bili mkradctii iz lileva dne 12. oktobra
¦t. 1. kmetu .lenineiii PiaiiHiu pri Vo^larjih
na 'J'rnovoin. Ena jö jimiea erne barve z
mak) belo liso v ffiavi, breja sest unesecev |
in tehta nad 4 q. Drujja je pisana itali. pa-
snie hi bi rnorala v teni časii imeti    tele i
tehtaki Kl nad 6 q. Kdor 'bi jih izsledil naj j
siwroci Uistnikii n ajrarnji naslov, kjer do-
bi imenovano nasrado.           ____
javna dražba.
I^da^iStiino nazinanja <fci cfcne 18. de-
cembra 1921 od 9—12 ure se bode potom
ja\ine diražbe prodalo stare naßrobne
spoanenike, o^Leda tsc jili lalino visak v
Doknji Vrtojbi pred Mirodvoram.
^upainstvo v Vrtojbi._____           ____
VABILO
na izrecjjii občui zbor Kaneike liranitnice !
in pasojilni-ce na Kaimnem,    rttig-istrovane '
zi\.druK"e z lOincjeaio zavczo, ki se bo vršil
dne 4. decembra 1921 ob 3. uri poi>oldne
v .žttpmišču v Kamnem s sledečim   chiev-
nitni iredonn:
1.  Ukrepanie xlede natiialjmeRfa: paslovania
zadnijje.
2.  Eventuetna volitev mačelstva   in   nad-
aorstva.
3.  Slučajnoti.
Srebrne krone po L 1.80, goldinarje
po L 4.60 z;lato in platina kupiüe po inaj-
višjih ccnali. — Gorica,' ul. Dante st 2.
l>ri'tlič>e._____
Na prodaj
je na Voßcnskem radi selitve lepo pose-
stvo kakor je bilo označeno v »Strajži« z
dne 9. novembra. Kupčij-a je bila začastio
Ltstiivljena, kietr je bil ^ospodar odsoten.
Sedaj [>a> se kiijpci le ojflaisite, gospodar je
doma. Offlasite se pri Ivanu Furlani na
Vofferskem h št. 177. I\jsestvo, kakor je
bilo označeno je sestavljono iz njiv, trav-
nikrov, in liosie za drva in steljo, in vi-
nogr-adom. Hiša je nova in dvornadstrop-
nn, zravem je «vinski hiev in lopa'za ste-
ljo. Zciinlja je rodovivna \r lepi le.tji pn"i ce-
sti, katcre je cez 7 njiv stare mere. Vsc
skupaj je cenjeno 30,000 lir.
POZOR!                             |
Prodajo se <\z pnoste ,roke ipo vo^ni ix>-   j
šfcodovana kmečka paslopja in    k    njim  |
spadajoča zemljišča in >to pod   kat.   obč.  ;
Miren, Rnpa, Peč in Orehovljc. Zemljusča
se na željo odda tudj v najem. Več se iz-  j
ve pri I. K. Faganelj. Miren 279.                I
Razno že rabljeno pohištvo (mobilia)
je na prodaj po jako ugodnih cenah v Go-
rici, ul. Formica 27. (na vogalu pod Ko-
stanjevico.)
KUHARICÖ
ali boljso sluzkinjo, katera zna tudi kuhati
isprejine r. M. Kačič, Gcwica ul. An^ioli-
na 10 1.
Primerni darovi za  miklavža.
Elefanten damislki kožuh nov, črne
svilene oblekie, jnodaii deinik, uliaini m
iprstan z brilanti, snebrna doza za cigaxe-
te, roza kotrali z . uhanii, velika usnjata
totrbica, 4 garniture perila, črna bržunasta
obleka vise ^se proda radi odpotovanja po
najnižjih cenah. Corso Verdi 37 II. desno.
l^FjiTvEDEZ"
za leto 1922.
¦sploäni žepuii koledar za vse stanove z
najraziičnejšo in najzanimivejšo visebino
»Vedež« je neobltod.no potreben za vsa-
kejfa ter staue lično vezan Hre 3.— ele-
Kant.no v platjiu lire 4.
V doiKilnilno »Vedežu« izzöl je tudi
njeigov spremljevalcc: »Hišni prijateli«,
zabavno-podučna družinsika knjiga, ki
staue za »Vedeževe« odiemalce satmio 2
liri.
Obe knjigi dobi se v kaijigarni 1. Š*to-
ka v Tssstu, v knjiffarni »K. T. D.« v Go-
rici uiica Carduci 2 (Montova hi^a) in po
vseh jjlavnih trgovinah po deždi. Pre-
prodajalci jih dobijo v omenjenih knjigar-
nah is pri morn im popustoan.
Na prodaj je več parcel senožeii pr-
vc vrste nahajajoče se ob fflawmi cesti,
pripravne tndi za stavbe. Kje pove upja-
va lista.
Brata CEJ shkarja
60RICA  Via Ascoli Stev. 5
izvrSojeta   vbä   slikarska   dela   ter   he
priporoč»ta slavnemu občinstvu.
Domača tvrdka
EVGEN RAJER
Gorica, lolska tii:ca 3
priporo6a >svojo  zalogo prist-
aih domadili in tujih
viu, zg'argii., likerjev :itd.
Posirežba toena - Cene zmerne.
FOTOGRAF AMT. JERKlC
Gorica, Vrtua ulica (Corso Verdi) št.  36.
!>*i, Via Rom a 24.
Se priporoča svojim KorojaKom,
Na prodaj
je iz proste roke krasno poaestvo „Zakouk"
v D0LEH NAD IDRIJO. Isto obsega: veliko
kmečko hišo s potrebnimi gospodarskimi po-
slopji, ki merijo skupno 14 arov jin 36 m\
Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 ni\ travnikov je 15 ha,
49 ar, 95 m*; pašnikov je 54 ha, 83 ar, 88 m*
(so večinoma pogozdeni), gozdov je 8 ha,
33 ar, 87 ml — Cena se izve pri lastnikih
posestva v Idriji, h. it. 68.
Oglas.
initiipteii in ese^iceo MM
z odlično predizübrnzbo išče primerne službe
pri kakem slovenskem denarnem zavodu z na-
stopom po preteku toga lcta.
Cenjene ponudbe m upravo tega lista.
IVAN KACIN, izdeiovatel] orseli   fa
harnioniievv GORICA, Via della Croce 10.
V zalogti 'ima vsaikovrstne harmonüe
za pevska društva, certkve i. f. d.,   kakor
tudi gtlasorve kkevijatUTe, s^rume, pižčailke,
| furarir za jni2^aj*ie. Popravlja in   uglasuje
i orgdi)e, klavirje, tainbirrice. violkrie. Pro-
daia tudi na obrdke.           •
(^ostilna   : -:   : -:
pri „BELEM Z&JCU"
=====     v   Gorici     —    ¦.,__:
Shajališčo okoličanov in mešča-
nov. Postrežba s svežimi do-
mwctml, mrzliml In gorkimi jf-
<iili ter t izvrstnim vipavcem,
bricem In s črnino. -¦¦ —=
Za obilen obisk se prlporoča
JOS   MOLAR,  reitavTaier.
Henrik Vouk
kliučavničarski in mehaniški moister
Gorica. Via Ascolj (p. d. Get) st. 5   7
izdeluje vsa ključavničarska dela. kakor:
štedilnike, železne ojrraje in vsa v to
stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Priporoča sc slav. občinstvu v me-
stu in na deželi.
KUNINE
zlatičine,    lisičje,    dihurjeve,    vidrine,
jazbečeve ter zajčeve
KOŽE
plaČuje pö najvišjih cenah.
I). WINDSPACH/Trst, Via Cesaro
Battisti (Stadien) &t, 10, II. nadstr.
Družina VENDRAM1N Kojsko 78 v Brdih narn^nja vsern sorodnikom pri-
jateljern in znanccm prežalostno vest, da je njih nad/se ljubljeni sin, brat
oziroma stric
KAßOL VENDRAMIN
bivSi   uradnik  pri   „Ž i v n o s 1 e n s k >   banki   v  Trstu
dne 13. t. m. po dolgi in mučni boležni v 33 letu svojc sturosti mirno v Gospodu
zaspal.
Pogreb predragejja pokojnika so je vi^il dne 15. t. m. h hi^e žalosti na
domače pokopališče.
KOJSKO, dne IG. novembra  1921.                               ŽALUJOČI OSTALI.

O
• MM
o
>tsi
o
Zimska sezona,       BCONFEKCIJSKI   DOM       Zimska sezona.
JUST VUG A & Comp. jXi^
Corso Verdi 38. «:» QORICA <° Corso Verdi 38.
Edini izvoz nabave za elegantni svet.
Najvecja izbira.  Najnižje cene.   Najbolje znan v deželi.
Prvovrstna krojačnica. "«¦                         Mr Prvovrstna krojačnica.
•T3
CD
"3
o
o
CD
Goriška oratika
je izSla v lepi novi vpremi,
s slikami .in velezanimivo
vsobino.                                ^^
Ceita L, 1,60
Trgovcem popust, zahtevajle jo povsod.'
Obvestilo.
Naznaujain slavnemu občinstvu, da sein
otvoril svojo odiikovano KROJAČNICO na
TELOVADNEM TKGU (Piazza Ginnastica)
ši. 3. vhod tudi iz Corso Verdi 28. (Hiša
PeČenko). V zalogi imam raznovrstnega
blaga za nastopno sezono. Priporočain sc
slavneniu občinstvu.
A. Kruštč in sin.
Nekdainii mlin
v ul- Torrente ät. 7 (KaLerinjev Irg)
zopel deluje ler sprejerna vsako mJetje
tndi od privatnikov.
Franc Kralj,
odlikovana  tovarna    kisa   v   Gorici,
Kapucinska ulica 9,
se priporoča vsem starim in novim odje-
malcem z vsakovrstnim kisom po kon-
kurenčnih cenah. PoSilja po Žcleznici in
na dorn.
100.000 cepljenih trt
na raznih am erikans k ih podlagah,
sadna in druga drevesa p r o d a j a I.
FORČIČ, trtnica Preserje p. Komen,
zahtevajte cenik!
Pozor.
Trtnica Pipan Preserie št. 16 Komen,
(jarisko razp-olagu z več tisoč cepljenih tr-
te, dobro ukoremöettidh na «raznili aniieri-
kawskili pacMatfah tor bilfanii diiviakov.
Cene niijnižje. — Na zahtevo raznc)ošilja
tudi cenike.
Sfedilnike,
jjubllsnskega si.siema, za v/Jdanjc, izde-
lujeni in imam v zalogi. — Izdelovalnica
štedilnikov KRANJüC LUDOVIK, Trnovo
pri III. Bistrici.
Zaloga
usnja
m^      RA&iTELJ   Jt.3

naznanja Irgovcem in čevljarskim mojslrom i.a deželi, da iina
v ziilogi veliko izbero dohrih in lopih nadplaiov lastnega
izdelka -— po jako zmernih c.eiuih.                                      .----------
Damača tvrdka
Via RasteHo (S^šieSj) št   J.
Velika zaloga usnja in podplatov :-:
DOBRO BLAGO po najnižjih konkurenčnih cenah
—==^ vsSed mnoge prodaie =============
nakupl vsakteri, meŠčan ali vaščan in vaakega stanu le pri dobro
znani domači tvrdki
QORICA, uiica Cardycci 25,
troovina $neceriisbaaa. koioriiialneaa biaoa in deželnih oridelkov.
-------------ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ==
Dr. A. SERJUN in M. KOVAČIČ, dentist
—=    TOMINU    ======
izvržuje zobozdravniška dela vsake  vrate po najnovejši tehniki v zlalu
in kav^ukn, solidno  in v  najkngnem času.
Plombiranje zoU ler izdiranje brez bolečin.   —   C4ene zmerne,
Pozor.
Na domačo
tvrdko
Pozor.
Andrei Mayric
GORICA ul. Carducci »t. 11  (prej  GOSPOSKA ui.)
Ravnokar do^la velika. množina jesenskega sukna za možke in
ženske obleke m povrinike. Velika izbora izgotovljenih oblek, zimskih
sukenj, odej volnenih in bombažaslih, peril;), zophirja, hlnčovine, cvilha
žinie in volne za poštelje.
VeHka izbera kožuhovme (peiičerij).
Prodaja sc r\a drobrio Sn na dgbglo-          zr-r-r::rr—.........:
PODRUŽNICA
tjubljanske kreditne banke
:: V GORICI, s
Corso Verdi „Trgovski Dom.6*
Telefon št. 50.
Brzojavnl naslov;
Ljubljanskä   banka.
DelniSka glavuioa
SHS kron
50 MILIJONOV
eENTRALA:
LJUBLJANA.
Rezerva S H S
kron
45 MIL1JONOV.
PODRUŽNICE: Brežioe, Borovije, Celovec, Celje,
Marlbor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrgstuje  vloge  n.i  knjiSice po 40/e-   Na faVfi? odpoved vezane vloge
po dogovoru.
NaJkup in prodaja   vsaltovratnega  hijeja  denarja.   —   Izinršuje vse v
baatrio stroko spada;oče pos!e najkulantn^jäe.
Uradntt ure za ob^irvstvo 8l/L—12 in *»d 3—5.
Ofo »ofoot&b popoldoe, ob medeljdh i« praznikih «« ae uraduje.
z=   TRGOVINÄ   z=:
TEÖD- HRIBÄR - ^^i«
mtT     Sorso V^rdi šl. 32.      !gm
me^tu \t\  na  d^žeu  za   obifen   obisk.
BLAOO SOLIDHO.
0ENE 2MERNE.
Bruno Saynig - Gorica
Via Cartiijsci 3 — "(Naaproti „Monta) — Via Cardwccä 3

Usnje
Čcvljarsko ln bedsarske
potrebščine
rvi
Tržaški bs6i, bičevniki
Pasovi
Di?.un zostopstuo Caualier-CPEina.
Sveče
Kadila
Vosek
Nakupuje čobclni  voaek  po
dncvnih   ccnuh.
—«
o
=3
o
JosJp Kcrševani, mehan'k lr\ puikar v ©oricf,   Stolni  tr|
St, 9.  (dfs-no)  n^znanja b!.  obiinstvu du mu  ,je r>j.i novo došla    velika   rrino-
žinn blaga iz   svelovno   znanih   tpvaren.   i\ovo
došlo blago prodajam   po jako  znizanih cenah.
, Nu pr. šivalne stroje Orig. ^UHdlOS, Pfctff,
Grltz^e^, AdSer,  Ncuman.  Afran^»  in
WJns^lmönn.  Posebno opozarjam cenj.'ftivilje
in neveste na slrokovni poduk   za umetno   v&-
zenje in krpanje, knlero dajani  brezplačno.
Dvokolcs-i : Ori^. Puch^ OrS^.^
StyriatOrig, Stari; Wafferirad,
Regent,   Kosmos,    H?J«cai   1!l
mala motcrna kol^sa.
Vciika  izbira   pušk,   samokresov,
¦ palron, dinaniitnih  patron, smodnik za
raztreljevanje kaninov in za lovcc, ler pofrebščine za zgoraj omenjene* predmete.
Lastna deMvnica in papravjjaln^ca Sto!r\ä trL št, 3.
Z jamstvom prodajam šivalne slroje dvokolesa in puške tudi na mescčne obroke
Za točno  eolidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči.
JoS 1 p    KerŠevani   mehanik  in puškar
urar \t\ trgovec z xlatom, srebrom in šivalniml strofi
Gorica • Gosposka ulica 19 • <3orica.
Naznanjn, dn je dosla velika izbera vsakovrstnih ur iz
najboljših nemških'tovaren. lire budilke od Lir 18 naprej. —
Jamčnina za  vsako 2 lcii.                                   ¦-- ..............—^r—--
še obeinsitvo; saj bi delaili cast mansika-
teremu mestnemu gledailišču. — Zato pa
Wicerno igralcem v Spondji Idiniji, le tako
naprej po začrtani patii. T,i inteligent pa
Pridi in uči se ;od priprostega rudarja in
Kmeökega dekleba, 'kak]o se ti rtreba tru-
dati.    •
— Bovec. V nedeljo 13. novembra
sklical se je ustanovni shod »Kmetske in
delavske zveze« za bovški okraj. Iz ce-
lega bovškega okraja iz Loga, Soče in
Colo iz oddaljene Trente so p/liiteli mo-
žje in mladeniči, da iskupno' nunifostirajo
za zadružmo misel. Na shod ie priliitel g.
Poslanec Ščeik, koji je zbranemu cbcin-
^tvu v daljšetm govoru pojasnil pomen te
zvezie. Z zanimanjem so zborovalci sle-
di'H mjegovemu izvajanju in ko jo konecno
vprašal zbrane, če hočejoi tudi oni vstc-
Piti med že erganiziirane kniete in delav-
ce po drugih okrajih gorišk<j vležsle; &li-
^ se je samo an Italic: Hooarnlo. Na&e
ljudstvo je prišlo splošno do spoznanja,
da edimo ma ta način bo kaj veijalo, ter si
zboljsalo svojo elksiistenc--». je si podasta
brat a fcrpina, pa naj žmta ob sinji Adriji
aH ix» pod sne^enemi I'riglavonu v/pjem-
no roko v skupno delovnnje. Naše geslo
bodi: Vsi za enega, vsak pojed'nec za
skuonust! in vTipo'ii ir: bodo 'zosiali. •--
Sedaj je na nas vrsta, da to idejo ludi re-
äliziramo. Noben, koji se zaveda svojega
Pokolenja, ne sme manjkati v našili vr-
stah! Omcnjeno bodi /kooreöno, da, so se
•SDrejele slične resolucije' kot na dirugih
shodih Kmetiske in delavske zveze. G. po-
slati'cu sc zahvaljujemo za njegov trud
ter mu kličemo um skorajšnje svidenje.
—- Marijino Celje. — Tat, bogoskru-
ülec vlovljen, njegov kaineraid zvezian
Pobegnil. JVlalo dni po doviršeni tatvini v
^airijinocDljislki cerkvi mad Kanalom sta
4Prodala dva neznanca na Brei, župan-
stvo Kbžbaina, kravo za I860 L in junico
^ 450 L. Ravno 7. nov. sta zinanjkali po
noči v Rutih ubotgi vdovi knava im junica.
^o kupčiji sta ise 'prodajalca hvalila, da
ise ne bojita me finančnih straž ne ka/rabi-
nierjev in sta obemam pokazala veLike
samolkrese. Vis led tega je šlo nekaj va-
s&mov po karabinjerje v-Dalenje. Siednji
so prišli oia Brco ob 1... in pol po polnoči,
ko sta zlikovca trdrio spala v štali. Vsto-
pJli so v štalo, bruigadir z eniim karabimi-
iQrjein in dva vaščana, od katerih eden
te držal slabo svetilko. BrigiaidLr je prejel
«va Ikamerada za roko jih zdraimil in
^dignil. Večji tovariš bi ir ad hotel še me-
^aj vzeti, aar je ležalo na tleh v liistju, a
Dri?adir mu ni dal čaisa. (Imel je namreč
P«d glavo artilj-eriski samokneis-z 12 stre-
lj). iVLaral je vzdiginits roke, na (kar je bil
j}u karabinjerja preiskan in zvezan, med
t^jTi, ko je drugega držal za roke briga-
c'ir. Komaj je bil prvi zvezan, je dirugi
svojo desno roko s silo oprostil, vzel re-
votvor, Iki ga je imel v žepu na pnsih in
Jlotel vstreliti brigiaidjerja. A isledinji je
Prejel hitro z rokio za cev in istrel je baje
fcttiel zveaanega tatu, ko je šel brigadiirju
[)°d pazduho me» da bi ga iranil. V item tre-
n"tku so prestrašeni od strela vsi pobeg-
n'li razen brigadirja in njetfovega na-
^rctnika, ki sta se sama borila v tem-
|leJn hlevu na življenje in sniirt, doklor ni
brigaidir zimagal in iztrgal samolkreis iz
^očinčevih rok. Boj ise je še nadaljeval
na cesti, in le s painocjo karabinjerja, ki
^e je vrnil od neuspešnega lova viekanega
ta'tu, sta zamogla dirugega zločinca vsega
^anjenegai po glavi v mlaki krvi na tleh
*vezajti im peljati v Dolenje. V žepu tega
tatu so naäli zlamljen in zmečkan srebrn,
lT1arijinooeljslkJ kelih. Ulovljenemu tatu je
Driiiniek Mezej iz Logatca, vsaj ion isam
^ko frdi in pobegli tat je neki Volk iz
/ niovega (Notr.). znan radi injegsove moči
111 Predrznosti, iradi niegovih naisilistev,
lilt\in in zločinov. Ni čudia, ida je bila tr-
n°vska cerkev večlkrat okradona. Tat je
v'st?ke pöstave, ima kratke, svetle brke
|n k imol usnjane črne 'kamaše in čirno
Kravaito. Očividec je ovadril, da so Volka
^uvezali trije delavci ipodi isv. Ooro pri
jJr8:arju, katerim je vsakomu idal po 100
lr- I'i, ki iso inaznamjeni, so mu tudi iranje-
^' trcbuli zdravili.   Takoj potom jö baje
^radel »emsko za 3000 lir.    Najbirže   je
™>treboval denar aa daljšo pot. Ali bo ta
[H-i dolga. ali pa kratka, «to ve isam Bog.
Iz Breginja.   V dneh od) 9. do 11.
|;Ui- jc idivjalo tu, Ikot isploh daleč na o-
jv.^«:. silno vetrovje. iPo ipričevamju oko-
'Ca.nov je bilo najlmje   menda iravno   v
^'e?inju. Korci so cepaii raz streli, da ni
"Jo varno fti po valsi. Vicčjo .ško-do pa je
^vzročilo ,s t©m, da je previrglo po polju
p°ro do zadnje vise kope sirkovja ter ga
ssfi!116^0 in irazmeta'°- i'n fiJ ostalo le pri
irikovju.    Iistotakö    je vetrovie    zvrnilo
rL?° kop ^ena- dru?e ^ ^e °bcutno o-
;^ib!o in razpihalo. Pridelek senia je bil
.-'¦os vc ifp.l; boli pičol. Zdnj era jc veter
*e zmanjšal. — 2e leta 1914. se je odne-
^00 Pritihotanila in usmezdila v vas\ dpi-
^¦^uia iinučiia boležiem:    maaih (tifms).
Do dajnes še je ni bio niogoče pregmati in
izitrebiti. Vsako leto spxavi več ali manj
boinükov za 6—8 tednov v posteljo. Le-
tos se je pojavila v par islučajih, še po-
sebna vrsta imačulia • (najbrže iz bližnjih
Brezij v Slovenski Benečiji), kateri so
bolniki v kiratki dobi enega tedna padleg-
li. — Najbridkeje' nas je pretresla smrt
priljubljieaiega čevljarja Antona Marcola,
ki je zapustii 7 niüdoletnih, nebogljenih
otročioev. Kaj inaj počine zdaj uboga vdo-
va is to mmagobrojno drobnico? On, ki
živi tice v zraku, cvetlioe na polju in 6r-
va v prahu, bo skrbel tudi za nje. In po-
kojni oče ipaskrbi morda zanje bolje iz
neba nego bi miogel tu s svojim čevljar-
stvora. Pokojlnilk je bil zgleden in prakti-
čen katoličan ter v vasi občespoštovan.
2e na sta/rejšili otrocih se je ispoznalo, da
morajo biti sinovi dobrega očeta. Priza-
deti diružini naše iskeino isožalje!
— Iz Solkana. Pretečeni teden se je
vršil v Sol)kainu misijon za dekleta. Sol-
ikanci moramio bid hvaležni mllademu, de-
lavnemu, -iakreno navdusenemu g. kapla-
mu dr. Miiroslavu Brumait-«u, da je pričel s
¦SN'ojini delovanjem za versko dn nravno
obnovo naše občine pri korenini, rrajprej
pri oitrocih, potem pri ddkletiih. Visakdo,
ki praiv čuje današnje diružabne razinere,
ve, da mora predvisem preosnovati dru-
zinsko življenje, ako hoče versklo, nraivno,
kuil'turno povzdigniti /ivljenje namoda, dr-
žave, čLoveškc diružbe. Predvisem bodio
hvaležna za ta misjon lona dekileta, ki so
irazumele jedro predaivanj dr. Brumat-a.
Misjon je pa obrodiil sadove, tako uparrno,
tudi za vso obcimo. Seme je posejano; da
bo žetev obilna, je pa odviisnio <od de:k?let,
iki so pridno obiskovalla v tern času cer-
kev in zvesto poslušala izvajanja g. ka-
iplana. Po dobrrh materah, po matorah
resnične 'ljubeznii do miožla in otrolk kliče
današnja družba. Dobre maitere, dobre
družine! Dobre družine so itemeij zdravfe
družbe! Da bi oplemcmitil družinslko /iv-
ljenje, s tern pa tudii diruzabhio, ta cilj je
zcwledoval pri svojih pTedavanjih .dr. Bfu-
ma(t. Njegova beseda je i>raa^ giotovo pri
mnogih padda na nodotvitnai tla; od te ro-
diovitmosti bock) živeJi celi nodo/vi. Iskrena
hvalla g. kaplanu dr. M. Brumait-u!
Več občinarjev.
— Ravne pri Cerknem. Tudi v naših
visoikih hribih se je ipričelo isvitati. Osno-
valo se je slovensko prosvetno društvo
))Zora«. Navdušenje, katero je vlaidalo pri
ustanovmom občnem zboru, mam je lep
dokaz, da bo društvo uspevalo. Seiveda
je vsak začetek težak, vendar moramo
pomisiliiiti, da iz malega raste veliko. Zelo
je nas vse iznenadil in pretresel čuden
slučaj, da je nenadoima izginil eden izmed
najagilnejših odborniikov našega mladega
društva. Sin orgatnista, Bevk Urh se jc
udeležil 30. oktobra veselice v Sebreliah.
Od tarn se ni več vrnil. Domneva se, da
je v temni noči ix>n©sirečil ma slabi poti:
a vse iskanje in poizvedovanje d'jsedaj
nima uspeha. Vseh mavdaja globoka ža-
lost ob zavesti, da najdebudnega mladeni •
ča mi več imed nami.
Ccrkno. Od lo. do 20. novembra smo
obhajah v tuk. sari sv. misijon. Vodili so
ga č. gg. Klančnik (iz Mima) in Flis Ljub-
ljana, ter č. g. P. Romuald s Kostanjevice.
Ljudstvu se je vdeležilo sv. misijona v ne-
pričakovano velikem številu: znak, da je še
dovolj vere, v njem. K. sklepu nas je po-
častil s svojirn prihodom prevzvišeni knezo-
nadškof dr. Sedej, ljubljeni naš vladika in
sorojak. Prevzvišeni sam je vodil sklepno
procesijo; v Cerknem že dolgo let ni bilo
tako veličastnega in dostojnega obhoda, ko
je stopala tisočglava množica s svojim nad-
škofom v sredi, ki je nosil Najsvetejše in
dal tudi zadnji blagoslov. Bog daj dobrim
sklepom trajnosti.'V tem tiči naša najveČja
dušna in zato i narodna korist!
Mirem pri Gorici. V nedeljo dne 4. dec.
se vrši pri nas vprizoritev Fr. S. Fiiižgarjeve
ljudske žaloigre „Razvalina živl enja", Pred-
stava bo v novi dvorani g. Rornana Faga-
nelja (pri Grabcu); začetek ob 4 uri pop.
Vabimo domačine in sosede k obilni vde-
ležbi Opozarjamo, da je „Raz.valina življe-
nja" najnovejše dramati(vno delo našega
pisateljn - prvaka, ter bo nudila mnogo
umetniškega vžitka.
Shod vojnih odškodovancev v Komnu.
V nedeljo, dne 6. niovembra smo ime-
¦li v Komnu )aiven shod vojnih 'oskodotvan-
cev, Ikaiterega je sklical agitacijski odbor
žuipanske zveze. Kot govornik je nasitopil
držaivni poslanec dr. Podgornik. Sokolslka
d vor ana v kateri ise je shod v,rail, je bila
nabito polna nanoda. I^ojasniil nam je za-
kon o vojnih od§kiodninaJi, na podlagi ka-
terega je država diolžna pomagati nam,
kar si ne mioremio sami, kljub «laistni prid-
iDosti, da se vzpostajvijo diomofvi dn obno-
ve nasadil. Qrajal je ptolževo pot držav-
nega aparata, ki zavlačuje obnovitvena
dela. Država pdačuje posredno potom
banik in kar je še kiriviičnejše, lobtežuje
vojne-osikodoviance z «brestmi. Ako hoče
naš človek priti dio vojne odškiodnine, tki
mu po vsej pravicS priitice, gre ta denar iz
držaivne blagajne najprej na bančni zavod
»Federazione« rv Benptkah, od tarn pa po-
časi, in v slkirajno omejenih zneskgh na
dcžolni hiipotečni zaviod v Oorico. Konšta-
tirano je, da dobi naša dežela razmJetrnio
manjša nakazila, kakor polkrajine v starih
¦pnovincah. Koniečmo je g. poslanec ome-
ni:l, da se v silovensikem jeziiku vložene
prošnje 'omatovažujejo, kljub temu, da }O
zagiotioviil miniistcr Riaineiri rcscvanje tudi
sbvenskih prošenj.
Po nad eno uno temeljikem govoru
dr. Podgornika, Ikiaiterega je lobčinisbvo
spremljalo z napeto poziotrnostjo in pritr-
jevanjem, sprejete 'so biile liste Tesolucije,
kakor na drugih tozadevnih shiodih in zra-
ven še sledeča:
»Pozivlia se 'vüadio, dia odredi, kar
treba, da bock) vsli državni Uiradi in bančna
zaw)di sprcjemaili in rcšavali tslovenslko
sestav'ljene tin dlokumemtirane vloge za
vojno odškodnino, mie da bi zahtevali od
ipoškodovancev prevod , na italiijanski je-
zik; zlastti, da naslavi brez odllioga po-
trebno število jezilkiovno sposiobnega u-
radništva, da ne bodio stovensiki spisane
in dokumenti'rane vloge zapiostaivljene,
temveč rcšene v vrstnem :redu, kakor so
bile vložene!«
Po 1 in tri četrt ure Irajajooem shodu
je narod izrelkel zaupniioo sviojemu po-
silancu in se razšel.
Ce je še vredno, ne 'vem, pa naj o-
menim, da so ro končanem govioru dlr.
Podgornika 3 pristaši komunizma iskali
pril;lko, da bi agiitirali v iprilog svoje
stran'ke, pa dioživeli so ravnio -wasproittio.
Naš kmct bi bill /e kiomumist, ako bi dO-
bival take dohodlke, kakor jih ima komu-
nist Vrabec in ceb — brez 'dola!
Narodno ujedinienje Jugoslovenov.
iutri dne 1. decembra se bo vršil po
ceilii Jugoslaviji uarodni praznik — spo-
min uiedimjennja viseh Jugoslovenov v
skiupno" narodno državo. Ne vseh — Mi,
ki nais je odrezala raipallska pogodba od
ostalih bratov in naim odkazala dnugačno
uisiodo, ne bomo razobesili zastav na ju-
trašnji dan. PaČ pa nikakor ne smemo
prezreti dejistva sameiffa in moramo spre-
jrovoriti par beised.
Narodno ujedinjcnje je bilo viedno eden
največjih ciljev podjarmljenih narodov.
Biti v skupni državi, giradirti svojo srcčo
po svoji voljj, imeti besedo v javnom živ-
ljenju in se ludejstvoviati z vsemi svojimi
isilami in po isvoji volji, to je bila goreča
želja vseh, ki so imeli zvezane rdke. Le
poglejmo, kako sio potemi take diržave
razcvitale ini iprospcvale. Poglejmo iNom-
čijo, poglejmo Italijo. Ne trdimo, da se ni-
Lsjo v njih noitranjem življemju tupatam po-
rajala nesoglaisja. To je bilo in bo. Toda
cilj vseh je bil kljub temiu: velika im moč-
na država, državmo imksel iso gojili nad
vse. Le poteleymo, ikako viisoko \so vzgojili
državno miisel samo v Italiji.
Zgodovina ;se poinav-lja. In lahko že i
naprej prorokujemo, kaj se bo zgodiilo iz j
CchoRlovaskc. iz Jugoslavijc. Od dne do
dme bosta bolj cveli in zoreli v sad, ki je
bil zasefan z inedinieTifem. To deianje ie
bilo najvažnejše v celi zgodovini Jugos'o- i
vonov, po visi pravici naj se ta praznik
vsalko leto najslovesnejše prazniuje. Da-
nes je dama Jugoslovemom možnost, da se
po svojih inočeh razvijejo in si 'ustvarijo
dom tak, Ikot ga mislijo bolj udobnega. Ce
tudi iso diference med naziiranji — in kje
aii teh diferenc? - je eno naziramje vondar-
le skupno in močno, Jugoslavia mora ob-
stati, in to miisel je treba držati «najvišje
in jo gojiti d<rug v drugem in n/c izpodbi-
jati!
Tej misli se pridruzujemo tudi imi in
mislimo, da me 'storimo nobenega greha
kot — dinžav. Italije, če želimo ob ti ob-
letnici isvojim bratoim majlepšega procvita
in napredka. Za mnogotero lupanje) smo
bill varani, toda če ismo mcnrali odkupiti
za to ceno možnost življenja in procvita-
nja ostalih bratov v skupni narodni dr-
žavi, je ta žrtev lažja, je tudi spomin na
'to obletnico lazji.
Slovenska Benecija.
~ Iz Brezij. Gotovo so le imalo ko-
mu znaua naša 798 m vi'soka Brezia, ma-
la slovenska vasica v tersiki Böiieciji ob
izviru ireke Nadiže. Iz vasi je top, odprt
razgled čcz brcgiiijsko Bndo itja doli do
Krna, do IjArzlega vrha, da, do Kobilje-
glave. — Ze od meseca avgusta razsaja
pri nais grdi mačuh (tifo),   ki je priklenil
polovico vasi   in čez na posteljo.    Vseh
bolnikov je bik) kroig 200. In to v vasici,
ki ne doseže 400 duš. Bolezen je pokosila
12 samih kirepkih inlaideničev, imladih o-
četov in imatera.   Oboleli   so namreč   le
bolj čvnsti, močni ljudje od 12. do 35. leta.
V inekaterih družinah   je napravila smrt
garozno razdejanje. Zlaisti so hitro, v par
dmeh, podlegli oni, katerih se je prijel ta-
kozvani črni mačuh. Vsled bokzni je se-
vieida vse delo po polju zastalo,   tako da
so pokopali ljudje   komaj   te dni   zadnji
krompir ter spravili    zadnjo koruzo.    V
najhujšem času   niso zdravi zadostovali
•niti za strežbo bolnikov im so nam unorali
priti na pomoč znanci iz sosedne Krnah-
xe  (Cornappo). Zdaj gre bolezen,' hvala
Bogu! h kraju. Vas počaisi zopet vstaja iz
postelje.    —    Največjo hvaležnost    simo
Bincfejani dolžni gotovo isvojemu dušnemu
pastirju Viljemu Koleti Slovencu iz bliž-
njega Tera (Pradielis) pri Brdu (Luseve-
ra), ki je pričel iravno pred pojavom bo-
lezni iz Mažarol sclm gari. Prej smo imeli
naimreč par let itaJijaniskega   duhovnika.
C. g. Viljem Koleti je bil vgs in čais, rekel
bi, noč in dan krog bolniikov, dtijal navo-
dila, pomagal in stregel.   Brez njega   bi
srmrt brezdvomlno   še mmogo bolj kosila.
— Lepa. ccr'kvcna stavesnost se je vršila
tu 3. nedeljo septembra, ko ismio blago-
slovili lwv, krasen    kip Michetangelove.
vŽaLostne Maiteire f^ožje«    (tinolsiko  delo)
in pa postavili v nanovo iprizidani diiijliri
na ohar Oltar je domače deto, ;ki ga je
izviŠ!l mojster iz sosednjega Breginja. —
Žal, d!a je bolezen preprečila večji zuiunji
sijai. A bil je vseeno iep dan, lep in pre-
krasn tir nam ostane še doll go v spominu.
—  Staragora. Zapustil   nas je   preč.
gospod. Nata'l Monkar, naš župnilk, ki se
te preseiliil v Bovec na Oorislkio. Odkar je
Mo svetišče M. B. na Starigoni iziročeno
oo. kaipuoii^m iz Vidma, je stanoval gos-
pod župnik v oddaljeni vas,ici Cola. Kljub'
temu, da so v omenjeni vasi   razen   par
družin vsi Slovenoi, mu je bilo že ilansikega
leta zaukazano, da mora pridigaiti ter u-
čiti krščanslki nauk v italijanskem jeziku.
Seveda tega ni storil, kar mu vest tegja
ni iprepustrla; ker pa je spoznail, da se ho-
če na vsak način omemiogočiiti   obstaneüc
siloivenskcga duho.vnika v Starigorslki sari,
je prosil za prcmostrtev na Oorišlkio. Preč.
gospod Monkair je bill jalko priljubljen vsem
nreč. slovenskiim duhovnikom in še   po-
sebnio mniogiostevilnim slovensikim romar-
jem, ki iso ga poznali kiof iizvrstnie«:a spo-
vednika.
—  Deveta dežela. To je   najprimer-
nejše :ime za nadisko dolino. Nobena d^li-
na na svetu ni foli'ko naprediovafe, zlasti
po viojni: Zgradili so niam že toliko cest,
da člotvek mora dobno flazvhl na napise, da
kam ne zalleze. Kmalu bomo imeli še več
ze^eznic nego v Londonu,   piolesr   one iz
Kobarida v Čedad, je ž v zgradbi iona iz
Tarčeta v Cedad tin kmalu   bbdio   začelS
eradMi, aiko ne poprej, Riotovo v   prihod-
njem veku, se proffo Tirst-Duniaj skoži na-
šio doiimo. Kio bodio izpeliani vsi niačrtli, nam
ne insane nirti siedu o icaki njivii asli vino-
eradu in a'ko bo le se brezposelnih kala-
brezoiv, tako da ne bomio mogii prositi za'
sluzbo, se bomo mioraiH preseiiiti — na lu-
TTO. ^e drujra nesreča nais čnka. Neko ka-
nitaiistično žrelo nnm bode, fclljub uradmim
zapotofvilom, najbrz popiilio  visio   mndisko
vodb ier jo izflifo v Sioöo. Kot lodSkiocTninö
nam oMinMinjo elekitrifoo, s 'kafero bomo
mleli. žasrali, prnli,   ise kopali pili in   ita-
lfjamisko igovorili!
Folitični pregled.
= Rusijo in Nemčijo baje tudi pova-
bijo na konferanco za ra^orožitev. Fran-
cozi se N em cev še vedno zelo boje.
= Med Anglijo in Francijo so bila ma-
stala naispirotja na konferenci. Sploh An-
gleži malo upajo v dober iispeh konfe-
renaci
= Vašingtonska konferenca za mlr
se vrši precej v anamenju rožljamja z o-
rozjcim. Francija pravi, da inora imeti vo-
jake. Italija ise boji Jugoslavije. Briand;
franc, ministerski predisednik je bajč iraz-
žalil itail. armado. Fašisti 'so zato mapadli
nöki fr. konzulät v Italiji. Dane« žalitev
zamikajo.______________
Iz jugoslavije.
j. VJadna kriza v Jugoslavia je rešie-
na. Koalicija med radikalci in demokrati
ostane.
j. Tretfo dalmatinsko cono sö začeli
izpraznjevati Itiilijaini.
j. Bogoslovcev je letots v Ijubljan-
skem semeniseu 90. Na wovo jih is vsto-
p;!> 17; med tcmi 2 Dalmatinca. Na.;boga-
tejši ie 4. leitnik s 35 bogoslovci. Razen
teh Sitanuje še 8 da'lmntmsiViiih V.ojrosl!)v-
cev v hiraiinici sv. -ožefa. ROTiO!S|1ovno fa-
;ku:liteto ob'skuje kro-r 115 slusateljev. T«»
di marib'orsko semenišce ise n(e miore pri-
'ozevct'ti. Šteje 50 hr^oisltovceiv, med njin i
15 wovih, privofettiiiikov.
Društveno gibanje.
d. Kaiunje. uregorčičev večer. V
spamin proslave petnajstletiiiice je prire-
dilo uregorčičev večer dne 20. t. rn.
Slov. kat. izobraževailno dinuštvo v Kain-
njah. V naigovoru zbranemu občimstvu je
preč. gosp. župnik Franjo Cnügoj ozna-
čil poiiTieu slavnosti, ki ise vrši v spoiniin
prerano uunrlainu goriškieimu slavcu. —
Slavnost se je vršila s sledečim «pore-
dom. Pesem in deklaimacija uregoreiče-
ve »Doiinövini«. Sledila |e deklaanacija
»Manom Siinona Oregorčiea«. Mošlki
zbar je zapel »Jaz seim Slovan«. (Nato sta
slödili deklainaciji ,Soči« in »Naš nairodni
doni«. Mesa<ni zbor je zapel »Po jezeru«.
V bolganski narodni noši sta se deklami-
rali »Hajdukova oporoka« iin »Biser«. —
Žemskii zbor je zapel »Polled v nedolžno
oko«. Med tem je na>stopil z govarom č.
g. kaplan Iv. Semič tor očrtal' kjraibek
obris življenja in delovanja Sianona üre-
gorčiča. Dalje je še naistopil mešani zbor
•s pesmicanma »Stoj, isolnčice stoj!« ter
»Na ncbu zvezde sevajo« in moški zbor z
»Brätle v kolo«. Dekilamirali sta se še
Gregotrčičevi »Oljki« in »Mojim slavil-
ceun«. PtohviaLno ise morauno izraziti o
vseh deklamacijah, ki so bile prednašane
z zielo globokim občutlkoun jm unievanjeim.
Tudi fpevislca zbora sta v vdiko pohvak»
pnoizvajala vise točke preciznio in v zado-
voljstvo vsega občinstva. Okusno okira-
šena šolska dvoirana je bila mabito pokia
častilcev pesnika-pnoroka. V ospredju je
viisela z zelenjem okrašena slikia pokojni-
köwi. Navzooe občinstvo je prostovoljno
zbralo 100 lir za isloveesko i.sirotišče v
Gorici v spo)miii svojega ljubljenca Simo-
na Gregorčiča.
d. Iz Ajdovščine. »Dratmiatični Kro-
že-k v Ajdovščini« pripravlja za uprizori-
tev 'krafsno veseloigiro »Eno letio pozme-
fe«. Ta igra je le nadaljevanje trodejanke
»iPri betefln koinjičku«, katero je D. K. že
liprizaril 'pred dvemi leti z najboljšim
uspchorn. Radi boljega umevtanja druge-
ga dela se poniovi v soboto in nedoljo,
dssie 26. in 27. t m. ob' navadJni uri iin ce-
nah igra »Pri beklm konjičku«. Nasto])ajo
po vieci'ni isti igralci, kalkor pred dvemi
leti. Ootovo >se šc vsak spominja sitnega
nikidiar zadovoljnaga trgovca z narodniim
milom, Buckia. zaljubljenega natakarja
( Žana itd. iin ne bode vsled tega zamudU
prilike posetiti to predstavo.
Domače vestL
+ Naš list radi srtavke zadnjji tedcn
ni mogel iziti, kot ni izšel tudri noben dru-
gi list v Qowici. Tudri to pot lima list nekaj
zamude. Naročniki naj blagoviole qprosti-
ti. Skrbele bomio, da zamudlo nadjomeisti-
mo.
+ Nova povest. V našem ftisitu bomo
začeli prinašatd z jiiovim iletiom novo za-
nimivo povest iz naše zgodlovine, iki jo je
napisal znan pisatelj. Povast je daljša in
ima zeLo mmogio lrajkrasnejših ineslt; kdor
K> bo piričel brati, jc nc bo imogel odtožiti.
Naročajte ))Ooiriäkio Stražo« pridno že se-
daj in jii pridobiiivajte noiviih naročniikov,
da ho '!ist od dne ho-ljši, »obšiirnejši in za-
nimivejši!
-f »Mladika« se ie «radi istavke v ti-
skarni zakasnela. Izälia bo v pinihodnjem
.tednu <v za nefkioliko strani večui obliki,
k-er se je nabra)b tdliiko gradivia, da bi
dmgače ne rmogli končaHi [etmilkia.
+ »Goriška pratika« j>2 bila v Za-
gorju zaplenjena od «noznikicw. O stvad
borno še druigje govorili. Danes cakairuo
isamio §e, da bodio orožniiki v tii allii oni va-
isi Tazveljavili rapalsko pogodbo. Prosimo,
pri nas je, z ozi'irom ma neikotere podi^b-
ne dtogod'Ke, vse miogoče.
+ Srebrna poroka. V Sežani sta pra-
znovaila srbrmo piorokio Franc in Marija
Bekar. Bilo srečno!
+ Himen. —"Pionoči-l (se je gosp. Ba-
ziK-.o Kjorošec, učitelj iv Skrljevem. v Brd.h
z vnlio gosp;ioo Danijelo Simioniiti iz Foja-
ne. Mladcmu paru obrlo srcče!
+ Glasbeno rccitacijski večer, ise vr-
ši v medeljo, dne 4. decombra 1921 ob 4.
uri popoldme v Testavraciji G. Bratina v
AidövSöini, Sodeliujejo: Srečko Kumair,
pianiisit, Mirk-o Logar, vijolinkst, Albert
Širok, recitator. Na siporedu iso iskkidbe
L. v. Beethovma, Ft. Cbopina, Arn. Gal-
liera, ^metana, Mozairta, in Vais. Mirlka.
— Ridcitirajo ise odk)inlki iz Ivan Cankar-
jeViih del. (skladbe obrazloži Alhort Ši-
rokL) Cene: Stojišča 2 L. — Sedeži 3, 4,
5 -Iir.
+ Smrtna kosa. Urnirl je v Kojiskem
dne 1. t. m. Karol Vendraimin bivši urad-
nik »Živnpstenske banlke v Trstu«. Ob iz-
bruliu italijanslko-astrijske vojne ie mo-
ral v begiiinstvo v južno Italijo, odkioder
se je virnil še le 1. 1919. — Preminuli )e
bil daleč na okolo zmaln kot noštenjatk ter
delaven in neuitnudljiv tsipodbiuditclj mašie
/     pravičn-e 'Stvari — zatorej vsak žaluje po
izig'ubi tega virlega mladeniča. <Naj v miru
piociva. Pneoistoli druzini nase isRireaio so-
žaije.
4r Meščanska sola v Tolminu. Voeriaj
snuo prejeli od staiisev siliedečo notico, ki
jo neizpreineiiijeiio tu priobčinio: »üo-
spod iravnatelj je v pondeljek naznanil de-
klicaim, ki pohajajo tolimiiiusko uneščamsko
äolo, da je doispel odlok iz Tirista, po ka-
teirem ne «mejo dick'Hoci Več v šolo, ker
.da zakon prejpovedujc ime&ane meščaniske
sole. Z'ozirom ma /to, da so ddklice že vpi-
saine dn rcdno polrajajo šolo, z ozironn na
to, da niimamo Slovenci šol, kamor bi po-
šiijali svoje hčerke, prosimo vlado, da naj
takloj z oziirom na izredne čase, prekliče
svojo novo odrcdbo aili pa naj poleg de-
ške imeščamsike sole ustanovi in otvori de-
kliško imeščanLsko šolo.« Prip. ured. Koli-
ko čaisai misli še vlada lodrdkati našem,u
ljudstvu najelomenfärncjsiö ipravicc do
kulture?
+ Poštna vest. Dne 1. dec. ise od>pre
telefoniern oddelek na pošti (1. nadistr.) v
Gorrci, zct Gorico, Kirmim, Gradiško, Ko-
barid, Ajdovščina, Ločnik, Tolmin, Idirijo,
Tržič, Ronki, Červinjam in druge večje
kraje. Kdor ise naimerava aboniirati, naj se
oglasi na telefo/ničmem uradiu na pošiti v
Gorki.
+ Razglednice k podobo S. Gregor-
čiča in z raznimi üijegovimi verzi je natis-
nila in založila »Narodna Tiskarna«. Raz-
gledinice so piripravnc za »Gregorčičeve
veödre«, ki se vrše isedaj po deželi.
-(- Poraožni zavod za vojue oškodo-
vance ('vistanovljen po oi'^irajni sod^iji v
Gorici). i>or,oča, da njegiov urad! v Gorici,
ulica G. Carducci štev. 6 (dvorišče), po-
sluje za stranke vsaikii dan od 10. do 11.
ure 'predp. in od 3. do 5. pop.
+ Poz'or na 1000 lirsk^ hfz fikat?.
Na Notranjslkem so se priklatili zadnje
čaj-e italj. trgovci z vinom. P©'<upili s<»
precejšnjo množico vina pri iias'h Ijudeh.
Kakor je naivada visepovsod, da-li so t' jyo-
stenja'k'ovifii 'posameznikom pio 200 liir na
račun, z ban'kovci po 1000 lir, (tako da je
v:sak taik viiiiski trgoivec dobil md našega
človeka za 800 lir nazaj. Pozmeje se je iz-
kaza'lo, da so ti 1000 ürski bnnkn-vci fal-
zifikatii.                                     Notranjci.
-f V Brestovic! ?io tantje praznovali
kritje neke hiše (likof). Neikii asistent iz
»lk.railjest>va« je fante pri njih pojedini mio-
til z raznimi psovkami in blatil Slovence
na splcsmo. Ni enda, da se je fan'tom pre-
ncuinnto zdelo, da bi se pnstili psovati od
•t-Pikeea pübaiHna, zato so ga is ipar klofuta-
mi lodprarvi'li' stran. Drugi dan 5io orozni'ki
aretiraW v vasi več fantov. Popoldne pa
je pirišla v vas kazenska elkspediciji fašis-
tov, Ikii so namerava'li rozgaii več his, Tear
so pa nektateri treznejši Mnliiani oz. neki
nodjermk v vasi, premresilii. Čeprav so bi-
li onozniiki no nekem domačinu obveščeni,
da so f.išisti v vasi in nameraivnjo vas po-
žpa-ti, pnišli so na lice meista šele takirat
(4 ure pozmeje,) ko bi ilah/ko qnalonridsneizi
diokionca'lii niih kuMurno delo. Fante *so
drntri dan izpustiiH, ali rod pogojem, d)a
se fašvsitom vrnejo stroški, (ki so jih imdi
V5?led vtnžnje v vais.
+ Živinorejcem. Družba sv. Mohor-
ja na Prevaljah je zacela rnzpriodnjati
povsem pircdelamo knjigo Domači živino-
zdravnlk v trorji izdaji. Znani pksatdj Du-
lair je rovi izd'aji mnogo novega dodal,
preskrbel nove slilke za boiljšie razumcva-
nje eradiva ter knjisro ro novih izkušnjah
zboHšal. Razon obilice opisov bo'ezni je
dodail §e zhirko recerstov, Ikakoir tndi na
koincu abcedni isiezmalmelk knjiga bo
vinorejeem pripomioßiln k n-wediku in b!1a-
gostanju. Knjiga stane brosirana 5.— L.
in >se dobi v Gorici v knjigarni (kat. Tisk.
Pničtva Montova hiSa.
Preizkusnja novih zvonoy.
X.
S preizkušnjo v zvonarni je tehničnim
zahtevam zadošč&no. Za preizkušinjo v
zvoniku ipreostane še. to, kar je bilo v
zvonanni neizvršljivo: načim uimestitve in
obesitve zvonov v zvonilku. Bronasti
zvon je namireč proti jeklenim hru&tom
tako nekaj finoga in delikatnega, da je
občuten za visak »malenkostmi neugodni
vpliv. In mnogiim takim vplivom je zvon
razpostavljcn, ako ni v zvoniku pravilno
vmeščen. Talk zvon je v vedni is/mrtni ne-
varnosti. če kje, velja zainj — ko zvani in
brenči — izrek: Noli me 'tamgere! Ne do-
tikaj se me! Ta stavek bi imoral biti v ve-
likih in daleč vidnih črfkah vlit na vsa-
kem zvomu. To bi imu koristilo in mu ne
Ikratilo časti: da je posvečen in name-
in jen bo'/ji slavi, kakor mm jo kiratijo ime-
"^ nicenmrnili cerkvenih pred'.stojnikov,
kjlučarjev in žunanov ali vsiljeni napisi
te nil' ifirncre vsebime.
iPoizkusnia v zvonilku (se izvede, ko
ie dipio iimesc'^nia dokončano. Zna^o je
mnpnin. do nai'^f fno^.nka. doklcr si ne
nanravi kembeli z udarci na zvoinu glad-
kega lica. Res, da je potem udarni glas
jasinejši in čistejši — na alikvotne glaiso-
ve je to brez vpliv ai — ali potrebno to
čakainje ni; kajti pneizkuševavec to pre-
dobro zna in ve to okolnost suponirati v
svoji oceni glavnega glasu.
Preizkuševalna koinisija je ista kot v
zvonarni, le pridruiži se ji še monter ali
zanesljiv mehaiiik. Una pregleda najpr-ej,
kako je poskrbljeno za varnost zvonov. Ali
imajo jarini, traimovi ali traverse zadost-
no nosilnio moč ter zagotavljajo zvano-
voirn varnoipodporižče? Kako varnost nu-
dijo zvonu yezi, ki ga vežejo na jar em?
Zvion se ne sirrue niti zganiti, ko ga potre-
seino z vso močjo ob strani za krilo. Pre-
pričati se je treba, ali je vodoravni drog,
na katcrem je privezana vrv za zvoaije-
nje, dovolj pritrjen s kljukajina na jairem,
da aie zlcze. polagoma na zvan? Jeli vz-
nict pod urnim kladivom dovolj močna,
da se ne uda in pusti urno klaidivo drgni-
ti se ob zvon?
Jar em im/ej v svoji višinski smeri
vertikalno lego, bodi nekoliko daljši kot
največji zvo»nov premer, iz zdravega, su-
hega, ravnovlaknatega hrastovega lesa!
Železni jarem ni pripoTOčljiv, "ker ovira
resonanco. Vrtilna os jarmova bodi hori-
zontakia, ravno tako oba ^reinern, ikate-
ra si aniisliiTio plcvtegnjena skozi spodnji
rob zvona v smeri mihanja in od leve na
deisno.
(Komec prih.)
Frosveta.
p. Noblova nagrada. Švedska akade-
imija je slklenila, da podeli Noblovo na-
grado za literaturo za 1. 1921 Analolu
Franceu.
p. Pesnik Pavel Orszegh-tlviezaoslav
je uimrl. To je bi največji slovaški pesnik,
bojevmiik za ncodvisaiost; za ,njim žaluje.
cela čehotslovaška republika.
ip Stoletnica ruskega pisatelja F. M.
Dostojevskega. Dne 11. t. tm. je mi-
nulo sto let, kar se je rodil slavaii rusiki
pisatelj F. M. Dostojevski. Kakor politik
je bil Dostojevski imperialist in pravo-
slavni romantik, a kakor pisatelj do po-
slednjega lasa problematilk. poln temnili
iracionalnih strasti in blodeni pa poleg
tega najgloblji ipsiholog vseh ... čaisov iin
vseh narodov. Dostojewski je veroval, da
bo njegov Tuski narod, vereni (kakor je,
adkupil Eviropo, da bo odrešil Evropo ka-
kor je KriiS'tus odre'sil ves svet. •— Njego-
va islavna dela so prevedena v vse sve-
tovne jezike. Neikaiteri njegiovi umotvori
so prcVženi fudi v slovensčimo.
p. „Klaverjev koledar 1922. Vsem pri-
jate'l'cm misijonov, koi isploh vsem kr-
šamskim c'irijzinam, zavodom, Marijinim
družbam iitd. pripniročamo ta misijonski
.Vo^ciaT. Poučna in zabaivnia vsebina. le-
pe afrikan'ske piovestice in isf'ike. Poz'v k
rešitvi du^ ubogih za.rniorceiv!- — En kole-
dnr .stnn? 1..^0 L, nri np^očbi 12 ižvodov
slkupaj, dairo enega rovrhu.
Ra?ne. vest?.
* Ncvo bivališče Karla Habsburškcga.
Kakor znümo, pride Kairest s isvoio Cito na
otok Madeira. Madeira le otoik v Atlant-
skem oceanu, pri/padajoč Portugalski, na-
hajajoč se ma 32° 3S sj. šiir. in 16 54 zap.
dolž. Oda'ljen je 700 km iod obali Maro'ko
in 443 km severno od Tenerife. Otok tvo-
ri Z'ajedno z otokom Porto Santo in z oto-
kom Desiertais iin z neiobliiidentimi s'ka'ina-
mi Sailvadiora ptrirtugaisko okirozje Fuii-
'n'al (1815 km.) Otok Madeira je dialg 55
'km. širok 24 km. Plo «redini otdKa se v'f-
čc dolgo poigorje, visokio do 800 metnov.
^osebnio diivja je sevenovzhodna stran o-
toka, ki je nastal vsled delovanja pod-
morskih vmllkiafjoy. Podnebje je zeic milo.
Srednja le.lna tempeiralttira je 18". Neugo-
den je -samo suh in vnoč veter »Lestc«, ki
nnihaja iiz Saliare in nrinnša i\iock;i«t
i)rah. Vecetacija je slična oni na Kanar-
^k h «otokrh. Na Madeiri je bi'lo svojčns o-
lnio n^iozdov in beseda madeira pomeni v
s'vinsö'nii ''es. Živine ie na otcku malo,
obilo pa je ptičev in izredno jo šfevilo
^rosčeiv. bnje nad 700 vrst. Oblnidena je
simo juzna obal, sred;ina oto^a pa je pu-
sta Na otioku prpbivajio T^o naive; »otom-
ci Mnurov, Ttaliianov. Židov in Crnc;v.
Oirorj 7eto bo'^eViajo in umnai , '/ate se
nrebivalstvo malo pmmnoži. Madeira je
"? ria leta  ir>on.  150 000 rxrebivalccv, t. J.
185 »km. Angležii n>o^ii1jajio na otok svoje
bolne na plincili.    Zemlia je tost neko'ik i
vplikih nwps+nikov, Iki jo oddninio naieim-
nikomt v obctelKwamie.    Otok daje    obilo
¦.ridin. pr.^rr? 7H1. n^nVe. k^ruze, nadaljc
t/>baVa. 'zborneea Vos^ania, limon itd. —
N':iio-|iavnpiši nnndnkt nn Mn"d-T' rn jo vi-
,io. ki :co iHni pim'i od I^a 142'. T« zvaza-o
sp io '/W^mecra ma^eirskega v:na ra loto
do 130 ono liojv+,o1. A1 i v?«nirra<i2 'e v^'c'An
*rtna "? in +akio je sfara trti skoro unicc
nn ter se spč\^<\ p'm"delude n^j/ei vina iz a-
mieriške Me, ki je pa tudi jako "dobra. Tz-
vozi se ga nad 20.000 hektov in !eu\ Naj-
boljše vino se imenuje 'malva^ija«, ki je
čudovitio prijeitno sladiko m učinkuje naj
ugodnejše na duševno raziJoioženjc. Pra-
vo madeirsko vino pijejo bolniki zjutraj
in pred jedjo, ker krepi orgauizem. Trgo-
vina je >v güavncm v angileških rokah ill
Funhal služi Angležem z.a odp-ravLaliŠče
premoga. Otcik upravlja guverneir. ulavno
mesito ima 20.000 prebivalcev. Kakor je
razividmo iz tega poročila, se gospodtf
Karlu Habsbuirškemu in gespej Citf nu
.MadcOri ni bati ravno slabega živ.Ijeiija.
Poscbno vesel bo Kairel »najglavncjšega
produkita« na otdku in ni dvoma, da si tK)
:r>ogicstoma privoščil »malvazijo«, ki tako
prijetnio uoinikuje na duševno razpolo-
ženje. — Dij^iomati so poredni. Kot za irn-
nijo ga p*osljejo na vnnski otok. Tu bo iinel
doviolj čaisa in lahko napravi zbirko
hroščefv. Na ta macin bo «lahko še človešk'
znanostii v korist.
* K»va in slerota. Mauri užrvajo
mnogK) čirne kave. Njih vid začne pojenia-
ti zato s 40.—45. letiom. Mrogo jih oslepi
do 50. leta popiojlmorrta. Stetvilo -silepcev p<J
u:1icah Feza je isitirašno veliko, a vsi so -pifi
preveč 'kave.
Krafkočasnsceo
Novodobna mladina. K lekamnarju j€
prišel šolarčeik in zabteval s.-susivo proti
silabim posledicam kajenja. Ves začaden
ga je vprašail lakarnar: »Kaj, tako mlad.
pa že kadiš!« 'Nato je odgovoril šolar-
öek: »Toda saj to ni za/nie. Oče je poka-
dil eno izimed mojih viržink, pa so m.u bi-
le premoone in postalo mu je slabo.«
Pobožna želja. A—liacdj in B—liaceli
sta gledala pogreb, pri ikaterem le igrala
godba. A—hacclj: »Lepo je, ce igui koniu
pri ipogrebu godba. Ali ne?« B—hacelJ:
»Ne!« A—hacelj: »Kaj, Ti bi raje imel.
da bi Ti pri pogrebu ne igrala godba ?*1
B—hacelj: »Ne!« A—hacelj: »Kaj bi Pa
potem za vraga rad?« B—hacelj: »Da
sploh ne bi bil pokopan!«
Uloge sta si razdelila. »Kako pa kaJ
živiš s svi)ji> ženo?« »Oh, hvala, prav
idobino! Razdelila sva si uloge. Ona go*
apoduje čez kuhinjo, hišo, posle in kar Je
drugega, jaz pa simom kanarčiku reči, kar
hočem. Drugega dela ninnatm!«
Darovi.
Za Slovenslkio siinoti&če so dairo-v?.!"'
P. n. gg. los. Kios, kurait, 50 L., Alforiz
Derbuč, ikapJan, letninO' 10 L., Firanc Si'
vec, nctdzc^rnik, letnino 10 L., župaHstv^
Livek letnino 30 L., 'Slovensiko izobraže-
¦valTio društvo v Mirnu nabrailo na Mantri'
nov 'večer v spomdn na rapalsko piogoci-
bo 230 L., župni uirad v Oočah nam je i*
SiroiiiiŠče po^lal zbrn'kjo 410 L. in sicer s°
nabnalli v Cocah 280 L., na Erzelju 25 L"
solarji v Ložah 5 L. in N. N. 100 L.
Naj nam bodto tii lepi zgledli diobrodeJ;
nosti v vzpodbucb. Duh dbbroddroosti naj
prinei^e iv vse sloje našega pio voiski izmU-
čenega ljudstva niovo '/'ivljenje v 'ljubezrt1
do Hoga in do bliznjega.
Dobrodelnost. — Za Slov. 5imotišče
je nabrail p. n, g. Andrej Zaivadlaiv vel&P0*
na Gregorčdčevem .večeru dne 15. t. fl1-
v Št. Andrežu 110 L. P. n. g. Franc Švara
vrkar v Vrtojbi, 40 L., Ciri'l Sdej, kura^;
20 L. Hesnman Tirdan, kurat v Podgor'-
20 L., Rienedi'kt Poniž, vadniškii učitelj, ^
L., Orel Marija, u&iteljica v Ldkvi 30 L.
Za Sloven, sirotišče: Gasp. Frafl1-
Prešaren 5 L.. g. M. P. 2 L., namesto ve«1
ca na jrriob pnk. Franaiške Zorzut daruie
g. Janiko Yodnpivec rnaduč. v Kaminjah 2"
L., 'v Visnjcvi'ku na Mairtiroovem večei"11
lovoev mabrali 55 L. v Do'lini prii Tmstu dve
4. nctv. nabrali 31 L., ob ipniliW mase %K
dušnice za pndle «viojalke. — Vsem skuP-1-1
iskirena hvala!
DAROVI   ZA   BOŽIČNICO.      ..<
Hitmarjeva. — Kovačič Nežka 4; Lnke;"
Komclija 5; §ti!i5roj Frančiška 2; Ivan GorjuP '"
Marija Pavšič 5; SavelH 5; Turel Luiffia -j
Alojzii Kuljad 2\ Roza Muhič 2; Marija Dost»1
2; Goljcvsčck Farty 1; Tcroziia Dnrnik 5; K0'
zuh 1; Viktorija Pau^ič 2; Lucija Komel 2; Jo'
sin Fon 5; Brexijrar 1; Mribar 10; Nežka ^raK
2: Elena Vidrich 5; .Tožef Pavlin 2; Roza Ko1'
man 1; Eliza Bednarik 5; Anna OlesiR 4: An^'
nio Fanin 2; Anton Qolja 5; P. Pich 4; Bra«"1'
zcr 5; Anton Mervic 10; Pepina Danielis 2: J'
Kumar 5; Virginia Visintin 2; Maifatti Carlo A
N. N. 4; Dr. Josip Ličen prof. bo«. 15; F. l°'
datti 10.
Htimar.ieva.  Darovi  v  blagu:    Giuseppe v.
Piero: 4 m barhenta.    M. Cumar: 5    otr.    SP°.
srajc, 1 m barh., 3 robce. F. Marvin: 1 otr. spo
srajco, 1  kos barh., 1 p.    noRavic, 2    nos.    rtl
Giuliana Bonnes:   1   p.   rokavic,  1   naramnice
dečke.  Krainer Rastello:  1  dncat    otr.    nojjav ¦
Del Piero Lcdovico: 5 m voln. biasaf F. Rese^
2 otro^ka predpasnika. Ellzabeta Toso: blag°
eno obleko, 1 p. no?:avic.                                       .
Drug! občui zbor.   Ker se >onfi -z «"
17. t. m. sktlicani lobčnii zfcor S!!ove»i&K