SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 1994 24. FEB.
Letnik XLIX Štev. 8 (2743)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
P.b.b.
Zveza koroških partizanov
vabi na svoj
redni občni zbor,
ki bo v soboto, 5. marca 1994, ob 9.30 v restavraciji „Volkskeller“ v Celovcu, Bahnhofstrasse 44
Vabljeni vsi člani, znanci in prijatelji organizacije!
Spričevalo iz rok ministra
Kot drugod po deželi, so tudi na javni dvojezični šoli dočakali razdeljevanje polletnih spričeval in začetek semestrskih počitnic. Neobičajno pa je bilo, da je šolarjem spričevala razdelil minister za pouk Rudolf Schölten. Naj uživajo počitnice, jim je svetoval, in naj v teh dneh ne mislijo preveč na spričevalo, četudi morda ni najbolj uspelo. Sicer pa je pohvalil delo učiteljev te edine javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Minister je v petek, 18. februarja obiskal tudi dvojezično trgovsko akademijo. Posebej ga je zanimal njen delež pri ustanovitvi podobne institucije v Braziliji. Popoldan istega dne pa se je v kavarni Oscar srečal z najrazličnejšimi koroškimi umetniki, založniki, arhitekti in tudi z dvojezičnimi učitelji. Srečanje, ki ga je organizirala poslanka Melitta Trunk, je bilo zelo prisrčno, pa tudi naporno.
Pogovori med Ljubljano in Celovcem so spet stekli
Na seji Kontaknega komiteja med Slovenijo in Koroško (ta forum je po domala treh letih predaha spet zaživel), ki je bila v torek, 22. februarja v Ljubljani, je Slovenija pokazala svojo načelno pripravljenost za izstop z jedrske energije, vendar iz bistvenim časovnim zamikom. V naslednjih desetih letih ni pričakovati izstopa, ker mora Ljubljana sebi zagotoviti zadostno alternativno energijo, obenem pa mora ta korak uskladiti s solastnico krške nuklearke, to je republiko Hrvaško. In kot je znano, je
energija iz Krškega tudi za Zagreb in njegovo gospodarstvo izjemnega pomena.
Določena sprememba politične linije pri obravnavi Krškega je spoznavna tudi na Koroškem. Celovec ne zahteva več takojšnje prekinitve delovanja jedrske elektrarne, ampak za izstop iz te nevarne energije nudi pomoč in podporo. 13. aprila bojo Slovenija, Koroška in Hrvaška predstavile v Ljubljani varnostno anketo o Krškem.
Glavna točka seje Kontaktnega komiteja, ki jo je vodil
državni sekretar Peter Vencelj, koroško delegacijo pa vi-cedeželni glavar Peter Ambro-zy, so bila gospodarska vprašanja, predvsem pretok robe ter podpis carinskega dogovora med Slovenijo in Avstrijo. Vse to so točke, ki jih je možno rešiti zgolj na med-državniški ravni, torej med Ljubljano in Dunajem, a bi Celovec lahko odigral pomembno vlogo „slovenskega lobija“.
Na dnevnem redu so bili še odprtje dveh novih mejnih prehodov na Lužah in na Pavličevem sedlu, zagotovitev in varo-
vanje skupnih rezerv pitne vode v Karavankah in kulturna izmenjava. V dveh pogovornih urah tem seveda ni bilo možno izčrpno obravnavati, ampak sta jih obe strani samo načeli. To velja tudi za manjšinske zadeve in za skupni turistično-smučarski projekt na Peci. Koroška je načela tudi zadevo brezcarinskih trgovin, tako imenovanih duty free-shopov, češ da oškodujejo obmejne koroške trafikante.
Naslednje zasedanje kontaktnega komiteja bo predvidoma poleti v Celovcu.
Podpora
slovenskim
organizacijam
Razprava v zunanjepolitičnem odboru državnega zbora Slovenije o financiranju zamejskih slovenskih organizacij se je zataknila pri koroških Slovencih. Medtem ko levosredinske stranke zagovarjajo pariteto, pa bi radi predvsem Krščanski demokrati skupaj z Ljudsko stranko in Socialdemokrati, da se „upoštevajo dejanske razmere, pa tudi izid glasovanja o demokratičnem zastopstvu“, kot je zapisano v NT.
Dejstvo je, da so odločili glede financiranja Slovencev v Italiji tako, da si levica in desnica delita podpore v enaki višini. Kljub temu, da je vsem znano, da so strukture levice bistveno močnejše od desnih. Financiranje je, kot iz tega sledi, v škodo levici. Za Koroško pa bi radi našli, kot pravijo v Ljubljani, drug model, češ: en model ne more biti prikladen za vse manjšine. Torej naj bi o tem odločalo glasovanje, kjer ni šlo za „merjenje moči“ in kije bilo, kot vemo, silno samovoljno izvedeno, in jasno, v prid Narodnemu svetu.
In za Koroško bi Krščanski demokrati radi našli drug ključ: ne kot v Italiji 50:50 v odstotkih, pač pa seveda spet v škodo takoime-novane levice.
Preberite:
-	str. 2: Stranka Zelenih
Politična diskusija v Borovljah Podtikanja in natolcevanja
-str. 3: Intervju s Ch. Wuttejem, kandidatom Liberalnega foruma
-	str. 4: Občinska seja v Selah
je odprla rano
-	str. 7: Koledar porabskih Slovencev
-	str. 8: Šport
Mestno gledališče v Celovcu, Mladinsko gledališče iz Ljubljane, Slovenska prosvetna zveza
vabijo na predstavo
Gospodična Julija
(August Strindberg)
Režija: Edvard Miler
v soboto, 26. februarja 1994, ob 20. uri v občinski center v Šentrupertu v Celovcu
Ponovitve vsak dan od torka, 1. marca, do sobote, 5. marca, vselej ob 20. uri.
V nedeljo, 6. marca, ob 15. uri!
Socialdemokratske žene Koroške, Zveza slovenskih žena, Slovenska prosvetna zveza i. dr.
vabijo na ogled predstave
ŠEHEREZADA
(Ivo Svetina)
Režija: Tomaž Pandur
v nedeljo, 27. februarja 1994, ob 19.30 v Mestno gledališče v Celovcu
Gostuje Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo, ki je v zgodovini slovenskega gledališča najbolj uspešna. Mladinsko gledališče je z njo poželo vrsto mednarodnih nagrad in priznanj.
Vstopnice dobite pri prirediteljih in pol ure pred začetkom predstave v gledališču!
Zadnji „naš tednik“ (18. 2.1994) je na prvi strani z velikimi črkami prinesel sledeči naslov: Jasna zahteva evropskega parlamenta.“ Če že tako velik naslov, potem mora biti nekaj zelo pomembnega in izvanrednega, sem si mislil. Začel sem brati, ker me je zanimala napovedana novica. Že takoj pri prvem stavku pa se mi je zataknilo, ker piscu nikakor ni šlo za novico, ki jo je napovedal z velikim naslovom,
Namesto stvarnosti podtikovanje in polemiziranje
marveč za polemiko z „nekaterimi slovenskimi funkcionarji“.
Tisto, kar je bilo napovedano z velikim kričečim naslovom, je piscu čisto očivid-no služilo samo temu, da „nekatere slovenske funkcionarje“ spet izpostavi ted-nikovemu posmehu. Do stvarne informacije mu ni bilo. Kajti če bi mu šlo za to, da bralcelbralke informira o važnem dokumentu evropskega parlamenta, potem bi moral vsaj odgovoriti na sledeča vprašanja:
*	Kateri evropski parlament je kdaj in kje sklepal o tem dokumentu?
*	Kako se imenuje ta dokument?
*	Kaj je vsebina dokumenta?
*	Katere so „pristojne države", ki „morajo skleniti pravna in administrativna določila, ki omogočajo narodnim manjšinam ohranitev in razvoj njihovega jezika“?
*	Ali je Avstrija tudi med „pristojnimi državami“?
Če bi pisec vsaj približno odgovoril na ta vprašanja, bi bilo poročilo stvarno in zadovoljivo. Mešanje informacij in polemike pa je predvsem značilno za nivo časopisa s „krono“. Povsem nejasno mi je, da je pisec skušal s tem dokumentom brati levite „nekaterim slovenskim funkcionarjem“, ki jih tudi ni poimenoval.
Zato sledeče v pojasnilo: Ta „jasna zahteva evropskega parlamenta“ je Poročilo odbora za kulturo, mladino, izobrazbo in medije o jezikovnih in kulturnih manjšinah v Evropski skupnosti. O tem poročilu je sklepal parlament Evropske skupnosti na svojem zasedanju od 7,-10.2.1994 v Strasbourgu. Ker je to dokument parlamenta Evropske skupnosti oz. Evropske unije, je sklep namenjen tistim državam, ki so trenutno članice Evropske skupnosti. Zaenkrat ta sklep za Avstrijo nima kake politične „obveznosti“, ker Avstrija še ni članica Evropske unije.
„Nekaterim slovenskim funkcionarjem“ podtikavati kaj drugega, kakor zahteva ta dokument, je skrajno neumno in zlonamerno. Ti „nekateri slovenski funkcio-
narji“, ki se brigajo za medkulturne odnose, se zavzemajo, da npr. dobi slovenščina bistveno funkcijo v dvojezičnem šolstvu. Zato so ti slovenski funkcionarji“ podprli pritožbo pri Ustavnem sodišču glede dvojezičnosti v četrtih razredih ljudske šole. Ti „slovenski funkcionarji" se skupaj z drugimi kulturnimi aktivisti zavzemajo za projekt medkulturnega in večjezičnega radia za Koroško, da bi s tem slovenščini dali nadregionalni medijski pomen. Naštel bi lahko še druge stvari, ki se popolnoma ujemajo s sklepi zgoraj omenjenega dokumenta Evropskega parlamenta. Ne poznam niti enega izmed teh „nekaterih slovenskih funkcionarjev“, ki bi oporekal priporočilom in zahtevam glede pospeševanja manjšinskih jezikov.
Zdi se mi, da je ta dokument politično in moralno za oblikovanje in utrjevanje demokratične kulture preveč pomemben, da bi ga kdorkoli zlorabljal za političen drobiž in podtikovanje. Če je pisec hotel ta dokument zlorabljati za podpihovanje političnega vzdušja znotraj slovenske manjšine, potem se je sam diskvalificiral. Zanima me, kako pojmuje kot žurnalist svojo poklicno odgovornost. Kakšen odnos ima do bralcevlbralk? Mu je do tega, da stvarno in obširno informira in s tem razčiščuje možne nesporazume? Ali pa misli, da slovenskim	bralcem! bralkam
zadostujeta dezinformacija in zavajanje? Koliko mu je do resnice? S svojim plitkim namigovanjem pisec postavlja cilje tega dokumenta, namreč oblikovanje mirne in demokratične Evrope, na glavo, in jih s takim načinom pisanja že sam razveljavi.
Bralcilbralke „našega tednika" bi si zaslužili/zaslužile stvarno, neprikrito in serioz-no poročanje o tem pomembnem dokumentu. Namesto tega pa je to poročanje spet bilo samo nadaljevanje žurnalizma, ki ga v zadnjih tednih vse pogostoje najdem v „tedniku": veliki kričeči naslovi s kratkimi, poenostavljenimi, površnimi in celo izkrivljenimi informacijami.
Proti novi železnici skozi Podjuno in Rož
Da politične diskusije še vedno vlečejo in polnijo dvorane, je pokazala prejšnji teden prireditev v Borovljah. Na povabilo Kleine Zeitung so diskutirali zastopniki strank, ki kandidirajo za deželni zbor: Ingrid Zablatnig za EL, Karin Prucha za zelene, Karin Achatz za SP, gospa Haag za Liberalni forum (LF), Robert Lutschounig za VP in Martin Strutz za FP. Zanimanje prebivalstva je bilo precejšnje in dvorana mestne hiše je bila ravno prav veli-
ka.
Osrednja tema večera je bila jugovzhodna železniška tangenta (Südostspange), ki jo je ministrski svet že odobril. Temo je problematizirala prav zastopnica EL Ingrid Zablatnik in opozorila na grozeče posledice take železnice: prerezala bi Podjuno na dvoje, po njej bi dnevno grmelo več sto vlakov in že danes je jasno, da bi ta železnica pomenila konec turizma v Podjuni in Rožu. Vrhu tega bi prav Rožu, ki je itak že zelo obremenjen, prinesla dodatno breme. Dovoljena je enačica: dvojezično ozemlje kot deponija napredka.
Ostro proti tej visokofrekvenčni železnici je v imenu občanov, občinskega sveta in županov Roža nastopil tudi socialistični boroveljski župan Helmut Krainer. Skliceval se je predvsem na protestno reso-
lucijo občinskega sveta in svaril pred hudimi posledicami za gospodarstvo in sploh zdravje ljudi.
A Celovec je daleč in problemi podeželja zanj očitno majhni: Achatzeva in Strutz sta bila za izgradnjo železniške proge, ljudska stranka se je izmikala. Edinole EL, Zeleni in LF so jasno bili proti.
Da je bila diskusija zanimiva, sta svoje, in to je bilo kar precej, prispevali prav Ingrid Zablatnik in Karin Prucha. Lahko rečemo, da sta se dobro dopolnjevali. Zastopnica EL je na začetku publiko presenetila s svojim odločnim in argumentiranim nastopom za koroške Slovence, navrgla pa je kup odprtih vprašanj, predvsem železniški projekt jugovzhodne tangente (Südostspange) in pa grozeči fiasko pri financiranju
megalomanskih kanalskih projektov. Neokusni in nekvalificirani vmesni klici očitno efpe-jevske moške klientele je niso premotili.
Zelena zastopnica pa je vzela na muho koroški volilni red, ki diskriminira manjše volilne skupine, predočila je negativen razvoj v gospodarstvu in zahtevala okrepljeno upoštevanje ekoloških gospodarskih konceptov in zahtevala toleranco do narodne skupnosti in drugače mislečih. Strutz, Achatz in Lutschounig so se izkazali kot mojstri političnega jezika: veliko govoriti in malo povedati. Dosledno so bili proti spremembi trenutnega volilnega reda, pri čemer je svobodnjak manjše skupine zviška odpihnil v kot nepomembnosti. Da bi lahko okoli petnajst tisoč Korošcev, ki bodo glasovali za manjše skupine, ne bilo zastopanih v deželnem zboru, ga očitno ne zanima. Na slepo je hvalil Haiderja in obljubljal, da bojo svobodnjaki spremenili družbeno-politični sistem.
Publika je pri diskusiji zelo živo sodelovala.	wafra
Z diskusije v Borovljah
V vizirju: Zeleni so postali odrasli
Začelo se je pred skoraj dvema desetletjema: pretila je atomska elektrarna Zwentendorf in izvenparlamentarične sile vseh taborov - od skrajno levičarskih tja do ekstremno desničarskih - so v skupnem nastopu izsilile referendum, ki prvič v drugi avstrijski republiki ni samo omajal moči legendarnega socialnega partnerstva, pač pa jo je zlomil. Skupni trud velikih strank. Zveze industrialcev ter Sindikalne zveze, ki so se vsi izrekli za uvedbo atomske energije v Avstrije, je bil zaman, ekološka zavest se je uveljavila proti profitarnim interesom etatizma.
Gibanje proti Zwentendorfu je bilo politično heterogeno in pestro: v njem so se pojavili (in bili organizatorično nedvomno najučinkovitejši) maoistični krogi ne več obstoječe Komunistične zveze, prav tako kakor reakcionarni krogi fundamen-talnih struj katoliškega tabora in še desnejših kovov (Elisabeth Schmitz, Konrad Lorenz, prof. Tollmann ipd.). Kljub temu: uspešno gibanje proti Zwentendorfu je bilo prvi signal, da dotedanjemu dokaj stabilnemu strankarskemu avstrijskemu sistemu odklen-kuje signaliziralo je novo zavest nove generacije, ki se ni
dala in se ne da več podrejati starim strankarskim strukturam in predstavam in ki se je -po Zwentendorfovskem referendumu začela zavedati, da lahko nastopa kot samostojna in samozavestna politična sila v avstrijski strankarski politični puščavi.
In to ji je tudi na mah uspelo: od leta 1987 so Zeleni zastopani v avstrijskem parlamentu; v teku časa so se tudi otresli
dr. Franci Zwitter
otroških bolezni: jasno začrtana linija jih ločuje od desničarskih ekoloških sanjačev in fanatikov kakor tudi levičarsko-radikalni akcionizem ni več njihov stigma.
Da z zgolj ekološkim programom za rešitev dreves in gozdov ne bodo uspešni, so spoznali; njihova težava je, da sicer opozarjajo na družbene probleme, teh argumentov pa se potem večinske stranke poslužujejo in jim tako vzamejo vetra iz jader. To velja tako za ekološka vprašanja kakor za manjšinska in druga važna družbena vprašanja. Tematizirali sojih kot prvi Zeleni.
Kakor vse ankete izkazujejo, je volilni potencial Zelenih
podoben potencialu Liberalnega foruma: sloji mestnega meščanstva z višjo izobrazbo mlajše generacije.
Obeta se torej dvoboj med dvema novima prišlekoma: ekološko in družbeno-solidar-no zasnovanim zelenim gibanjem na eni strani ter Liberalnim forumom, ki si je prisvojil koncept gospodarsko-liberal-nega in samozadovoljnega programa. Oba nagovarjata volil-ce iste generacije.
Da si obe novi stranki dodatno sličita v ženskih vrhovnih kandidatkah, ki ob vseh anketah dosegata kar najboljše osebnostne ocene, zagotavlja izjemno napeto tekmo med egoliberalnim in zeleno-solidarnim volilnim taborom, ki bo verjetno v prihodnosti nadomestilo strankarski anahronistični avstrijski (in evropski) pluralizem.
Več kakor diferenca med socialistično in ljudsko stranko bo za družbeni položaj in razvoj izpovedala diferenca med Zeleno-alternativo in Liberalnim forumom, četudi se verjetno in morda (še) ne bo posebej izkazala v parlamentarnih mandatih. Kazala pa bo smer političnega družbenega razvoja.
li ste bili že prej strankarsko orga-^L. JBunizirani in kje?
Strankarsko se prej sploh nisem udejstvoval. Sem pa seveda kot vsi ostali državljani, volil.
Ali vas je fasciniral način ločitve od FPÖ?
To zame ni bila tema, ampak to, kako so pri LF zastavili politiko. Da velja osnovna liberalna ideja, to je načelo osebne odgovornosti, načelo eficienčnosti (Leistungsprinzip), da človeka jemljemo resneje in da ne mislimo, da država itak vse podari. LF utira novo pot. To pa je pot k novemu. Če bo uspela, bomo videli. Mislim, da že, kajti ko govorimo z ljudmi, vidimo, da je določena zavest že prisotna.
Prav zahtevo po »manj države« postavlja tudi FPÖ, načelo eficienčnosti najdemo tudi pri njej. Na drugi strani pa imamo vse več brezposelnih, Koroška je še posebej prizadeta; stranke pa zahtevajo, naj država končno regulativno poseže vmes. Kje se LF in FPÖ dejansko razlikujeta?
Na gospodarskem področju cilji gotovo niso daleč narazen, a razlike so te: mi govorimo in se po-govarjamo z vsemi drugimi strankami, osnovno načelo našega delovanja je toleranca, kar pri FPÖ popolnoma manjka, saj stalno išče sovražnike. Najprej so to
tujci, potem so Slovenci, potem spet drugi. Torej določene stvari, ki so del našega programa in ki zadevajo obrobne skupine, v programu FP nimajo mesta. Obratno pa naš gospodarski liberalizem sega dalje. Mi zahtevamo totalno fleksibilizacijo dela. FPÖ je v tem vprašanju že sklenila kompromise, ker se že ozira na delavske okraje. Mi menimo, da država more ponuditi samo okvirne pogoje, ki naj podpirajo fleksibilizacijo. Nadalje je treba delo kot faktor poceniti, da tako dobimo več delovnih mest. To pomeni, da je treba plačilne stroške, ki so sedaj izredno visoki, znižati in namesto njih zvišati davek na energijo.
In kakšne posledice bi to imelo za socialno mrežo, za socialni standard? Kje hočete dobiti sredstva za financiranje tega standarda?
Mi hočemo preslojevanje sredstev. To bi pomenilo, da je treba surovine in stroje podražiti, delo pa poceniti. Trenutno je stvar obratna, podjetja zmajšujejo število sodelavcev, ker je avtomatizacija dela bistveno cenejša. To je sicer možna, a ne najboljša pot. Socialni sistem je treba čisto na novo organizirati. Mi menimo, da bi prav pri penzijah morali podpirati samoprispevke, penzije firm in drugo.
V bistvu ta radikalni program meri na ameriške raz-
mere s privatno zavarovalnino brez zakonsko urejene socialne varnosti?
No, bolniška zavarovalnina mora ostati državna. A tudi tu vidimo na Koroškem, da privatne bolnišnice znajo bistveno bolje gospodariti.
In kljub temu potrebujejo javna sredstva
Že, ampak manj.
Kako blizu je Liberalni forum najbolj ekstremnemu liberalizmu ali celo socialnemu darvinizmu?
Osnovna oskrba mora biti zagotovljena. Naš čredo je ta: preden iščem pomoč pri državi, skušam biti sam uspešen. Država naj bi posegla vmes šele potem, ko bi vsa privatna sredstva bila že izčrpana. Samoiniciativa naj bi bila v ospredju.
Kakšen osebni odnos imate do slovenske narodne skupnosti in kako Liberalni forum stoji do tega vprašanja oz. do manjšin nasploh? Mi menimo, da narodne skupnosti ne bi smeli definirati po jeziku, ampak pa običajih in navadah. To pa zato, ker je mnogo ljudi, in sam se štejem med nje, ki so v obeh narodih doma oz. bi to radi bili, pa zaradi nesrečnega razmejevanja ne morejo biti.Mi pravimo, da smo vsi Korošci, ne glede na jezik. Nadalje pri mnogih osebah sploh ni razpoznavno, kaj je njihov materin jezik,
ker so v obeh jezikih doraščali. Tak primer je moj oče. Ta razmejitev med slovenščino in nemščino je po naše docela zastarela, nesodobna. Mi smo na stališču, da je načelno pozitivno, če kdo obvlada dva jezika. In to znanje je treba aktivno in pozitivno podpirati. A seveda ne s prisilo. Znanje obeh jezikov je treba pozdraviti in na to biti tudi ponosen. Znanje jezikov je nekaj pozitivnega.
Ali bi vi bili za obvezni dvojezični pouk na Koroškem?
Za obligatnega (obveznega) ne, a treba je slovenščino pospešeno in pozitivno ponuditi, in zanjo, če je treba, delati tudi reklamo.
Angleščina je tudi obligatna,
obvezna?
Jaz bi šel celo tako daleč, da bi tudi angleščina ne bila obvezen predmet. Ponudil bi jezik kot takega in zanj delal tudi reklamo. Razumeti pa morate, da kot
liberalci ne moremo biti za obvezen jezikovni pouk. Ker pa smo za odprte meje, za širši gospodarski prostor NASA (Nord Adria Süd Alpen-Sevemi Jadran Južne Alpe), je znanje obeh deželnih jezikov samo pozitivno in prinaša prednosti. Osebno se bom sedaj še bolj posvetil slovenščini, ki je ne obvladam tako dobro, kot bi to hotel in bi bilo potrebno. Res pa je, da se zanašam na zdravo pamet posameznika in veselje do učenja. V večji Evropi bo znanje jezikov pogoj - vsaj en svetovni jezik in jezik soseda bo treba znati. V našem primeru je to slovenščina, na zgornjem Koroškem tudi italijanščina. Najbolje bi bilo, če bi znali kar oba jezika. In popolnoma vseeno je, ali je jezik materin ali pa priučen. Najboljši primer za omenjeno je prav zastopnica Enotne liste Ingrid Zablatnik, ki je prišla z Zgornje Avstrije in se je naučila slovenščine. In iz jezika delati tisti razpoznavni znak, mi ne gre v glavo.
Koroški volilni red tepe tudi Liberalni forum. Ali ga boste vzeli brez nadaljnega na znanje?
LF po volitvah načrtuje ustavno tožbo, ker je ta red zaradi neupoštevanja demokratičnih načel, predvsem načela sorazmerja, protiustaven. Kajti povsod drugod v Avstriji, razen na Solno-graškem, zadostuje določen pro-centni delež doseženih glasov za vstop v deželni zbor. Ovira z
osnovnim mandatom je res visoka. Če pomislimo, da manjše stranke skupno dobijo približno 15 odstotkov glasov, a ne pridejo v deželni zbopr, to pomeni, da je toliko in toliko državljanov izključenih iz deželnega zbora.
Kaj si pričakujete od volitev, tudi, če ne bi prišli v deželni zbor?
Načelno to, da pridemo v deželni zbor. Možnosti so dobre. Prvotno srni mislili, da bomo osnovni mandat dobili v Celovcu, sedaj pa bi to lahko bilo v Špitalu.
V domovini matadorja Haselsteinerja?
To drži. Mi smo se o skupni platformi pogovarjali tudi z zastopniki Enotne liste, ker z našimi predstavami o toleranci nagovarjamo tudi njen potencial.
Kaj menite o lastnem slovenskem mandatarju v deželnem zboru?
Zavednim Slovencem smo ponudb, da kandidirajo na naši listi.
Dobro, to je integracijski model. A EL se ogreva za samostojen slovenski mandat.
Mi smo zato, da ovira osnovnega mandata odpade. Če bi potem bil dosežen tudi samostojni slovenski mandat, potem bomo to ocenili kot pozitiven razvoj.
To je jasno. In tudi, če bomo prišli v deželni zbor, bomo nastopili proti temu restriktivnemu volilnemu redu. To je jasno.
Prihajate iz dvojezičnega področja, ki meji na Slovenijo. In ta država ima dosti slabše pogoje za placiranje svoje robe na avstrijskem trgu kot druge države. Ta diskriminacija sega celo na področja kot višina brezcarinske mere pri uvažanju robe. Kaj pravite o prostoru Alpe-Jadran. Ali naj stike s Slovenijo okrepimo, naj zapremo vrata?
Mi smo za odpiranje vrat, za krepitev odnosov, ker je to vsem samo v korist in bilo bi žalostno, če bi tu nastala nova železna zavesa. Zato smo izdelali program NASA, ki predvideva izmenjavo na vseh področjih: kulturna in robna izmenjava, izmenjava študentov in tako naprej. Te programe naj podpira dežela, podjetja naj dobijo posebno podporo.
To pa pomeni, da je treba odpraviti vse pravne in psihološke ovire.
O tem sploh ni dvoma.
Imate politične stike z liberalci v Sloveniji?
Osebno ne, stranka pa.
Je NASA protiutež EU?
Ne, ampak evropska regija znot-
raj Evropske unije, ki ima preko-mejno identiteto.
Konflikt s koroškimi domovinskimi krogi je že programiran, ker stavljate pod vprašaj dogmo o meji, ki jo je menda postavil ali potegnil sam Bog. Z odprto mejo kot da koljete koroške svete krave.
To vemo, ampak mi v tem programu vidimo gospodarsko šan-so in nočemo kopati novih jarkov. Nova vojna nikomur ničesar ne bi prinesla. Dejstvo pa je, da je Koroška najbolj revna zvezna dežela in si mrtve meje enostavno ne moremo privoščiti. Čemu tudi? Zakaj ne bi izrabili priložnosti, ki se nam nudi? Če je ne bomo mi, jo bo pa nekdo drug. Južna Tirolska kot jedro nekega mešanega področja ne vozi slabo. Sploh pa ne drži, da bi prebivalstvo bilo tako proti sodelovanju s Slovenijo in odprtim mejam.
EU in kmetje in tranzit?
Mi smo za članstvo, ampak za odločna pogajanja. Za vse pa velja sledeče: če ostanemo zunaj, ne bomo na boljšem, kvečjemu na slabšem. Tudi EU si ne more privoščiti, da bogata Avstrija ostane zunaj nje.
Ekologija: grozi nam jugovzhodna železniška tangenta, visokonapetostni eklektrični vod. Oboje skozi južno Koroško, kjer živi manjšina.
Z želežniško tangento mi ne bomo soglašali, ker vemo, da so edine šanse Koroške v turizmu, ne pa v zazidavi in železnicah.
Kakšen turizem zagovarjate?
Kvalitativnega s podaljšano sezono. Sedanje kapacitete je treba boljše porazdeliti, ne pa zidati nove hotele. Osebno sem šel pot seminarskega turizma.
Kakšno vlogo igra za vas v politiki etika? Ali vse podrejate uspehu?
Ne. Etika je zame pomembna in mislim, da liberalna načela najbolj odgovarjajo mojim predstavam. Docela tuja mi je krepitev sovraštva. Osnove dialoga nikoli ne smeš zapustiti, vsakdo mora ostati pogovorni partner.
Dr. Christian Wutte
Rojen: 10. 1.1957
Izobrazba: LŠ-Škocijan, gimnazija Velikovec, študij fizike na Dunaju. Po študiju znanstveni sodelavec na univerzi in raziskovalec pri Siemensu. Vmes opravil koncesijski izpit za hotelirja, sedaj vodi hotel Hormosana v Klopinju. Je oče dveh hčerk, (5 let. šest mesecev), žena davčna svetovalka. Navdušen obiskovalec gledaliških predstav in športnik. Znanje jezikov: angleščina, italijanščina in slovenščina (se izpopolnjuje). Prvi kandidat Liberalnega foruma v velikovškem okolišu.
Če fizik postane politik
Z dr. Christianom Wutiejem se je pogovarjal Franc Wakounig
Sele: Večinske stranke proti jezikovni enakopravnosti
Minula občinska seja v petek, 18. februarja, bo šla v anale sel-ske zgodovine. Večina občinskih odbornikov slovenske občine je namreč po izrecni agitaciji socialističnega podžupana Franca Kropivnika, člana Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov, zavrnila predlog Enotne liste, da je treba zagotoviti dosledno uporabo dvojezičnosti, torej obeh deželnih jezikov, pri poslovanju in korespondenci občine. EL se je sklicevala na odstavek 3 člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
Občinska seja v Selah je pokazala nerazumljiv odnos do slovenščine
Če bi predlog bil sprejet, bi občina vse odloke, odredbe, zapisnike, javne razpise, obvestila in dopisovanja morala dosledno voditi v obeh deželnih jezikih. Sedaj vse to delajo večinoma v nemščini. Zapis občinskih sej, ki tečejo v slovenščini, je zgolj nemški.
Izraz samospoštovanja
Podžupan Nanti Olip je predlog svoje frakcije dodatno sledeče utemeljil: dosledna raba slovenščine ne bi bila nič nenavadnega, ampak samo uradno priznanje in potrdilo dejanskega stanja. Občina bi s tem pokazala svojo odgovornost do ljudi in kraja, obenem bi to bilo izraz spoštovanja lastni zgodovini in domačega kraja. Sprejem predloga bi pomenil tudi politično odgovornost
za Sele in njihov razvoj in sploh bil ta sklep bil najboljši argument proti miselnosti intole-rance in pozitiven znak v času, ko se ti pojavi krepijo.
Tako kot pri diskusiji o podpori Mlademu rodu (o tem več pozneje), se je tudi v tej zadevi kot prvi - in v bistvu edini -oglasil proti Franci Kropivnik. Trdil je, da je v Selah praksa pred teorijo, in da sploh nima smisla, da bi o dosledni uporabi dvojezičnosti sklepali, ker da je v Selah itak perfektna. V bistvu je že tako izdelana, da že postaja v breme občini (?!). Sploh pa bi bil ta sklep samo „flajsaufgaba“. In vse to je Kropivnik trdil le nekaj časa zatem, ko je župan prebral skoraj tričetrt ure dolg zapisnik zadnje občinske seje - seveda samo v nemščini. Sel se je celo strokovnjaka za prevode in izjavljal, da bi se občinski
odborniki kregali o smislu besed oz. pravilnosti prevoda in nekaj takega da on ne bo dopustil. Sploh pa, dokler bo on imel v Selah kaj govoriti ali soodločati (tako po seji), bo vse ostalo pri starem in ne bo dosledne uporabe dvojezičnosti.
Glasovanje je bilo samo še formalna zadeva: EL (4 glasovi) je glasovala za, proti sta bila Robert Mak (FP) in Johan Oraže (SP), glasu so se pa vzdržali župan Engelbert Was-ner, Franci Kropivnik, Tomaž Ogris (vsi SP) in Oto Mak (VP). Zastopnik svobodnjakov je po seji dejal, da mu je Kropivnik v bistvu vzel besede iz ust.
Večina sklepov soglasnih
Potek seje je bil tako konstruktiven, da je emocionalen in z ničemer utemeljen nastop socialističnega podžupana v zadevi dvojezičnosti v bistvu vse presenetil. Na njegovo pobudo je občinski svet soglasno sklenil, da bo občina odslej načrtno nadzorovala hudournike, da ne bi prišlo do poplav ali večjih naravnih nesreč. Soglasno je občinski svet načelno podprl sofinanciranje kartiranja občine, ki ga bo letos izvedla deželna vlada. Z nadzorom stojišč kant za odpad bo občina poverila nekaj oseb in izdelavo študije o odplakah je občinski svet namenil najugodnejšemu ponudniku, to je Dl. Herbertu Sernu. Študija bo stala 280.000 šilingov.
Na predlog EL bo občina postavila cestno svetilko med gostilno Male in Lipanom, za vrata na koru v stari cerkvi, sedanji mrtvašnici, pa je po mnenju večine odbornikov pristojen župnijski svet.
Predlog o nakupu brezžične sirene (na akumulatorski po-
gon) (180.000 šil.) je bil preložen na eno od prihodnjih sej, ker je odbornik Hanzi Čertov opozoril na alternativno možnost oskrbovanja sedanje sirene z električnim tokom.
Malce zataknilo pa se je pri podpori Mlademu rodu. Obči-
na bo na predlog EL nosila stroške (1200 šilingov) za Mladi rod, ki ga dobivajo otroci prve in druge stopnje obeh občinskih šol. Sklep je bil sprejet z osem proti trem glasovom, kot „protiargumentator“ je nastopil podžupan Kropivnik. Za podporo je glasoval tudi zastopnik FP.
Franc Wakounig
Ani Blatnik: Sklep mi je nerazumljiv
Podpredsednica DS slovenskih socialdemokratinj in socialdemokratov in socialdemokratska kandidatka za deželni zbor Ana Blatnik je po zavrnitvi dosledne uporabe dvojezičnosti v Selah sledeče izjavila: Brez pridržkov in odločno sem za dvojezičnost in predlog o dosledni uporabi dvojezičnosti v Selah tudi podpiram. Zato mi je večinski sklep občinskega sveta popolnoma nerazumljiv.
Selški sklep pa tudi kaže, da v zadevi dvojezičnosti poteka v socialdemokratski stranki določen razvoj zorenja in sploh ni vprašanje, da je in mora biti dvojezičnost nekaj popolnoma samoumevnega in ne zgolj izraz dobre volje ali neke milosti. Dvojezičnost je bogastvo, zanjo se bom dosledno zavzemala.
Nečasten sklep
Sklep proti dosledni uporabi dvojezičnosti v selskih občinskih zadevah je v bistvu prava sramota in izraz dvomljivega odnosa do lastne identitete, do samega sebe. Obenem pa je izraz globoke nedemokratičnosti. Nasprotnikipredloga niso prinesli niti enega stvarnega in utemeljenega protiargumenta. Ostali so na ravni agitacije, za katero smo mislili, da je že zdavnaj del zgodovine. In značilno za to vrsto agitacije je bilo in je, da je a prirori, od vsega začetka proti argumentom druge politične skupine ali stranke. In ker ta stranka nimapotrebne večine v odboru, z njenimi predlogi lahko igrašpingpong, kot se ti zdi in kadar se ti zljubi.
Selški NEIN je tisti zelnik, na katerem raste intoleranca, na katerem propada dialog in na katerem se začenja bohotiti tako imenovana nažrtost nad politiko. Najbolj žalostno pa je, da je vlogo glavnega agitatorja
proti enakopravnosti domačega jezika igral človek, ki nima majhnih zaslug za našo narodno stvar in ki je bil tudi ustanovni član Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Zato jejasna izjava A ne Blatnikove tembolj razveseljiva in važna, ker ne smemo zaradi posameznih članov metati cele skupine v določen kot. Morda bo nekdo celo ugovarjal, da je odklonitvi botrovala osebna zamera ali druga oblika nespodobnih sosedskih odnosov? Če bi bilo res tako, zakaj pa ta nesoglasja niso že prej izbruhnila, se pokazala pri drugih zadevah in sklepih?
Selški sklep je ponoven dokaz, da smo še daleč od zrele, spodobne in evropske linije v manjšinskem vprašanju. Česar nismo zmožni v malem živeti, tega tudi v velikih okvirih ne bomo znali. To velja tudi za toleranco. Ta bo zdaj v Selah potrebna.	wafra
ZSO k volitvam
Na svoji seji sta upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij obravnavala tudi vprašanje bližajočih se volitev 13. marca 1994. ZSO pozdravlja dejstvo, da koroški Slovenci ali pa slovenskogovoreči kandidirajo na različnih strankarskih listah. Taki ljudje kandidirajo na listah EL, Socialdemokratov, Zelenih in ÖVP. Tudi Liberalni forum je ponudil kandidaturo koroškemu Slovencu. To je izraz idejnopolitičnega pluralizma, ki je pristojen znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Dejstvo, da Slovenci kandidirajo na različ nih strankarskih listah, lahko prispeva k izboljšanju politič nega vzdušja v deželi, kar je pogoj za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
Narodnostna konfrontacija v preteklosti je privedla do tega, da so bile večinske stranke ujete v past nemškega nacionalizma. S tem, da sta se ustanovila manjšinski krožek Zelenih in Delovna
skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ, nadalje s tem, da so tudi znotraj ÖVP vidni določeni premiki v odnosu do manjšinskega vprašanja, in ne nazadnje s tem, da tudi Liberalni forum zagovarja sožitje in sodelovanje med večino in manjšino, so se pogoji za konstruktivnejše reševanje odprtih vprašanj manjšinskih pravic izboljšali.
ZSO je prepričana, da bodo koroški Slovenci volili tiste stranke, ki ustrezajo njihovim svetovnonazorskim, socialnim, ekonomskim in družbenim interesom. Zato ZSO v smislu svojega odprtega pojmovanja narodnostne pripadnosti in svojega levoliberalnega profila ne daje volilnih priporočil za eno ali drugo stranko. ZSO poziva k volilni udeležbi, ker le tako lahko prispevamo, da 13. marca zvečer ne bomo doživeli kakih neljubih presenečenj, ki bi ne bila v prid demokraciji. Vsak naj podpre kandidate po svoji vesti in presoji!
Zapis o razpadu države in njene ideje
Pri Mohorjevi založbi je prejšnji teden izšel dnevniški zapis „Chronologie eines Zerfalls“ (Kronologija razpada) o večletnem umiranju in razpadanju države Jugoslavije in s tem tudi jugoslovanske ideje. Avtor tega osebno obarvanega in neposrednega dokumentarca je kolega dr. Gerhard Seifried, svojčas urednik KTZ, nato poročevalec ORF iz Jugoslavije in sedaj korespondent iz Nemčije.
Seifriedov jezik je stvaren, skoraj suhoparen, kar je poleg obilne informacije in doživetega ter dobrega prikaza vidnega in zakulisnega političnega razvoja v bivši Jugolsaviji skozi več let brezdvomno največji čar te knjige. Seifried ni senzacionalističen in informiranja ne podreja tržni ceni, ampak se drži norm žurnalistične etike, da je dobra informacija objektivna, dobro rešerširana in seveda zanimiva in aktualna.
Razpon zapisa sega od tistih julijskih dni (daljnjega?!) leta 1990, ko je v Kočevskem Rogu, kraju pokončnega boja partizanov proti okupatorju in
kraju pokončavanja in pobijanja tisočih domobrancev po vojni bilo spravno bogoslužje, pa do lanskega junija, ko se vrača z Dalamcije domov. Vmes pa je strnjena vsa tragika in drama na prvotnih jugoslovanskih in poznejših osamosvojenih tleh posameznih držav. Tragika, ki pretresa svet in obenem svojo krutost vse bolj zgublja v poplavi in morju drugih informacij.
Seifriedov zapis je važen in pomemben doprinos k spoznavanju in dojemanju nastanka kriz in njihovega razpleta na račun in v škodo prebivalstva, kultur in sploh sožitja. To je tudi zapis o zmagoviti poti absurdnega in groznega v določenem času in prostoru.
Knjigo lahko kupite pri obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, cena je 165 šilingov.
Franc Wakounig
Avtor Gerhard Seifried s predsednikom R Slovenije Milanom Kučanom. V sredi Samo Kobenter, novinar Standarda.
Javna dvojezična ljudska šola 24 Ebenthaler Straße 24 9020 Klagenfurt/Celovec
Dan odprtih vrat
v petek, 4. marca 1994 od 8. do 10. ure v vseh razredih
Za vse, ki se zanimajo za dvojezično izobrazbo svojih otrok v Celovcu
VPISOVANJE
v vse razrede
Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1994/95
12. marca 1994 od 8. do 12. ure
Prinesite s seboj: rojstni list otroka, potrdilo o državljanstvu staršev ali otroka. Javna dvojezična šola v Celovcu posreduje otrokom dobro osnovno izobrazbo v slovenščini in nemščini.
Šola je v neposredni bližini Mladinskega doma, ki dodatno nudi: varstvo za vašega otroka, glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole, sodelovanje v lutkovni skupini.
Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu (tel. 547-411) Brigita Hambrusch, ravnateljica.
Pestre dejavnosti jeseniških fotoamateijev
Pred nedavnim so se na občnem zboru zbrali člani foto kluba „Andrej Prešeren“ z Jesenic, kjer so poročali o dejavnosti v letu 1993 ter podali program za leto 1994. V klubu, ki ima 73 članov, posvečajo veliko pozornosti strokovnjaki, zato so dosegli na področju fotografije vidne dosežke. V njihovih vrstah je en kandidat mojstra fotografije, 5 članov ima naziv fotoamater I. stopnje, 9 članov je fotoamater II. stopnje, naziv III. stopnje pa ima 19 fotoamaterjev. Glavni moto kluba je, da v letošnjem letu pridobijo kakšnega mojstra ali vsaj kandidata mojstra, saj imajo danes vse možnosti. Med pestrimi dejavnostmi kluba so tudi razstave doma in v tujini. Marca je bila v salonu Dolik na Jesenicah spominska razstava kandidata mojstra fotografije Francija Kolmana, v razstavnem salonu na Javorniku pa je bila razstava ob 60-let-nici foto kluba Hrastnik. Mladi slovenski fotografi so se predstavili na razstavi „Mladi fotografi se predstavljajo“, kije bila na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah. Janez Avsenik je samostojno razstavljal v Radovljici in na Dovjem, Jani in Sandi Novak sta se predstavila na Javorniku, Franci Sluga pa je svoje planinske motive razstavljal na Koroški Beli. Sep-
Jezik
je
JANKO MESSNER
duša
Delo Cankarja je Cankarjevo delo
Sosedovanje z Nemci se nam pozna v narečjih: dol sedi! pravimo. Nemec je temeljit. Tudi njemu bi za razumljivost zadoščalo: s e t z dich! Kakor zadošča nam: s e d i! V takšne nepotrebne jezikovne homatije nas spravlja dobesedno brezglavo prevajanje iz nemščine, primer je iz SV 27. jan., str.3: „Pripadnost k slovenski narodni skupnosti na Koroškem je subjektivna odločitev posameznika.“ Ne vem, kako bi v piscu prebudil jezikovni čut: Sedli smo k mizi, šli smo od mize. Ker smo lahko sedli k mizi, smo lahko šli od nje, „k“ pomeni po nemško „zu“, p r i-padati pa „ z u-gehören“, jmdm. oder einer Sache zugehören, angehören; zu jmdm. oder einer Sache gehören. „Einer politischen Partei zugehören“ je po slovensko: pripadati politični stran-k i! Če pa Nemec pri samostalniški izpeljanki uporablja še en dodaten „zu“, je to po njegovi volji, ne more pa biti po slovenski. Torej „Zugehörigkeit zur slowenischen nationalen Gemeinschaft (Volksgruppe)“ je po slovensko samo: „pripadnost slovenski narodni skupnosti. Die Zugehörigkeit zur Arbeiterklasse - pripadnost delavskemu razredu! Pripadnost tej ali drugi veroizpovedi, mož ne pripada nobeni stranki ipd.
In kaj je s „subjektivno odločitvijo posameznika“? Ta nikakor ni v redu - hočem reči: v jezikovnem smislu, saj Slovenec v vseh takšnih primerih uporablja svojilni obliki na -ov-ova-ovo ali „in-ina-ino“, torej „posameznikova subjektivna odločitev“. Je Josipa Jurčiča zgodba „Sin soseda“ ali S o s e d o v sin? Govorimo o „besedi matere“ ali vendarle o materini besedi? O „grehu očeta“ ali o očetovem grehu! O delu Cankarja? AlioCankarjevem delu?
Lepo bi bilo, če bi mi na tem mestu kdo oporekal: Kaj pa, če moraš prevesti: Ivan Cankars Werke? - Imaš prav, če imamo ime i n priimek, pa ne moremo mimo samostalni-kovega rodilnika: dela Ivana Cankarja. Slovenščina „Našega tednika“ in „Slovenskega vestnika“ ... ne vem, kaj bi rekel, ogledalna podoba piscev, ki ne berejo lepih slovenskih knjig... In med seboj raje nemško govorijo ko slovensko. Da. Tednikov in Vestnikov jezik, bog z vama in vajinim zapuščenim bravstvom!
tembra je bila skupinska razstava članov kluba v počastitev krajevnega praznika Javornik-Koroška Bela. Ena glavnih nalog kluba je bila izpolnjena z
otvoritvijo medklubske razstave „Človek in kovina“. Izvedenih je bilo tudi šest dia predavanj , o delu kluba pa so redno poročali v razstavnem oknu na
jeseniški železniški postaji. Uspešno je bilo tudi delo z mla-dimi. med najboljše mentorje pa vsekakor sodi Andrej Malenšek. V svojih vrstah imajo tudi dva častna člana: 93-letni Jože Truhlar in 83-letni Jaka Čop (na sliki).
Tudi za letošnje leto so v jeseniškem foto klubu „Andrej Prešeren“ pripravili obširen program. Maja bodo na osnovni šoli na Koroški Beli organizirali mladinsko foto razstavo treh dežel „Pokrajina ’94“, junija bodo gostili fotoamaterje iz Maribora, septembra pa bosta imela kombinirano foto in likovno razstavo Adi Fink in Branko Čušin. Predvidevajo tudi samostojne razstave po Sloveniji ter klubske večere z dia predavanji. Veliko pozornost pa bodo posvetili pripravam za praznovanje 70-letnice kluba, ki bo v letu 1995.
Besedilo in foto: Lojze Kerštan
Rudi Benetik razstavlja v Špetru
Ob Dnevu slovenske kulture je bila v Beneški galeriji v Špe-tru odprta osebna razstava slovenskega koroškega umetnika Rudija Benetika. Z razstavo, ki je prva osebna razstava koroškega ustvarjalca v špetrski galeriji, želi galerija vzpostaviti tesnejše stike s tem specifičnim prostorom slovenskega etničnega ozemlja, s katerim se doslej ni veliko povezovala, saj se bo tudi na tak način krepila zavest pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru, kot je na otvoritveni svečanosti poudarila predsednica Društva beneških likovnih umetnikov Donatella Ruttar.
Sočasno mladi umetnik razstavlja tudi v ljubljanski Equr-ni. Razstava v Beneški galeriji bo odprta do 28. februarja (vsak delavnik od 17. do 19. ure). Pri odprtju razstave je sodeloval tudi pevski zbor Pod lipo, svoj pozdrav pa so prinesli pokrajinski odbornik za kulturo Primo Marinig ter občinska odbornica Bruna Dorbolö.
Sam praznik ob dnevu slovenske kulture pa se je nadaljeval s koncertom vokalnega kvarteta DO, ki je s svojim pestrim programom in odličnim izvajanjem občinstvo povsem prevzel.
Prireditev se je odvijala pod pokroviteljstvom dežele Furla-
nije-Julijske krajine, videmske pokrajinske uprave in špetrske občine.
Pismo bralca
Gnusni izpadi
Ne vem, niti me ne zanima preveč, kdo se skriva za kratico M. St., Celovec, avtorja pisma bralca za Naš tednik zadnje številke. Bolj bi me zanimalo, kdo v uredništvu Našega tednika pravzaprav odgovarja za objavo neokusnih, gnusnih in docela antisemitskih pisem bralcev, docela ne-komentiranih s strani uredništva. Ne morem si predstavljati, da bi bil to moj nekdanji sošolec in trenutni glavni urednik NT Janko Kulmež, po drugi strani pa prav glavnega urednika ne morem ekskulpi-rati iz njegove odgovornosti, ko gre za objavo rjavega gnusa, ki mu v slovenskem tisku vsaj v povojnem času v Evropi ni primera.
Diskusija o multikulturnosti je upravičena in potrebna; kakor dokaže Boris Pahor v prispevku v isti številki NT, jo tudi tisti, ki jo odklanjajo, lahko vodijo na intelektualni ravni. In na tej ravni bo treba diskusijo nadaljevati.
Toda izrazoslovje gospoda ali gospe M. St. - „z Japonko poročeni avstrijski diplomat, grof in prostozidar (frama-son)“, „evroazijska-negroidna rasa“, „plemstvo po krvi in Judje“, „Judje zaradi duhovne pomoči (na področju kapitala, novinarstva, literature...)“-ne samo, da spominja, marveč je novorojstvo Stiirmerjevega sloga v srednjeevropskem novinarstvu.
Pozivam uredništvo Našega tednika in njegovega izdajatelja, da čimprej in nedvoumno vsebinsko zavrne to pismo bralcev, kajti sicer bi moral sklepati, da se uredništvo in izdajatelj strinjata z neokusnimi izvajanji gospoda ali gospe M. St. Nadalje pa naj se uredništvo NT dodatno opraviči svojim bralcem in bralkam, da je (upajmo) iz malomarnosti - sploh dopustilo objavo tega rjavega gnusa.
Dr. Franci Zwitter, Dunaj
„Od Pliberka do Traberka “-sreča vanja pevskih zborov po raznih krajih Koroške tu in onstran meje. V soboto so v šentprimškem kulturnem domu nastopili poleg zbora „Danice" še kvintet Ajda pod vodstvom Cite Galič (na sliki ob citrah), moški nonet Črnjanski pobi (vodi Marjan Trdina) in pa mešani zbor Mato iz črne pod vodstvom Mojce Kovač.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Četrtek.	v farnem domu	Večer ob svečah in poeziji;	KPD „Planina"
24.2.	v Selah	brali bodo udeleženci govorniškega tečaja in	
19.30		pesnik Tone Kuntner	
Sobota,	v občinskem	A.Strindberg: Gospodična Julija	
26.2.	centru	Predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ko	
20.00	v Šentrupertu	produkcija med Celovcem in Ljulbjano	
	v Celovcu		
Sobota,	v stari šoli	Koncert; nastopa skupina „Al Capone", štrajhtrijo SPD „Šentjanž“	
26.2.	v Šentjanžu	iz Ljubljane (čelo in dve violini)	
20.00			
Sobota,	v farni dvorani	Skrinjica želja - igre in razvedrilo v družini.	KPD „Šmihel“
26.2.	v Šmihelu	Vabljeni otroci s starši!	
14.00			
Nedelja,	v Mestnem	Ivo Svetina: Šeherezada; gostovanje	
27.2.	gledališču	Mestnega gledališča iz Ljubljane;	
19.30	v Celovcu	režija Tomaž Pandur	
Četrtek,	pri Joklnu	Iztok Mlakar - predstavitev nove kasete oz. CD	KDZ Celovec
3.3.	v Celovcu		
20.00			
Četrtek,	v Domu	Lepote velike praznine - skozi Saharo: ena od	Dom v Tinjah
3.3.	v Tinjah	zadnjih velikih pustolovščin današnjega časa;	
19.30		predavatelj Mirko Bogataj	
Petek,	v farnem domu	Iztok Mlakar - predstavitev nove kasete oz. CD	SPD „Rož“
4.3.	v Šentjakobu		
20.00			
Petek,	v Domu	Koncertni večer-Schubert, Mendelsohn-Bar-	Dom v Tinjah
4.3.	v Tinjah	tholdy, Lortzing, Mozart, Wagner; Johannes Thon-	
19.30		hauser, bariton; Bruno Petrischek, klavir	
Sobota,	v restavraciji	Redni občni zbor Zveze koroških partizanov	ZKP
5.3.	„Volkskeller“		
9.30	v Celovcu		
Sobota,	pri Kovaču	Neal - Ferner- Militarov: Trije vaški svetniki;	Gled. ob Dravi, SPZ
5.3.	na Obirskem	režija Peter Militarov;	SPD V. Polanšek,
19.30		gost.; Gledališče ob Dravi	SPD „Zarja"
Sobota,	v kulturnem domu	Predavanje „Zgodovina koroških Slovencev“;	SPD „Radiše"
5.3.	na Radišah	predava dr. Teodor Domej, Pedagoški institut	
19.30		Celovec	
Sobota,	pri Florjanu	Pevska revija „Od Pliberka do Traberka“	SPD „Edinost“
5.3.	v Vogrčah		
19.30			
Nedelja,	v Domu	Koroška poje - osrednji koncert KKZ	KKZ
6.3.	v Celovcu		
14.30			
Nedelja,	v stari šoli	Kipling: Radovedni slonček;	SPD „Šentjanž“
6.3.	v Šentjanžu	gostuje lutkovna skupina „Mi smo mi“ iz Celovca	
9.30			
Torek,	v kulturnem domu	Proslava „Dneva žena“;	Zveza slov. žena
8.3.	na Radišah	spored oblikuje domače društvo	
14.00			
Sreda,	v Domu	Predavanje in diskusija: 1938-Avstrija ali Nem-	Dom v Tinjah
9.3.	v Tinjah	čija? Po Schuschniggu za Hitlerja? Iz serije pre-	
19.30		davanj „Dileme koroške zgoodvine“ predava	
		dr. Teodor Domej, Pedagoški institut v Celovcu	
			
Sobota,	v kult. domu	J.B.P. Molišre: George Dandin ali kaznovani	SPZ,
12.3.	v šentprimožu	soprog; gostuje šentjakobsko gledališče iz Lju-	SPD „Danica"
19.30		bljane; režija Janez Mejač	
Sobota,	v stari šoli	Koncert skupine „Die Interpreten“ z Bavarskega SPD „Šentjanž“	
12.3.	v Šentjanžu	- bavarska narodna glasba	
Sreda,	v Mladinskem	Predstavitev filmov „Govorice - Das Gerücht“	„Film Mladje“, KDZ
16.3.	domu	in „Karavanke“; barvna igrana filma	
20.00	v Celovcu		
Četrtek,	v alternativnem	Slovenski film „Krč“	
17.3.	kinu		
21.00	v Celovcu		
od 26.3.		Izobraževalno potovanje v Umbrijo - Assisi,	Dom v Tinjah
do 30.3.		Peruggia, Spoletto in druga mesta; spremljata	
		mag. Borut Uršič in rek. Jože Kopeinig	
S L O V K N S K K
Četrtek, 24.2. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 25.2. Kulturna obzorja
Sobota, 26.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 27.2.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Klaus Einspieler)
18.10-19.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 28.2. Volitve in obljube: Kaj pa Koroški Slovenci?
Torek, 1.3. Partnerski magazin
Sreda, 2.3. Glasbena sreda
večerna 21.05-22.00 Srednjeevropski obzornik
£
O
2
2
O
Zveza sovenskih žena
Tarviser Str. 16
9020 Klagenfurt/Celovec
Vabilo na proslavo ob DNEVU ŽENA, ki bo v torek, dne 8. marca ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah.
Kulturni spored bo oblikovalo domače prosvetno društvo. Prisrčno vabljene!
Organizirale bomo avtobusni prevoz iz Podjune preko Celovca na Radiše.
Prosimo, da se za avtobus prijavite do petka 5. 3. 1994.
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na
predavanje: Zdravje in plodnost tal
Seminar o zemlji (I): osnove - rodovitna tla
v petek, 25. februarja in sobota, 26. febrauarja ’94 od 9.000 do 16.00 v gasilskem domu, Dob pri Pliberku
Referenta:
Renate in Peter Kopeinig, štajerski instiut za ekološko kmetovanje
Cilj seminarja je: podpora kmetom za krepitev dolgoročnega obstoja kmetij
Prijave pismeno ali telefonsko na: KIS, Dr. Joško Tischler Park 1, 9020 Kla-genfurt/ Celovec, Tel.: 0463/38 24 38.
Informacijski večer:
Nevarnosti pri pospravljanju polomljenega lesa
- rešitev nevarnih situacij, delo z motorno žago, zaščitna obleka (Zadruga Pliberk bo nudila na ogled zaščitno obleko in orodje)
Referent: Ing. Huber (zavod za socialno zavarovanje kmetov)
v četrtek, 24. februarja ’94 ob 20. uri v gostilni Juenna, Čepiče/Globasnica
Prispevek: 30.- šil.
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
Obj a va
Vpisovanje v VŠGP in Gospodinjsko šolo je do 28. februarja 1994 v uradnih urah od 8.00 do 15.00, v soboto do 12.00 v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Prijavnici priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Potrebno je vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit 6. julija 1994.
Naslov: VŠGP, Šentpeter25, A-9184 Šentjakob, tel. 04253/2750, faks 2750-15
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu, 9100 Velikovec, Klosterstr. 2, tel. 04232/3896
Objava
Vpisujemo dekleta in fante v Strokovno kmetijsko in gospodinjsko šolo, vpišete se lahko vsak čas. Pogoja: Dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da 8. stopnja ni dovršena, je možnost za sprejem s sprejemnim izpitom.
Ob danih pogojih dobijo učenke/ učenci državno podporo.
Namen šole: Šola je primerna za tiste, ki si želijo ustvariti lastno družino in zato poglobiti znanje v šivanju, kuhanju, ročnem delu in vodenju gospodinjstva ter kmečkega turizma. Podrobnejše informacije pri vodstvu šole.
Zvezna gimnazija in
Zvezna realna gimnazija za Slovence,
Prof. Janežič-Platz 1,9020 Celovec
Obj ava
Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede je do ponedeljka, 28. februarja 1994 v uradnih urah od 7.30 do 16.00. Predložiti je treba spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na zgornji naslov. Sprejemne izpite bo treba delati le izjemoma. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 6. in 7. julij 1994.
Dvojezična trgovska akademija, 9020 Celovec, Dr. Janežič-Platz 1, tel. 0463/382400
Objava
Vpisovanje v TAK je do 28. februarja 1994. Pogoji: zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije, uspešen zaključek sprejemnega izpita, ki bo 7. julija, dosežena starost 14 let do 31. 12. v prvem letniku, vsaj osnovno znanje slovenščine.
Poznejša prijava je mogoča le iz važnih osebnih razlogov interesenta ali njegovega vzgojitelja. Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu TAK. Šola nudi najboljšo gospodarsko izobrazbo avstrijskih šol. Absolventi imajo najboljše poklicne možnosti.
Slovenski koledar 1994
C	'N
Slovenski
vestnik čestita!
V______________
Gospe Mileni Gröblacher iz
Škocijana za rojstni dan; gospe Margareti Hobel iz Spodnjih Vinar za rojstni dan;
gospe Margareti Karner iz
Dobrle vasi za osebni praznik;
gospe Albertini Smolnik iz
Zitare vasi za rojstni dan; gospe Mariji Krušic iz Škocijana za jubilejni rojstni dan;
gospe Marici ČCTtov s
Srednjega Kota v Selah za okrogli jubilej;
Pepci in Tomiju Rogaunigu z Radiš za 40. obletnico skupnega življenja; gospodu Maksu Žmaucerju iz Vogrč za 75. rojstni dan in god;
gospe Matildi Zwetti iz Železne Kaple za rojstni dan; gospodu Maksu Jeschu z Metlove za 87. rojstni dan; gospodu Hanziju Pušlu iz Kamna za jubilejni rojstni dan;
gospodu Jožefu Gomerni-ku za rojstni dan; gospe Julijani David iz Vogrč za rojstni dan; gospodu Valentinu Končiču iz Pliberka za rojstni dan; gospodu Gregu Krištofu iz Dvora za rojstni dan; gospe Jožefi Vavti iz Šmihela za rojstni dan; gospe Matildi Lutnik z Blata za rojstni dan;
Gražerjevema Ludmili in Janezu Writzu iz Štebna za 45. obletnico poroke; gospe mag. Gabi Sitter iz Suhe za rojstni dan; gospe Mici Kuchar iz Lepene za rojstni dan; gospodu dr. Valentinu Simi iz Celovca za rojstni dan.
Takšen je naslov koledarja, ki ga je s podnaslovom Letopis za slovensko narodnost na Madžarskem za porabske in gotovo tudi druge Slovence pripravila tamkajšnja Zveza Slovencev. Njen predsednik Jože Hirnok je v knjigi podpisan kot njen odgovorni urednik, člani uredniškega odbora pa so bili Irena Barber, Karel Holec, Brigita Korpič, Irena Pavlič in Marjana Sukič.
Koledar ima dva uvodnika, ki sledita Koroški kolednici. Prvega - z naslovom Dragi rojaki! je spodbudno napisal državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, drugega pa (Dragi naši bralci!) v bistvu je to povzetek za porabske Slovence najpomembnejših dogodkov v lanskem letu-J. Hirnčk. Med njimi je tudi 23. koroška likovna kolonija. Koledarski del, v katerem sicer najdemo nekaj zvenečih porabskih izrazov za mesece (npr. maj - risalšček, junij - iv-anšček, avgust - mešnjek, december - prozimec), je nekoliko skromen, čeprav vendarle vsebuje slovenska osebna imena in lepo fotokroniko, v kateri so tudi štirje psonetki z že omenjenega avgustovskega enotedenskega vseslovenskega likovnega zbora šolske mladine, ki se je prvič dogajal v Porabju. Nasploh je slikovni del dovolj kakovosten, obsežen in vsebinsko bogat.
Erika Glanz, ravnateljica osnovne šole na Gornjem Seniku, od lani povezane s šolo v Mislinji, pod naslovom Šola -zveza - samouprava razglablja o sodelovanju šole z Zvezo Slovencev, kot ga opredeljujeta Zvezin statut in madžarski manjšinski zakon. Glede na splošen sedanji pomen pa najbolj izstopa razprava Slovensko narodno šolstvo v Porabju. Z že znano neprizanesljivo natančnostjo jo je napisala Valerija Perger, od slovenskega
šolskega ministrstva imenovana pedagoška svetovalka za porabsko slovensko šolstvo. Navaja podatek, da tamkajšnja slovenska manjšina šteje le še kakšnih 3000 duš. Njena mladež ima na voljo 6 vrtcev in 4 osnovne šole, skromna možnost za pouk slovenščine je še na gimnaziji v Monoštru, najhuje je, da sta v tem šolskem letu že dve šoli brez 1. razreda, druge slabosti pa so: skoraj neuporaben učni načrt, ki tudi sicer dopušča slovenščino le kot učni predmet, kar pomeni, da slovenska manjšina nima drugega pouka v slovenščini (!) - kot ga pač ima v Sloveniji madžarska v svojem materinem jeziku; neuporabni učbeniki in - kar je še zlasti nesprejemljivo - slovenščine premalo vesci učitelji.
Precej vsebine je v porabski slovenščini, še največ po zaslugi Irene Barberjeve, ki ji je lani Zveza založila prav tako v narečju napisano knjigo povesti Trnova paut. V Koledarju ima besedila Lidge, na štere smo leko ponosni (razgovori s kulturnimi delavci), Brez dela (zgodba, kot jih piše življenje) ter Nika za smej, s katerim se knjiga dobrovoljno konča. Tu je še pretresljiv prispevek znanega prekmurskega znanstvenega delavca Vilka Novaka. Pozdrav merajočim!, ki državi Sloveniji nekako tako kot Per-gerjeva očita premalo skrb za Porabje. Prav njegovemu življenjskemu prazniku je namenjen priložnosti zapis Marije Kozarjeve Naš Vilko Novak so 85 let stari. Dosledno zvesta narečju je ista gospa napisala še prispevek, namenjen profesorju monoštrske gimnazije Kalmanu Vakarcsu in lanski stoletnici te tudi za tamkajšnje Slovence pomembne ustanove.
Na sploh je položaj manjšine obdelan tako temeljito, da nam Koledar lahko služi kar
kot priročnik za ta vprašanja. Irena Pavlič nas seznanja z lani sprejetim	manjšinskim
zakonom na Madžarskem za njenih 13 manjšin in vključuje tiste člane, ki se nanašajo na Slovence. Zakon prepoveduje asimilacijsko politiko in registriranje manjšine, določa šolstvo in zastopanje v skupščinah, zastopanost manjšine v sredstvih obveščanja, svobodno uporabo materinščine... Posebna zanimivost: zakon je vsaki manjšini dodelil enkratni premoženjski prispevek. Slovenci dobijo 15 milijonov forintov - kot večina drugih. Geza Bačič objavlja prispevek Uresničevanje pravic narodnosti v Sloveniji, Renata Mejak pa Demokratične družbene spremembe in stiki manjšin z narodno matico.
Tisk (štirinajstdnevnik Porabje) ter radio in televizijo kot napomembnejša sredstva obveščanja obravnavajo Ernest Ružič, Katalin Munda Hirnök in M. Kozarjeva. Mladen Pavčič poroča o Vilenici 93, Damijana Zelnik pa o 18. srečanju narodnih manjšin, kije bilo lani v Bratislavi in ga je kot vsa prejšnja pripravil Franci Zwitter st.
Nekaj spominov na svoje delo v Porabju je v sestavku Iz moje porabske kronike opisal Jože Graj.
Koledar s svojimi 160 stranmi gotovo dostojno zastopa porabske Slovence v slovenskem kulturnem prostoru. Seveda pogrešam kaj več izvirne književnosti, ki je je tam sicer na sploh zelo malo, in najbrž so se zaradi nujne zadrege z njo v uredništvu odločili za ponatis dveh Kocbekovih pesmi. K sreči takšna ustvarjalna prizadevanja - predvsem v narečju -dokaj uspešno spodbuja njihovo glasilo Porabje in morda si lahko že v bližnji prihodnosti tudi na tem področju obetamo kaj žetve, saj E. Glanz omenja, da učenci seniške šole že kaj napišejo zanj.
Franček Lasbaher
^ETOIZACIJA IN
Manjšine morajo vedno znova izterjati pravice s pomočjo ustavnih pritožb.
KONFLIKTI - ALI NOVA
Da se mora manjšina teh sredstev posluževati, je pravi škandal in dokaz za neustrezno
KULTURA SOŽITJA NA
in neodgovorno politiko v odnosu do narodnih manjšin. To hočemo Zeleni spremeniti.
TEREZIJA STOISITS:
„Manjšine morajo vedno znova izterjati pravice s pomočjo ustavnih pritoži). I)a sc mora manjšina teh sredstev posluževati, je pravi škandal in dokaz za neustrezno in neodgovorno politiko v odnosu do narodnih manjšin. To hočemo Zeleni spremeniti. Zato prosim da glasujete za Zelene. Vaš glas odloča.“
KOROŠKEM?
Zato prosim da glasujete za Zelene. Vaš glas odloča.
DIE GRÜNEN - ZELENI, DELOVNI KROŽEK MANJŠIN ZELENIH, Priesterhausgasse 1/1, 9020 Celovec Tel 0463/515326, Fax 0463/504619
Iz ženskega vidika
O „dobrih“ materah
piše Štefka Vavti
V preteklih letih sem večkrat pisala o vlogah, ki jih naša družba pripisuje ženski: Ena najvažnejših je menda vloga matere, kajti če ženska ne bi bila pripravljena vzeti nase materinstva, bi človeštvo kaj kmalu izumrlo, o slovenski narodni skupnosti pa v tej zvezi sploh ni treba govoriti.
Dejstvo je, da so slovenski predstavniki - prav v tistih časih, ko sta narodnostna politika in vzdušje na južnem Koroškem posebno pospeševali asimilacijo - posebno pogosto (indirektno ali direktno) apelirali na slovenske matere, češ da naj skrbijo za potreben naraščaj. S tem, da smo rodile otroka, pa seveda ni bilo konec, o tem sem pisala že pred štirinajstimi dnevi. Z vzgojo otrok so nam pripisovali še, da zbujamo njihovo narodnostno zavest, da jih učimo slovenščine, da smo jim dober vzgled ipd.
Povsem drugačna pa je slika o „dobrih“ materah, ki jo „rišejo“ naši otroci. Ob povpraševanju otrok si jih je 56 odstotkov zaželelo, da naj bi imele matere več časa zanje, 54 odstotkov pa, da naj bi bile vedno razigrane in vesele.
Za mojega sina sem - to že vem - najboljša mama tedaj, če mu tisto, kar si pravkar zaželi, dovolim. V tem primeru je tudi hitro pri roki s komplimentom: „Ti si ljuba mamica!“ Kaj pa v nasprotnem primeru, če njegovi želji ne ustrežem? Psovke, ki jih slišim ob teh (pogostejših) priložnostih najbrž dobro poznate, zato jih ne bom naštevala.
Še bolj komplicirano pa postane, če si ogledamo nekatere predstave naših moških, na primer našega najdražjega, o „dobrih“ materah: Nekateri so prepričani, da smo ali dobre matere ali pa dobre žene, nikdar pa ne moremo biti oboje hkrati. Zakaj, se boste vprašale? Ker - tako vedo povedati poznavalci ženskega spola -ženska, ki je obenem mati, zgubi na erotični privlačnosti. ..
Sicer ne vem, ali je res tako. Dejstvo, da ima večina bralk več kot enega otroka, je - tako menim - najboljši in najbolj prepričljiv protidokaz.
Vendar je zaključek mojega razglabljanja o „dobrih“ materah deprimirajoč, kajti vse kaže, da se nikdar in nikoli ne bom mogla šteti k tako imenovanim „dobrim“ materam, ker pač ali na tem ali pa na drugem področju nisem in nikdar ne bom perfektna. Kako pa je pri vas?
PLAČAN OGLAS
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
■ I

■I»
mm



Vabilo
XXXVI. skoki za Ziljski pokal
in memoriam Dr. Janko Wiegele
v nedeljo, 27. 2. 1994 ob 12.30 uri
na skakalnicah 50 m,75 m
Športno društvo Zahomc
Smučanje
Užnik avstrijski prvak v veleslalomu
Celovško srednješolsko prvenstvo
Veliko presenečenje je Danielu uspelo na avstrijskem prvenstvu v veleslalomu. Prepričljivo je zmagal pred Schönfel-derjem in si tako osvojil naslov avstrijskega prvaka v veleslalomu.
Da ta uspeh ni bil le muha enodnevnica, je
Poraz in zmaga
Mladinci SAK so v zadnjih tekmah ponovno pokazali, da štejejo pri sovrstnikih med najboljše.
Čeprav so v prvi tekmi proti	trenutnemu
prvouvrščenemu moštvu iz Beljaka podlegli s 67:58, so v povratni tekmi, ki je bila zelo napeta,
SAK: ASKÖ Beljak
dokazal, ko je dan na vrh pri FIS tekmi - zopet veleslalom - ponovno premagal sotekmeca Rainerja Schönfelderja. Vsekakor dve zelo pomembni zmagi, ki sta dokazali, da je Daniel Už nik tudi v veleslalomu med najboljšimi v svojem letniku.
zmagali z eno točko prednosti. Gotovo je košarkarjem pomagalo bučno navijanje pristašev in prijateljev, posebno pa še krepka podpora s strani staršev, da so sicer tesno, a vendarle premagali nasprotnike, ki so bili telesno dosti močnejši.
53:52 (28:25)
Tega tekmovanja se je udeležilo veliko slovenskih smučark in smučarjev, ki so za razne šole osvojili odlična mesta. Najhitrejši dneva je bil Daniel Užnik, ki je bil več kot štiri sekunde hitrejši od drugouvrščenega.
Rezultati:
Šolarke I: 2. Katrin Rust (BG Mössinger), 3. Martina Lausegger, 4. Breda Zablatnik, 5. Simona Hartman (vse Slov. imn.)
olarke II: 1. Manuela Petek (BAKI), 2. Andrea Lutz (BG Mössinger)
Zaključno tekmovanje je brezhibno izvedel Slovenski športni klub Obir. Proga v Koprivni, kije letos služila že vrhunskemu športu, je bila tokrat za ljudske sanke kar precej zahtevna. Le redkim je uspela vožnja brez večjih napak. Še najbolj jo je obvladal Hanzi Smrtnik, ki jo je kar dvakrat prevozil v najhitrejšem času, povrh pa z bratom Markom zmagal tudi pri dvojicah.
Predsednik J. Malo-veršnik je lahko pozdravil na štartu čez 40 posameznikov in 12 dvojic.
Vsi zmagovalci in dru-
Mladinke: L Birgit Filipič (BORG), 2. Tatjana Zablatnik (Slov. gimn.) 3. Karin Kruschitz (HAK), 4. Marion Malo-veršnik (BORG)
Mladinke II: L Silvana Oraže (BORG)
Otroci: 1. Simon Tischler, 3. Jakob Ogris (oba Slov. gimn.)
Šolarji II: 2. Dominik Mak (TAK)
Mladinci I: L Daniel Užnik (BORG), 2. Markus Vouk (BG Mössinger), 3. Janez Tomc (TAK)
Mladinci II: 2. Aleksander Mak (TAK)
gouvrščeni tega dne pa so: Manuela Jung in Sabrina Žura, Dominik Rozman in Michael Žura, Nataša Netschemer in Krista Urbančič, Harald Božič in Denis Kovačič, Aleksandra Urbančič, Andreas Urbančič in Erich Storgl, Theresia Žura in Christine Kulte-rer, Hanzi Smrtnik in Michael Sadolšek, Inge Karničar in Rozi Kogoj, Josef Karničar in Michael Traunik, Josef Jung in Rudi Čertov ter Hanzi Smrtnik/Marko Smrtnik in Michael Sadolšek/Pau-li Ošina.
T.M.
Janez Tomc (18 točk), Stojan Vavti (12), Marko Jo-lešek (10), Jager Nejc in Tomaž Jager (3), Martin Majhen in Tomaž Hribernik (2)
Landskron: SAK	61:87
Nejc Jager (25), Janez Tomc (25), Tomaž Jager (21), Filip Ereiz (7), Martin Majhen (6), Marko Kuežnik (2), Thorsten Umek (1).
V zadnji tekmi pred počitnicami pa so jasno premagali košarkarje Uniona Celovec s 100:24! Prvič je mladim košarkarjem uspelo v tekmi dati 100 točk.
Nov obraz pri SAK
Košarka
Sankanje
Sankanje SŠK Obir
Tomislav Bošnjak: “Upam, da bom izpolnil vsa pričakovanja“
Tomislav Bošnjak seje rodil v Sarajevu, kjer je igral tudi pri tamkajšnjem prvoligašu Sarajevu, s katerim je postal prvak nekdanje Jugoslavije. Nadalje ga je njegova nogometna pot vodila tudi v Malto in Islandijo, kjer je igral dve leti. Prav tako je igral za Olimpijo Ljubljana, zadnjo jesen pa je bil najboljši strelec II.	ligaša
Avto bum. Sedaj se je odločil, da igra za SAK.
Zakaj?
„Prišel sem zato, ker me SAk potrebuje, poleg
tega pa je SAK močan in dober klub. Seveda potrebujem nekaj časa, da se bom vsemu privadil. Vendar se ni težko vključiti v tako prijetno druščino, ki me je tako dobro sprejela.
Tako vodstvo SAK kot tudi gledalci imajo velika pričakovanja, kar se tiče tvojega prispevka k uspehu,
„Dobro se zavedam, da od mene vsi veliko pričakujejo. Zato upam, da bom uspešen in tudi zame velja cilj, s SAK priti v II. zvezno ligo.“
Tomislav Bošnjak, tretji legionar SAK
Odbojka
Dob premagal Kagran!
SK Puntigamer Aich/Dob: WAT - Kagran
3:1(15,13,-9,12)
Zmaga proti Kagranu je bila najboljši dokaz, da Dobljani štejejo med najboljše ekipe v Avstriji, seveda pa je pomenila tudi velik uspeh za moštvo in za trenerja. „Vse igralce je treba pohvaliti,“ je menil po tekmi trener Doba Branko Golob.
Tudi za gledalce je bila tekma zelo napeta. V prvih dveh nizih je na-
sprotnik dolgo vodil s točkami, a vseeno je igralcem Doba uspelo, da so si nabrali le 9 točk. Četrti niz pa je pomenil spet vrhunsko igro in hkrati odločitev: zmaga!
Naslednja igra pa bo proti zadnjemu na lestvici, proti SL Linz, na domačih tleh. kaj drugega kot zmaga ne pride v poštev, pravijo Dobljani.
Marko Trampusch
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Šentjakobu v Rožu vabijo na
16. zimski pohod „Arihova peč“ ’94
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo
ki bo v nedeljo, 6.3. '94 s pričetkom ob 9. uri
(odhod na kočo med 9.00 in 12.00 uro) Pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod: Od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca. Pogoji za udeležence: Na XVI. zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se preko Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti do cilja pri Polancu najkasneje do 15.00 ure. Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9.00 in 12.00 uro. Startnina znaša šil. 50.- (tolarjev 500,-) za odrasle in šil. 40.- (tolarjev 400,-) za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Nagrade: Vsak udeleženec pohoda dobi diplomo za udeležbo, če predloži po prihodu v cilj kontrolni kartonček.
Kdor se 5. udeleži zimskega pohoda „Arihova peč“, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
Okrepčila, zdravniška služba: vsak udeleženec dobi toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago.
Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu.
Obir pokal 93/94 zaključen
Že več kot desetletje se merijo sankaši okoli Obirja v kombinaciji za Obir pokal.
Letošnji reglement je določal, da se morajo tekmovalci udeležiti vsaj treh tekem. Tako so torej štele za uvrstitev sankaške tekme SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek in SSK Obir, tekmovanje v Šmarjeti pa je izpadlo.
V nedeljo so na za-
ključni prireditvi v Lepeni prejeli nagrade naslednji zmagovalci: Manuela Jung, Dominik Rozman, Nataša Netschemer, Harald Božič, Andreas Urbančič, Jožica Storgl, Michael Traunik, Josef Jung in Walter Žura.
Podelitev sta opravila dr. A. Brumnik in A. Rozman.