V Trsili, v soboto 14. septembra 1918 •hala vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah In prazniktn. — Uredništvo: |;lica sv. Frančiška Asijkega št. 20. I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo urediištvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo H Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. li:57. — Naročnina znaša: Za telo teto K 40— pol leta K 20— tri mesece K 10 . za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol leta K 4'-% Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinaijev. Letnik XUU. Posamezne Številke zastarele 2 j vin. Oglasi trgovcev i« obrtnikov ::i:n p j 10 vin- osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi demrnih zavodov mnt po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nad ujm vrsta K i'-Mali oglasi po 6 vin. beseda, naj nanj pa GJ vin. Oglase sprejcaia Juseratai oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lisla. -Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratui odd-_!e"< « nahajata v ulici sv. FrmčlŠo As. št. ff*. PoŠtuohra.i:!ničli raču 1 lf. S4i.05i . Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. - miM ARHADHA POROČILU AVSTRIJSKO. DUNAJ. 13. (Kor.) Uratrno se lavlja: Italijansko bojišče. — Južno !Novente so poizkušale italijanske . poizvedovalne čete na vzhodni breg Piave. Bile so pregnane. Sicer na več kraiih topovski boji. , Zapadno bojišče. — V odseku St. JVfibiela so južno višine Combres avstro-cgrski polki v srditi pretioferambi žava-rovali nameravani umik nemških čet, Albanija. — Položaj Je nespremenjen. C eto vodja Gresiovič je sestrelil včeraj nad Dračem tri sovražna letala. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armadi kraljeviča RupreJita in generala Bceliaa: Ob cfcali in severovzhodno Bixchoota smo z uspehom izvršili manjša podvzetja. Med Yperuom in Armentleresoin so se sovražni poizvedovalni sunki izjalovili. Jugozapadno Fleurba-ixa smo zavrnili delni napad, severozapadno Hullucha močnejši sunek Angležev. cestami, vodečimi iz Arrasa in Peron na v Cambrai, je sovražnik včeraj zjutraj pod moč?to topovsko zaščito nadaljeval svoje napade, ki so se izjalovili s težkimi Izgubami za sovražnika. Dobro umerjeno strel janje topov je posebno pripomoglo k -uspešni obrambi. Naša pehota ie Angleže, kjer so vdrli v naše črte, vrgia s pi oiisuiikom zopet nazaj. liavrin-ccjrt je osiid v sovražnih rokah. Med Moeuveresem in Gouzeaucourtom so bili nov: napadi nasprotnika zavrnjeni. Armada nemškega cesarjeviča: Med Aileuo in Aisno je bil topovski boile začasno stopnjevan; manjši pekoma; boii., V šampanji so privedle napadalne čete iz sovražnih črt pri Le Mesnilu več ujetni- i(ov' . . . Gallwitzeva armada: Francozi m Amerikanci so napadli včeraj klin St. Mililela pri višini Combres in južno odtod, I aLor t »d! med Cotes Lorrahies in Mozclo. V pri čakovaniu te^i napada je bila izpraznitev te^a obojestranski obkolitvi izpostavljenega kiina nameravana več let in uvedena že pred dnevi. Zato nismo izvojevali! b~ia do odločitve in izvršili nameravana g* , nja. Sovražnik jih ni mogel preprečiti. Francozi, ki so napadli z v*šiit cb Mozi, so tili o Obiti. Cocubresko višino, ki smo jo začasno izgubili, so domobranske čete zopet zavzele. Južno odtod zavarovali avstro-ogrski polki v k repi: i obrambi si-apno s četami med Mozo in Mozelo. od-hepri St. Mihielu nahajajočih se divizij. vled CotesLorralnes in Mozelo je pridoLil brvražni napad proti Thiaucourtu na pro-uoru. Rezerve so zopet ujele sunek sovražnika. Jugozapadno Thiaucourta in zapalo Mozele smo odbili sovražnika. Tekom noči je bila izpraznitev loka nemoteno končana. Nahajamo se v novih pripravljenih po-tojankah. BEROLIN, 13. (VVolif. Kor.) Večerno poročilo. Na bojnih frontah miren dan. Tudi med Mozo in Mozelo ni obnovil dosta aj sovražnik svojih napadov. Prvi generalni kvartirmoister pl. Ludendorti BOLGARSKO. SOFIJA, 12. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera in vzhodno Cerne smo..razpr šili močne sovražne napadalne očdeiie. Južno Gradešnice so vdrle naše čete v sovražne jarke in uplenile več materijala. Južna Gjevgjelije so vdrle naše napadalne čete v sovražne strelske jarke in ujele več Angležev. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 12. sept. — Zapadno Morija so naše drzne patrulje prodrle več črt sovražnih ovir, presenetile sovražno postojanko, zajeli 12 ujetnikov in zaplenile orožje in materijal. Ob ustju Piave ie prešel oddelek mornarjev in vojakov na levi breg reke, zajel v podvzetju cnesa častnika nf enajst mož in zaplenil eno strojnico. V ornijski dolini, pri Jorne-ru in ob Fiavi so druc; oddelki in patrulje sovraž. uspešno napadli in zajeli materijal. V dolini Arse na asiaški pianoti in v okolici Asolona pogosto m živahno topniško delovanje. Sestrelili smo v zračnem boju tri sovražna letala. — Albanija. Bojno delovanie ]e omejeno na okoliš med Osumom in Tomorico. jugovzhodno Berata. Tekom včerajšnjega c'neva živahni boji med sovražnimi četami in manišimi albanskimi pomožnimi silami. V sprednjem zasedenem pasu v'Macedoniji so skušali moč- ni, po topništvu podpirani sovražnikovi oddelki vdreti v naše postojanke vzhodno točke 1050; zadržali smo jih s težkimi izgubami za sovražnika, predno so mogli doseči naše Črte. Francoska uradna poročila. II. sept. pop. — Razven topovskega delovanja na raznih točkah fronte od Aisne do Vesle in v Šanrpanji nobenega dogodka. 11. sept. zvečer. — Nemški protinapad jugovzhodno Roupya je bil odbit Ujeli smo nekaj mo? in uplenili par strojnic. V ozemlju Latfauxa in ob Aisni se je poizkušal sovražnik v noči 11. t m. in danes približati našim novim postojankam, a ie bil vsakikrat odbit. Ujeli smo 150 mož. 12. sept. pop. — Severno Ailette smo tekom nekega sunka ujeli nekaj mož. Topovsko streljanje pri Reimsu in Prosnesu. Dva sovražna sunka v Šampanji in v Vogezih sta bila odbita. Angleška uradna poročila. IL sept. pop. — V smeri Attily—Venand smo nekoliko napredovali. Zvečer le Sovražnik vnovič srdito napadel naše postojanke na grebena zapadno Gouzeaucourta. Sledil je težek boj, ki se je končal s tem, da Je bil napad popolnoma odbit, razven na neki točki, kjer je ostala ena naših postojank v sovražni posesti. Včeraj popoldne in zvečer *e je vršil krajeven boi v bližini Moeuvre-sa in Ecourt St Ouentina. V prvem slučaju se je sovražniku posrečilo, da je z veliko premočjo vdrl v naše jarke, a je bil s protinapadom tako! zopet vržen. Pri Ecourt St Quentinu je bil sovražnik Istotako po hudem boju odbit Zapadno Erquing-hama smo pomaknili ponoči lastne črte naprej 11. sept zvečer. — Zgoda} zjutraj smo izvršili uspešne krajevne akcije severno Epehya, pri čemer smo pomaknili lastno črto proti temu kraju in ujeli množino vojakov. Tekoip dneva so naše čete nekoliko napredovale v južnem delu bojne fronte v bližini Vermanda. Sovražen napad 11. t. m. popoldne na naše postojanke zapadno Gouzeaucourta je bil odbit Krajevni boji so se vršili tudi severozapadno Hullucha in južno prekopa La Bas-see; ujeli smo nekaj mož in se ustalilr v sovražni sprednji postojanki. Sovražna artiljerija Je razvijala 11. t m. zvečer v odselcu gozda Havrincourta znatno delavnost 12. sept. — Reuter javlja: Ameriška armada v Franciji in franccsko-ameriški sile so danes zjutraj napadle na široki fronti na obeh straneh odseka St. Mihiela. Nemci se umikajo. Napad se nadaljuje z uspehom. Ameriška uradna poročila. 11. sept. — Naši oddelki so izvršili uspešne sunke v Lotaringifi. Vdrli so v sovražne jarke, prizadejali sovražniku izgube in ujeli več mož. LONDON, 13. (Kor.) Dopisnik »Morning Poste« na amerikanski fronti javlja, da je ofenzivo, ki se ie pričela včeraj, izvajala prva amerikanska armada pod generalom Pershingom. Med Amerifcan ci je uvrščenih veliko francoskih čet, toda pretežno večino tvore Amerikanoi in tudi vodstvo ;e v amerikanskih rokah. Ofenziva $e popolnoma krajevne naravi. Velikanska eksplozija ▼ Voronežn. KIJEV,-12. (Kor.) Po poročilu »Kijevske Misli« se je dogodila eksplozijska katastrofa, ki je razdejala šest železniških vlakov in poslopja v bližini kolodvora. Škoda znaša 30 milijonov rabljev. 300 oseh je bilo mrtvih. Aretiranih je bilo 1500 oseb. ODESA, 13. (Izv.) V Voronežu sta se vsled letalskih bomb vnelj. dva vlaka smodnika in piro-ksilina, ki sta bila namenjena za Cehoslovake. Ubitih je bilo pri tem 277 oseb, med temi 147 delavcev nad 500 ie -ranjenih. 45 rdečih gardistov je bilo tudi ubitih. Ruski dolg Ameriki. ŽENEVA, 13. (Izv.) Iz New York poročajo: V senatu je sporočila vlada, da dolguje Rusija Ze-dinjenim državam 9S0 milijonov dolarjev, ki morajo biti plačani do 15. novembra t 1. Nemške stranke večine In prestoli v obrobnih ruskih državah. BEROLIN, 13. (Izv.) Voditelji treh večinskih strank v nemškem rajhstagu so v svojih posvetovanjih zavzeli stališče, da se Nemčija ne sme ve-U ^ ^ - deioma v Holandiji. zati na vzhodu po dmastičmh vezeh. lu,Uft Sporazum med Ukrajino in Rastjo? KIJEV, 12. (Kor.) »Golosu Kieva« se poroča z avtoritativne strani, da je sedaj dosežena možnost sporazuma med ukrajinsko in rusko mirovno delegacijo v vseh spornih vprašanjih. Našla se je za obe strani spravljiva srednja pot Amerikanske čete v Arhangcisku. WASHINGTON, 12. (Kor.) Prihod ameriških Čet v Arhangelsk se sporoča uradno. Njihovo število se ne omenja. Mirovna stremljenja. NEMČIJA ZA SPORAZUMNI MIR. BEROLIN, 13. (Kor.) Zastopniki strokovnih organizacij so prišli včeraj k državnemu kanceiarju. da mu sporoče pritožbe delavstva. Kakor poroča »Vor-warta«t je izjavil državni kancelar grof Hertling, da je politično državno vodstvo popolnoma edino v stremljenju po spera-ziiiiiiiein miru. Upa trdno, da smo bliže miru, kot. se splošno misli. Vsekakor sta državna vlada !n srmatžno vodstvo eno-dušno proti vsaki osvojitvi. O tem ni nobenega nesoglasja v mnenjih in se nI treba bati ničesar. Glede splošne volilne pravice more le ponavljati, da žnro stoii ili pade. Mirovna predpogajanja začela? DUNAJ, 13. (Izv.) Na tukajšnji borzi je bila danes razširjena vest, da so se že piičela predpogajanja za mir, in sicer de- predlog posl. Schčipferja: »Odškodnina za vojno škodo se priznava za javno pravo, katero izpolnjevati je dolžna vsevkupna monarhija, ne pa samo posamezne v njej zdrflžene države, v katerih ozemlju se je zgodila dotična škoda.« Odsek jo sklenil, da se sestane štiri dni pred giavno seio v svrho podrobne razprave o predloženem zakonskem načrtu. * Finančni odsek. DUNAJ, 13. (Kor.) Finančni odsek posHnske zbornice je danes nadaljeval razpravo o rezoluciji posl. Maštalke o pravočasni in zadostni preskrbi slcclkornih tovarn s premogom. Ogrski minister princ W!nd!schgratz baje deml- s»ionIral. BUDIMPEŠTA, 13. (Izv.) V političnih krogih je razširjena domneva, da ie odstopil prehranjevalni minister princ Windischgratz, ker ni prodrl s svojimi nazori, da je treba razpisati nove volitve. PODLISTEK. evi Roir.an. Iz francoskega prevedel A. R. XXXV. Prizadevanja. Raphael je pohitel k vojvodin ji in naletel pred hišnimi vrati na Justino, ki je očividno pričakovala nckosa. Stopila je tudi takoj k vikomtu, ga poklicala na stran in mu dejala: — Gospa mi je ukazala, da naj vas pričakujem tu. Slutila jc. da pridete kmalu. Ker pa sosped vojvoda še ni odšel z doma, a gospa vojvodinja ipak želi na skrivnem govoriti z vami, pojdite k njej skozi vrt. Tu je ključ za vratca s strani Eli-zejskih poljan. Vstopite previdno in glejte, da vas kdo ne opazi. Gcspo vojvodinjo najdete v znanem kiosku. F??->haeI je stori!, kakor mu je bilo naročeno. Mauida ca je v .resnici pričakovala. iz Kusfja. . _ Petrograd zavzet po proiirevoluc!jonar!"b? LONDON, 13. (Kor.) Brzojavka kodanjskim listom pravi, da se je preko Helsingiorsa razširila vest. da so Petrograd zavzeli protirevolucijonarji. Petrograd v plamen«. LONDON, 12. (Kor.) Angleška vlada je prejela iz Wash:ngtcna potrdilo vesti, da Petrograd na 12 krajih gori in da se tamkaj strelja vse kar na slepo. BoH okoli Kazana in Samare. PETROGRAD, 10. (Kor.) Kakor poroča Časopisje, so beli gardisti krvavo zatrli^ vstajo delavcev v smodnišnici, ki so prestopili k rdečim gardistom. Kakor poroča sovjetska vlada, rdeči prodirajo južno Samare, dočim se dalje proti severa v smeri proti Permu in Boguminskemu umikajo pred Cehoslovaki. Grozodejstva se nadaljujejo. MOSKVA, 12. (Kor.) Usmrtitve se nadaljujejo, toda v nekoliko manjši meri. Bilo je tudi več žensk aretiranih kot talk. Veliko imovitih ljudi se izganja in se njihovo pohištvo proglaša za državno last ter razdeljuje med proletarijat. Stranka mednarodnih socijalistov, ki je vedno sodelovala z boljševiki, je pri osrednjem odboru protestirala proti grozodejstvom. Švicarski konzul je pri ko-misari5atu za zunanje stvari protestiral zaradi ustrelitve talov, pa ie dobil v odgovor Ie negotove obljube. Ruska vlada namerava preložiti svoj sedež. MONAKOVO, 13. (Izv.) »Munchner Zeitung« poroča iz Moskve, da namerava ruska vlada resno preložiti svoj sedež v kak majhen kraj. Splošen teror v Petrogradu. BEROLIN, 13. (Izv.) >Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Kmetje so vdrli v Petrograd in prodirajo proti boljševikom. Njihovi oddelki so se združili s prebivalci. Mesto gori na dvanajstih krajih in na ulicah se vrši klanje. Teror je dosegel svoj višek. LLOYD GEORGE O POLOŽAJU. MANCHESTER, 12. (Kor.) Ministrski predsednik Lloyd Gecrge ie bil danes na potu v hipodrom, kjer mu je bila podeljena diploma častnega meščanstva mesta Manchestra, sprejet od velike množice ljudstva. Lloyd George je imel govor, v katerem je izvajal: Življenje in sreča Velike Britanije, usoda angleške države in usoda človeštva sta odvisna od izida vojne. Poročila so sedaj v resnici dobra. Nismo še na koncu pota, pred nami je še nekaj strmin, toda najhujše bomo kmalu prestali. Ni je večje oridobitve v angleški industriji kakor prevoz Amcrikancev preko Atlantskega morja. Amerikanci so preJstraža najmanj 10 milijonov najboljega člevekega materijala sveta Izgube pri zadnji ofenzivi znašajo petino Izgub !. 1916. Glavna razlika med 1916 in 1918 je enotno poveljstvo. Izredno velika sreča je za nas, da smo si zagotovili Focha. Le, a'co izgubi narod pogum, nam zamore ubežati prava zmaga. Ako hočemo končati vojno, moramo naložiti sovražniku trajen mir. Nemški narod naj ve, da so njegovi vladarji kršili zakr;ne človeštva. Pruska sila jih ne more obvarovati pred kaznijo. Llcyd George je nato pcpclnoma odobraval ustanovitev zveze narodov, toda, je nadaljeval nato, s prusko vojaško oblastjo bi postala zveza lisjakov in gosi. Ako bo Nemčija p vo?ni zavrgla in preklela periidnost svojih vladarjev,-potem bo dobrodošla v veliki zvezi narodov, toda ciini varni temelj za mir je zmaga zaveznikov. Po zasiguranju zadovoljivega mirit se zamoremo z mirno vestjo posvetiti izgradnji novega sveta; vojni mora slediti rekonstrukcija. Toda najprej je treba zmagati. Pojavljajo se socijalna in gospodarska znamenja, proti katerim moramo nastopiti pravočasno. Potem bomo imeli lepo vreme za žetev. Gcmpcr-ov govor o vejnib ciljih Amerike. LONDON, 12. (Kor.) Reuter poroča: Ameriški delavski voditelj Gompers je imel včeraj zvečer v Edinbourghu govor o vojnih ciljih Amerike, telcem katerega je izvajal, da se mora vojna, čeprav je tako krvava, vojevati do zmage. Sedi j ne gre več z vojno v pravem pomenu besede, ampak za križev pot za pravice človeštva. Ameriški delavci, je nadaljeval Gompers, so izjavili, da se z zastopniki sovražnih dežel nočejo pogajati o nobenem posameznem predmetu. Mi jim niočemo seči v roke in se tudi ne ž njimi posvetovati. Nemci morajo najprej razbiti carizem, sicer bodo opravili to delo zavezniki. Gompers je naznanil dalje, da imajo ladje, ki prevažajo čete in zaloge iz Amerike, sedaj s seboj dovolj premoga, da se zamorejo s temi zalogami tudi vračati v domovino. Premirje? HAAG, 13. (Izv.) Navadno dobro podučeni katoliška list »Tijd« poroča, da bo začetkom zime stavljen predlog za premirje, med katerim naj bi se razpravljalo o voj>na in miru. Francija proti miru. ŽENiLVA, 13. (Izv.) Ministrski predsednik Ctemenceau je izjavil v petek v Arra-su, da so nemogoča pogajanja s sovražnikom. Glavno besedo za mir ima sedaj maršal Foc-h. BOJ DO KONCA! LONDON, 12. (Kor.) Pri zajtrku, ki ga Je priredil lordmaior, je izvajal Lloyd George, da so tedaj, ko je bil zadnjikrat v Manchestru, vojni ljudje govorili o kompromisu in dejali: »Dajmo, skle-nimo vendar pogodbeni mir!« Njegov odgovor da je bil, da je kmpromis nemogoč. Z povzdignjenim glasoin je izjavil LIoyd George ob glasnem odobravanju: »Boriii se bomo dalje do konca!« Italijanski listi napovedujejo odločilno b!tkOw MONAKOVO, 13. (Izv.) »Munchner Zeitung« poroča iz Lugana: Italijanski listi pišejo, da smo pred odločilno bitko te vojne. Pričakuje se splošno zmag entente in umik Nemcev iz Francije. Nova velika ofenziva na zapadu. FRANKOBROD, 13. (Izv.) «Daily Mail« poroča: Posvetovanja ministrskega predsednika Clemen-ceauja z maršalom Fochom v Arrasu so se tikala priprave nove ofenzive na zapadu. Maršal Foch hoče še nekaj časa nadaljevati vznemirjanje sovražnika in s tem izsiliti odločitev še letos Ukrajinci za delitev GalicUe. LVOV, 13. (Izv.) Ukrajinski Narodni svet jo sklenil, obdržavati med 18. in 25. septembrom shode v vseh večjih krajih vzhodne Galicije in sicer proti prlklopitvi vzhodne Galicije Poljski :n za delitev dežele z ustanovitvijo province Vzhodna Galicija v okviru monarhije, ki bi obsegala tudi kronovino Bukovino«. Ležala je na divanu in je skrila glavo v blazine, da bi se ne čulo njeno ihtenje. Ko je zaslišala korake, je vzdignila slavo in vprašala, podajajoč ljubimcu mrzlično vročo roko: — Kaj je? Raphael jI Je povedal, kal bi se moralo storiti, da bi se stvar poravnala, nI pa imenoval baronovega imena. Matilda ga je poslušala čudovito mirno, potem pa je odgovorila: _ Vsega tega ne storim ničesar. Jaz, vojvodi- nja de Latour, vendar ne morem sama razkrivati svoje sramote ter prosjačiti za usmiljenje in pomoč. Nikakor ne morem z lastno roko osramotiti siv:h las svojega soproga. Moj pregrešek je bil velik, in je le pravično, da me doleti kazen. L klonem svojo glavo pred pravično jezo, in če hoče vojvoda, da umrem, umrem skesano in mord? z?dob!m odpuščenje. Raphael ie pokleknil k njej. Toda zastonj jo je prosil, zastonj ji poljubljal roke in jih močil s sol- 13 milijonov Amerikancev proti pruskemu samo-drštvu. NEW YORK, 12. (Reuter.) Generalni profos Zedinjenih držav Crowder je izjavil danes: Danes se je vpisalo 13 milijonov amerikanskih vojakov za vojno proti pruskemu samodrštvu. Štirje milijoni bodo kmalu na potu, da se priključijo za-veznim bojnim silam na zapadni fronti. Z nad 10 milijoni med 21. in 23. letom, ki so bili prej vpisani za vojaško službo* se torej zvišuje amerikanski vojaški moštveni materijal na 23,400.000 mož. Lloyd George obolel. LONDON, 13. (Reuter.) Iz Manchestra se poroča, da je Lloyd George obolel na prehladu z močno mrzlico. zami, da bi jo pregovoril, da bi pobegnila žnjim ter pod drugim nebom skrila svojo ljubezen In svojo srečo. Matilda se ni dala pregovoriti, njenega sklepa ni bilo mogoče omajati, in Raphael Je .uvide! 4konČno, da ne doseže nič. Odšel je torej končno, rekoč: — Potem te rešim proti tvoji volji! Kaj je hotel storiti? Tega ni vedel sam. Nudili ste se mu samo dve poti. Ali naj bi šel k van Grippu in ga prosil, da počaKa toliko časa, da bi mu mogel pomagati baron Maubert? In če bi se oderuh ne dal omečiti, bi se dala pisma morda dobiti z grožnjami in silo. Druga, ali nespametna pot bi bila, da bi umoril vojvodo de Latourja. Sam bi tako seveda prišel na morišče, toda Matilda bi bila rešena. Šel je k van Grippn, a je kupil mimogrede bodalo, katero je vteknil v levi žep fraka. Velikan mu le odprl vrata. —Ali je gospod doma? — Je vprašal Raphael. — Ima opravke, —: je odgovoril sluga. — Ali bo trajalo doiso? C- - is v odsekov. DUNAJ,. 13. (Izv.) Vsi trije odseki poslanske zborne2, ki zborujejo od tc sem, so bili danes odgođeni. Obnovitveni odsek se sestane Štiri dni pred zasedanjem poslanske zbornice, torej 26. t. m. finančni" c :isek pa dan poprej. — Odgodite v finančnega odseka je prostovoljna. Na nebu davčnih predlog: se je prikazal temen oblak. Vzrok temu je razprava v obnovitvenem odseku, vsled1 katere je bila prekinjena razprava o zemljiškem davku. Govori se lahko o maiimi krizi v davčnih predlogah. Obnovitveni odsek. DUNAJ, 13. (Izv.) Obnovitveni odsek se je danes psčai s predlogom posl. L6-wenste»>:ia, naj se uzakoni vse obnovitveno dfeio in povračilo po vojni povzročene škode. Ker tvori to vprašanje že dalj časa predmet pogajanj z Ogrsko vlado in je naletelo na odpor Madžarov, bi prišla vJada v kaj mučno zagato, aiko bt se pojavila v odseku. Radi tega je prišel na razpravo kot njen zastopnik neki subal-terni uradnik domobranskega ministrstva. Ta uradnik je v svojem- govoru povdarjal pogajanja z Ogrsko, ki nasprotujejo hitri rešitvi ta^a vrrašaiiTja. Ta izjava je povzročila V odseku največje ogorčenje ne samo pri zastopnikih po vojni poškodovanih dežel, torej Galicije, Bukovine in Goriške, temveč tudi pri Nemcih, ki so ostro ugovarjali takemu naziranju. Dvorni svetnik dr. Schopfer, deželni podglavar tirolski, je svaril vlado -i-grati se z ognjem. -Vaenemec Malik je izjavil, da na ta način vzgaja vlada le boljševike. Prof. dr. Red-lich je vprašal, kako si predstavlja vlada novo m pomlajeno Avstrijo, če se vedno klanja madžarskemu diktatu v vprašanju, k? se tiče eksistence tolikih tisočev. Končno je sprejel odsek enoglasno znano resolucijo posl. tir. Schopferja. — Ta resolucija bo predložena zbornici kot izjava odseka. — Politični učinek tega postopanja se je takoj pokazal v finančnem odseku, kjer so Poljaki protestirali proti na--daljni razpravi o zemljiškem davku. Poljaki nameravajo napraviti junktim nad vprašanjem zemljiškega davka in omm uzakonjenja obnove. Vlada je radi tega njihovega postopanja prisiljena, znova začeta pogajanja žnjimi. Sklicanje poslanske zbornice. DUNAJ, 13. (Kor.) Kakor se govori v parlamentarnih krogih, namerava predsednik dr. Gross sklicati prihodnjo sejo -poslanske zbornice za 1 oktobra. Vojno-gospodarski odsek. DUNAJ, 13. (Kot.) Vojno-gospodarski odsek je niadaljevaf danes razpravo o centrali za kože in usnje. Obnovitveni odsek. DUNAJ, 13. (Kor.) Obnovitveni odsek poslanske zbornice je, nadaljujoč razpravo o zakonu glede odškodnine za vojno Škodo, sprejel naslednji Ustavitev češkega lista »Česky Zapad«. PRAGA, 13. (Izv.) Vlada je ustavila v Plznju izhajajoči organ češke katoliške stranke »Česky Zapad«. Delavski voditelji pri kanceiarju. BEROLIN, 12. (Kor.) Državni kancelar je sprejel odposlanstvo šestih voditeljev delavskih strokovnih organizaci> in se posvetoval ž njimi dalje časa o političnem in gospodarskem položaju. Delavski voditelji so mu naznanili želje in pritožbe od njih zastopanih delavskih krogov. Nemški glavni odsek. BEROLIN, 13. (Izv.) Nemški glavni odsek le sklican za 5. oktobra. Zaplemba nemške lastnine v Ameriki. WASHINQTON, 12. (Kor.) Upravitelj sovraZnc-ga imetja'}e zasegel doke in premogovne zaloge parobrodne družbe Hamburg-Amerika Linie. Volitve na Angleškem. ROTTERDAM, 13. (Izv.) Brzojavna agentura Radio poroča iz Londona: Splošne volitve na Angleškem se bodo pričele 20. novembra t. 1. Žrtve vstaje na Irskem. BERN, 13. (Izv.) V okraju Dubi in na Irskem je bilo na velikonočne praznike ubitih ali ranjenih 2535 civilnih oseb, 4S4 vojakov in 45 stražnikov. 14 udeležnikov vstaje je bilo usmrćenih Iu 145 obsojenih. vem. Solidarnost Slovanov. V Tarnovu v Galiciji sie je vršilo te dni važno zborovanje polkke ljudske stranke, ki se je soglasno izreklo za sporazumno delovanje Foljskega kluba z ostalimi slovanskimi strankami v parlamemtu. Zborovanju je predsedoval posl. Bojko, poročala pa sta poslanca Witoš in Tetmajer. Sprejete so bile sledeče zanimive resolucije: 1.) Poljski narod v Galiciji, čigar zastopstvo se je zbralo v Tarnovu. proglaša svojo solidarnost z vsem poljskim narodom v vseh poljskih ozemljih. Ves poljski narod protestira proM delitvi Poljske in pn vsem stremljenjem, ki gredo za tem, da se prikrajša nedotakljivost poljskega naroda. (Zaplenjeno). 2.) Upoštevaje, da slovanski narodi podpirajo stremljenja Poljakov, priznavajo Poljaki potrebo sporazuma in ožje zveze s slovanskimi brati in to zlasti v svrho. skupnega nastopanja in poživljajo zato klub poljske ljudske stranke v poslanski zbornici, naj deluje z vsemi sila^ mi na to,, da doseže in goji sporazum s slovanskimi strankami v zbornici. 3.)-; Poljski kmetje zahtevajo taikojšnjo izved-! to agrarne reforme, ker mora priti polj-, ska zemlja le v roke onih, ki jo dejanski obdelujejo. »Od Gdanskega c$o Trsta«. Kakor sq poroča iz Italije, je to geslo, izrečeno na sestanku v Ljubljani, razburilo duhove v. Italiji. Predstaviteljstvo poljskega Narodnega Sveta se zato prizadeva sedaj, daj pomiri javno mnenje v Italiji in sicer si tem, da je izdalo pojasnilo, da črta Gdan-„ sko—Trst ni politična črta, temveč samo; obrambni zid, ki naj bi slovanske narode obenem z italijanskim varoval poizkusov germanizacije. Itrlija in Jugoslovani. Boj italijanskega opozicljonalnega časopisja proti Scnninu se nadaljuje. »Popolo d' Italia« celo očita Sonninu simpatiziranje z Avstrijo ter, označa' njegovo politiko za nevarno in ponižujočo. Sonninu prijazno časopisje pa napada dr. Trumbiča in trdi, d-a so avstrijski in slovanski interesi vzporedni, da Avstrija podpira Slovane v tjorici in Trs/tu. »Corriere« oporeka tej trditvi in pravi, da je nemogoče, da bi ItaHja ostvarila svoje aspiracije, dokler obstoji Avstrija, ter da se Jugoslovani ne morejo kaznovati za to, da se protivijo italijanskim aspiracijam, tako da Avstrija ostaja živa. »Corriere« poudarja nadaije, da bi po priznanju samostojne Češke s strani entente in Amerike moglo priti tudi priznanje Jugoslavije, toda to bi naši diplomatski in vojaški akciji vtisnilo pečat poraza. Zato je dovolj obotavljanja. Italija naj č:m prej izpopolni tajni dogovor, sklenjen s polkovnikom Stepanovićem s slovesno rzja-vo, kateri naj se priključi Sonn:: o. S tem se misli dogovor, ki je bil sklenjen meseca iuiija in je Italija žnjim priznala češki Stran IL „EDINOST* siev. 251 V Trstu, dne 14. septembra 191ft «ar in naraščajočimi mrzlimi močmi postanejo ententne kolonijalne čete, ki so nosile dosedaj glavno breme, skoro neporabne za boj; njihova taborišča se prično izpreminjati v lazarete in zato }ih bo treba poslati na zimski počitek v južne kraje Francije. Zafto jih bo pač treba še izrabiti, koHkor pač mogoče. Foch se drži v splošnem še vedno istega načrta, ki ga je izvaja* dosedaj. Njegova temeljna misel je: sovražnika le treba neprestano vznemirjati tn se mu ne sme dovoliti od-d^ia. Druga glavna misel tiči v obkoije-valnem napadu. Na verdunski in adzasko-Jotarmški fronti tso se pričeli gibati Amerikanci. Izvršili so na široki fronti na obeli pomirljive straneh St. MHriela močen napad. Nemci vprašanja. Ministrski pieaseoniK urianoo. . l1; H w. ^ __ hoče storiti vse, da prepre5i odstop obeh ^ praznili dolgoletm Mm, ki so ga za- teh ministrov. Ako pa bi vendarle izstopila -iz kabineta, potem pride najbrže do dalekosežnih izprememb v sedanjem ministrstvu. Najbrže bosta morala -potem narediti protsior drugim tudi vojni minister ZupeUi in mornariški minister Beldo-n* in ni izključno da morda tudi razni drugi n.inistrl in državni podtajnik«. Takoj po sestanku parlamenta bo zahteval kabinet zaupnico, poprej še pa bo podal zunanji nrinister Soimino obširne izjave o svoji jugoslovanski politiki. ^ Iz ekspozeta pod&acelaria Payerja. Za nemškim kolonijalnim ministrom :dr. Sol-fom in državnim podtajnikom za zunanje stvari pl. Buscbejem je iz pregovoril o mednarodnem političnem položaju sedaj tudi nemški Dodkancelar pl. Fayer, čigar govor dc važen posebno zato, ker se odlikuje po večji jasnosti in vsebuje v glavnem tudi že konkretne pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir z enfento: V Rtssnji vlada stanje, ki ?e je ustvaril brest-Ktovski mir, v ostalem pa se zamore j>cvsrxt vzpostavit? teritorijalno posestno stanje, kakor je bilo p-red vojno. V slučaju, da bi ententa vrnila nemške kolonije, bi Nemčija izročila Belgijo brez obremenitve in brez pridržkov, to se pravi, povrnila bi ji ^kodo, ki jo je utrpela vsled vojne. V steci kratek izvleček iz Payerjeveg«a govora v Stutt-gartu. ki ga vsled pomanjkan-ja prostora včeraj nismo mogli objaviti: Ne same pri nas, ampak tud-; pri naših nasprotnikih se je pričelo pojavljati nekako potrto razpoloženje, pri nas predvsem radi te^a, iker so šanse za mir vedno bolj oddaljene in je računati s peto vojno z:mo. Vprašanje, katera stranka bo dalje vzdržala finančno gospodarsko fcn politično, postaja vedno pomembnejše. Podvciniška vojna ni uc n-kovala tako naglo in tako zanesljivo, kakor seno preračunali svojecasno. Tu snvo se pač vračunali in postali za e^o nado revnejši, čeprav podvodniške vojne nikakor ne smemo podcenjevati. Pomanjkanje živil je tu kakor tam močno, vendar pa se na tem polju položaj razvija že nam v prilog, ker sta nam odprta Romunija in bivša Rusija. Kar se tiče bodočega miru, ga ne bodo sklepale vlade same, ampak v tesnem sporazumu z narodom, ki želi v prvi vrsti trajen mir. Zato ne bo več nobene osvojevalue vojne. Na vzhodu je za nas mir in ostane za nas mir, pa naj to to našim zapadnim sovražnikom všeč ali ne. Poljske ne moremo več prepustiti Rusiji, istotako tudi ne bi mogli sodelovati, ako bi se hotelo FinskG in na Nemčijo in Vzhodno morje meječe mejne bivše ruske dežele spraviti zopet pod ruski carizem ali pa izpostaviti nevarnostim državljanske vojne in anarhije. V ostalem se zamore teritorijalno stanje pred vojno povsod vzpostaviti. Predpogoj za nas ir naše zaveznike mora biti. da se nam vrne vse ozemlje, ki smo je imeli 1. avgusta 1914. Nemčija mora torej v prvi vrsti zopet dobiti svoje kolonije. Mi Nemci zamo-remo. ko bo sklenjen mir, izprazniti zasedeno ozemlje in tudi Belgijo. In ko bomo enkrat gotovi, da v Belgiji nobena država r.e bo favorizirana, potem bomo vrnili Eelgijo tudi brez obremenitev dn pridržkov. Misli na voi.no odškodnin; >e sp* " odpovedujemo. Narodi sveta streme po zvezi narodov in mednarodnem razioj -šču, po dogovorih glede enakomerne razorožitve. Dogovore o razoroženju smo pripravljeni razširiti celo na pomorske site. ne samo na armade, zahtevamo pa svobodo morja in morskih cest in varstvo zasebne lastnine na morju. Kar se tiče varstva malih narodov in narodnostni! manjšin v posameznih državah, bomo drage volje nastopali za mednarodne doli čbe. Odklanjamo vsako odgovornost za nadaljno prelivanje krvi. Ob naših zunanjih in notranjih frontah se bo razbila uničevalna volja naših sovražnikov. Gigaijtska borba na zapahu se bo torej. soileč po nemških uradnih poročilih, nadaljevala. Clemenceau je imel te dni glasom lon-ckmiiirih poročil z maršalom Fochein v Arrasu daljše posvetovanje, na katerem se je baje določil novi ofenzivni naort. Foch upa, da bo zainogel do zime še čela dva mesca vznemirjati Nemce, ki so se ustalili sedaj v novih, jako močnih obrambnih črtah in izsiliti še letos vojaško odločitev na bojišču. Ententa hoče torej obdržati dosedanjo odprto bitko v teku in izvojevati še nove, večje odločitve. Nedvomno bodo predstojeći ovi veliki boji na zapadu velikega pomena za izid svetovne vojne. V vseh vojujočih se državah je nastala precejšnja nervoznost in mirov-' no gibanje je vzplamtelo iznova z vso silo bili pri St. MLfrielu južno Verduna in se umakniK v nove postojanke. Bojev se ob strani Nemcev udeležujejo tudi avstro- ograke čete. Amerikanci hočejo osvojit! Alzacllo la Lotaringijo. Švicarski *-!sti poročajo iz Newyorka, da ie neposredno pričakovati velikega napajJ& ameriških čet. Amerikanci aa hočejo na vsak način osvojit' Alzacrjo in Lotaringijo. Neka brzojavka *BaseIer Nachrichten« I z Washšng-rona pravi: Amerikanci so sami prevzeli celo alzaško - lotarinško fronto, da izpolnijo Wilsonovo obljubo Francije. Dosedanji sistem pomešanja ameriških čet z enotami francoskih in angleških armad, se bo najbrže opustil.. Amerikanci sc bodo od sedaj naprej borili v lastnih velikih formacijah. Proti knezu R&dzšvilltt. Krakovski »Plast« nastopa proti pogajanjem, ki jih vodi knez Radzivill, in pravi: Ta kratkovidna politika nekaterih mož, ki ne -poznajo pravega dejanskega stanu, je stremljenje po sporazumu za vsako ceno. To::a ta sporazum se kompromitira vor.o-!uc.. Kdo je pooblastil princa Radzivilla in grofa Ronikiera, da govorila v imenu vsega poljskega naroda? Niti eden niti •drugi nima pravice, izločevati Galicijo iz bodoče poljske države. Mi se ne damo premotiti po spletkarstvu teh n2r okli carice v. Naš edini program je samostojna, neodvisna, zedinjena, novodobna Poljska. stvari« URNIK V RIBJI TR2NICI. Od ponedeljka, 16. t. m., se bodo do preklica prodajale ribe v ribji tržnici od 8 zjutraj do 12 opoldne in od 3 do 6% popoldne. GOVEDINA. * Jutri, v nedeljo, 15. t. m., se bo dobivala govedina proti preščipnjenju St. 27 (razpredelek »sa!u-meria«) izkaznice za nakup mesa in maščob ter izročitvi izkaznic št. 54r serije a, b, c, d. Na vsake izkaznico se dobi Vs kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Spaugher, Bar-kovlje 99, Bin, Rojan 9, Punter, Gornja Greta, Benedettich, Boroevićeva 45. Concilia, B. Celiini 1, Cadorini, nadvo}. Josipa 11. Visintim, Cavann 22, Perlatti, Saniti 9,Bcrzer, Tiger 10, Castro, Fontanone 19. Rocfcelii, Piazza Piccola 2, Fabbro, Marije Terezife 43, Zadnik. P. S. Oiovanni 6, Mar-tinelH, delle Legiia 8, Pinicr.' Farneto 9, Lsnarduz-zi, Amalia 23, Teliini, Rossetti 33, Mornig, Acaue-dotto Pangoni. Giulia 18, Vattevatz, Giulia 17, Burba, A. Volta 2. Periattl, Barriera vecchia 4, Depace, Barriera vecchia 26. Jenco, Istituto 4, Marussich, Settefontane 248. Fonda, Settefontaue 35, Del. zadruge, Settefontane, Del. zadruge, S. Marco. Ccmisso,- Campo S. Giacomo 19, Godina, • Skedenj 138. Prednji deli s priklado ... po K 21*36 kg. Zadnji deli s priklado . . po K 24*— kg. H?vaiski listi objavljajo skoraj vsi v celoti aH izvlečku članek dr. Lj. TomaSiča, ki ie Izšel v nedeljski »Edinosti« pod naslovom »Dalmacija i sNarodni Svet«, in sicer brez pripomb. Prihod vojiiiških sirot Iz Svlce. Kakor znano, so se vrnile preteklo soboto iz Švice vojnfške sirote tukajšnje organizacije vcjnfških sirot. Otroci so odpotovali iz EInsiede-Ina v četrtek zjutraj in so potem, ko so se poslovili od dobrotnikov, ki so se zanje zanimali tekom pcč-tnic v Švici, dospel: v Pfaificon, kjer so jih pričakovali ogrski otrcci. ki so se vračali iz Berna v domovino. Dospeli so skupno v Buchs. Tu so se za trenutek ustavili, dobili Izborno Švicarsko juho fti kruh. Ko so poslali zadnje pozdrave krasni deželi, ki jih je skozi deset tednov imela v gosieh, so dospeli na avstrijsko mejo v Feldkirch. Tu Je bila revizija prtljage. Obdarovali so vsakega t zavojem živil in potem so vstopili v železniške vozove I. in H. razreda, nalašC določene zanle, in so se odpeljali proti Trstu. Po noči so dospeli v Saalfelden, kjer so se pokrepčali. V Schwarzachu so kosili. Vse je bilo ukrenjeno po nalogu vojnega ministrstva In toliko postrežba kak?r hrana ie bila v vsakem ozirn najboljša. Vzeli so slovo od nemških in ogrskih otrok In si ogledali mestece. Odpeljali so se d2lje proti Beljaku in Gorici. Tu so jih pogostili častniki in otroci so se jim zato hvaležno zahva-Inicija&va je iz^a zopet iz OSre^E^ih ♦ Keval: OtroLcm je bilo čitati na obrazu, da se ču-.viasti, zlasti ker je je sedaj tudi v Nemčiji' Ko v •ižini itfstncga kraja, opaziti ]e bilo, kako korjui pričalcjcjo ticuarLa, aa obj^uiejo tiiai.«. ji«.* ^n; reke vsi proč. ic • j iuna nii glavi, desna r.o-svojce. V Trst so dospeh cb določeni uri. Matere ^ ga t^ko prest.'clic.j;». da mu le le še na koži so )ih nestrpno pričakovale pred vhodom Kolauv* -,ra. Prsdsedništvo in odposlanstvo Organizacije je pričakovalo otroke na peronu. Oinljiv je bil prizor, ko so Izstopili iz vlaka, leteli so proti oskrbnicam, ki so bile vidno ginjene, ko so videle* varovance tako Jobro rejene in zdrave; objemale so jih in poljubljale, še boli ginljiv pa je bil prizor pred kolodvorom, ko so otroci ugledali svoje matere. Hiteli so Jim nasproti, in matere so jih po-OufcovaEJ. a marsikateri j'e bilo opaziti solze veselja v očeh. Kako so bile očarane, ko so videle otroke tako dobro rejene ln zdravih lic. Nato so matere odpeljale svoje otroke v svoje borne domove. Opaža se Še, da so otroci dobili od dobrodelnega društva avstro-ogrskib podanikov v Cu-rlhu v dar oblačilo, perilo in obuvalo. Sirote sc bile v Švici zelo pribljnbljene in ni bilo niti najmanjšega povoda za kakšne pritožbe. Posebno slovenski otroci so bili nadvse pohvaljeni in enega izmed njih so hoteli celo tam obdržati. Akcija »Otroci v Švico« se ie torej popolnoma obnesla. Otroci so pod spretnim vodstvom hi nadzorstvom nac ie v telesnem, ampak tod i v duševnem ozirn mnogo pridobili Na}več}a zahvala zato gre v prvi vrsti plemeniti gospe von Einem, kateri Je bila brzojavnim potom izražena zahvala od strani Organizacije oskrbnic za njeno naklonjenost in dobrodušnost napram društvu in za njego plemenito delovanje in požrtvovalnost v korist sirot GnriSkim beguncem. Oddelek goriško-gradiščan-skega pripomočnega odbora za begunce lz juga opcr.;irja vse begunce pred onimi osebami, kaiere hočejo omalovaževati In grafatl delo našega br-gimskega odbora, hvaleč sam: sebe In svojo spretnost za prošnje vsake vrste, zato da potem zahtevajo za t*ko prošnfo trdi do 40 K. Radi tega se čuti pomožni odbe dolžan, svariti vse begunce pred sličnimi osebami, ter daje na znanje, da dobi vs-ika oseba v imcnovažiem uradu potrebna noja snila, ter da se uapravljajo istotam vse prošnje popct&oma brezplačno. Za Gradišče deluje dosedaj roriški odbor, v Osrleju tajnik tamošnje rajf-ajznove posojilnice gospod Maks Dijust, za osta'o Furlanijo pa dijak filozoiije gospod Brankovič Ro-mildc. Bolj oddaljenim beguncem se priporoča, da se v vsakem oziru obračajo na oddelke rajfajzne-vih posojilnic, ki se nahajajo po vsej deželi in katere jim bodo dale natančna pojasrcla. Kako se ne sme in sine govoriti v Reki. Nekemu Tržačanu-ltalijanu. ki se le te dni mudil v Reki, se je pripetil naslednji značilni dogodek. Vprašal je namreč enega onih slovitih reških mejnih stražnikov, kedaj odhaja vlak proti Trstu. Govoril je italijanski. Stražnik pa mu ie ogorčeno odbrusil, da se v Reki ne govori benečanski in tudi ne hrvatski, temveč madžarski ali nemš! in mu zato seveda tudi nI dal zaprošenega pojasn'-la. Čudno, da ta odlični mož postave nazadnje še u: zahteval, da se mora govoriti Ž njim culuka-frski. kajti ta jezik bi menda še najbolje pristojni njemu in tistim, ki so ga naučili takih zahtev. Pokrajinski kongres Italijanske socijalne derr.o-kraclic se bo vršil I. in 2. novembra t. 1. v Trstu. Med drugimi točkami je na dnevnem redu tudi točka: »Jadransko narodnostno vprašanje v zvez! z mednarodnim položajem«. Zagrebški nadšio? za medicinsko fakulteto v ZaEreba. Zagrebški r.adSkof dr. Ante Bauer se je že odnskda} živo zanimal za medicinsko fakulteto in ji naklanjal zmćnz darove. Sedaj pa je nadgkof ustanovil iznova šest štipendij po 1500 K za sln-šr.telje medicine na medicinski fakulteti v Zagrebu z ustanovno glavnico 210.000 K. Ta znesek Je bil 7.. t. m. izročen oddelku hrvatske vlade za tik in bpzočastje. Ta zaklad se oživotvori 2e z začetkom prihodnjega študijskega leta. Javna produkcija dramatične šole se vrši daceš ob pol osmih zvečer v gled." dvorani »Narodnega Doma-. Opozarjamo na že objavljeni spored. Na željo občinstva, ki hoče rezerviranih sedežev, se ;c vstopnina izpremenila in določila sledeče: sedeži v parterju od I.—V. vrste po 2 K, od VI. vrste naprej 1*50 K, lože po 8 K, stojišča po 60 vin. Pre-lačila se t ozirom na to. da Je gledališče potrebno čim veC denarnih podpor, hvaležno sprejmejo. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega Hcma gospej BiČck-Rnzbornikovi. Tam se dobe tudi sporedi po 20 vin. Občinstvo se prosi, da pride točno. Med proizvajanjem posameznih točk vstop ne bo dovoljen. Trgatev te tate v L Bliža sc trgatev v naši okolici Skoraj edini pridelek naših posestnikov je sad'c, grozdje in vrtnina. Okolica je prepolna tatov, domačih in Iz mesta. Dan in noč se plazijo okoli in gledajo, kje je kaj grozdja ali krompirja, da bi ga odnesli. In ne zadovoljuje se s par kili, ampajc kar na kvirrtale ga pobero, lomeč trte in kar je v bližini. Kar se je pripetilo predzadnjo noč, preseda že skrajne meje. V Rojanu so tatovi go-g"odarja. ko le varoval svoj vinograd, privezali k drevesu, mu pokrili glavo s suknjo, tako da se mož ni mogel rešiti. Nato so 51i na grozdje in odnesli vse. Kaj naj stori naši kmetje? Poljskih Čuvajev nI, prisiljeni so na silobran. Zato zahtevajo, da jim redarstvo dovoli nositi nabito puško ali samokres, da morejo streljati na tatove. Drugače se ns obvarujemo te golazni. Kmetje, oborožujte se proti tatovom, ker tu ne gre za lačne in potrebne. kajti tak bi prcsil ali vzel par grozdov; cele k vin tale iztlka samo tat ali tatica, ki hoče delati dobičke! Razpisna Je štipendija iz ustanove Margarete Caruano v letnem znesku K 504*—, do katere imajo pravico Tržačani poštene obubožane rodbine, ki obiskujejo kako šolo, ki Je višja ou ljudske. Ob euakih predpogojih imajo prednost sorodniki usi-uovnicc.^ Pravilno opremljene prošnje do 20. oktobra t. 1. mestnemu magistratu. Vrtna veselica rprl T?ro!cu«. V nedeljo se bo vršila na vrtu »Gospodarskega društva« (»pri Ti-rc'cr«) pri Sv. Mar. Magd. Zg. vrtna veselica v prid podružnici CMD. Pričetck ob 4 pop. Sodeluje pevsko društvo »Kolo«. Spored raznovrsten. Vstopnina prosta. — V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica teden pozneje. K obilni udeležbi vabi — odtior. * Roianskl Sokol priredi v nedeljo popoldne skup-nni izlet na Prosek. Zbirališče v telovadnici ob 1 H, odhod točno ob 2 pop. preko Barkovelj na Prosek. Člani, članlce ln narašča}, pridite polnošte-viTno. Vabijo se tudi prijatelji Sokola. V slučaju slabega vremena nea bo izleta. — Načelnik. . Z ročno granato. Franc Jevšček, 14 letni deček od Skrljev, občina Bate, Je nesel kosilo iz Blteža-j svojemu očetu, ki le kosil pri ŠkrIHh na svojem posestvu. Kar se izza nekega zidu prikaže klobuk, roka se dvigne in zaluča proti fantu ročno gr^aato. Ta se pred njim razpoči in ga strašno razmesari. Roke so mu hudo razdejane, prsti de- viseia. N „srečnega fc so prepevali takoj v Gorico v bolnišnico, kjer se mu je podelila najskrb-nejša pomoč. A razdejanje telesa je bilo preveliko. Fant je že drugo Jutro podlegel težkim ranam in umrT. Nesrečna družina je bivala v begunstvu v Dragatušu na Kranjskem, in ]e oče s fantom prišel domov, da nekoliko obdela svoje njive in pokosi travnike. Zdaj pa ta sirn.-ni udarec po zlobni roki. Kdc ie bil zalnčnl ročno granato, še nI dognano. rajnik Ic Še izpovedal, da je videl nekega 16 letnega fanta, ki je bil priše! tam proti njemu. — Po goriški deželi leži povsod še veliko granat in drugih razstrelivih izdelkov, ponekod so kar ccli kupi nevarnega materijala. Naj bi vendar vo-laška oblast dala po svojem moštvu povsod od-oravitt ta materijal, da ne bo na ljudi povsod pre-žala smrt, nagla In neprevidena! Otrokom in od-rcslim pa zopet kličemo: Pazite, kod stopate, zlasti po travnikih; s tem orožjem nobene šale in takega orožja se niti dotakniti! Predđ'vanie na Prošeku. V nedeljo, 15. t. m., ob 4 popoldne bo predaval y prostorih »Gospodarskega društva« na Prošeku g. dr. Maks Obersnel, tajnik Vojnokrediinega zavoda za južne vojno okrožje, o nalogah ln namenih tega zavoda. Opozarjajo se na to predavanje zlasti oni Kontovelj-čani in Prosečani, ki so vsled vojnih dogodkov utrpeli neposredno ali posredno škodo. Hrvatski pjevači u Beča. Primamo: Pjevački i glazbeni klub »Lisinski* iz Zagreba prlredjnje n3 5. listopada u 7 sati u večer u velikoj dvorani Mn-sikvereina veliki koncert sa biranim pro- gramom jugoslavenskih zborova. Za ovaj koncert vlada veliko zanimanje ne samo kod Hrvata, Srba, Slovenaca i Ceha. već i kod Nfemaca. Karte, u ka'iko ih još ima na raspolaganje, dobivala se kod domaće tvrtke »."'ozartbins*!.. Ooernrasse 3, telefon 609*. Vpisovsiiie v otroški vrtce v Kolonji se bo vršilo.v neJeUo. T5. t. m., od 0 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Prinesti je s seboj krstni list (izpisek) in izpričevalo o cepljenih kožicah. Mestna zastavljalnica. Dor.es, v soboto, se bodo dopoldne prodajale na Javni dražbi dragoceno???-zastavljene ir.eseca decembra leta 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer od št. 2uO.701 do št. 210.200. popoldne pa ne dragocen! pednieti, perilo in obleka, zastavljeni na zasta'. ne listke serije 142. v stanovanje in so odnesli Tatvina. Nepoznan! tatovi so vdrii Cecilije Pesin v nI. Farneto 25. I!!. perTTc v \rrednosti kakfb 3000 kron. Zblaznel. Sune i cb 10J4 'm zbirne! 27 Teini na dopustu se nabijajoči vojak Ferrnccio Tence v krogu svoje družine v nI. Torro # in je razblval rohiStvo. Pet vojakov ga je komaj ukrotilo in imeli so kaj opraviti, predno so ga odvedli v v:;-iašnico. PAFOV? — V počastitev spomina pokojne gospe Marije dr. WiIfanove darujejo Ernest Peganovi za CMD K 50*—. Denar hrani K. M. — V počastitev spomina pok. cospe Marije dr. WUfanove daruje K 40*— za -Dijaški dom« Ljudmila Krstič-Kružič. Denar hrani uprava. — Za šentvidsko šolo je nabrala gospica Ida Širca v Dutovljnh v veseSi družb* domačih bir-mancev pri VRožnih« K 38*—. — Sklafajzarjt v Mostaru za štntvidsko podružnico K 60*—. Denar hrani uprava. — V Isti namen nabral g. Davo Katnik K 21*—. Denar hrani uprava. — Ker Je magdalenska podružnica CMD nedeljsko prireditev odpovedala, se }e nabralo pri ^Ti-rolcu« za šentjekobsko podružnico CMD K 48 ter so darovali: Barić K 5, Kodre Ivan. BauČer Josi-pina, Kodr^lHilan po 4, Zgonc Mihael, Fr. Vidmar po K 3, Maurič, Zlobec A.. Bolč Josip, Kert Anton. Flandja. Polšak Josip, Som po K 2, Kobal Ivan. Brezigar, Cerr.ič Val., Polšak Bernard, Vcj-chiet Vikt., Klun Josip, in Jakob, N. N., Hofer, Hribar, Macarol po K 1, Kom uši č 1, Požar 1. Skupa' K 50'—. Denar izročen blagajniku. KiSjO & v«jeaei in deljvci dt 43 kovači. 2712 liže se o Id Edinosti. učiteljica, usposobljena za pouk slovenskega jezika. Naslov pove I.'.ser. 2713 išče se Edinosti. učiteljica, usposobljena za pouk hrvat •kega jerilra. Naslov Inseratul oddeitjk 2714 AlkObOl, i L 2. rum in destilirane likerje kupim v vsaki množini. Mlskatna ul. S. Vito 2715 Sams no fleselo. nje in drobniae. — Jakob Levi. Tr-t. ulica S. Ni. colo 19. , 3H7 Prodam novo in staro pohištvo. — Opčiue, Benftič, (brivec). 17.8 Sede, velike in majhne, pripravne za ehramb« češpelj r vodam. Pet roni o 2, ;70T izboren jabolČnik kopi hotel Balkan, 1706 Belo lakitana kuhinjska oprava se pro Li Bar* riera 33/1. Kravos. 1710 se Ponndbe stanovanje z «obo. sobico, kuhinj vpelja-o plina ali elektrike in vo; ra Ips. odd. Edinosti pod „Stano\ mje '. B 2! ^jo. de. H lili I gospodifini želiU radi pomnnjsaaja znar-lililUl stva prijateljstva z mladeničema. Po uu Ibe s sliko f-od »D^rit n Mi.j m" na les. od.i. Edinosti. tcAfn^ffifnit meblirarosobo čiste, selučn ^V^rlUUllSiil sobo v sredin; mosta. Pon«d(-«> na In-. oJd. Edinosti pod „Vftitcljica". »« - 5"*ffc»??0r s^rooft'-jcn obrtnik, želi zu^njns-stl v St. Jas»ž;j na Dolenjskem n;;roča«o se trti r'--zoanerc fotosrahi Vekoslavu Klein;: v Scža-i, kateri od prodajne cenc odstopa 5?:-' prispevka C. M. D. — V zalogi so dr. Korošec la drž. posina StsTiiek, kot govornika na octr;« In spominja , : -Šča neumrloga dr. Kreka — Cena si?^ i le K ia.'-glednice pa po 2 K (original). Narodno mislec trgovce na deželi pozivanj ste:u. da se čii prvi odločijo za prodajo razglednic, kaiere labiin pri zgoraj i meno \ a m era pismeno rraročljto. JGOO L m; -dov 100 K. Slike «o v Izložbi knjir:. S;oka \ Ti si :. VEKOSLAV KLEIN priznan! fotograf, Sežana r lrp in močan štedilnik. Ul. Ant(-nio Cacc-a št. 4, Jerič. 27IS ZOBOZDHAVNiK v Dr. J. Cermak v Trsta, ulica Posts vecc'ife 12 vogal ulice delle Poste Izdiranje zobov brez bo leein. — Plombirenje. UMETNI ZOBJE — ■i 1 J TfSL Ula Cassa d! Risiuma šm 5 ilum pisijjiž) Kapital in rezartfa K 23,500.003.- Filijaike: Dunaj Tegethoistrasse 7 - >, Dubiovnik*, Kmor Ljubljana, Metkov d Opatija, Split, Silnih, Zsdar. Vlo^e na knjillra 3 1 i ° o Vlage na knjirta od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek ptačije banka od svojega. Obratovanje viog na tekočem in žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in na!<*zni:e ni vsa tu- »n inozemska tržišča. - Kupuje in pro aja: vred nostne papirje, re le, obii- l pioti______ „ . krediti. — Borzna n^r čl!a.--Inkaso.---Menjalnica.--Es*om?t menic Telefoni: 1453, 1793 in 2t>66. Brzojavi JADRANSKA ■■ Uradne ures o«l 9 de t popoldne