www.demokracija.si Št. 13, leto XIII. 27. marec 2008, 2,50 EUR V SREDIŠČU ZASEBNE UNIVERZE NA POLITIČNEM UDARU POLITIKA PREDLOG POVRAČILA VOJNE ODŠKODNINE Demokracija Opozicijske stranke druži sovraštvo do Janeza Janše, drugače pa se čedalje bolj spopadajo za prevlado la »levici«, ne ponujajo pa alternativnega programa. INTERVJU Mag. Iztok Jarc Tekmujemo lahko samo s kakovostjo DISKURZ Miro Petek Francoski Clearstream in slovenska Sova 9771408049069 Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno J 1x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) NAGRADNA IGRA Samsung SGH-M300: • teža:63 g ■ velikost: 80x40x16,7 mm • čas pripravljenosti: do 230 ur ■ čas pogovora: do 250 ur • barvni grafični zaslon (65.536 barv) • GPRS • vgrajen digitalni fotoaparat • prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika • MMS • zvočna beležka (diktafon) • vgrajen radio Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedani naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. marca 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 število izvodov: * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ brezposeln □ invalid □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. TRETJA STRAN Soočeni z enoumjem Metod Berlec »Največja težava, kije vir vseh napetosti, pa je v tem, da so mediji v 'levih' političnih in kapitalskih rokah, ki sami po svoji logiki ustvarjajo homogene in neplu-ralne medije in so jim prav takšni potrebni v boju za oblast. Ker je naša 'levica' močno obremenjena s totalitarnim vzorcem, ki ne dopušča partnerstva, in z ideologijo, iz katere izhaja prepričanje, da drugi politični subjekti niso usposobljeni za vladanje, je kompromis pri obvladovanju in delitvi medijskega prostora zelo težaven. 'Levica' ta prostor, z izjemo RTV Slovenija, Financ in Demokracije, obvladuje in ga s tem homo-genizira, zato nima nobenega interesa, da bi moč, ki jo mediji dajejo, prepustila.« Sociolog dr. Janez Jerovšek v Reviji za človekove pravice Dignitas z naslovom Medijska in človekova (ne)svoboda Po dobrih treh letih sedanje vlade smo priče medijski situaciji, ki je močno nenavadna za demokratično državo. Poskusi vlade za vzpostavitev večje pluralnosti in uravnoteženosti medijskega prostora so se izjalovili. Večino tiskanih medijev obvladujeta dva gospodarsko-medijska konglomerata: DZS Bojana Petana, ki je član LDS, in Pivovarna Laško, katere prvi človek Boško Šrot je bil še do nedavnega član SD. Lastniki glavne komercialne televizije POP TV so sicer Američani, vendar jo upravljajo ljudje pod vodstvom Marjana Jurenca, ki izhajajo iz vrst tranzicijske levice. Lansko leto naj bi dobili od lastnikov še finančno injekcijo v vrednosti najmanj dvajset milijonov dolarjev, kar jim je omogočilo, da so lahko povečali obseg informativnih oddaj, s katerimi poskušajo vplivati na javno mnenje. Z izjemo medijev Rimskokatoliške cerkve in medijev, ki jih omenja Jerovšek, smo v položaju, ko je slovenski medijski prostor povsem deformiran in svetovnonazorsko neuravnotežen. Nedavno smo bih priče še kapitalsko-političnemu prevzemu Maga, ki se je po novem spremenil v glasilo mogotca iz Laškega. V zadnji številki so objavili nekakšno hobotnico nekdanjega svetovalca predsednika vlade, v katero so vklju- čili tudi Demokracijo in avtorja tega prispevka ter mu pripisali, da je član SDS, kar ne drži (je član Društva novinarjev Slovenije, vendar ne plačuje članarine zaradi spolitiziranosti njenega vodstva, ter član novona-stalega Združenja novinarjev in publicistov). Najbolj absurdno pri tem je bilo, da je glasilo prodajalo zgodbo kot ekskluzivno, pa čeprav so nekateri drugi mediji o teh domnevnih povezavah po naročilu »skesanke leta 2007« pisali že v preteklosti. Med relevantnimi družbenopolitičnimi tiskanimi mediji smo ostali pri Demokraciji praktično edini, ki nismo podvrženi medijsko prevladujočemu politično-kapitalskemu toku, kar so zaznali tudi bralci, ki nas čedalje množičneje berejo. Zato smo seveda soočeni s stalnimi diskvalifikacijami, da smo strankarsko glasilo SDS (to je Nova pot). Demokracija je že zdavnaj presegla te okvirje, kar lahko ugotovi vsak, ki se poglobi v njeno vsebino. Revija ima tako širok svetovnonazorski spekter uglednih kolumnistov in avtorjev diskurzov ter tribun kot le redko kateri medij. V skladu z zahodnoevropskimi medijskimi standardi se ne sprenevedamo ter vodimo oziroma zagovarjamo sredinsko, rahlo desnosredinsko uredniško politiko in politike, ki se znajo državotvorno obnašati in jih ne zanima samo nastopaštvo, ampak tudi vsebina - blaginja slovenskega naroda. Zato opozarjamo na stranpoti tranzicije in neupravičeno bogatenje nekaterih, objavljamo pa tudi tekste, ki so kritični do vlade, ki nam je svetovnonazorsko sicer bliže kot opozicija. Seveda gre to medijskim tajkunom na živce in nas poskušajo zato prek svojih medijev diskvalificirati. Eden najabsurdnejših očitkov je tudi ta, naj bi nas poskušala vlada z oglaševanjem podjetij v njeni lasti v naši reviji stimulirati za napade na svoje politične nasprotnike. Po njihovo torej oglasov v naši reviji ne bi smelo biti. Lahko so seveda v njihovih medijih. Nadaljujejo se torej totalitarni vzorci, ko je edino pravo razmišljanje »levičarsko« in ko so edino pravi mediji za oglaševanje »levičarski mediji«. V Sloveniji smo tako še v 21. stoletju priče svetovnonazorskemu apartheidu. Do kdaj še? (H Demokracija ■ i3/xni ■ 27. marec 2008 S kapitalsko-političnim prevzemom Maga je postala naša revija edini relevanten družbenopolitični alternativni tiskani medij. S preselitvijo našega uredništva v bližino znamenite ljubljanske trnovske cerkve pa smo pripravljeni na nove izzive. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Napad na zasebne univerze 10 Pogledi: Gaudeamus igitur 7 7 Kolumna: Slovenci in kapitalizem POLITIKA_ 72 Razglašeni opozicijski orkester 75 Francoski Clearstream in Sova 18 Predlog povračil vojne škode 20 Bo 21. stoletje protikrščansko? SLOVENIJA_ 22 Telekom v presečišču interesov 24 Kmetje niso krivi za podražitve 26 Zelena luč za Plečnikovo knjižnico 28 Uvedba vinjet po hitrem postopku 30 Stanovanjski bloki v vsako vas 32 Kako do soglasja z Naturo 2000 TUJINA_ 34 Obujeni pesimizem v vzhodni Sahari 36 Globus: Paterson zamenjal Eliota Spitzerja 37 Tuji tisk: Matematika lahko dokaže Boga INTERVJU_ 38 Mag. Iztok Jarc DOMOZNANSTVO_ 42 Dnevniki dr. Evgena Lampeta 44 Od klasike do otroških pesmi 46 Osebnosti: Auguste de Marmont 53 Kulinarika - Okusiti Slovenijo 54 Slovenska knjiga v tujini OGLEDALO_ 56 Film: Točka prednosti 58 Avtomobilizem: Audi A4 3,2 FSI quattro 60 Znanost: Pogled v človeške misli 62 Šport: Poškodbe postajajo vsakdanjik 64 Črna kronika: Kritično v Gavioliju 66 Rumeno: Se pevka Pika Božič vrača? 68 TVKuloar: Spomini na leto 1990 74 Karikaturist išče službo 38 Intervju: mag. Iztok Jarc Zadnja podražitev hrane v svetu je dejansko pokazala, da je svet bistveno bolj povezan, kot smo si predstavljali doslej, ter da sta tudi kmetijstvo in živilstvo del tega procesa. n Razglašeni opozicijski orkester Bolj ko se bližajo jesenske parlamentarne volitve, bolj se pojavljajo ugibanja o morebitnih koalicijskih zavezništvih še pred njimi. Pri tem je v ospredju povezovanje strank tranzicijske levice (SD, LDS in Zares). DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: ToneTehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-900412S033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ 13/XIII • 27. marec 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Buenos Dias, Gregor Pohleven, fotomontaža 75 Francoski Clearstream in Sova Ker epilog afere Sova ne bo po volji opozicije in tistih, ki so jo inicirali in vodili, jo sedaj poskušajo potisniti na stranski tir in znova lahko pričakujemo odpiranje trgovine z orožjem. 46 Guverner Ilirskih provinc Napoleonov maršal Auguste de Marmont je bil prvi guverner Ilirskih provinc. Zaradi reform med vladanjem je v spominu Slovencev, ki so seveda pozabili večino negativnih stvari, ki jih je prinesla francoska vladavina, ostal precej dobro zapisan. Nagradna igra poteka od 15.3 do 30.4.2008. Več informacij o nagradni igri na letakih in na www.gorenjka.si. Gorenjka predstavlja dva nova okusa, ki te bosta čisto odpeljala - hrustljava karamela ter malina in jagoda z lešnikom! S PIAGGIO-www.pvg.si Pošlji SMS s ključno besedo GORENJKA na 3131 JliiHSflHSHMHflNHilHHHHflHflHHHHHBHHHHflHI in sodeluj v nagradni igri, katere zmagovalec se bo odpeljal s skuterjem. Vsa povratna SMS sporočila so brezplačna! Že od • Sinci' • 1922 GLOSA/HUMOR Odrešitev Aleksander Škorc V množici pomembnih dogodkov se sploh ne opazi, kako ljudje izginjajo. Vzemimo Toneta. Kar nenadoma ga ni več. Šel je pisat nekakšen program, pa ni ne njega ne programa. Menda mu je šel na pomoč Mitja, a to bo stvar samo še poslabšalo. Mitja je namreč že pred desetletjem zamujal po mesec na leto. Novega programa se torej ni bati, bati pa seje, da bodo esdejevci pod vplivom svežih sil zamudili na volitve. To niti ne bi bilo slabo, če ne bi bil potem prevelik dolgčas. Še posebno sedaj, ko je obnemogle ostanke nekdanje elitne mladinske čete nenadoma in žalostno zapustil njihov prvi guru. Kar izginil je in zdi se, da nihče ne ve, kdaj mora kdo spakirati in zapustiti ta svet. Razen Boga seveda. Pa je res tako? Tisti, ki se mukoma dvigajo iz smrtonosnega polja človeške dejavnosti, si občasno prislužijo darilce v obliki kakšne lepe modre misli, izreka ali česar koli že. Naravnost od Boga se jim prikotalijo besedni biseri in v veliko veselje so jim. Seveda jih ne obdržijo zase. Ob pravem času jih zaupajo pravim ušesom in potem se že poskrbi, da se misli ne izgubijo. Jim pa na kraj pameti ne pade, da bi se z njimi hvalili ali, bog ne daj, poskušali z njimi služiti. Potem se pa najde nekdo, ki stopi na prvi klin večkilometrske lestve v nebesa, začne važno kikirikati, brezsramno prepisuje bisere iz svetovne zakladnice modrosti, se predrzno podpiše podnje in jih ob odurni zlorabi položaja veselo trži naokoli. Takšne stvari pa Bog vedno kaznuje. Nemudoma in drastično. Brez izjeme. Nauk bi torej bil: Zloraba božjih darov se kaznuje s smrtjo. In kaj vse naj bi le-ti bili? Vse. Prav vse, od matere Zemlje in vsega živega na njej prek slehernega sebe zaveda-jočega se bitja vse do najbolj bežnih misli in čustev, ki jih omenjena bitja proizvajajo. Prav vse je en sam velik dar božji, pa če ljudje to razumejo in priznajo ali ne. In če vam je to vsaj približno jasno, vam je jasno tudi, kako gromozansko velika je človekova zloraba bleščečih se darov božjih. Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje sploh morajo umreti? Tudi če se niste, vam je to sedaj menda jasno. Jasno bi vam tudi moralo biti: Manj zlorab, več življenja. Kaj pa nič zlorab? Nič zlorab, večno življenje, se razume. A to je že druga zgodba. Neverjetno dolga, grozljivo mučna in ubijalsko naporna, a vsemu navkljub edina na tem svetu, ki ima srečen konec in vas nazadnje odreši tudi tistega, po mnenju vseh, neizbežnega. H-umor »Ne vem, zakaj si celo ekonomisti ne dajo dopovedati, da je inflacija tudi koristna.« (Ekonomist Jože Mencinger je eden redkih, ki se ne razburja zaradi visoke stopnje inflacije, pri tem pa ne razume najbolje svojih kolegov.) »Ampak oni nizajo še naprej ... do Pivovarne Laško, Dela, Večera, Mladine ...to so nebuloze, ki avtorje odvezujejo razmišljanja o realnih problemih.« (Predsednik Zaresa Gregor Golobic je presenečen, da se njegovo ime pojavlja tako rekoč v vseh političnih zarotah.) »Strankam opozicije vsi nagoni narekujejo tekmovanje, razum pa sodelovanje.« (Publicist Janko Lorenci računa na to, da bo opozicijske stranke vendarle srečala pamet.) »Kaj tako odbitega lahko izjavi samo kakšen marsovec, ne pa liberalec.« (Dnevnikov kolumnist Vlado Miheljak je ob novici, da je liberalno usmerjeni diplomat Jožef Kunič predlagal posredovanje Vatikana v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, dobil občutek, da so okoli njega zunajzemeljska bitja.) »Ponoven mandat vlade Janeza Janše bi bil slab za Slovenijo.« (Predsednica LDS Katarina Kresal bi laže preživela hudo naravno katastrofo kot še en mandat Janševe vlade.) »Spremembe so potrebne, zavele so rahle sapice, pa so se že vsi prestrašili.« (Poslanec NSi Janez Drobnič opaža, da je ustanavljanje prvih zasebnih visokošolskih ustanov opozicijske poslance tako prestrašilo, kot bi jih zajel kakšen orkan.) »In ko govorim o uspešnih županih, ne ciljam le na Bojana Šrota. Tukaj je tudi ljubljanski župan, ki se je že dokazal. Nekdanji predsednik države Milan Kučan je nedvomno sposoben, tehten v razmislekih.« (Predsednik Lipe Saš(k)o Peče je končno razkril svoje politične prijatelje.) »Hkrati pa vem, da sem s svojim pisanjem pred več kot petindvajsetimi leti odprla Pandorino skrinjico', in posledice so še danes tukaj.« (Publicistka Spomenka Hribar priznava, da je sama odgovorna za vse puščice, ki letijo proti njej.) Demokracija na novem naslovu Spoštovane bralke in bralce obveščamo, da smo se preselili na naslov Mivka 25, Ljubljana. Naše nove telefonske številke so 01/24 47 200 (tajništvo), 01/24 47 205 (uredništvo) in 01/24 47 204 (telefaks). 6 Demokracija ■ i3/xm ■ n. marec 2008 ZGODBE Na dan prihajajo podrobnosti Razvpita Andrijana Starina Kosem Po podatkih v medijih naj bi bili kriminalisti v aferi Čista lopata Dušanu Črnigoju, direktorju družbe Primorje, v preteklosti prisluškovali tudi zaradi domnevno spornih poslov z An-drijano Starina Kosem (ASK), s tem pa naj bi prišli do nekaterih podatkov o sumih podkupovanja in prejemanja podkupnin pri graditvi letališkega stolpa na Brniku. V zvezi z ASK in s Črnigojem naj bi bil namreč že pred tem obstajal sum o nepravilnostih pri domnevnem nakupu razkošnega apartmaja v Izoli, ki naj bi ga bila pridobila ASK. Apartmaje v naselju TPC Livada v Izoli namreč že nekaj časa (po nekaterih podatkih po etapah kar sedem let) gradi Stavbenik, hčerinsko podjetje ajdovskega Primorja, kriminaliste pa naj bi bili na domnevno sporne posle opozorili domačini. Podjetje naj bi bilo namreč razkošne apartmaje prodajalo skrbno izbranim petičnežem po 2.500 do 3.500 evrov za kvadratni meter. Novinarji so ugotovili, da ta čas potekajo še zadnja zaključna dela in montiranje sistemov tehničnega varovanja. Ana Jud je na primer v svojem blogu zapisala, da je blok roza barve in »da se bo Starina Kosmova tam lahko dodobra razkomotila, predvidoma že maja letos«. Pri tem Judova razkriva, da bo imela stavba visoko dvignjeno teraso s prečudovitim pogledom na morje. V Slovenskem tedniku pa so zapisali, naj bi bila zadeva povezana tudi z menedžerskim odkupom Primorja, do katerega je prišlo v letu 2006 in pri katerem naj bi bila pomembno vlogo odigrala prav ASK. V tedniku pišejo, »da se po Izoli govori, da naj bi nekateri kupci do stanovanj prišli z velikim popustom ali pa naj bi jih v obliki protiusluge celo dobili v dar«. Kot pišejo, je ASK že večkrat poskušala na takšen način priti do lepih apartmajev ob morju, in sicer prek predsednika uprave DZS Bojana Petana, kar naj bi bila, kot smo izvedeli, poleg drugega nekakšna kupčija pri prodaji delnic Term Čatež s strani Pivovarne Laško. V. K. Modrost tedna »Politika je okvir, v katerem se srečujejo različni interesi, zato to večinoma ni prostor harmonije, ampak prej konfliktov. Ker smo ljudje po naravi različni, je to najbrž nujno zlo človeštva. Pomembno pa je, da se nasprotja zgladijo ob pogoju svobodnega soočanja argumentov in odločitve sprejemajo demokratično,« (Predsednik vlade Janez Janša) »Politika prihodnosti temelji na ustvarjalnem, sproščenem in svobodnem človeku, ki je z bogastvom svoje raznolikosti tudi dinamičen generator novih vrednot na vseh poljih ustvarjanja. Satno taka miselnost sč zaveda, da je ustvarjalnostproces, ki kumulira različna znanja, da pa ga prav sproščenost in svobodnost duha dviguje iz fundamentalizma, tradicionalistične in provincialne omejenosti.« (Publicist Tomaž ZMaznik) Smešni 'novomagovci' Bo najbogatejši spet Mirko Tuš? Najbogatejši? Prihodnji teden bo revija Manager spet objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev in Slovenk, ki jo izdelajo po lastnih (tudi strokovno razloženih) merilih, pri tem pa ne upoštevajo osebnega premoženja ali denarja na bančnih računih v tujih državah. V premoženju domnevno najbogatejših je torej upoštevano le tisto, ki je odkrito. Pri tem običajno objavijo še mnenja navedenih bogatašev. Lestvica je vsekakor merilo, ne pokaže pa resničnih bogatašev. Kakor koli že, lani je bil uradno najbogatejši Slovenec Mirko Tuš z 240 milijonov evrov vrednim premoženjem, drugi je bil Darko Horvat s 190 milijoni evrov, tretji Igor Lah s 145 milijoni, četrti Joc Pečečnik z 92,5 milijona, peti pa Tomaž Lovše z 72,8 milijona evrov. Letos bi na lestvici bogatašev pričakovali brate Šrot, odvetnika Stojana Zdolška, Andrijano Starina Kosem in še nekatere iz t. i. Srotove hobotnice. Poznavalci pa napovedujejo, da njihovih imen na seznamu še nekaj časa ne bo, saj naj bi imeli svoje premoženje skrbno porazdeljeno po različnih računih in t. i. parkirnih podjetjih. V. K. Demokracija ■ 13/xiii • 27. marec 2008 Prav zanimivo je spremljati, kako časopisna hiša Delo po novem propagira domnevno novi Mag. Revija seveda ni nova, novo je le vodstvo, ki je izbrano iz t. i. ultralevičarskih novinarjev. Glavni urednik se je pred časom proslavil z nasprotovanjem vstopu Slovenije v Nato, česar nikoli ni skrival, za njegovo pomočnico pa smo v Demokraciji že pred leti objavili, da je bila članica podmladka Pa-horjeve SD in vneta privrženka Mirana Potrča. Ker je Mag po skorajda nasilni odstranitvi Silvestra Šurle z mesta v. d. urednika in zaradi šikaniranja tudi drugih t. i. starih Magovih novinarjev izgubil že skoraj polovico naročnikov in kupcev, so se zdaj v uredništvu domislili nove teme. Med drugim poskušajo objavljati t. i. Petkovo hobotnico. Gre za družino Petek iz Maribora, ki naj bi bila po njihovem prepričanju blizu predsedniku vlade Janezu Janši. Glavno vlogo v njej naj bi imel danes 24-letni Borut Petek, ki je bil nekaj časa zaposlen v kabinetu predsednika vlade. Tega mladeniča v Magu postavljajo ob bok starim mačkom tranzicijske levice, kar je seveda smešno. Mag je s tem dokazal, da z objavami nepreverjenih in neresnih tem želi le eno: izgubiti še svoje preostale bralce. Nič kaj dobro pa se ne piše niti Slovenskim novicam, kjer je prva namestnica urednika Marjana Bauerja postala Patricija Šašek, velika prijateljica prve Delove nadzornice Andrijane Starina Kosem. V. K. Urednik Maga Veso Stojanov DOGODKI 0 meji s Hrvaško, vinjetah in plačah Predsednik vlade Janez Janša je na poslanska vprašanja odgovarjal o reševanju odnosov s Hrvaško, uvedbi vinjet in dolgoročni skladnosti rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Sašo Peče (Lipa) in Zmago Jelinčič (SNS) sta predsednika vlade spraševala o mejnih problemih s Hrvaško. Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev svojega temeljnega izhodišča pa je dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali, da se bosta izogibali incidentom. »Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora,« je zatrdil premier. Poleg pravnih učinkov enostranskih potez je po Janševih besedah treba upoštevati tudi različne kontekste, med drugim evropskega, saj seje evropski politiki dobrih sosedskih odnosov z začetkom pogajanj za članstvo v EU zavezala tudi sosednja država. »Da evropski princip kljub nekaterim težavam deluje, ne nazadnje dokazuje primer zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC),« poudarja Janša. Z zadnjo odločitvijo Hrvaške je bilo namreč stanje v Jadranu vrnjeno v čas pred uveljavitvijo ERC tudi za članice EU. Poudaril je, da je vlada naredila kar nekaj korakov za reševanje odprtih vprašanj s sosednjo Premier Janez Janša je odgovarjal na poslanska vprašanja. državo, medtem ko je veliko odprtih vprašanj podedovala. Premier je zagotovil, da bo vlada pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško upoštevala tudi zadnje sklepe odbora DZ za zunanjo politiko in tudi v prihodnje varovala interese Slovenije z vsemi legitimnimi sredstvi. Mednje spadajo premišljene in sorazmerne reakcije na enostranske poteze in ravnanja, ki dolgoročno privedejo do rezultatov. V času, ko Slovenija predseduje EU, si Janša želi enotnega nastopa političnih subjektov v odnosu med Slovenijo in Hrvaško. Premier je odgovoril tudi na vprašanji o uvedbi vinjet in o dolgoročni skladnosti rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Po njegovo se bo z uvedbo vinjet na slovenskih avtocestah tranzit, ki se vztrajno povečuje, ustrezneje obremenil. Z novim sistemom se bo pobralo tudi za 10 odstotkov več cestnin. Glede plač pa je poudaril, da je bila rast brutoplač med letoma 1996 in 2004 večja v javnem kot v zasebnem sektorju oziroma gospodarstvu. »Leta 2004 se je trend obrnil,« je poudaril Janša in dodal, da so bile npr. lani v javnem sektorju brutoplače večje za 0,5 odstotka, v zasebnem pa za 3,2 odstotka. »Ključna naloga vlade v tem mandatu je rast plač, ki bo makroekonomsko vzdržna,« je poudaril premier in dodal, da je za prilagajanje rasti plač produktivnosti v posameznih sektorjih. Poudaril je še, da je vlada z različnimi ukrepi, kot so davčne olajšave, pomagala državljanom z najnižjimi dohodki. M. B. Sestanek o Hrvaški Predsednik vlade Janez Janša je za danes sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank in poslancev narodnih skupnosti, na katerem bodo obravnavali odnose med Slovenijo in Hrvaško. Na obmejnem območju je prejšnjo sredo prišlo do incidenta, ko so hrvaški policisti upravitelj ici sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na Primorskem Sonji Lukin preprečili dostop do slovenskih zemljišč, s katerimi na Zunanji minister Dimitrij Rupel levem bregu reke Dragonje upravlja sklad, v zakupu pa jih ima Joško Joras. Naslednji dan pa so hrvaški policisti v Sečovljah zavrnili novinarsko ekipo oddaje Svet na Kanalu A, ki je želela po t. i. evropski poti priti do Jorasa. Zaradi zadnjih dogodkov v odnosih s Hrvaško se je tako minuli petek na izredni seji sešel odbor DZ za zunanjo politiko (OZP), ki se je je udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Po več kot štiriurni razpravi je odbor sprejel sklep, s katerim je odločno protestiral proti protipravnim aktom Hrvaške v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje in na območju Pinc na slovensko-madžarsko-hrvaški meji. Kot je v drugem sklepu ugotovil OZP, navedena enostranska dejanja kot vsa prejšnja enostranska dejanja po 25. juniju 1991 pomenijo kršitev mednarodnega prava, kršitev načela spoštovanja stanja na dan 25. junij 1991 in kršitev načela mirnega reševanja odprtih vprašanj. Hrvaška krši tudi načelo dobrih sosedskih odnosov, ki so bistveni del procesa približevanja Evropski uniji. Zato lahko tovrstna enostranska dejanja vplivajo na pogajanja o vstopu Hrvaške v unijo, še izhaja iz sklepa, ki ga je pripravil OZP. P. J. Neplačane obveznosti Dobre štiri mesece po predsedniških volitvah so v javnost prišli prvi podatki o financiranju predvolilne kampanje posamičnih kandidatov. V središču pozornosti se je znašla predvolilna kampanja Lojzeta Peterleta, in sicer zaradi neplačanih obveznosti. Kot je dejal vodja štaba, znani poslovnež in lastnik podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, je na transakcijski račun volilnega štaba - račun je bil odprt med 22. februarjem 2007 in 11. marcem 2008 - svoj prispevek nakazalo 95 pravnih in 46 fizičnih oseb, prihodki pa znašajo 461.000 evrov, medtem ko skupni stroški znašajo skoraj 527.000 evrov. To pomeni, da ima Peterletov volilni štab za okoli 65.000 evrov neplačanih obveznosti, dolgoval pa naj bi jih oglaševalski agenciji Arih. Kot je še pojasnil Boscarol, med kampanjo niso dobili nobenih popustov in oprostitev plačil, prav tako niso najemali posojil. Za zdaj še ni znano, od kod bo Peterletov volilni štab dobil sredstva, s katerimi bo pokril neplačane obveznosti, ki bi morale biti po zakonu poravnane v štirih mesecih po volitvah. Peterletovemu volilnemu štabu zdaj grozi globa. Predsednik NSi Andrej Bajuk je že zanikal, da bi NSi poplačala neplačane obveznosti, saj stranka denarja nima kje vzeti. G. B. Nekdanji predsedniški kandidat Lojze Peterle Demokracija ■ i3/xm ■ 27. marec 2008 V SREDIŠČU Napad na zasebne univerze Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Koga moti Nova univerza? Nasprotovanje ustanavljanju zasebnih visokošolskih zavodov je spodbudilo tudi predstavnike prihodnje zasebne univerze na Brdu pri Kranju, ki so bili vabljeni na sejo parlamentarnega odbora za visoko šolstvo, vendar so na tiskovni konferenci isti dan (18. marca) sporočili, da se seje ne bodo udeležili, ker iz zahtev za njen sklic sklepajo, da bo odbor razpravljal konkretno o ustanavljanju Nove univerze, saj naj bi bila po mnenju dr. Petra Jambreka, dekana fakultete za podiplomske državne in evropske študije, tovrstna obravnava glede na to, da je zadeva v tekoči obravnavi na svetu za visoko šolstvo, nedopustna. V Novo univerzo, za katero je postopek ustanovitve stekel pred letom dni, naj bi bili poleg omenjene fakultete za podiplomske državne in evropske študije vključeni še evropska pravna fakulteta ter fakulteta za uporabne družbene študije, ki imata sedež v Novi Gorici. Jambrek je izrazil prepričanje, da so objektivni pogoji za ustanovitev univerze jasno določeni in jih fakultete izpolnjujejo, zato svet za visoko šolstvo nima pri tem diskrecijske pravice odločanja, ali te pogoje izpolnjujejo ali ne. Pri tem je spomnil tudi na sporno odprto pismo kolegija rektorice ljubljanske univerze dr. Andreje Kocijančič predsedniku senata za akreditacije sveta za visoko šolstvo tik pred odločanjem o vlogi za ustanovitev Nove univerze. Vsebina pisma naj bi se nanašala na razlago, kako si predstavlja ustanavljanje novih univerz, kar je po Jambrekovem mnenju očiten in nesprejemljiv konflikt interesov. Dekan evropske pravne fakultete dr. Miha Pogačnik je zavrnil očitke o tajkunizaciji visokega šolstva, dekan konkurence in izgube finančnih sredstev. fakultete za uporabne družbene vede dr. Matevž Tomšič pa je zatrdil, da nasprotnike prihodnje univerze najbolj motijo »kakovostne nefakultete«, ne pa nekakovostne fakultete. Politično ozadje Nasprotovanje ustanovitvi Nove univerze pa je samo eden izmed primerov poseganja v visokošolski prostor. Tovrstni posegi imajo očitno tudi jasno politično ozadje. Ob tem naj spomnimo, da je rektorica Univerze v Ljubljani dr. Andreja Kocijančič žena nekdanjega predsednika (ZL)SD in nekdanjega komunističnega funkcionarja Janeza Kocijančiča. Nič drugače ni na Univerzi na Primorskem, kjer je od nedavnega njen novi rektor dr. Rado Bohinc (SD), nekdanji minister v Ropovi vladi, nasledil pa je prav tako nekdanjo ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Lucijo Čok (LDS). Videti je, da se politični interesi pri zaviranju nastanka novih univerz dobro ujemajo z interesi starih univerzitetnih »centrov moči«, ki se bojijo konkurence, predvsem pa izgube finančnih sredstev zaradi upada izrednih študentov. Le-ti se bodo namreč v prihodnje raje odločali za študij na zasebnih fakultetah. IB Demokracija ■ i3/xm ■ 27. marec 2008 Vztrajanje pri monopolu Eno od področij, na katerem se že nekaj časa lomijo kopja, je tudi visoko šolstvo. Če je Slovenija še pred nekaj leti imela samo dve univerzi (v Ljubljani in Mariboru), se v zadnjem času njihovo število povečuje, s tem pa nastajajo tudi prihodnja univerzitetna središča. Glede na to, da pri ustanavljanju novih visokošolskih ustanov sodelujejo predvsem kadri, ki v času vladanja levice niso sodili v doseg njenih centrov moči, in da nove (prihodnje) univerze predstavljajo konkurenco sedanjim, je razumljivo, da se v zadnjem času vrstijo napadi s strani tako vodstva Univerze v Ljubljani kot tudi političnih veljakov z levice. Zato je sociolog dr. Matej Makarovič že prejšnji teden v kolumni v Demokraciji opozoril na veliko verjetnost lova na čarovnice, če bodo na letošnjih volitvah zmagale sedanje opozicijske stranke. Lobiji, ld vztrajajo pri monopolu starih univerz, pa so zelo dejavni že zdaj, saj je moral zaradi hudih pritiskov lani odstopiti minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, pritiski pa se vrstijo tudi na njegovo naslednico Mojco Kucler Dolinar. Nedavno je z mesta predsednika komisije za družbene vede v okviru sveta za visoko šolstvo odstopil dr. Janko Prunk, saj se mu je, kot je dejal, upiralo sodelovanje pri opravilih, ki po njegovem mnenju dolgoročno vodijo v siromašenje slovenskega visokega šolstva, k čemur naj bi najbolj pripomogel prav nastanek novih visokošolskih zavodov. Matevž Tomšič, Tone Jerovšek, Miha Pogačnik in Peter Jambrek Videti je, da se politični interesi pri zaviranju nastanka novih univerz ujemajo z interesi starih univerzitetnih »centrov moči«, ki se bojijo POGLEDI Gaudeamus igitur Pavel Ferluga V Sobotni prilogi Dela seje oglasil Bojan Brezigar, nekdanji glavni urednik Primorskega dnevnika. Dolga leta je bil Brezigar prvi človek tega zamejskega časopisa (v izvirniku Partizanskega dnevnika), sedaj pa je v službi na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Z njegovim odličnim člankom »Specialistka« se popolnoma in brez zadržkov strinjam. Res je lepo ugotavljati, da se nekaj le premika in da se tudi nekdanji urednik (neuklonljivi kopitarski cenzor prispevkov drugače mislečih) tistega zamejskega dnevnika, ki ni skoparil z jugonostalgijo v času osamosvajanja, tako viteško postavi v bran novega širokogrudnega delodajalca, to je ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla, ki je poleg premierja Janeza Janše danes najbolj kritizirana oseba (po mojem mnenju večinoma neutemeljeno), čeprav prvi zaradi jeznih nekdanjih sopotnikov in somišljenikov (morda celo upajo v njegov vnovični zasuk na prihajajočih volitvah), drugi pa iz zavisti zaradi njegove pokončnosti, načelnosti, nepodkupljivosti, politične karizme in sposobnosti vodenja Slovenije v EU ter povečanja njenega ugleda v svetu. No ja, kljub nekaterim neljubim izkušnjam moram v tem primeru pohvaliti Bojana Brezigarja, da so njegovi sedanji pogledi v novem delovnem okolju nepričakovano tako sorodni z mojimi, da me to navdaja z neznansko spodbudnim zadovoljstvom in mi je žal, da ni ostal še naprej odgovorni urednik edinega zamejskega dnevnika v slovenskem jeziku, ki bi zagotovo sedaj objavljal tudi nekatere moje poglede na megleno stvarnost zamejske miselnosti v luči inovativne politike nove Republike Slovenije do njenih bratov v vseh soseščinah. Poti božje previdnosti so nepredvidljive in videti je, da se obzorja v zamejstvu le odpirajo širšemu političnemu prostoru slovenskih strank (Slovenska skupnost - SSk in Enotna lista - EL), ki si želijo nacionalne prepoznavnosti v morju heterogenih italijanskih in avstrijskih strank, ki imajo še vedno monopol nad slovenskimi glasovi zaradi zgrešene nedržavotvorne politike preteklih matičnih oblastnikov. Bojan Brezigar bo nedvomno s svojo dolgoletno (nesebično) modro izkušenostjo v povezavi Trst-Rim-Celovec k boljšemu razumevanju zamejske problematike sedanjih slovenskih oblastnikov, da bodo le-ti imeli možnost tudi konkretnih politično-ekonomsko-kulturnih podvigov v korist celotnega slovenskega etničnega občestva. Ne nazadnje se nam obeta tudi imenovanje ministra za zamejce in Slovence po svetu, ki ni zanemarljiva priložnost za nadobudne nesebične domoljube (sic!). Slovensko kmetijstvo Vida Kocjan Pri vodenju slovenskega kmetijstva je bilo premalo prepiha, morda najmanj med vsemi dejavnostmi. Kmetijstvo na slovenskem je specifično. Naša država zaradi svojih naravnih in tudi zgodovinskih danosti izstopa v Evropski skupnosti. Več kot polovica površine države je pokrita z gozdom, več kot tri četrtine površine v državi pa spada v območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Za slednje je značilna velika nadmorska višina, velika nagnjenost terena in podobno. Kljub temu se je kmetijstvo ohranilo in se ohranja, čeprav so danes razmere seveda povsem drugačne kot na primer pred 150 leti, ko se je večina prebivalstva ulcvarjala s kmetijstvom v ožjem in širšem pomenu. Danes je značiJno zmanjševanje števila kmetij, tudi število zaposlenih v tej dejavnosti trendno upada, likrati pa se povečuje obseg pridelave. O stanju v kmetijstvu objavljamo pogovor z resornim ministrom Iztokom Jarcem, kljub temu pa se nam zdi potrebno poudariti naslednje: slovenske kmete je zaznamoval socializem, slovenska kmetija s povprečno dobrimi šestimi hektarji seveda ne more biti konkurenčna evropskim, kjer je sto hektarjev obdelovalnih zemljišč nekaj povsem normalnega. Kmetje sami delajo, ustvarjajo, ohranjajo svoje kmetije in podeželje nasploh. Trudijo se po vseh svojih močeh, moti pa, kar se je v letih po osamosvojitvi dogajalo s tem sektorjem. Kmetijske zadruge še vedno živijo v svojem svetu, zbornica se je večinoma ukvarjala sama s seboj, čeprav pod njenim okriljem deluje tudi zelo pomembna svetovalna služba, to je služba strokovnjakov, ki morajo biti v največjo pomoč kmetom. Zdi se, da se je v zadružni in zbornični organizaciji na neki točki vse skupaj nekako ustavilo, večjega napredka ni čutiti. Zadružna okostenelost, ki je bila v socialističnih časih za to področje zelo značilna, se je prenesla tudi v čas po osamosvojitvi. Človek se vpraša, kaj je narobe. Če je včasih veljalo, da so v zadrugah in v zvezi delovna mesta zasedali odsluženi partijski veljaki, se danes zdi, da so ti na svojih položajih predolgo čakali na upokojitev. Da se torej prav v tem delu gospodarstva ni premaknilo skoraj nič. Ob tem so na izrazito podeželskih območjih lokalni voditelji pogosto člani stranke, ki naj bi najbolj skrbela za kmečki živelj in kmetijstvo nasploh. Iz enega primera se je vse skupaj premaknilo v drugega. Sredine običajno ni bilo in to je narobe. Težko je reči, da je za kmete dobro, če na primer zadrugo vodi človek, ki s kmetijstvom nima nič skupnega, je pa lojalen stranki, ki si je dolga leta lastila primat nad kmetijstvom. Vse to seveda z lalikoto prenesemo tudi na državno raven. Zakaj tako? Zato, ker se ta dejavnost v času po osamosvojitvi ni razvijala tako, kot bi se morala, preveč je bilo vrtičkarstva. Vse to je seveda škodilo slovenskemu narodu, predvsem pa prebivalcem na podeželju. 10 Demokracija • i3/xm • 27. marec 2008 KOLUMNA p- *. « ■»^/•drTV JllfS^^^Br'' v) Slovenci in kapitalizem Dr. Janko Kos Slovenci imamo zdaj kapitalizem, toda o njem ne vemo dosti več od tega, kar nas je naučil Marx, in tega je bolj malo. Je bistvo kapitalizma res dobiček iz izkoriščanja? Ali pa sta zanj bolj bistveni znanost in tehnika, iz katerih je zadnjih tristo let nastal? Je bil »realni« socializem kaj več kot samo v totalitarizem preoblečen državni kapitalizem? Propad Sovjetske zveze je potrdil njegovo manjvrednost v primerjavi s kapitalizmom »zasebne pobude«. Je bil komunistični eksperiment samo slaba stranpot k razmahu svetovnega kapitalizma, ki se zdaj imenuje globalizacija? So levičarska gibanja samo orodje tega procesa? In torej ne obstaja več nobena alternativa kapitalizmu - razen anarhizma »poslednje revolucije«, kot je zapisal mladi Cankar? O teh vprašanjih mora premišljevati slovenska misel o kapitalizmu. Gotovo je samo to, da kapitalizem prinaša tudi Slovencem dobre in slabe stvari. Take, ki jih je treba sprejeti kot nujen napredek, in te, ki jih je treba omejevati kot nepotrebno zlo. Vse to so vedeli že kulturni očetje slovenskega naroda - od Linharta, Vodnika in Prešerna do Slomška in Levstika, Kreka in Župančiča. Nihče ni zavračal kapitalizma nasploh, sodih so ga po njegovih koristih in škodljivosti, v imenu kulturnih, moralnih in verskih načel. Šele z marksistično socialde-mokracijo je zašla k nam iluzija o socializmu kot absolutni negaciji kapitalizma. Vplivala je na Cankarja, Kosovela in Kocbeka, s Kardeljem je prerasla v totalitarizem, ki bi ga Cankar in Kosovel nikoli ne sprejela. Socialistični eksperiment je uničil slovensko meščanstvo in kmetstvo, razvrednotil delavstvo in potisnil slovensko družbo v politično, gospodarsko in kulturno krizo. Takšna se je znašla v novem kapitalizmu - brez meščanske tradicije, z negotovim srednjim slojem, z demoraliziranim delavstvom na pragu brezposelnosti. In spet se odpira staro vprašanje, s čim je kapitalizem koristen in v čem poguben za slovensko narodno skupnost in kulturo, zdaj še za slovensko državo. To je bolj od vsega drugega vprašanje o silah, ki lahko slovenski kapitalizem pospešujejo ah pa omejujejo. Najprej je to slovenska država s svojimi zakoni, predpisi in ustanovami. Kot vsaka demokratična država ima tudi slovenska dvoje nalog, z ene strani mora skrbeti za konkurenčnost gospodarstva in s tem za kapitalistični razmah, z druge ga mora omejevati, da ne bi prerasel v socialno, moralno, kulturno razvrednotenje slovenske nacionalne skupnosti. Država lovi ravnotežje med obojim, z njo vred ga lovijo politične stranke, od levih prek sredinskih do desnih. Spori o privatizacijah Mediji bi morali slovenskemu kapitalizmu držati ogledalo, da bi vsi razločno videli, kaj je v njem dobro in kaj slabo. kažejo, da se ideologi in politiki ne morejo odločiti, koliko naj bo v Sloveniji zasebnega in koliko državnega kapitala. Prvi zagotavlja demokracijo, če ostaja v mejah stroge kontrole, drugi naj krepi državo, ko ta služi socialni, pravni in kulturni varnosti. Pravo mero med obojim lahko najdejo stranke, ki so v pravem pomenu zmerno sredinske. Po tradiciji so sindikati tista sila, ki naj omejuje nepravično rast kapitala; vendar ne tisti državni iz socialističnega časa, ko so bili del partijske diktature. Slovencem so potrebni moderni sindikati brez socialističnih pretenzij, z jasno zavestjo, do kam lahko sežejo, ne da bi škodili gospodarstvu in samim delavcem. V podobnem položaju je kultura - umetniška, znanstvena in šolska. Po tradiciji naj bi bila pomemben korektiv kapitalističnega obrata. Toda njena moč je po dolgih letih socializma oslabela, njeno razmerje do nove stvarnosti kapitala je negotovo. Velik del te kulture, zlasti znanstvene in tehnološke, hoče biti del kapitalskega obrata. Umetniki si želijo proračunskega denarja, s tem ostajajo odvisni od državnega kapitala. Njihova kritika slovenskega kapitalizma je zato šibka, zasebniška in sramežljiva. Zdi se, da bi naši okoljevarstveniki morah biti odločilen dejavnik v omejevanju kapitalskih ambicij, vendar je njihova moralna zahtevnost slabotna. Še veliko bolj velja to za medije, ki bi morah slovenskemu kapitalizmu držati ogledalo, da bi vsi razločno videli, kaj je v njem dobro in kaj slabo. Tej nalogi služijo negotovo, zmedeno, in kadar so del kapitalskega obrata, potuhnjeno. Prek medijev se širi množična kultura. Ta s svojim hedonizmom služi relati-vizaciji, dekulturaciji, demorali-zaciji, ki so duhovna nadstavba »divjega« kapitalizma. In končno je tu še Cerkev, ki s svojim poslanstvom najbolj avtoritativno lahko omejuje učinke kapitalističnega pogona. Zato je prek medijev, ki služijo kapitalskim donosom, deležna vztrajnih sramotitev. Razlog več za vsestranski razmislek o tem, kaj Slovenci počnemo s svojim kapitalizmom. E Demokracija • 13/XIII • 27. marec 2008 11 MBHi; ' -'Ji Razglašeni opozicijski orkester Gašper Blažič, foto: Buenos Dias, Gregor Pohleven, Bor Slana Bolj ko se bližajo jesenske parlamentarne volitve, bolj se pojavljajo ugibanja o morebitnih koalicijskih zavezništvih še pred njimi. Pri tem je v ospredju povezovanje strank tranzicijske levice (SD, LDS in Zares). Kot je 18. marca na tiskovni konferenci po posvetu LDS v Cankarjevem domu dejala predsednica LDS Katarina Kresal, bi bil vnovični mandat vlade Janeza Janše »slab za Slovenijo«, kar je tudi sporočilo volivcem, da jeseni ne smejo ponoviti »napake« izpred štirih let. Videti pa je, da je protijanšistični efekt tudi edina skupna točka, ki v sedanjem trenutku druži stranke tranzicijske desnice, saj medsebojne zamere otežujejo pričakovanja tistih, ki računajo na zmago levice na letošnjih volitvah, s tem pa tudi novo vlado, ki bo, kot pravi Kre-salova, »gradila svojo politiko na drugačnih vrednotah« ter si ne bo podrejala sodstva in medijev. Proti veliki koaliciji Po besedah Kresalove kolegi iz sorodnih strank čedalje več govorijo o tem, da ne bodo sldepaJi koalicije z Janezom Janšo. Predsednik SD Borut Pahor je štiri dni prej na javni tribuni v Grosupljem (v Janševem volilnem okraju) dejal, da SD v primeru zmage na volitvah najverjetneje ne bo oblikovala koalicije s SDS, edino če bi »drugačna odločitev državo paJmila v politično in gospodarsko krizo«. Po Pahorjevem prepričanju lahko SD sedanjo vladno politiko spremeni le s pomočjo strank, Jd ta čas niso na oblasti. Tudi v Zaresu niso navdušeni nad morebitnim povezovanjem s SDS, podobno velja za Lipo, ki je nosilka opozicijske pro-tivladne kampanje. Predsednik Lipe Sašo Peče je tako nedavno v pogovoru za Večer dokončno razkril svoj politični profil in tudi Gregor Golobic v zadnjem času govori podobno kot Zoran Jankovič, saj se poskuša pred javnostjo prikazati kot »nepolitični« politik. svoje politične idole oz. partnerje (nekdanji predsednik države Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Jankovič ter celjski župan in predsednik SLS Bojan Šrot, ki je trem sedanjim poslancem Lipe ponudil pisarno za sestanek po prebegu iz SNS). Zanimivo pa je, da so Pahorju doslej zaradi kooperativne drže pripisovali največ možnosti za koalicijsko povezovanje z Janšo, vendar je v zadnjem času tudi on zaostril retoriko do vladne koalicije. Razlog za to je predvsem v tem, da bi SD povezavo s SDS le stežka sprejela, saj bi v tem primeru nekateri poslanci lahko izstopili iz SD in odšli v druge stranke. Zastavonoša SD v protivladni kampanji je ta čas poslanec ter prebežnik iz LDS Milan M. CviH, ki se kot predsednik par- 12 Demokracija • i3/xm ■ 27. marec 2008 POLITIKA lamentarne preiskovalne komisije ukvarja s spornimi prodajami državnega premoženja v preteklosti, pri čemer se mora soočati tudi z lastno vlogo, ki jo je imel kot finančnik pred svojim vstopom v vrh slovenske politike. Semena razdora Videti pa je, da je negativna kampanja sedanjih opozicijskih strank predvsem posledica živčnosti, ki se jih je polotila zaradi medsebojnih nerazčiščenih razmerij. Razdor se je začel že s tem, ko so se po bolečem porazu na volitvah leta 2004 iz LDS začeli umikati mnogi vidnejši člani, večina pa se jih je pridružila novoustanovljeni stranki Zares pod vodstvom nekdanjega glavnega tajnika LDS Gregorja Golobica. Stranka Zares je tako, čeprav formalno še ni parlamentarna stranka, postala enakopravna partnerica (preostanku) LDS, poleg tega se je okli-cala za glasnico »nove politike«, kar je za mnoge sedanje člane LDS precej neprijetno. Samo tri dni po posvetu v Cankarjevem domu (21. marca) je Katarina Kresal izrazila razočaranje nad Golobičevo stranko, in sicer zaradi napovedi, naj bi nekaj kranjskih mestnih svetnikov prestopilo iz LDS v Zares. Po njenih besedah Zares govori eno, dela pa drugo: »Govorijo, da bi sodelovali in da je treba odpreti prostor za nove ideje in ljudi, v resnici pa vsak dan cukajo za rokav naše člane in jih vlečejo k sebi.« Kot je isti dan poročal Večer, naj bi se za prestop odločili štirje kranjski svetniki iz vrst LDS, kar kaže, da se prestopi še niso končali. Kresalova je za STA izrazila prepričanje, da sicer lahko pride do drugačnega načina vodenja države na novih vrednotah, če bo prišlo do sodelovanja s programsko sorodnimi strankami in če bodo te stranke imele iste cilje - vendar le pod pogojem, da bodo stranke v medsebojnih odnosih korektne. »Kar se dogaja v Kranju, pa ne prispeva k temu, da bi bolje sodelovali,« pravi Kresalova. Z liste LDS je bilo v mestni svet v Kranju izvoljenih šest svetnikov, med katerimi je tudi podžupan Stane Štraus. Po poročanju Večera naj bi v Zares prestopili Alojz Potočnik, Alenka Bratušek, Darko Zupane in Nataša Robežnik. Če bi do prestopa prišlo, bi bila s tem LDS v kranjskem mestnem svetu zelo Golobičeve lovke Bržkone pa je morebitni prestop štirih mestnih svetnikov iz LDS v Zares povezan tudi s tem, da je bil isti dan, ko se je informacija o napovedanem prestopu pojavila v medijih, v Kranju podpisan sporazum med Zaresom in društvom Mladi za Kranj, ki je na zadnjih lokalnih volitvah oblikovalo tudi svojo volilno listo, s katere je bilo v kranjski mestni svet izvoljenih pet kandidatov. Med njimi sta drugi kranjski podžupan Igor Velo, vodja pokrajinskega odbora Zaresa na Gorenjskem, in Vito Rožej, ld je povezan z ustanoviteljem Aktivne Slovenije Francijem Kekom, njegova stranka pa je postala del Zaresa, s čimer si je Golobic zagotovil dokaj trdno lokalno strukturo svoje stranke. A kot kaže, mu to ni bilo dovolj, zato v zadnjem času vse bolj navezuje stike z občinskimi svetniki, ki so bili izvoljeni na nestrankarskih listah. Te so na zadnjih volitvah skupaj dosegle boljši izid od posameznih političnih strank. Ob podpisu sporazuma z društvom Mladi za Kranj je Golobic celo izjavil, da je uspeh neodvisnih list pokazal, da so ljudje nezadovoljni s političnimi strankami. Da prihaja do sodelovanja s ci-vilnodružbenimi organizacijami predvsem na levici, je za Golobica dokaz, da sedanje stranke vladne koalicije tovrstne podpore ne najdejo. Kot predvideva sporazum, naj bi člani društva Mladi za Kranj sprejemali program Zaresa, o vstopu v stranko pa naj bi se odločal vsak sam. Po napovedih naj bi se v Kranju kmalu oblikovala svetniška skupina Zares, ki pa naj bi štela več članov, kot znaša število svetnikov z liste Mladi za Kranj (govori se o najmanj osmih članih svetniške skupine), kar pomeni, da je Golobic bržkone k prestopu nagovarjal tudi svetnike iz vrst LDS in morda še drugih strank. Zanimivo pa je, da Golobic, ki je nedavno previdno napovedal možnosti zmage svoje stranke na volitvah, Gregor Golobic si utrjuje teren z nestrankarskimi listami. svojo retoriko zastavil zelo podobno kot ljubljanski župan Zoran Jankovič; poskuša se namreč distancirati od aktualne strankarske ponudbe in sebe prikazati kot Demokracija • 13/xin • 27. marec 2008 »nepolitičnega« politika oz. znanilca nekakšne nove politike, zaradi česar bi utegnil dobiti veliko glasov t. i. sredinskih volivcev (tistih, ki se odločajo v zadnjem 13 oslabljena, kar je zanjo še posebej boleče glede na to, da iz omenjenega odbora izhaja tudi evropski poslanec in nekdanji predsednik LDS Jelko Kacin, ki je še do nedavnega vodil kranjski odbor LDS. Predsednica LDS Katarino Kresal moti početje SD in Zaresa. Borut Pahor v zadnjem času vleče nepremišljene poteze. POLITIKA Razglašeni opozicijski orkester ► trenutku in niso jasno politično profilirani), zato so govorice o Jankovičevem političnem sodelovanju z Golobičem v zadnjem času spet glasnejše. Po nekaterih podatkih naj bi se Golobic pogovarjal s predstavniki še dveh civilnih iniciativ, vendar o imenih za zdaj molči. Zavrača pa namige, naj bi potekali pogovori z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom, ki se po javnomnenjskih lestvicah priljubljenosti slovenskih politikov uvršča zelo visoko (takoj za predsednikom države Danilom Turkom), vendar naj bi Potočnik, ki je brat kranjskega mestnega svetnika Alojza Potočnika, svoj mandat komisarja izpeljal do konca. Golobičeve lovke naj bi segale tudi v občinske odbore desno-sredinskih strank, saj so nedavno štirje svetniki občine Apače pod vodstvom Tomislava Kovača izstopili iz SDS in oblikovali nov občinski odbor Zares v Apačah. Po nekaterih predvidevanjih naj bi v Zares prestopili tudi nekateri dosedanji člani SD, slednja pa se je po »poroki« s krščanskimi socialisti (na ta račun je v Slovenj Gradcu pridobila svetnika, ki je bil prej član NSi) začela povezovati s Stranko ekoloških gibanj. Pahorjeva »košarka« Težko je reči, ali bo glede na zdajšnje dogajanje po jesenskih volitvah vendarle prišlo do prevlade tranzicij-ske levice in njenega koalicijskega povezovanja. Katarina Kresal namreč goji zamero tudi do SD, kjer se je njenim štirim poslancem, ki so prišli iz LDS, nedavno pridružil Mitja Gaspari, ki ga je LDS lani podprla na predsedniških volitvah, Pahor pa ga je nedavno v javnosti predstavil kot svojega pribočnika, če bo SD dobila mandat za sestavo vlade. Nedavno pa so se pojavile govorice, naj bi se bila Gaspari in Anton Rop pri pisanju programa SD sporekla. To sta oba zanikala, obstaja pa verjetnost, da so govorice o njunem sporu sprožili krogi blizu LDS, v kateri sta oba delovala (tako Rop kot Gaspari sta bila v času, ko je bil pokojni Janez Drnovšek predsednik vlade, finančna ministra). Zdi se torej, da je že zdaj največji poraženec na levici predsednik SD Borut Pahor, ki je na že omenjeni grosupeljski javni tribuni priznal, da je naredil Golobic govori podobno kot Zoran Jankovič. napako, ko se je v primeru zmage SD predstavil kot mandatar za sestavo vlade. Pahorjevo posipanje s pepelom pa je le obliž za vse druge sporne poteze, s katerimi je izpadel iz vrha najbolj priljublje- nih politikov. Tako je v medijih kar dvakrat priznal svojo zasvojenost s športom in izrazil bojazen, da bi bil kdo lepši od njega. Sodu je dno izbil njegov nastop v oddaji As ti tud not padu?, ki je izzval silovite kritike političnih analitikov na Pahorjev račun, češ da je v želji, da bi ugajal čim več ljudem, očitno izgubil razsodnost. Zlobni jeziki trdijo, da če se je Pahor pri posipanju s pepelom glede svoje napovedi mandatarstva skliceval na »Peterletov sindrom« (češ da je Lojze Peterle svojo predsedniško kandidaturo napovedal prezgodaj), se je omenjenega sindroma oprijel šele z zadnjimi potezami. Pahor je namreč nehote pokazal pomanjkanje politične inteligence, zato bo po volitvah, če bo postal grešni kozel za slabši izid od pričakovanega, najverjetneje močno obžaloval, da se ni odločil za predsedniško kandidaturo. Pahor bi namreč lahko Peterleta brez večjih težav premagal, saj je bil tedaj v izjemno dobrem položaju. Nekateri Pahorjevo ravnanje opisujejo tudi kot »košarkarski sindrom« - hibo slovenskih košarkarjev, ki dostikrat nekatere tako rekoč dobljene tekme izgubijo z nepremišljenim ravnanjem v zadnjih minutah. Veliko vprašanje je tudi, ali Pahorju lahko pomaga oglaševalska pomoč iz tujine, na primer agencija Grey Worldwide, podružnica ameriške agencije Grey Group. Slednja je namreč povezana s skupino Penn, Schoen & Berland Associates, ki skrbi za podobo nekaterih velikih korporacij, kot sta Coca-Cola in Microsoft, kar pa se ne ujema prav z vrednotami socialne demokracije. Poleg tega je za mnoge sporno, da se omenjena skupina ukvarja tudi s predvolilno kampanjo Hillary Clinton, ki še vedno ne ve, ali bo lahko kandidirala na ameriških predsedniških volitvah. Negotova prihodnost Glede na dogajanje torej lahko sklenemo, da bo le težko prišlo do predvolilne koalicije opozicijskih strank. Težko pa je predvideti, kaj se bo zgodilo, če bo znova zmagala SDS ob zelo oslabljenih NSi in SLS. Obstaja namreč možnost, da bi v tem primeru prišlo do velike koalicije ali do vladne koalicije strank levice (z morebitno pomočjo SLS in DeSUS, morda tudi Lipe) ali pa celo do predčasnih volitev. Zato bo za močno SDS pomembna tudi okrepljena NSi. DS Kranjski mestni svetnik Vito Rožej, prej AS, danes Zares Evropski komisar Janez Potočnik ostaja v Bruslju. 14 Demokracija ■ i3/xm ■ 27. marec 2008 DISKURZ Francoski Clearstream in Sova Miro Petek, Reuters, Gregor Pohleven, Bor Slana Ker epilog afere Sova ne bo po volji opozicije in tistih, ki so jo inicirali in vodili, jo sedaj poskušajo potisniti na stranski tir in znova lahko pričakujemo odpiranje trgovine z orožjem. Trgovine, v kateri bodo prodajali staro in že ponošeno blago. De Villepin (desno) naj bi bil poskušal z afero Clearstream škodovati politični poti Nicolasa Sarkozyja. Med francosko afero Clearstream in našo afero Sova je seveda veliko razlik, vendar je že ob bežnih primerjavah mogoče najti tudi precej skupnih točk. Povprečni slovenski spremljevalec zunanjepolitičnega dogajanja si Clearstream lahko prikliče v spomin, čeprav ta francoska afera v Sloveniji ni bila deležna prav velike pozornosti. Če jo primerjamo z našimi aferami, v zadnjem času najbolj razvpito afero Sova, pa je lahko relevatna tudi za naš prostor. In tu so skupne točke hitro razgaljene: v obe aferi so vpleteni politični vrhovi in obe sta izkoriščani za obračun s političnimi nasprotniki. Zanimivo je, da je Clearstream II, to je politična nadgradnja te afere, nastala zgodaj spomladi leta 2004 in se časovno skorajda ujema z nezakonitimi prisluhi v Sovi. Clearstream je v prvi vrsti gospodarska afera, ki je prerasla v politično. Z njo so hoteli škodovati današnjemu predsedniku francoske republike Nicolasu Sarkozyju. Afera Sova in izjave nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa nimajo svoje go- spodarske predzgodovine, temveč sodijo samo v polje političnega škandala; afera je ciljala na aktualno vlado in je bila še zadnji poskus, da bi vrgli vlado Janeza Janše pred koncem mandata oziroma pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Od kriminala do afere Clear- stream je luksemburška finančna korporacija, ki se ukvarja s finančnim kliringom oziroma transakcijami med računi različnih bank. Svetovni tisk po razkritju afere ni skoparil z obtožbami, da gre za mednarodno organizacijo za utajo davkov in pranje denarja. Afera Clearstream se deli na dva dela, gospodarski del afere (Clearstream I) in političnega (Clearstream II), ki nas v tem trenutku tudi najbolj zanima. Francija je stopila v to afero že davnega leta 1991, ko je za 2,8 milijarde ameriških dolarjev prodala Tajvanu šest fregat vrste La Fayette. Francoska politika je temu poslu z vojaškimi ladjami nasprotovala predvsem zaradi Kitajske, vendar so ga kasneje vendarle izpeljali, tudi po zaslugi vnetega lobiranja z vseh ► 15 Nicolas Sarkozy: »Nekega dne bom odkril barabo, ki je inscenirala to afero, in končal bo na mesarskem kavlju!« Demokracija • i3/xm ■ 27. marec 2008 DISKURZ Francoski Clearstream in Sova 16 Demokracija ■ i3/xm ■ 27. marec 2008 Anton Rop je z nedokazanimi izjavami, kako naj bi se bila Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, poskušal škodovati tej vladi. ► strani, kajti v tem poslu naj bi se z dobre pol milijarde dolarjev mastila vrsta posrednikov. Novinar Denis Robert in Ernest Backer, nekoč zaposlen v vrhu Clearstreama, sta v knjigah razkrila obstoj skrivnih računov, prek katerih so bili nakazani tudi nelegalni zaslužki pri posredniških poslih. Sodnika, ki sta preganjala ta kriminal, sta prejela tudi podatke o obstoju bančnih računov, odprtih pri različnih bankah po svetu, ki so jasno nakazovali, naj bi Clearstream plačeval tudi pomembne osebnosti iz francoske politike, medijev in gospodarstva. Posredno je bil omenjen tudi današnji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Toda kmalu se je pokazalo, da so ti bančni seznami neverodo-stojni, da osumljeni freancoski politiki in gospodarstveniki v teh bankah sploh niso imeli odprtih bančnih računov, da so nekatera imena preprosto izmišljena. Današnji francoski predsednik Sarkozy, ki je bil v času vrhunca te afere francoski notranji minister, ni nikjer izrecno poimensko naveden, a je prav spretno zakrit in hkrati razkrit. Nanj spominjata imeni in priimka dveh imetnikov računov pri italijanski Banca po-polare di Sondrio. Prvi je Stepha-ne Bosca, drugi pa Paul de Nagy. Polno ime Nicolasa Sarkozyja pa je Nicolas Paul Stephane Sarkosy de Nagy-Bosca. Preiskovalna sodnika sta delala hitro in učinkovito, in ko sta decembra 2005 ugotovila, da je seznam ponarejen, sta v januarju 2006 končala postopek, lanskega februarja pa je sledila še formalna potrditev, da so s tovrstnim seznamom želeli škoditi osebam s tega seznama, predvsem Sarko-zyju. V afero so francoski preiskovalci kmalu vključili nekdanjega predsednikva vlade Dominiquea de Villepina in policija je v njegovi odsotnosti opravila preiskavo stanovanja ter pisarne na zunanjem ministrstvu. Zasegli so vrsto predmetov, med drugim nekaj računalnikov. Rekonstrukcija izbrisanih dokumetnov na računalniku generala Philippa Ran-dota, nekoč visokega predstavnika obveščevalne službe, naj bi kazala na vpletenost nekdanjega premierja, ki naj bi bil dal nalogo, da se z insceniranim škandalom znebijo Sarkozyja. De Villepin si je zaradi afere Clearstream prislužil tudi glasovanje o zaupnici v francoskem parlamentu. Afera še brez epiloga De Villepin je na enem od zasli- šanj omenjal tudi nekdanjega predsednika Francije Jacquesa Chiraca, češ naj bi bil vedel za ponarejene sezname, vendar Chirac ne namerava pred sodnike in se sklicuje na imuniteto. Afera še nima epiloga, politični analitiki in komentatorji pa kot mogoč in precej realen razlog za nastanek tega škandala navajajo, da je Clearstream za svoj račun poskušal izkoristiti de Villepin, ki je veljal za Sarkozyjevega tekmeca, čeprav sta politična sopotnika. Politični analitiki sodijo, da je Sarkozyju to pred lanski- 0 avtorju Miro Petek je bil rojen v Črni na Koroškem, danes pa živi v Mežici. Gimnazijo je končal na Ravnah na Koroškem, leta 1978 pa je nadaljeval študij novinarstva na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, današnji FDV v Ljubljani, kjer je leta 1984 diplomiral pri profesorju dr. Slavku Splicha-lu. Že v času študija je pisal za vrsto slovenskih medijev, pri dnevniku Večer pa seje kot dopisnik iz Koroške zaposlil leta 1984, kjer je nazadnje delal kot urednik v sobotni prilogi. V novinarski karieri je prejel dve slovenski novinarski nagradi, leta 2000 nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarsko delo, leta 2001 pa Jurčičevo nagrado, ki jo podeljujeta Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev za izjemne novinarske dosežke. Z zahodnim novinarstvom se je za kratek čas srečal leta 2002 v Veliki Britaniji pri časopisu Guardian. Posvečal se je preiskovalnemu novinarstvu ter veliko pisal o nepravilnostih v času tranzicije in privatizacije. Posledica tega pisanja je bila, da so ga 28. februarja 2001 poskušali umoriti. Naročniki in izvajalci napada niso bili kaznovani. Leta 2004 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije, kjer je med drugimi član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. DISKURZ mi volitvami celo koristilo in je afero tudi dobro unovčil, saj se je postavil v vlogo žrtve ter v svojem značilnem slogu, ki se mu niti sedaj ni odrekel in razburja domačo ter mednarodno javnost, tudi dejal: »Nekega dne bom odkril barabo, ki je insceni-rala to afero, in končal bo na mesarskem kavlju!« V tej zgodbi se omenja tudi francoska obveščevalna služba, vendar za zdaj ni znano, kakšna naj bi bila njena vloga; za zdaj nastopa le v medijskih špekulacijah. Afera pa je polna prebratov, sodnik, ki vodi postopek, je denimo naročil, naj mu pošljejo anonimno pismo, in ta sodnik se je zatem tudi sam znašel v preiskavi. Sarkozy je vložil tudi zasebno tožbo. Orožje vselej pri roki Kaj kaže francoska zgodba? V prvi vrsti to, da so nekateri za doseganje političnega cilja pripravljeni vzeti v roke vsa orožja in orodja. Velikokrat je za afere prav orožje in trgovanje z njim najbolj pri roki. Sarkozyja so uvrstili na lažni seznam, češ da je bil med tistimi, ki je dobival provizijo od oro-žarskega posla, da bi ga pri tem diskreditirali in onemogočili pri pohodu na politični vrh. Glavne niti, kako ga diskreditirati in postaviti na stranski politični tir ali ga iz politike sploh izločiti, pa je imel v rokah vrh francoske politike. Podobno se dogaja pri nas. Če že niso pri roki kakšni ponarejeni dokumenti, se potencirajo dvomi in govorice. Pri nas afera trgovine z orožjem, ki jo nekateri poetično imenujejo mati vseh afer, ni nikoli končana zgodba. Pisati in pripovedovati jo je mogoče v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti. Kmali bosta že dve desetletji, ko se je Slovenija osamosvajala in ko je kupovala orožje ali ga prodajala, da bi se tudi Hrvati ter v Bosni in Hercegovini uprli JLA in srbskim vpadom. Parlamentarna Cviklova komisija, ki preučuje nakup kolesnih oklepnikov 8x8 in posega tudi v prva leta osamosvojitve, ima kar štiri svetovalce, še nobena parlamentarna preiskovalna komisija jih ni imela toliko, doslej največ enega. Med njimi je tudi Mitja Klavora, ki je najbolj vnet pri brskanju med zaupno Laž in resnica v politiki Podobno kot se je de Villepin poskušal s podtaknjenim škandalom znebiti Sarkozyja kot nasprotnika za najvišji državniški položaj, je Anton Rop poskušal z neresničnimi izjavami spodnesti Janeza Janšo. Pred slabimi štirimi leti je Ropa takratni direktor Sove Iztok Podbregar oskrboval z informacijami, ki so sodile v polje politike, ne pa nacionalne varnosti. Kaj sta se Janša in Sa-nader pogovarjala po telefonu, je bilo nekaj dni pred volitvami politično zanimivo gradivo, ni pa bilo vprašanje, ki bi posegalo v nacionalno varnost. Šlo je za zlorabo tajne službe v politične namene, za nezakonit poseg v človekove pravice, slovita Ro-pova izjava iz lanskega leta pa je temu dodala še nov vidik. Ropo-vo samorazkritje nezakonitega in politično motiviranega delovanja Sove je škodovalo tudi tajni službi, njenemu ugledu in pretirani javni pozornosti do te službe. S to afero so poskušali Janeza Janšo, ki je osamosvajal državo, prikazati kot politika, ki je nato poskušal trgovati s to državo. Rop tudi zaradi afere Sova postaja tragična figura, saj ga njegovi politični sopotniki in prijatelji, ki sedijo v parlamentu in komisiji, ne branijo več s takšnim žarom in zanosom. Ker se je afera spotaknila ob neresnicah in so dejstva povozila ugibanja, bi sedaj mnogim ustrezalo, da te afere sploh ne bi bilo. Kot Sarkozy ni imel tajnih računov in ni bil podkupljen, se tudi Janez Janša ni dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu. Laž in resnica sta tesna sopotnika politike, toda na dolgi rok je laž vselej poražena. E Ker epilog afere Sova ne bo po volji opozicije in tistih, ki so jo inicirali in vodili, jo sedaj poskušajo potisniti na stranski tir in znova lahko pričakujemo odpiranje trgovine z orožjem. S PESMIJO ZA PRIJATELJSTVO 700. oddaja Prijatelji radia Ognjišče, koncert narodnozabavne glasbe, v sredo, 23. aprila, ob 19.00 v dvorani Tivoli v Ljubljani. Vstopnice na Radiu Ognjišče, 01 512 11 26. Demokracija • u/xm • 27. marec 2008 dokumetacijo v tihi sobi slovenskega parlamenta, kjer se hrani dokumentacija komisije za nadzor tajnih služb in preskovalne komisije o trgovini z orožjem. Ker epilog afere Sova ne bo po volji opozicije in tistih, ki so jo inicirali in vodili, jo sedaj poskušajo potisniti na stranski tir in znova lahko pričakujemo odpiranje trgovine z orožjem. Trgovine, v kateri bodo prodajali staro in že ponošeno blago, ki ga le še redko kdo kupi. POLITIKA Povračila vojne škode Petra Janša, foto: arhiv Muzeja novejše zgodovine, arhiv Demokracije Minister za pravosodje je predstavil delovni osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne. Odškodninske zahtevke bi lahko vložilo 100.000 od 150.000 upravičencev, v skupni vrednosti 600 milijonov evrov. gradiva lahko uporabili v celoti. Mogoče pa bo uporabiti tudi sekundarno gradivo, kot so npr. zemljiške knjige, katastri in šolske kronike, je poudaril minister. Arhivski podatki kažejo, da je bilo v drugi svetovni vojni na ozemlju sedanje Slovenije zasebnikom povzročene za 23 milijard takratnih dinarjev škode, ki so jo v veliki večini povzročili okupatorji, delno pa tudi partizanske oborožene formacije, jugoslovanska in zavezniška vojska. Na podlagi obstoječega arhivskega gradiva je mogoče pričakovati, da bo povračilo materialne vojne škode uveljavljalo okoli 100.000 premoženjskih oškodovancev od ocenjenih 150.000 mogočih upravičencev. Ministrstvo za pravosodje je vprašanju povračila premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne namenjalo pozornost ves čas mandata. Preučevanja možnosti povračila pa se je intenzivno lotilo v drugi polovici leta 2007, ko so bile pripravljene prve teze zakonske ureditve. Da bi uredili to G re za delovno gradivo, ki je po pojasnilu ministrstva javnosti predstavljeno z namenom, da se začne javna razprava o tem vprašanju. Odškodnino bo izplačevala Slovenska odškodninska družba, podobno kot je določeno v 16. členu Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, najvišji mogoči znesek izplačila pa je po osnutku zakona omejen na 200.000 evrov. Glede vprašanja višine povračila premoženjske vojne škode je v osnutku zakona predlagana določena lestvica povračil, po kateri se vsote v jugoslovanskih dinarjih iz leta 1945 spremenijo v evre z uporabo faktorja, da je 100 jugoslovanskih dinarjev 2,609 evra. Minister Šturm je pojasnil, da besedilo pri tem upošteva finančne 18 zmožnosti Slovenije kot pravne in socialne države. Med koalicijskimi strankami v SDS osnutek podpirajo, v SLS pa menijo, da se je treba vračila odškodnin lotiti zelo resno. V opozicijskih SD in LDS so pozdravili, da se je vlada lotila reševanja problema poprave premoženjskih krivic iz druge svetovne vojne. V Zaresu so zapisali, da ni primerno, da se je vlada odločila poplačati materialno škodo za čas druge svetovne vojne v času, ko v Sloveniji primanjkuje denarja za področje zdravstva in šolstva in ko se soočamo s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj. Po mnenju SNS pa osnutek sprevrača zgodovinska dejstva. Pravičnost in poprava krivic Po predlagani ureditvi bodo o povračilu premoženjske vojne škode odločale upravne enote, za pravne naslednike upravičencev pa sodišča. V vojno škodo se štejejo vse vrste škode, povzročene na premičninah in nepremičninah. Minister je pojasnil, da se pri tem upošteva škoda, ki jo je povzročila tako okupatorska kot zavezniška vojska in partizani. Država bo povrnila tudi izpad dobička zaradi vojne. Upravičenci do poplačila materialne vojne škode so v osnutku zakona vsi slovenski državljani, ki so imeli leta 1945 jugoslovansko državljanstvo, in njihovi dediči. Odškodninske zahtevke lahko vložijo tudi pravne osebe, ki so v tistem času poslovale na našem ozemlju. Kot je še dejal minister Šturm, dokazovanje škode ne bo težko, saj je bila slednja takrat popisana zelo natančno, zato bodo ta vprašanje, je minister za pravosodje Lovro Šturm kot predsednik vladne medresorske komisije za obravnavo vprašanj vojne škode organiziral različna srečanja. Na začetku leta 2008 se je najprej srečal s predstavniki združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne in predstavniki Združenja žrtev okupatorja 1941-1945 Kranj. Sledilo je srečanje s predsednico Društva izgnancev Slovenije ter srečanje z direktorjem Arhiva RS in direktorji regionalnih arhivov ter vodij enot. Srečanja so bila namenjena izmenjavi stališč in pridobitvi dodatnih informacij. Na ministrstvu za pravosodje menijo, da ureditev povračila premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne Demokracija • 13/xiii • 27. n V vojno škodo se štejejo vse vrste škode, povzročene na premičninah in nepremičninah. POLITIKA zahteva splošni občutek za pravičnost in za popravo krivic. Ni mogoče prezreti niti dejstva, da je nekdanja država SFRJ na območju Slovenije prevzela znatno premoženje od Italije in Avstrije ter i milijardo DEM zelo ugodnega posojila Zvezne Republike Nemčije, vse na račun poplačila materialne vojne škode. Država je torej sredstva prejela, oškodovancem pa ni izplačala ničesar. Poleg tega je priprava zakona v skladu z določili koalicijske pogodbe, ki predvideva, da »bo vlada v mandatu 2004-2008 storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da bi rešila ta problem, ki čaka na rešitev še iz časa pred nastankom samostojne slovenske države«, je poudaril Šturm in dejal, da so delovni osnutek poslali tudi političnim strankam in relevantnim nevladnim organizacijam ter da so po razpravi mogoče tudi spremembe. Različni odzivi strank Na delovni osnutek zakona so se prvi odzvali v poslanski skupini SD, ki so ministra že prej pozivali, naj se opredeli do tega vprašanja. Tako je vodja poslanske skupine SD Miran Potrč dejal, da v SD pozdravljajo, da se je vlada lotila reševanja problema poprave premoženjskih krivic iz druge svetovne vojne. Kot je poudaril, pa bi bilo prav, da zakon pripravijo v sodelovanju z vsemi političnimi strankami in pristojnimi društvi. Zakon bi po Potrčevem mnenju morale sprejeti s konsenzom vse politične stranke ali pa vsaj večina. V SD si glede tega zakona ne želijo političnih tekem, saj se Šturma naslovil dve ustni in dve pisni poslanski vprašanji. Tudi poslanska skupina LDS pozdravlja, da je reševanje problematike povračila premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne prišlo do vlade. V sporočilu za javnost so pojasnili, da so na to računali, saj je bila obljuba dana že ob obravnavi zakona o končanju vračanja podržavljenega premoženja. V PS LDS menijo, da je delovni osnutek, ki so ga prejeli, »dobra osnova za razpravo in končno odločitev«. Predlagane zakonske določbe bodo še temeljito preučili, »nesporno, pa je omenjeno problematiko treba čim prej urediti«, so še zapisali. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da v stranki podpirajo osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne. Tanko ocenjuje, da bodo našli rešitev, ki bo ugodna za vse, tudi za zmogljivosti Slovenske odškodninske družbe. V SDS si prizadevajo, da bi se poprave krivic, ki so jih povzročili politika in politiki prejšnjih obdobij ter so jih v veliki meri nasledile in povzele nekatere politične skupine samostojne države, lotili po načelu pravičnosti in enakosti. Prejšnje vlade tega niso storile, saj so se tega vprašanja lotile zelo selektivno ter so statuse in odškodnine delile le nekaterim privilegiranim skupinam državljanov, kar je novembra 2006 ugotovilo ustavno sodišče, poudarjajo v SDS. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je dejal, da se je treba izplačevanja odškodnin Predlagane rešitve v osnutku predloga zakona gredo v smeri dokončnega poplačila premoženjske vojne škode. S tem bo izpolnjena tudi moralna dolžnost države. jim zdi zelo pomemben. Potrč poudarja, da so se do sedaj vse vlade reševanju tega vprašanja izogibale. Opozarja pa tudi na aktivnosti SD na tem področju: poslanec SD Matjaž Han je na ministra za pravosodje Lovra za materialno škodo, povzročeno v drugi svetovni vojni, lotiti zelo resno. Meni, da je to večji finančni zalogaj kot zakon o denacionalizaciji, saj se je tam vračalo večinoma v naravi, tu pa gre za finančna sredstva, ki jih mora Odškodnino bo izplačevala SOD. s* Minister za pravosodje Lovro Šturm Nekdanja država Jugoslavija je denar prejela, oškodovancem pa ga ni izplačala. Priprava zakona je v skladu z določili koalicijske pogodbe. priskrbeti država. »To je ena izmed stvari, ki še niso rešene, vendar je problem ta, da so finančne posledice velike. Zato je treba besedilo obravnavati zelo resno, saj stvar ni tako preprosta,« meni Presečnik. Proti izplačilu odškodnin pa so se izrekli v poslanski skupini Zares. Njen vodja Matej Lahovnik je v sporočilu za javnost zapisal, da ni primerno, da se je vlada odločila poplačati materialno škodo za čas druge svetovne vojne v času, ko v Sloveniji primanjkuje denarja za področje zdravstva in šolstva in ko se soočamo s po- DeMOKRACUA • 13/XIII • 27. marec 2008 manjkanjem neprofitnih stanovanj. Kot je še zapisal Lahovnik, v poslanski skupini Zares zato odločno zavračajo osnutek zakona. Po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je osnutek »grozljiva zadeva, ki spreobrača zgodovinska dejstva, kdo je v Sloveniji uničeval in rušil«. V besedilu se omenja tudi škoda, ki naj bi jo bili naredili partizani; to je nedopustno in kaže na Šturmovo silno vpletenost in povezavo z Rimskokatoliško cerkvijo, ki je v Ljubljanski pokrajini v času druge svetovne vojne podpirala izdajalce, je še dejal Jelinčič. 19 19 TRIBUNA Že dolgo je znano, da kitajski komunistični režim načrtno uničuje tibetsko ljudstvo, njegovo kulturo in vero. Dalajlama, duhovni in politični voditelj Tibetancev, sicer žanje simpatije zahodnega sveta, ne pa tudi dejanske podpore v svojih prizadevanjih za osvoboditev izpod kitajske okupacije in za elementarno spoštovanje človekovih, verskih in kulturskih pravic. Še več, levičarski krogi, ki slepo podpirajo komunistični protiverski režim, razglašajo genocid nad Tibetanci za osvoboditev. Dr. Drago Kari Ocvirk, foto: arhiv Demokracije Pri nas v ta genocidni rog brez sramu trobi zgodovinar Jože Pirjevec, med drugim avtor televizijske nadaljevanke, v kateri poveličuje komunistične zločince s Kardeljem na čelu in njihov genocid nad političnimi in idejnimi nasprotniki v Sloveniji. Na račun vernih Tibetancev je med drugimi zaničljivimi mislimi zapisal: »Ko sem videl, kako se ljudje v maničnem obredu mečejo po tleh, razpirajo roke v molitev, se dvigajo, priklanjajo in to stokrat in stokrat ponavljajo, da so vsi krvavi, sem začel pri sebi razpletati marsikatero pregrešno misel. Spraševal sem se, kakšen bi bil Tibet šele, če bi Kitajci ne uničili fevdalne teokracije dalajlame in bi vanj ne prinesli vsaj nekaj laične miselnosti. Nisem dvomil, da so pri tem kršili marsikatero človekovo pravico, nisem pa mogel spregledati dejstva, da so na tisoče mladih rešili samostanske ječe in jim dali možnost, da se ozrejo po svetu brez plašnic podedovanega praznoverja.« Ker je Pirjevec član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bi človek pričakoval, da se bo ta častitljiva ustanova - zdaj ko v imenu laične miselnosti in »napredka« teče kri Tibetancev - distancirala od nevzdržnih stališč svojega člana. Kristofobija Kitajski komunistični režim ne zatira samo budističnih Tibetancev, marveč tudi kristjane, še zlasti katoličane. Ti so v primerjavi z budisti v vsem na slabšem, kajti »napredni« režim jih preganja in zapira vse od prihoda Mao Zedonga na oblast. Če budisti žanjejo vsaj nekaj simpatij na Zahodu, pa takšne naklonjenosti kitajski kristjani na Zahodu žal niso deležni. Tako kakor mediji malodane niso poročali o zatiranju kristjanov in kršenju človekovih pravic v sovjetskem bloku, tako tudi zdaj ni govora o zločinskem početju komunističnih oblasti na Kitajskem, Vietnamu, Severni Koreji in na Kubi. Še več, če človek na to opozori, se proti njemu sproži val ogorčenja in razglasijo ga za starokopitnega in zaostalega. Na zahodu, vsaj v Evropi, se ne spodobi govoriti o preganjanju kristjanov, še zlasti ne katoličanov, in prevladuje prepričanje, da si katoličani drugega res ne zaslužijo. Vse govorjenje in le-porečje o človekovih pravicah in verski svobodi se v hipu konča, ko je govor o katohčanih in njihovi Cerkvi. Strokovnjak za evropsko ustavno pravo Joseph Weiler, po veri jud, analizira to protikatoliško razpoloženje v Evropi, ki je po njegovo povsem iracionalno in čustveno, in ga imenuje kristofobija. O kristofobiji ni veliko govora, je pa zato toliko bolj razširjena in samoumevna, in to še zlasti pri tistih, ki Evropejce obtožujejo, da so islamofobi in ho-mofobi. V resnici pa tako oblasti kakor mnenjski voditelji delajo na tem, da so tako muslimani kot istospolno usmerjeni ustrezno zaščiteni in dobivajo nove in nove pravice, podkrepljene z zakonodajo. Nedvomno je to treba samo pozdraviti povsod tam, kjer se odpravljajo različne oblike diskriminacije in zapostavljanja, obžalovanja vredno je le to, da enake pozornosti in varstva niso deležni kristjani. Edini predsodek, ki je v Evropi sprejemljiv in celo zaželen, je kristofobija. Medtem ko npr. oblasti in mnenjski voditelji ostro nasprotujejo kakršnemukoli zasmehovanju islamskih simbolov in svetinj in so zato pripravljeni omejiti svobodo izražanja, pa smo v zvezi s krščanskimi simboli in svetinjami priče prav nasprotnemu ravnanju. Kitajski komunistični režim ne zatira samo budističnih Tibetancev, marveč tudi kristjane, še zlasti katoličane. Smešenje vsega krščanskega se razglaša za umetnost, in če kak kristjan potoži, da ga to boli, se nanj vsuje plaz obsodb in zgražanja. Spomnimo se, kakšne »intelektualne« podpore je bila deležna upodobitev brezjanske Marije s podgano v naročju, in to v kontekstu pozivanja, da je treba vso krščansko golazen pobiti, in kako so napadali nadškofa Rodeta, ki si je drznil izpovedati, da ga je takšno upodabljanje Marije globoko prizadelo. Nihče od množice teh, ki pri nas pišejo pohvale slehernemu smešenju katoliških simbolov in svetinj, ni pohvalil karikaturistov, ki so se po-norčevali iz Mohameda, in se ni zavzel za njihovo pravico do izražanja. Nasprotno, nekateri od njih so karikaturiste obsodili islamofobije. Dvojna merila pač! Primeri kristofobije so žal številni. Vzorčni primer je gotovo usoda itahjanskega politika in filozofa Rocca But- 20 Demokracija • 13/xiii 27. marec 2008 TRIBUNA O avtorju Dr. Drago K. Ocvirk, član Misijonske družbe lazaristov, je redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Študiral, doktoriral in šest let je predaval v Parizu. Znanstveno se je izpopolnjeval v Londonu, Clevelandu in New Yorku; predaval semester v Leuvenu in trimester v Honiari-Tenaru (Salomonovi otoki). Lani je pri založbi Družina v Znanstveni knjižnici izšlo delo Misijoni - povezovalci človeštva. tiglioneja. Ta zaradi verskega in etičnega prepričanja ni mogel postati evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost. Buttiglione je zagrešil le to, da se ni ne diplomatsko ne politikantsko izmaknil vprašanju, marveč je po pravici povedal, kako kot katoličan misli, da so istospolni odnosi greh. Nič ni pomagalo, da je v isti sapi nadaljeval: »Jaz lahko mislim, da je prakticiranje istospolnosti greh, toda to nič ne vpliva na politiko, razen če trdim, da je homoseksualnost zločin. (...) Država nima pravice vtikati svojega nosu v te zadeve in nihče se ne sme diskrimini-rati na podlagi njegove spolne usmerjenosti.« Ta politik je odločno proti kakršnikoli diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti, njega pa so diskriminirali zaradi verskega in etičnega prepričanja. V knjigi Božja celina: krščanstvo, islam in evropska religijska kriza označi ameriški analitik Philip Jenkins Buttiglionovo stališče do istospolnih odnosov za zelo blago, gledano iz Amerike. Jenkins opozori še na to, da iz diskriminacije do vernega politika logično sledi »izključevanje kateregakoli in vseh kristjanov, ki so usmerjeni tradicionalno ali pravoverno, iz javnih služb v Evropski uniji in kmalu zelo verjetno v njenih članicah«. To še ponazori s težavami, ki sta jih imela zaradi vere v svoji državi Tony Blair, ko je hotel postati katoličan, in njegova ministrica Ruth Kelly, ki je katoličanka in povezana z Opus Dei. Jenkins sklene: »Buttiglione sam uporablja te primere, ko dokazuje, da Evropa podlega 'mehkemu totalitarizmu', ki temelji na državni religiji, se pravi na 'ateistični, nihilistični religiji - toda religiji, ki je obvezna za vse'. Nekdanji irski predsednik vlade John Bruton vidi v kontroverzi o omembi krščanstva in Boga v evropski ustavi 'vrsto sekularne nestrpnosti v Evropi, ki je prav tako močna, kakor je bila religijska v preteklosti'.« nacionalisti in islamisti poskušali pred dvema letoma umoriti slovenskega mino-rita Martina Kmeteca v Turčiji, o tem skoraj ni bilo besede v naših medijih; nekaj sem zasledil v pariškem Figaroju. Čeprav se Turčija približuje EU, pa ta vse do lani od kandidatke ni zahtevala, naj spoštuje temeljne pravice kristjanov, ki jih je tam le še kakšnih sto tisoč. Kristjani še vedno ne smejo obnavljati ali graditi cerkva, prepovedano jim je imeti bogoslovje, da bi vzgajali svoje duhovnike, in so zato obsojeni na uničenje. Do takrat, da bo Turčija v EU, bo »počistila« s kristjani ob tihem odobravanju evropske politike in medijev. Indija, ki velja za največjo demokracijo na svetu, postaja iz dnevna v dan bolj nestrpna. Ideologija hindujstva, ki razglaša Indijo za hindujsko, vse bolj kroji podobo dežele. V več zveznih državah so sprejeli zakone, ld prepovedujejo spreobrnjenje v krščanstvo. Čeprav so kristjani v Indiji, še zlasti v Kerali, že 19 stoletij, pa jih oblasti in hindujski fundamentalisti obravnavajo kot tujce in sovražnike. Tudi o tem ni zaslediti poročil v evropskih in naših medijih. Še bi lahko nizal primere o protikrščanskem delovanju po svetu in medijski brezbrižnosti do tega početja, a je že povedano dovolj zgovorno in zastrašujoče. Pravkar sem odložil delo francoskega pisatelja Thomasa Grimauxa Črna knjiga novih protikrščanskih preganjanj, ki si res zasluži ime »črna«, saj zelo dokumentirano predstavi nezavidljiv položaj kristjanov po svetu. Pri koncu navaja Doudouja Diena, poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, diskriminacije, ksenofobije in nestrpnosti, iz junija 2007. »Treba je biti plat zvona! Kri- Kristofobija je vedno obstajala tako kakor antisemitizem in islamofobija. Toda sedaj smo priče razmahu kristofobije, o kateri pa se ne razpravlja v mednarodnih krogih. stofobija je vedno obstajala tako kakor antisemitizem in islamofobija. Toda sedaj smo priče razmahu kristofobije, o kateri se, paradoksno, ne razpravlja v mednarodnih krogih.« Zadnji stavek tega dela pa je zastrašujoč in tudi sam ne vidim, kako bi lahko drugače končal to pisanje kakor z njim! »Pisatelj Malraux je prerokoval, da bo 21. stoletje religijsko ali pa ga ne bo. Morda pa bo 21. stoletje predvsem protikrščansko?« E Brezbrižnost do preganjanja Evropski in naši mediji o preganjanju kristjanov po svetu v glavnem ne poročajo oz. to zanje ni tema, ki bi smela priti na naslovnico. Komunistične dežele s fizičnim zatiranjem in sekularizirana Evropa z bolj pretanjenim zapostavljanjem kristjanov nista osamljena primera negativnega odnosa do kristjanov. Sredi marca je bil umorjen kaldejski nadškof v Mossulu v Iraku, že prej nekaj njegovih duhovnikov in kaldejskih kristjanov. O tem naši mediji niso poročali. Starodavne Cerkve v islamskih deželah, ki so tam bile pred nastankom islama, danes zelo hitro izumirajo. Muslimani jih stiskajo, tako da se množično selijo na Zahod, predvsem v ZDA, tisti pa, ki ostanejo, svojo vero opuščajo in sprejmejo islam, da bi sploh mogli preživeti. Celo ko so turški Demokracija • i3/xm • 27. marec 2008 Telekom v presečišču interesov Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Predsednik uprave družbe Telekom Slovenije še naprej ostaja Bojan Dremelj, medtem ko je moral član upravnega odbora in izvršni direktor Mobitela Igor Marinšek na zahtevo skupščine Mobitela oditi. Nadzorni svet Telekoma Slovenije se je pretekli teden na izredni seji seznanil z odpoklicem člana upravnega odbora in izvršnega direktorja Mobitela Igorja Marinška. Kljub nekaterim ugibanjem, naj bi bil zaradi Marinškovega odpoklica ogrožen položaj Bojana Dremlja, predsednika uprave Telekoma Slovenije, pa ta ostaja na vrhu Telekoma. V skopem sporočilu za javnost so zapisali, da uprava nadaljuje z delom, nadzorni svet pa od nje pričakuje dosledno izpolnjevanje potrjenega poslovnega načrta. Dogodki V Mobitelu Razlog za izredno sejo Telekomovih nadzornikov je bil med drugim ta, da je skupščina Mobitela odpoklicala Igorja Marinška z mesta izvršnega direktorja, kar je bilo svojevrstno 22 presenečenje. Marinšek se je v družbi Mobitel zaposlil marca leta 2006, ko je prevzel funkcijo direktorja pravno-kadrovskega področja. Junija 2006 je postal direktor pravnega, kadrovskega in splošnega področja, funkcijo izvršnega direktorja družbe pa je opravljal od 1. februarja 2007. Razlog za nepričakovani Marinškov odpoklic naj bi bil uradno posledica različnih pogledov na razvoj skupine Telekom Slovenije in prihodnjo vlogo podjetij znotraj skupine. Marinšek izjav za javnost ni dajal, neuradno pa se je izvedelo, naj bi nasprotoval dodatnemu zadolževanju družbe. Mobitel zdaj vodi sedemčlanski upravni odbor. V njem so predsednik Bojan Dremelj ter člani Klavdij Godnič, Filip Ogris-Mar-tič, Željko Puljič, Metod Zaplotnik, Brane Miklavčič in Tjaša Škrilec kot predstavnika zaposlenih. Glavni izvršni direktor Mobitela ostaja Klavdij Godnič, ki je položaj zasedel 1. februarja lani in je, kot pravijo na Mobitelu, prvo leto družbo uspešno vodil k zelo dobrim končnim rezultatom. Dremelj je pri tem dejal, da je, če želijo biti na trgu konkurenčni in izpolniti pričakovanja uporabnikov glede zagotavljanja celovite telekomunikacijske rešitve na enem mestu, »tesnejša povezanost in prepletenost znotraj skupine nujna«. »Le tako bomo lahko izostrili in uskladili naš pogled na uporabnike,« je Dremelj zapisal v sporočilu. Bojan Dremelj je predsednik uprave Telekoma, ki je pred kratkim podaljšala mandat Dušanu Mitiču, članu Telekomove uprave. Podaljšanje Mitičevega mandata je bilo za mnoge presenečenje, saj je slednji član vodstva prejšnje, t. i. Golobičeve ekipe. Nekateri so zato pričakovali, da Dremelj ne bo predlagal Mitičevega imenovanja za nov mandat, vendar seje Dremelj odločil drugače. Prodaja delnic V preteklih tednih se je veliko govorilo o odprodaji državnega deleža v Telekomu, komisija, ki je bila zadolžena za to, pa je vladi predlagala, naj se ne odloči za prodajo ponudnikoma, ki sta bila tudi najresnejša kupca. Komisija za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu je 3. marca sklenila vladi predlagati, naj ne sprejme niti ponudbe britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT niti islandskega Skiptija. Nobeden od njiju namreč ni bil pripravljen ponudbe popraviti na način, da bi ustrezala pričakovanjem komisi- DeMOKRACUA • 13/XIU ■ 27. marec 2008 SLOVENIJA je. Vlada je sledila priporočilom, kmalu pa so se pojavile govorice, naj bi vlada vnovič objavila razpis, a je slednja to možnost zavrnila. Razmere se od prvega razpisa niso tako spremenile, da bi imel nov razpis večje možnosti za uspeh, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Člani komisije so se nato seznanili z različnimi možnostmi javne ponudbe delnic in drugimi modeli postopnega umika države iz Telekoma. Dokončne odločitve o morebitni spremembi predlaganega programa odprodaje državnega deleža v Telekomu pa do zdaj niso sprejeli. Vizjak o Telekomu zanimivo pa je, da se prav o prodaji omenjenega deleža pojavljajo govorice, naj bi vlada ta del ponudila v postopku javne prodaje državljanom po zgledu Nove Kreditne banke Maribor. O tem je nekajkrat v javnosti govoril tudi Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo. Med drugim je dejal, da je treba po mnenju vlade slovenske državljane pritegniti k vlaganju v kakovostno državno premoženje. »Zato menim, da je v prihodnji lastniški strukturi mogoče združiti povezavo Telekoma s strateškim lastnikom in hkrati omogočiti so-lastništvo državljanom.« Vizjak je opozoril, da te možnosti ne izključujejo niti je ne napovedujejo, »kajti ta predlog je treba še preučiti«. Ne izključuje pa možnosti, da prodaje sploh ne bo. Javni razpis za Telekom Slovenije je bil po Vizjakovih besedah objavljen ob pravem času, ko so bili finančni trgi polni optimizma. Tudi prve prispele vloge so kazale na pozitiven razplet, je dejal in spomnil na poznejši zlom finančnih trgov povsod po svetu, zaradi česar so ponudniki postali previdnejši. Ker se razmere na finančnih trgih še poslabšujejo, ponovitev razpisa v nekaj mesecih ne bi bila smiselna, je dejal Vizjak in dodal, da bodo razmišljali tudi o morebitnih modificiranih oblikah umika. »Ne izključujemo možnosti javne prodaje, ki ni odvisna od finančnih trgov,« je dejal Vizjak, ki je prepričan, da bi lahko delnice ponudili v odkup tistim državljanom, ki so dolgoročni vlagatelji, in bi jih za daljše lastništvo v Telekomu tudi nagradili. »Ne želimo, da bi se s temi delnicami špekuliralo,« je poudaril. ni Sprenevedanje s tem, da prišlo do prodaje Telekoma prej omenjenima kupcema, so zadovoljni tudi v drugih strankah. Ponudbi pač nista bili ustrezni. Spomnimo, da sta načrtovani prodaji Telekoma že nekaj časa nasprotovala predsednika dveh parlamentarnih strank: Kari Erjavec iz DeSUS in Bojan Šrot iz SLS. O tem, ali podpira javno prodajo delnic državljanom, se je doslej izjasnil le Erjavec, ki je dejal, da v DeSUS javne prodaje delnic Telekoma ne podpirajo. Prodaji državnega premoženja v njegovi stranki načeloma nasprotujejo, saj za to ni potrebe, ker državna, zdravstvena in pokojninska blagajna nimajo primanjkljaja, je pojasnil. Javni prodaji nasprotujejo tudi zato, ker bi lahko delnice kupili le tisti, 0 prodaji delnic Andrej Bajuk, predsednik NSi in minister za finance, je v enem od pogovorov pretekli teden na vprašanje, ali bodo državljani lahko še letos kupili delnice NLB, Telekoma in Zavarovalnice Triglav, odgovoril: »Vse to je mogoče. Vendar to ne pomeni 100 odstotkov vsega.« ki že imajo premoženje, ne pa vsi državljani. S temi besedami Erjavec v resnici potrjuje prizadevanja tistih, ki si želijo, da bi Telekom prodajala prihodnja vlada. Jeseni so volitve, tranzicijska levica, ki je imela oblast dvanajst let na skoraj 50 let podlage, pa si želi, da bi ona prodajala premoženje Telekoma. Ker se v ozadju že kažejo obrisi oblikovanja nove povolilne koalicije, v kateri naj bi (spet) sodelovali SLS in DeSUS, naj bi šla Erjavčeva in Šrotova prizadevanja v to smer. Gre seveda za račun brez krčmarja, saj bodo o prihodnji vladi odločali volivci, ti pa vladajoči stranki SDS v javnomnenjskih anketah namenjajo zelo visoko podporo. Ob tem je treba dodati, da se je Bojan Šrot nekoliko umaknil iz igre, vendar le za širšo javnost, saj so očitno v stranki ugotovili, da njegove povezave z bratom Boškom, predsednikom uprave Pivovarne Laško, in njegovo ekipo SLS škodijo. V ozadju naj bi potekali dogovori o tem, da bi Telekom kupili posamezniki iz t. i. Šrotove tajkunske naveze (seveda prek povezanih družb in parkirišč delnic), ker naj bi bil to dober vir za financiranje njihovih drugih nakupov. Poznavalci razmer celo napovedujejo, da si želi ta naveza Telekom poceni kupiti in ga nato drago prodati, s tem pa financirati svoje menedžerske odkupe drugih podjetij. Kakor koli že, za Erjavca in Šrota v sodelovanju z drugimi (Milan Kučan, Gregor Golobic) je to račun brez krčmarja. E Izplačila vlaganj Slovenska odškodninska družba (SOD) je pretekli teden objavila podatke o poslovanju v lanskem letu. Med drugim so objavili podatek, da so začeli z izplačevanjem vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V lanskem letu so bile izplačane poravnave 11.000 fizičnim osebam in 390 lokalnim skupnostim v skupni vrednosti 43,6 milijona evrov. Pri tem so bile odškodnine izplačane iz premoženja SOD in ne iz 10 odstotkov delnic Telekoma Slovenije, ki jih je SOD prejela neodplačno od države za poplačilo teh vlaganj. Bojan Dremelj, predsednik uprave Odstavljeni Igor Marinšek Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Kari Erjavec in Bojan Šrot delata račun brez krčmarja. Demokracija • 13/xni • 27. marec 2008 23 SLOVENIJA Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Kmetijska pridelava v Sloveniji se povečuje, znižuje pa se odkup, kar kaže, da se povečuje uvoz. Kljub enormnim podražitvam v trgovinah se cene nekaterih pridelkov pri kmetih lani niso povečale niti za cent. dnost v kmetijstvu lani nižja kot prejšnje leto, in to predvsem zaradi metodoloških sprememb, ki so jih zahtevale reforme skupne kmetijske politike na področju neposrednih plačil v kmetijstvu. Bruto dodana vrednost v kmetijstvu se je znižala za 3 odstotke, in to predvsem zaradi 8-odstotne-ga povečanja vrednosti vmesne potrošnje. To pomeni, da so bili vmesni stroški, ki so jih imeli kmetje in druge organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, za toliko večji. Če k bruto dodani vrednosti dodamo še te stroške, pomeni, da je bila lanska neto dodana vrednost na področju kmetijstva nižja za 6 odstotkov. Po drugi strani se je faktorski dohodek povečal skoraj za 8 odstotkov. Na to sprememba sistema Vrednost kmetijske pridelave v Sloveniji se povečuje, hkrati pa se znižuje zaposlenost v tej dejavnosti. Če pogledamo podatke znotraj kmetijstva, se je vrednost kmetijske proizvodnje lani povečala za 4 odstotke. Večja je bila tudi vrednost rastlinske pridelave (za 2 odstotka), vendar je na to vplivalo kar 11-odstotno povečanje cen rastlinskih pridelkov. Ob tem je bil obseg nižji za en odstotek, in sicer zaradi opuščene pridelave sladkorne pese, ki je pred tem predstavljala njen glavni delež. Dodajmo, daje bilo zmanjšanje obsega pridelave industrijskih rastlin (v okviru rastlinske pridelave) pričakovano. Nekoliko skrb zbujajoče pa je, da je bil lani nižji tudi pride- Cene perutninskega mesa se lani pri rejcih niso povečale. menile, ampak so ostale na ravni prejšnjega leta. lek sadja in krmnih rastlin. Na drugi strani so slovenski kmetje lani pridelali več zelenjadnic, žit, krompirja in vina. Če pogledamo še na področje živinoreje, so kmetje obseg prireje mesa in mleka povečali za 5 odstotkov, k temu pa sta prispevali predvsem prireja perutnine in mleka. Prav za to področje je tudi statistično dokazano, da se cene pri proizvajalcih v letu 2007 niso spre- Realno večji dohodek statistični podatki dokazujejo, da se je realni dohodek na polnovredno delovno moč v kmetijstvu lani povečal za 8,5 odstotka. Glavna vzroka za to sta bila povečana vrednost proizvodnje in nižja zaposlenost (ta je bila lani v kmetijstvu nižja za 0,7 odstotka). Za pojasnitev dodajmo, da termin faktorski dohodek obsega neto dodano vrednost, ki so ji odšteti drugi davki na proizvodnjo, prištete pa so vse subvencije na proizvodnjo. Pri tem statistiki ugotavljajo, da je bila dodana vre- SLOVENIJA Odkupna cena mleka se ni spremenila, za potrošnike pa je mleko dražje. Zelenjava se je lani pri kmetih podražila za n odstotkov. neposrednih plačil v kmetijstvu ne vpliva, ker vključuje subvencije na proizvode in druge subvencije na proizvodnjo. Druge subvencije na proizvodnjo so se namreč lani povečale za skoraj 33 odstotkov, čeprav tudi tu statistični strokovnjaki opozarjajo, naj bi bilo tudi to večinoma posledica metodološke spremembe v obravnavanju subvencij v EU. Cene pri kmetih Statistične primerjave so torej otežene zaradi sprememb na metodološki ravni, res pa je, da se v kmetijstvu znižuje število zaposlenih. To velja že nekaj let, trend pa se še nadaljuje. Lani se je kmetijska proizvodnja (po obsegu) povečala, cene rastlinske pridelave so se povečale za 11 odstotkov, cene perutnine in mleka pa so ostale na ravni leta 2006 - za kmete seveda. Povsem drugače je bilo z vidika potrošnikov. Cene zanje so se povečale, kar dokazuje, da so pravi razlogi za podražitve in s tem povezano inflacijo v predelovalni industriji in v trgovini. Odkup pridelkov Medtem ko se je lani proizvodnja v kmetijski dejavnosti povečala, pa se vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov v Sloveniji zmanjšuje. Januarja letos je bilo na primer odkupljenih za 38,5 milijona evrov pridelkov, kar je bilo za slabih 37 odstotkov manj kot decembra 2007. Glede na strukturo vrednosti odkupljenih pridelkov ugotavljamo, da se je januarja v primerjavi z decembrom zelo znižala vrednost odkupljenih pridelkov, predvsem žit (žit je bilo odkupljenih manj), in industrijskih rastlin, predvsem zaradi manjših količin odkupljenega hmelja. Vrednost odkupa v skupini zelenjadnice se je zaradi količinsko manjšega odkupa teh kultur znižala za več kot polovico. Odkupa krmnih rastlin v januarju 2008 pa ni bilo. Vrednost odkupa Vrednostno nižji je bil januarja tudi odkup v skupini živinoreja. Skupna vrednost tega odkupa je bila januarja 2008 31,8 milijona evrov (dobrih 82 odstotkov vrednosti celotnega januarskega odkupa pridelkov). Tudi tu je bila vrednost odkupa nižja, in sicer za 1,7 odstotka v primerjavi z decembrom 2007. Vrednost odkupa živine je bila (zaradi manjših količin) nižja za 17,9 odstotka. Vrednost odkupa perutnine in jajc se je zvišala v povprečju za 5,1 odstotka (količina odkupljenih piščancev je bila večja za 7,8, količina odkupljenih puranov manjša za 15,7 odstotka, vrednost odkupljenih jajc pa je bila manjša kar za 19,9 odstotka). Vrednost odkupljenega mleka je bila januarja 2008 v primerjavi z decembrom 2007 višja za 6,1 odstotka. Po statističnih podatkih se je januarja očitno povečala cena za liter odkupljenega mleka, saj je bila količina odkupljenega mleka večja le za 3,8 odstotka. Cene pa so lahko višje tudi zaradi t. i. boljše sestave odkupljenega mleka, saj nanj vpliva na primer vsebnost mlečne maščobe in podobno. Januarja 2008 se je v primerjavi z decembrom 2007 povečala vrednost odkupa medu, vrednost odkupa mlečnih izdelkov pa se je znižala. ■ 27. marec 2008 Sadje in drugo če pogledamo, kaj se je dogajalo na področju sadjarstva in vinogradništva, ugotovimo, da je bil januarski vrednostni odkup za več kot polovico nižji od decembrskega. Odkup sadja se je povečal za dobro petino, večja sta bila količinski odkup in povprečna cena namiznih jabolk. Močno se je povečala vrednost odkupa sadik sadnega drevja ter sadik in cepljenk vinske trte, ker so bile precej večje tudi odkupljene količine teh pridelkov. Vrednost odkupljenih alkoholnih pijač je v januarju 2008 dosegla le slabo tretjino odkupa v decembru 2007, kar pa po svoje ni slabo. Odkup kmetijskih pridelkov v skupinah, ki jih nismo omenili, je bil januarja vrednostno za 21,8 odstotka nižji kot decembra; vrednostno se je povečal le odkup rib, in sicer za dobro desetino. Za konec Če predstavljene podatke pogledamo predvsem s cenovnega vidika, ugotovimo, da se mleko lani ni podražilo, manjša podražitev je bila statistično zaznavna šele januarja letos. V Sloveniji se zmanjšuje odkup kmetijskih pridelkov, kar pomeni, da večje trgovske verige (še prej pa predelovalci) večji del surovin za predelavo pa tudi živilske izdelke kupujejo v tujini. Sklep je torej jasen: vzrok za tako visoke cene živil in s tem povezano inflacijo, razen pri zelenjavi, ni v pridelavi, ampak pri predelovalcih in trgovcih. (3 25 Kmetijska proizvodnja se povečuje, dohodek kmetov je nekoliko višji, vendar ne zaradi cen, temveč zaradi subvencij. Trgovci in predelovalci so si pri podražitvah odrezali največji kos pogače. Januarja prodali manj žit. SLOVENIJA Zelena luč za Plečnikovo knjižnico Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Nova Narodna in univerzitetna knjižnica naj bi bila po zadnjih napovedih zgrajena v drugi polovici leta 2011. Zgodba, ki sega še v predosamosvojitvena leta, je s podpisom pogodbe o prenosu zemljišč v državno last dobila nov zagon. Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar in ljubljanski župan Zoran Jankovič sta po seji gradbenega odbora vlade v začetku marca podpisala pogodbo o neodplačnem prenosu parcele pod številko 305 z mestne občine na državo. S tem je po besedah ministrice storjeno vse, da se še letos začnejo tudi gradbena dela na novem objektu, po maketah sodeč izjemno sodobni in estetsko dovršeni zgradbi NUK II. Komaj v treh letih naj bi bila tako končana prva faza, ki vključuje projektiranje, gradbeno jamo in postavitev osrednjega objekta. V drugi oziroma tretji fazi - po letu 2011 - pa bodo izvajalci poskrbeli še za zgraditev dodatnih prostorov in povezavo s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Težave z zemljišči Načrti za graditev nove univerzitetne knjižnice v Ljubljani segajo v leto 1989, ko je bil objavljen arhitekturni natečaj. Jeseni istega leta je bil v ta namen izbran projekt arhitekta Marka Mušiča s sodelavci. Prvotna rešitev je obsegala dobrih 28 tisoč kvadratnih metrov na območju, ki ga omejujejo Slovenska, Zoisova, Emonska in Rimska cesta. V letu 1990 so se začela arheološka izkopavanja, za potrebe NUK II pa je vlada dve leti pozneje imenovala gradbeni odbor in ta je oktobra 1992 za območje Projekta NUK II v desetletju in pol še nihče ni privedel tako daleč kot zdajšnja vlada, ki je začetek graditve zagotovila v pičlih treh letih. graditve sprejel prostorske ureditvene pogoje. Prvi zakon o graditvi sega v leto 1994, predvideval pa je končanje NUK v štirih letih. Po tem zakonu naj bi bilo pod isto streho več visokošolskih in izobraževalnih institucij: NUK, Centralna tehniška knjižnica (CTK), Slovanska knjižnica in informacijski program Univerze v Ljubljani. Zakon je določal tudi postopek izvedbe del - v letu 1994 bi bilo treba pridobiti in pripraviti zemljišča ter opraviti arheološke raziskave, leto kasneje poskrbeti za izvedbeno dokumentacijo in začetek gradbenih del, v letu 1997 pa dokončati gradbena in obrtniška dela. Leto kasneje bi uredili še notranjost stavbe. Eden bistvenih vzrokov za zamude pri izvedbi projekta je prav gotovo pridobivanje zemljišč. Gradbeni odbor je zato po dolgih letih oktobra 2006 sprejel sklep o graditvi NUK II v več fazah - odvisno od pridobljenih nepremičnin. Arhitekt Mušič je zaradi tega v lanskem letu popravil še idejne zasnove knjižnice. Sicer pa je bilo treba za začetek izvajanja prve faze začeti s postopki prenosa zemljišč z MOL na državo. V ta namen sta ministrstvo in MOL leta 2006 sklenila dogovor o prenosu osmih parcel na državo, pri čemer sta se z aneksom dogovorila, da stroške krije država. S prenosom parcele 305, ki je ključna za prvo fazo graditve, je ta del zgodbe končan. In cena? V času od leta 1991 pa do konca lanskega leta je bilo po podatkih računskega sodišča, čeprav se nova stavba še ni začela graditi, porabljenih že dobrih 29 milijonov evrov. 26 Demokracija ■ 13/xiii ■ n. marec 2008 Gradbena dela že letos »Na območju predvidene nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani naj bi opravili še nekate- SLOVENIJA Odprava obveznega članstva? H-m ¡T.IMIIH J ptMiii>fntMt{ HliHUIlHItitKl! Kraj, kjer bo v treh letih stala sodobna univerzitetna knjižnica Graditev »ustavlja« sporna parcela 304, ki leži na lokaciji predvidenega objekta. Dosedanja Narodna in univerzitetna knjižnica se duši v preobilju knjig. ra arheološka izkopavanja, avgusta pridobili gradbeno dovoljenje in še letos začeli graditi,« je ob podpisu pogodbe 7. marca zagotovila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Ku-cler Dolinar. Prepričana je, da je način, ki so ga začeli uresničevati leta 2005 - s prihodom nove vlade torej - ustrezen in zbuja optimizem. Sredstva - za prvo fazo okoli 50 milijonov evrov - pa bodo po njenih besedah zagotovljena iz proračuna in evropskih strukturnih skladov. Prav dejstvo, da sredstva še niso zagotovljena, pa moti računsko sodišče, ki med drugim opozarja na neurejeno dokumentacijo in pomanjkljiv terminski načrt. Ministrica odgovarja, da se vsi sodelujoči v procesu dobro zavedajo pomena tega projekta, zato je prepričana, da bo dovolj politične volje za zagotovitev sredstev. »Seveda pa so tudi še nekatere druge možnosti v okviru prerazporeditev znotraj strukturnih skladov,« ostaja optimistična ministrica za visoko šolstvo. Sporna ostaja tudi parcela 304, kar pa na prvo fazo graditve ne vpliva. Njena meja namreč ni določena, prav zaradi te parcele pa je bila pred dvema letoma sprejeta odločitev o postopni graditvi knjižnice. Območje je last MOL, vendar parcelacija nikoli ni bila izvedena. Zato se bodo po besedah župana Jankoviča o tem morali dogovoriti s stanovalci oziroma sosedi. »Rok za dogovore oziroma za to, da zarišemo parcelno mejo, je nekako konec marca,« je pojasnil župan, ki meni, da bi projekt NUKII moral biti že davno končan. In kakšna bo notranjost knjižnice, ki bo najverjetneje nosila ime znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika? Po zadnjih načrtih naj bi obsegala dobrih 21 tisoč kvadratnih metrov skupne površine: od tega jih bo 12 tisoč namenjenih osnovni dejavnosti, dobrih 3 tisoč skladiščem za gradivo, tisoč petsto spremljajočim programom in preostalih 4.500 tehničnim in drugim spremljajočim prostorom. Izjemna vloga Na pobudo ministrstva za visoko šolstvo je bil projekt NUK II uvrščen med 35 najpomembnejših projektov v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je vlada sprejela 12. oktobra 2006. Delovni naslov projekta je Narodna univerzitetna knjižnica Jožeta Plečnika Ljubljana, kar bo po vsej verjetnosti postalo tudi uradno ime objekta. Zdajšnja vlada je torej projektu namenila veliko pozornost, vendar pa dolgotrajnost njegovega nastajanja daje slutiti, da je projekt vendarle nekoliko preveč ambiciozen. Ministrica pa vztraja pri tem načrtu, saj tudi sama čuti izredno naklonjenost in spoštovanje do ustanove, ki je za Slovenke in Slovence tako izjemnega pomena. »Letos smo zaradi Trubarjevega leta, ki na posebno učinkovit način poudarja pomen knjige, še posebej pozorni na projekt NUK Jožeta Plečnika. Zato sem bila po eni strani razočarana in nisem mogla razumeti tako neznansko dolge stagnacije in zanemarjanja projekta v preteklosti,« pravi ministrica in dodaja, da je ta vlada z dejanji prav gotovo pokazala, za kako izjemen projekt gre, in ga zato tudi premaknila z mrtve točke. NUK II je bil v preteklosti prioriteta mnogih odgovornih. Vendar pa resnici na ljubo projekta v desetletju in pol še nihče ni prive-del tako daleč kot zdajšnja vlada, ki je začetek graditve zagotovila v pičlih treh letih. V volilnem letu ji utegne takšna zagnanost seveda koristiti. E Ministrstvo za okolje in prostor je konec februarja pripravilo nov zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je v zadnjih tednih razburil predstavnike obeh strok. Odpravlja namreč obvezno članstvo v arhitekturni in inženirski zbornici. V slednji tako menijo, da bi prenos javnih pooblastil na ministrstvo za okolje in prostor pomenil resno grožnjo neodvisnosti inženirske gradbene stroke. Na ministrstvu pa po besedah direktorice direktorata za prostor Metke Čemele želijo s predlagano rešitvijo zagotoviti le večjo konkurenčnost, odpraviti administrativne ovire in sprostiti pogoje za svobodno gospodarsko pobudo. Nasprotovanje predstavnikov zbornic lahko razumemo le v kontekstu dejstva, da bi se pomen zbornic ob odpravi obveznega članstva zelo zmanjšal. Demokracija • 13/xni • 27. marec 2008 27 SLOVENIJA Uvedba vinjet po hitrem postopku Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, Thierry Monasse/STA Po napovedih je vlada pretekli teden potrdila načrt uvedbe vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah. Cene bodo dostopne vsem, te pa so bistveno nižje od tistih, ki so jih nekaj časa napovedovali nekateri in s tem razburjali javnost. Vinjete bodo začele veljati i. julija za osebne avtomobile, medtem ko bo za tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninje-nja veljal obstoječi sistem. Cena letne vinjete bo 55, polletne pa 35 evrov. Začasna rešitev uvedbo vinjet je pretekli teden po seji vlade predstavil minister za promet Radovan Žerjav, ki je ob tem dejal, da bo 1. julija začela veljati tudi letna vinjeta za motorna kolesa. Njena cena bo 22,50 evra. Po ocenah prometnega ministra gre za izredno ugodne cene, s katerimi želijo pritegniti kar največ državljank in državljanov, da bodo v čim večji meri uporabljali avtoceste in ne vzporednih cest. »S tem želimo vplivati na varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Te cene zagotavljajo nekoliko več pobrane cestnine kot v obstoječem sistemu. Gre za približno 20 milijonov evrov na letni ravni, kar je ključno,« je zatrdil Žerjav. Ob tem je še dejal, da so vinjete začasna rešitev, ki bo veljala do uvedbe satelitskega sistema ce-stninjenja. Z vinjetami, ki bodo uvedene na vseh avtocestah in hitrih cestah, bo obremenitev za domače uporabnike manjša, obsežen tranzit tujih vozil pa bo bolj obremenjen. Dostopne cene Medtem ko bodo letne vinjete vezane na koledarsko leto, za polletne vinjete to ne bo veljalo; te bodo veljale šest mesecev od nakupa. Skladno z načrtom bodo tako vinjete v uporabi v drugi polovici letošnjega leta, tako da bodo letos v obtoku samo polletne vinjete. Satelitsko cestninjenje bodo najprej uvedli za tovornjake. 28 Demokracija • i3/xm ■ 27. marec 2008 irnTT Za osebna vozila in motorje bo uporaba vinjet obvezna pri vožnji po avtocestah in obvoznicah. Vlada je določila nižje cene vinjet, kot jih je priporočil pristojni vladni urad. SLOVENIJA Minister za promet Radovan Žerjav Uporabo vinjet bodo na začetku nadzorovali policisti. ena cestninska postaja, in sicer v Dragutincih. S tem naj bi vlada po Žerjavovih napovedih prihranila približno 13 milijonov evrov. Na obstoječih cestninskih postajah bodo najprej dvignili rampe in omejili hitrost vožnje. »Nato pa predvidevamo, da bomo otoke, ki so v sredini, odstranili. To naj bi naredili do 15. septembra letos, vsi pa pričakujejo, da se bo pretočnost s tem bistveno povečala.« Steze ABC, ki se z uvedbo vinjet sproščajo, bi lahko učinkovito uporabili za tovorna vozila, to možnost pa zdaj preučujejo na ministrstvu. Vinjete V praksi Vinjete bomo morali imeti vsi, ki se vozimo po slovenskih avtocestah in ob- Lokalnim okoljem namenjena pozornost Cestninske postaje bodo kmalu preteklost. Stroški uvedbe vinjet bodo po ministrovih besedah za polovico manjši, kot so bili predvideni v študiji urada za makroekonomske analize in razvoj. Celotni stroški uvedbe vinjet so ocenjeni na osem milijonov evrov. »Samo tiskanje vinjet pa je glede na podatke, ki jih imamo, torej glede na informativne ponudbe, kar 40-krat cenejše, kot je bilo omenjeno v študiji,« je dejal minister Žerjav. Kdo bo tiskal vinjete, za zdaj ni znano. Cestninske postaje Zaradi uvedbe vinjet v prehodnem obdobju se je vlada odločila, da se bo zdaj v minimalni različici gradila samo voznicah večjih mest, na primer v Ljubljani. Doslej je namreč veljalo, da smo plačevali cestnino le na cestninskih postajah. Marsikdo se jim je izognil z vožnjo po stranskih cestah, nato pa spet zapeljal na avtocesto. Zdaj to ne bo več mogoče. Vinjete bodo morali imeti vsi, ki se vozijo po avtocestah in obvoznicah. In kako bo potekal nadzor? Sprva bo uporabo vinjet nadzorovala policija, vzporedno pa bo potekalo izobraževanje ljudi, ki so zdaj zaposleni na Družbi za avtoceste RS (Dars) in pobirajo cestnino. Minister Žerjav je prepričan, da je nadzor eden ključnih elementov za uspeh tega sistema, m Poslanci največje parlamentarne stranke SDS so pretekli teden v okviru svojih obiskov po slovenskih regijah obiskali Štajersko. Srečali so se z župani in s predstavniki občinskih odborov stranke v Podravju. Med zanimivejšimi je bil pogovor v prostorih Aerodroma Maribor o razvojnih načrtih letališča. Kot je na začetku obiska na tiskovni konferenci v Mariboru dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, je sedanja vladna koalicija lokalnim okoljem namenila posebno pozornost. »Že pri prvih rebalansih proračunov smo predvsem občinam bistveno povečali glavarino in s tem tudi primerno porabo, zagotovili dodatna sredstva in jim omogočili, da so kvalitetno izvajale vse tiste redne naloge, ki jih je nanje prenesla država.« Po Tan-kovih besedah se je skrb vladne koalicije za razvoj lokalnih okolij potrdila tudi leta 2006 ob spreminjanju zakona o financiranju občin. »Za območje občin, ki sodijo v t. i. štajersko pokrajino, se je dodatno namenilo približno 15 milijonov evrov, kar je približno četrtina primerne porabe mestne občine Maribor,« je spomnil Tanko. Kljub vsemu pa ti ukrepi na dolgi rok ne zadostujejo. »Ugotavljamo, da se razvojni zaostanki za najrazvitejšim delom Slovenije, to je za Ljubljano in osrednjo slovensko regijo, še naprej povečujejo. Edina možnost, da se stvari izboljšajo, je uvedba pokrajin,« je poudaril Tanko, v poslanski skupini SDS in tudi v stranki pa ocenjujejo, da upravljanje oziroma sledenje vsem prednostnim nalogam v posameznih lokalnih okoljih le na ravni države ni učinkovito in je zato uvedba pokrajin nujna. Tanko je dejal, da je sedanja vladna koalicija prva, ki se je resno lotila regionalizacije države in naredila operativni zemljevid členitve Slovenije. Dejal je še, naj bi na pokrajine predvidoma prenesli približno 1,3 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov državnega proračuna. V teh sredstvih je predvidena tudi zadostna količina razvojnih sredstev, kar omogoča, da pokrajine same oblikujejo svoje prioritete. Sicer pa je regionalizacija projekt, ki ga podpira praktično celotna lokalna politika. Zelo redka so namreč območja in zelo redki župani, ki mu nasprotujejo. Tanko je ob tem poudaril, da so med najbolj zagnanimi za uvedbo Poslanci SDS obiskali Štajersko. pokrajin tudi župani političnih strank, ki v tem mandatu iz neutemeljenih razlogov nasprotujejo uvedbi pokrajin. Pri tem je omenil občine Ptuj, Velenje in Nova Gorica. »Želimo si, da bi še v tem mandatu prišli v pogovorih tudi z opozicijo do konkretnega zemljevida členitve Slovenije, kajti vsako odlašanje na tem področju pomeni, da se negativni trend, ki ga prinaša centralizacija, to je zelo hitro povečevanje razvojnih razlik med posameznimi predeli, samo še povečuje. Računamo na to, da je slovenska politika sposobna presoje in podpore temu projektu,« je dodal Tanko. Tudi predsednik mariborske SDS Gregor Pivec je poudaril, da je aktualna vladna ekipa Mariboru namenila posebno pozornost pri investicijskih vlaganjih v kakovostna delovna mesta. »Vrednost investicij na področju zdravstva, šolstva, univerze in kulture, ki so že v teku ali pa so predvidene za obdobje 2005-2011, znaša več kot 192 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v preteklosti. Če bi predpostavili, da Ljubljana oziroma osrednja slovenska regija glede razvoja stoji na mestu in bi potem merili stopnjo razvoja, kot jo izkazujejo druge regije, bi pomurska regija dohitela Ljubljano v 34 letih, podravska pa v 16,« je opozoril Pivec. V. K. Demokracija • 13/xm • 27. marec 2008 29 Hrvaška Ljubljana zgrajene actocesce tli nitre ce nedograjeni oosefc avtocest «neu tirnih cen Hrvaška Stanovanjski bloki v vsako vas Maruša Mihelčič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Borovnica leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja. V vasi je sedež občine, v kateri živi okrog 4.000 prebivalcev. Zaradi dobre strateške lege in bližine prestolnice se občani bojijo množične pozidave in posegov v okolje. Njihovi strahovi naj bi se kmalu uresničili, saj naj bi gradbeno podjetje Kraški zidar za republiški stanovanjski sklad že spomladi začelo graditi sedem štirinadstropnih stanovanjskih blokov na ozkem območju med Borov -niščico in Gradišnikovo ulico. Predvidoma naj bi jih postavili v dveh sklopih, prvi naj bi štel 216 stanovanj, drugi pa 135. Prva stanovanja naj bi bila vse-ljiva že prihodnje leto, soseska pa naj bi bila dokončana v letu 2010. V Borovnici že gradijo objekt, v katerem bo na voljo 30 stanovanj, investitorji pa naj bi načrtovali sosesko z dvostano-vanjskimi hišami. Po izračunih naj bi Borovnica v prihodnje dobila okrog 330 novih stanovanj, kar je za tak kraj velika obremenitev. 30 Načrt dvanajstih večstanovanjskih objektov ob Borovniščici Stanovanjska soseska v februarju je občina Borovnica predstavila predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja B1S/17 ob Borovniščici. Območje naj bi se urejalo s prostorskim izvedbenim aktom (OPPN), katerega namen je podrobnejše načrtovanje prostorske ureditve. Zajema parcele ob Borovniščici na vzhodni strani, do Gradišnikove ceste na zahodni strani, obstoječe stanovanjske objekte na jugu in do regionalne ceste Vrhnika-Ig na severu. Prostorski načrt predvideva graditev stanovanjske soseske. Pritličja objektov bodo namenjena tudi drugim dejavnostim, kot so: članske organizacije, mirne poslovne dejavnosti, otroško in socialno varstvo, izpopolnjevanje in usposabljanje, izobraževanje in predšolska vzgoja. V kletnih etažah bo prostor za parkirišča oziroma garaže, del pa bo namenjen shrambam, kolesarnicam, energetskim, tehničnim in drugim pomožnim prostorom. Na omenjenem območju naj bi tako zraslo 12 večstanovanjskih objektov. Pristojni predvidevajo tudi ureditev komunalne in energetske infrastrukture, graditev notranje povezovalne ceste in priključitev na regionalno cesto Vrhnika-Ig. Načrt predvideva še ureditev zunanjih skupnih površin, kot so parki, ekološki otoki in otroška igrišča. Strah pred graditvijo Nekateri krajani se z omenjenim načrtom občine ne strinjajo, saj so prepričali, da bodo veliki posegi na njihovem območju zmanjšali kakovost življenja. Borovnicam naj tudi ne bi bili dovolj seznanjeni s posledicami posegov. Pristojni Demokracija • i3/xin ■ 27. marec 2008 SLOVENIJA naj ne bi bili pripravili nobene analize ali študije, ki bi podrobneje predstavila vplive tako korenitega posega. Po mnenju krajanov gre predvsem za interese investitorjev, ki hlepijo po bajnih dobičkih, tudi na račun neokrnjene narave in malih ljudi. Na voljo imajo kapital in moč, kar jim omogoča uresničevanje ciljev. Prebivalci Borovnice so zaskrbljeni, saj menijo, da tovrstni posegi ne sodijo v njihov prostor. Skatla-sti bloki se ne ujemajo s kulturno krajino. Zdi se, da bi 1.000 novih prebivalcev podrlo ravnovesje v Borovnici. Tovrstni posegi tudi pomenijo, da bi morali povečati šolo in vrtec, zgraditi nove trgovine, parkirišča in urediti cestno infrastrukturo. Pri tem se poraja vprašanje, ali bo lahko občina zagotovila dodatno financiranje za tovrstne dejavnosti. Tako nenadno povečanje prebivalstva je brez korenite raziskave oziroma študije o vplivu na družbeno-so-cialno življenje in na okolje neodgovorno. Treba bi bilo vključiti usposobljene ljudi s področja krajinske arhitekture, sklicati več javnih forumov in v razpravo pritegniti tudi prebivalce. Pobuda za referendum Za radi nestrinjanja z načrtovanimi projekti je Peter Svete na občino Borovnica vložil Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o OPPN za del območja B1S/17 Ob Borovniščici v Borovnici, ki ga je občinski svet občine Borovnica sprejel na 12. redni seji dne 28. februarja 2008? V obrazložitvi so navedli, da v postopku javne obravnave niso bile upoštevane nekatere temeljne zahteve lokalne skupnosti, ki so bile v skladu z določili pravočasno podane v pisni obliki. Zahtevajo nižjo gostoto pozidave, kar pomeni več igrišč za otroke, sprehajalnih poti, zelenic, postopno graditev, ki bi bila skladna z razvojem komunalne in družbene infrastrukture, ter večjo kakovost gradnje, pod katero pojmujejo razgibano arhitekturo z dvokapno streho, kot je značilna za slovensko podeželje. Civilna iniciativa občini očita, da se blokovska naselja načrtujejo prehitro in brez vednosti javno- sti. Na veliko predlogov pristojni niso nikoli odgovorili. O tako pomembnem vprašanju bi morali odločati vsi občani in ne samo peščica svetnikov, ki ne odločajo vselej v prid občine, ampak se največkrat prilagajajo težnjam kapitala. V predlogu navajajo, da se sicer strinjajo z razvojem borovniške občine, vendar poudarjajo, da mora ta razvoj potekati postopno. Prav tako je sov z imeni in priimki, datumi rojstva, naslovi in podpisi ima občinska uprava, kopijo dokumenta pa predlagatelj. Ze naslednji dan, torej v torek, 11. marca 2008, so mnogi podpisniki pobude prejeli pisni odgovor Odvetniške pisarne Bojan Makovec, Andrej Doles in Katarina Doles iz Domžal, v katerem ti podpisnikom grozijo z odškodninsko tožbo, če bi vztrajali pri izvedbi referenduma. V pi- vlačevanje izvedbe posega v prostor, v katerega je naša stranka že vložila izdatna sredstva.« V odvetniški pisarni so mnenja, da so po splošnih načelih odškodninskega prava podpisniki pobude njihovi stranki, podjetju Orbital, d. o. o., odškodninsko odgovorni. Navajajo očitke, da njihovi argumenti nimajo nikakršnih utemeljenih pojasnil in dokazov. Orbital, d. o. o., naj bi bil že podpisal pogodbo s Stanovanjskim skladom RS. »Prav tako je izbran izvajalec gradnje in z njim tudi podpisana pogodba in naša stranka od dne 29. 2. 2008 beleži izgubo na zaslužku 250 tisoč evrov dnevno, kar v končni fazi pomeni škodo, ki jo ocenjujejo na 20 milijonov evrov, in jo s tem odškodninskim zahtevkom naperja zoper vas kot podpisnika pobude za referendum.« Verjamejo v pravico Prejemni ki pisma so bili zaradi groženj pretreseni, prestrašeni in jezni. Njihovi osebni podatki so bili zlorabljeni in hkrati pridobljeni nezakonito. S tem so pristojni kršili temeljne človekove in z ustavo določene pravice. Zaradi strahu nekateri razmišljajo tudi o preklicu podpisa. V civilni iniciativi so nad vedenjem investitorja ogorčeni, še bolj pa jih pretresa dejstvo, da je nekdo seznam z njihovimi osebnimi podatki izročil odvetnikom investitorja. Na sestanku civilne iniciative so tako sprejeli sklep, da člani podajo prijavo varuhinji človekovih pravic, informacijski pooblaščenki in ministrstvu za pravosodje, da se sproži postopek proti storilcem tega kaznivega dejanja. (9 tudi rast prebivalstva zaželena in potrebna, vendar je treba na podlagi študij ugotoviti, kakšen vpliv bo povečanje prebivalstva imelo na krajino. Grožnje podpisnikom v p0- nedeljek, 10. marca 2008, je skupina občanov Borovnice županu Andreju Ocepku na sedežu občine izročila podpisano pobudo volivcem za razpis referenduma o nameravani množični graditvi blokov. Pobudo je podpisalo 420 občanov. Izviren seznam podpi- smu zastopniki družbe Orbital, d. o. o., zatrjujejo, daje bil postopek izveden skladno z zakonom po vseh fazah, k odloku pa naj bi bila dala soglasje vsa potrebna ministrstva, potem ko so testirali vse pogoje in kriterije za varno graditev. »Prejeli smo vašo cenjeno pobudo za izvedbo referenduma in še s tako veliko mero domišljije v vaši pobudi ne najdemo protizakonitih dejanj oziroma posegov v prostor, pri čemer v imenu naše stranke štejemo takšno dejanje kot zavestno za- DeMOKRACIJA ■ 13/X1II ■ 27. marec 2008 Cl zahteva dvokapne strehe, kot so običajne na podeželju. Peter Svete (desno) je 10.3.2008 županu Ocepku izročil 420 podpisov. ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Kako do soglasja z Naturo 2000 Lucija Horvat, foto: BorSlana/Bobo, arhiv Demokracije Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na 10. seji razpravljala med drugim o vplivih naravovarstvenih norm na območju Furlanije - Julijske krajine, potrdili pa so tudi svoj načrt mednarodne dejavnosti. Člani parlamentarne komisije na to. seji, v ospredju državni sekretar Zorko Pelikan Na četrtkovi 10. seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so udeleženci najprej razpravljali o vplivu o naravovarstvenih norm na območju poselitve slovenske avtohtone manjšine v Furlani-ji -Julijski krajini. Predstavniki Kmečke zveze iz Trsta so opozorili, da strogi naravovarstveni ukrepi negativno vplivajo na tradicionalne dejavnosti slovenske manjšine na območju tržaškega in goriškega Krasa. Pokrajina obsega 22.000 hektarjev, od česar jih zdaj kar 12.000 sodi pod varstveni projekt Natura 2000, ki onemogoča domačinom, ti so večinoma Slovenci, da bi posodabljali kmetije ali zgradili kakšen nov objekt. Predstavniki KZ Trst so opozorili tudi na to, da so bili ti varstveni ukrepi sprejeti mimo manjšine, kije izločena tudi iz so- 32 odločanja o projektu. Po mnenju KZ Trst je bil s tem kršen 21. člen zaščitnega zakona in so v zvezi s tem vložili pritožbo na pristojno deželno upravno sodišče. Dovolj je bilo Tržaški in goriški Kras so že dovolj prizadele prisilne razlastitve po drugi svetovni vojni: v občini Dolina zaradi širitve Trsta in graditve industrijske cone, na Goriškem zaradi naselitve optantov. Zadnja večja razlastitev je bila izvedena ob postavitvi sinhrotrona, pospeševalnika pri Bazovici, čemur je slovenska manjšina nasprotovala, a ni nič pomagalo. Kot so poudarili, slovenska skupnost na Goriškem in Tržaškem ne nasprotuje projektu Natura 2000 in tudi kasnejšemu pokrajinskemu parku ne, vendar ne želi, da bi bilo poseganje v prostor tako zamrznjeno, kot je zdaj. Bojijo se, da bodo z območjem, če slovenska skupnost ne bo soudeležena pri upravljanju tega ozemlja, upravljale sile, ki tam živeče Slovence vidijo kot tujek, in bodo ti, ker bodo prisiljeni izbrati drugačne poklice, dobesedno pregnani s svoje zemlje. V zvezi s to problematiko je komisija DZ podprla predlog državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Zor-ka Pelikana, ki je poudaril, da je projekt Natura 2000 ukrep, ki ga uveljavlja celotna EU, predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za okolje in prostor v koordinaciji urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavniki slovenske manjšine v Italiji pa naj ga preučijo. Sklepe bi lahko uporabili kot podlago za posebno delovno omizje, ki bo delovalo v okviru Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Komisija slovenski vladi tudi predlaga, naj ustrezno ukrepa. Moja Slovenija Komisija za od nose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je seznanila tudi s poročilom o delovanju revije Moja Slovenija in poročilom vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu o razdelitvi sredstev v letu 2007. Revija za izseljence Moja Slovenija izhaja od januarja 2006. Je brezplačna in izhaja v 3.200 izvodih, njena distribucija pa poteka prek posameznih društev in diplomatsko-konzularnih predstavništev. Nanjo se je mogoče naročiti tudi individualno, vendar je treba plačati stroške poštnine in manipulativne stroške, ki skupaj znesejo 63 evrov, je med predstavitvijo poročila o delovanju revije dejal Edvard Vr-tačnik, direktor založbe Otroci, Predstavniki Kmečke zveze iz Trsta so opozorili na naravovarstvene omejitve. Demokracija • b/xiii ■ 27. marec 2008 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedenski utrip OROŽJE AVSTRIJSKEGA CESARSTVA Generalni konzulat Republike Slovenije in Združenje slovenskih poslovnežev in strokovnjakov v Clevelandu sta povabila ameriške Slovence na skupinske oglede razstave Armors and Arms from Imperial Austria - Oklepi in orožje avstrijskega cesarstva, ki je do 1. junija na ogled v develandskem umetnostnem muzeju. Razstava prikazuje več kot 200 predmetov iz časa avstrijskega cesarstva, katerega del je bilo tudi današnje slovensko ozemlje. Razstava se osredinja na avstrijsko Štajersko v času od 1500 do 1650, ko so cesarstvo ogrožali turški vpadi. Večina razstavljenih predmetov še nikoli prej ni odšla iz Avstrije. Razstavljeni so predmeti iz orožarne v Gradcu, ki sicer hrani okrog 30.000 predmetov in je bila le ena od številnih, ki jih je cesarska družina postavila za obrambo pred Turki. Posebne skupinske oglede razstave v slovenskem in angleškem jeziku vodi sodelavka de-velandskega muzeja Aleksandra Carepella iz Ljubljane. NA SEJEM V P0DJUN0 Jožefov sejem v Dobrli vasi v Podjuni iz leta v leto privabi tudi več ljudi iz sosednje Štajerske in iz bližnje Slovenije. Pravočasno pred začetkom vigredi zaveje v Podjuni Dobrlavas svež veter za gospodarstvenike. Kramarji, razstavljavci kmetijske mehanizacije in zabaviščni park so stebri sejma. V Gospodarskem združenju dobrolskih obrtnikov se trudijo, da bi bil Jožefov sejem magnet za publiko s širšega območja Podjune. V navado je prišlo, da so prijateljem Slovenskega prosvetnega društva Srce na stežaj odprta vrata Kulturnega doma, kjer je bila pozno v noč gostoljubnost poglavitno načelo. Za goste v Kulturnem domu SPD Srce je skrbel Peter Grilliz. VSE VEČJI INTERES Slovenska književnost postaja vse bolj zanimiva za italijanske bralce, piše Novi glas, kar lahko pripišemo izidu Pahor-jeve Nekropole v italijanskem prevodu. Tako je dnevnik II Gazzet- tino v petek, 7. marca, celotno kulturno stran posvetil pisatelju Borisu Pahorju in njegovi Nekro-poli. Objavljen je bil namreč razčlenjen intervju s pisateljem. Zelo odmevna je tudi cela stran, ki jo je 9. 3. slovenski književnosti namenil ugledni gospodarski dnevnik II sole 24 ore iz Milana v svoji Boris Pahor nedeljski kulturni prilogi Cultura e civilta. Uvodni članek so zaupali, kot ga imenujejo, patriarhu med slovenskimi pisatelji Pahorju.Temeljito in za italijanskega bralca zelo informativno je poročilo Cristine Bartodetti o mlajši generaciji slovenskih piscev, kot so Miha Mazzini, Andrej Blatnik, Brina Svit in tržaški Slovenec Marko Sosič. Pri Goriški Mohorjevi družbi pa Laura Ricci piše o Srečku Kosovelu in v svojem članku omenja najnovejšo izdajo neobjavljenih pisem pesniku, ki ga milanski gospodarski dnevnik označuje s pojmom ljubljanski Rimbaud. 0 IZGONU SLOVENCEV V Slovenskem domu v Zagrebu so 19. marca odprli razstavo fotografij o izgonu Slovencev med drugo svetovno vojno. Predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivica Žnidaršič je ob tem spomnila, da so nacistični in fašistični okupatorji iz Slovenije izgnali 63.000 Slovencev, večinoma v Nemčijo, na Hrvaško, v Srbijo in na Madžarsko. Izgon Slovencev je bil genocid, tako so ga okvalificirali na numberškem procesu, je dejala Ivica Žnidaršič in poudarila, da je v izgnanskih taboriščih za Slovence trpelo tudi približno 20.000 otrok. Razstavljene fotografije prikazujejo izgon Slovencev ter njihovo življenje in prisilno delo v izgnanstvu in begunstvu. Predsednica Društva izgnancev Slovenije je tudi dejala, da je zbiranje in ohranjanje spominov o genocidni politiki do Slovencev in drugih slovanskih narodov pomembno zaradi novih pojavov fašizma in nacizma ter vseh oblik rasizma. Društvo izgnancev Slovenije si od leta 2001 prizadeva, da bi ustanovili mednarodni odbor izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945. Žnidaršičeva je dodala, da so začeli s pripravami na prvi tovrstni evropski kongres, ki bo 6. junija 2009 v Sloveniji. Razstava o izgonu Slovencev je bila prvič na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani decembra 2005. Id revijo izdaja. Državni sekretar Zorko Pelikan je presodil, da je urad z revijo in izdajateljem zadovoljen, da je revija precej napredovala, lahko pa se stvari še izboljšajo. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa je v zvezi z izdajanjem te revije predlagala analizo njene distribucije in skupaj z izdajateljem, založbo Otroci, poskuša zagotoviti čim boljšo dostopnost revije. Med razpravo je namreč poslanec Samo Bevk (SD) izrazil dvom o učinkovitosti distribucije revije in opozoril, da je število individualnih naročnikov, odkar revije za Slovence po svetu več ne izdaja Slovenska izseljenska matica (SIM), s 1.800 padlo na 573. Revijo Moja Slovenija je kritizirala tudi SIM. Poslanec Bevk je menil, da je potrebna temeljitejša analiza delovanja revije. Natančnejša analiza Komisija se je pretekli četrtek seznanila tudi s poročilom vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu o razdelitvi njegovih sredstev v lanskem letu. Kot pomembno novost kaže omeniti, da je imel urad lani prvič v zgodovini ustrezne pravne podlage za razdeljevanje sredstev. Člani komisije so med razpravo opozorili, da bi si želeli podrobnejše analize posameznih postavk in primerjavo podatkov z letom 2006, zato je komisija sprejela sklep, naj urad v 30 dneh pripravi natančnejšo in primerjalno analizo razdeljenih sredstev. Spletni portal Na seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je državni sekretar Zorko Pelikan napovedal, da bo vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj s štirimi organizacijami, ki se v Sloveniji ukvarjajo s Slovenci zunaj nje- DEMOKRACIJA ■ 13/XJ1I • 27. marec 2008 nih meja, do poletja vzpostavil skupni medmrežni portal. Poleg urada bodo pri njegovem nastajanju sodelovali Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu in Rafaelova družba. Kot je dejal Pelikan, bo portal namenjen Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije, da bodo kadar koli dobili odgovor na svoja vprašanja, nejasnosti ali dvome. Portal bo na začetku zaživel v informativni obliki, na njem pa bo predvidoma dostopna tudi revija za Slovence po svetu Moja Slovenija. Člani komisije so projekt soglasno podprli. IS 33 TUJINA Oboroženi spopadi se z meje med Sudanom in Čadom premikajo v notranjost Čada, kar krizo le še zaostruje. Obujeni pesimizem v Sahari Ana Mullner, foto: Reuters, EU Predstavniki Čada in Sudana s podpisom vnovičnega mirovnega sporazuma - že šestega v zadnjih petih letih - nameravajo zajeziti krvavo nasilje, ki že vse predolgo razjeda regijo. A obeti za prihodnost so še vedno vse prej kot optimistični. Po vnovični sklenitvi (uradnega) miru naj bi se med Čadom in Sudanom končale sovražnosti in normalizirali odnosi med obema državama, ki že leta neprenehoma pretresajo vzhodnosaharsko regijo. A glede na to, da je do sedaj neslavno propadlo že pet skoraj identičnih sporazumov, si tudi od pravkar podpisanega le stežka obetamo dejanske spremembe. V ozadju političnih trenj med državama pa se skriva usoda pokrajine Darfur, ki bo očitno še naprej ostala rana sodobne družbe. Afriške politične spletke Pod budnim očesom generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna sta čadski predsednik 34 Idriss Deby in sudanski predsednik Omar al Bašir v Senegalu znova želela prepričati, da se bodo sovražnosti med obema državama ustavile in da se bo območje stabiliziralo. Pri tem sta lahko računala le na zaupanje najlahkovernejših; politične Meja med dobrim in zlim v vzhodnosaharski regiji postaja vedno bolj nejasna. intrige na območju so namreč razpredle lovke do te mere, da upanje na spremembe ostaja majhno. Deby in al Bašir se že leta vrtita v krogu medsebojnega obtoževanja. Drug drugega obtožujeta sodelovanja z različnimi uporniškimi skupinami. Verjetno edina skupna stvar, ki si jo delita politična vrhova, je njun odnos do krize v Darfur-ju. Čad in Sudan si namreč še vedno na vse kriplje prizadevata prikriti dogajanje v Darfurju in ostro nasprotujeta namestitivi tujih vojakov na območju. To jima je do nedavne vzpostavitve misije Eufor celo uspevalo, s tem ko sta poskušala mednarodno skupnost prepričati v uspešnost misije Afriške unije, ki pa je povsem propadla. Še več, nemajhen delež vojakov Afriške unije naj bi bil celo sodeloval z različnimi uporniškimi skupinami, po nekaterih podatkih pa naj bi to počeli po navodilih uradnega Kartuma. Pesimizem ostaja zdi se, da se, vse odkar je v krizo v Darfurju vpleten tudi Čad, stanje le še slabša, kar je posledica številnih političnih zaostrovanj. Čad se namreč prav tako že leta sooča z državljansko vojno, ki jo vlada v N'Djamedi vodi proti številnim uporniškim skupinam. Oboroženi spopadi se z čadsko-sudanske meje vedno bolj premikajo v notranjost Čada, ki je tako hote ali nehote postal novi Demokracija • i3/xm ■ 27. marec 2008 TUJINA Predsednika Čada in Sudana sta podpisala že šesti sporazum o nenapadanju. glavni akter darfurske drame. V ozadju pa vlogo velikega političnega botra še naprej igra Kitajska; Peking je namreč močno gospodarsko vpleten ne samo v Sudanu, temveč tudi v Čadu, saj ta država prav tako razpolaga s številnimi zemeljskimi viri, ki jih vzhajajoča azijska velesila krvavo potrebuje. Kitajska že od vsega začetka podpira sudanske interese, kjerkoli se le da, hkrati pa to vedno bolj počne tudi v odnosu do čadske politike in tako le še podpihuje trenja med obema državama. Za resnično obsežnost krize v Darfurju verjetno ve le malokdo. Maloštevilnim novinarjem, ki se odpravijo v Darfur, je dostop v večini primerov prepovedan ali pa poteka pod budnim očesom vladnih predstavnikov. Podobno se dogaja tudi s humanitarnimi delavci, ki delujejo v številnih begunskih taboriščih vzdolž čadsko-sudanske meje; kah. Če so bile uporniške skupine od izbruha krize povsem jasno opredeljene, danes ni več tako. Uporniške skupine rastejo kot gobe po dežju, meje med njimi so vse bolj nejasne in prestopi z ene strani na drugo se vrstijo iz dneva v dan. Večina upornikov deluje po načelu: danes si moj prijatelj, jutri boš moj sovražnik. Arabske milice džandžavidi so tako precej bolj oslabljene kot pred leti, medtem pa je zrasla moč številnim drugim gverilskim skupinam, ki se vedno bolj bojujejo med seboj, tudi če pripadajo istemu plemenu. In kot posledica darfurska polja smrti postajajo čedalje večja. 13 V Darfurju je čedalje več uporniških skupin. odkar j e v Čadu izbruhnila afera Zojina barka (v kateri je mreža dvajsetih Evropejcev in Kanadčanov pod krinko ugrabila več kot sto čadskih otrok in jih poskušala pretihotapiti v Francijo), imajo tudi humanitarni delavci čedalje manj ugleda med lokalnim prebivalstvom. Po uradnih poročilih ZN še vedno velja, da je darfurski konflikt do sedaj zahteval 500 tisoč mrtvih in 2,5 milijona beguncev, ta številka pa je v resnici še precej večja. Medtem pa uradni Kartum s samodržcem al Baširjem na čelu še vedno zatrjuje, da je Darfur le „medijska izmišljija, s katero se želi očrniti Sudan". Tanka linija „Moralna jasnost dogajanja v Darfurju je vedno bolj zamegljena in vedno teže je Davek darfurske krize določiti, kdo spada med zločince in kdo med žrtve," je v svoji reportaži iz Darfur j a nedavno zapisal novinar ameriškega Ti-mea. In če je kriza v Darfurju sprva simbolizirala boj za prevlado med afriškim in arabskim prebivalstvom, je zdaj stopila iz teh okvirjev in danes simbolizira povsem druge vidike problematike v sodobni Afriki. Simbolizira predvsem izredno globoko etnično razklanost prebivalstva, ki se ne deli več samo po veri, temveč po plemenskih in rasnih razli- Največja misija EU do zdaj Od preteklega tedna je usoda nemirne vzhodnosaharske regije tesneje povezana tudi s staro celino, saj se je v Čadu uradno začela mirovna misija EU (Eufor), ki je hkrati največja vojaška operacija v zgodovini povezave. Misija bi se sicer morala začeti že decembra lani, a je bila prestavljena iz logističnih razlogov, nato je bila januarja znova prestavljena zaradi novega izbruha nasilja v državi. Glavna naloga mirovne misije je zavarovanje beguncev in humanitarnih delavcev vzdolž meje med Sudanom in Čadom ter Srednjeafriško republiko. Predvidoma naj bi bili vojaki EU na območju 12 mesecev, vendar je precej verjetno, da se bo delovanje misije v primeru njene uspešnosti podaljšalo. Ta čas je v čadski prestolnici N'Djamena nameščenih 1.700 pripadnikov, celotna misija pa EU v Čadu začenja največjo vojaško operacijo v svoji zgodovini. bo štela 3.700 pripadnikov. Največ vojakov so prispevale Francija (2.100) ter Poljska in Irska (vsaka po 400 vojakov), s 15 vojaki pa sodeluje tudi Slovenija. Vzpostavitev mirovne misije v Čadu je nedvomno ena od pomembnejših zunanjepolitičnih potez EU v zadnjih letih, saj šele prihod evropskih vojakov vliva upanje za vsaj delno stabilizacijo območja. Do sedaj naj bi bila skrb za begunce v pristojnosti vojakov Afriške unije, ki bodo v prihodnje pomagali pripadnikom Euforja. A vojaki Afriške unije se lahko s svojim dosedanjim delom v Čadu in Sudanu vse prej kot pohvalijo; maloštevilni in izredno slabo opremljeni so bolj kot mirovni posredniki v zadnjih letih igrali vlogo nemih opazovalcev. Mirovna misija Eufor pa končno vzbuja upanje, da je tudi EU pripravljena prevzeti dejavnejšo vlogo pri reševanju največjih kriznih žarišč na svetu. Pri tem lahko dodamo le: bolje pozno kot nikoli. Če bi se evropska sedemindvajseterica za ta korak odločila prej, bi zagotovo lahko preprečila razsežnosti katastrofe, v kateri se je znašel Čad z okolico. Upamo lahko le, da bo tudi drugi (razviti) svet sledil pobudi EU in čim prej pomagal rešiti krizo v Darfurju, sicer bo ta pokrajina še naprej ostala primer nesposobnosti delovanja svetovne diplomacije 21. stoletja. Demokracija ■ 13/xiii • 27. marec 2008 35 GLOBUS Onesnažen zrak Analiza, ki so jo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) opravili o onesnaženosti pekinškega zraka, je pokazala, da bi lahko imeli nekateri športniki, ki tekmujejo na prostem v vzdržljivo-stnih športih - cestno kolesarstvo, maraton -, precejšnje težave. Sodelovanje na vzdržljivostnih preizkušnjah, ki trajajo več kot uro, lahko tekmovalcem povzroči težave pri dihanju, vendar pa so kljub temu izsledki raziskave boljši od pričakovanj. Težave s kakovostjo oziroma onesnaženostjo pekinškega zraka so prvič v zgodovini iger sprožile obsežno analizo, ki jo je izvedel MOK. Kitajska bo poletne 01 gostila avgusta. Milijoni zajčkov Velikonočni zajčki in čokoladna jajčka so za nemške izdelovalce sladkarij vse pomembnejši izdelek. Velikonoč- ni izdelki predstavljajo že približno devet odstotkov celotne letne količine prodanih čokoladnih izdelkov. Nemški proizvajalci so lani z velikonočnimi izdelki ustvarili rekordnih 407 milijonov evrov prometa. Za letos tako proizvajalci kot trgovci kljub zvišanju cen sladkarij in zgodnjemu datumu velike noči pričakujejo vnovično rast prodaje. Nemci imajo za velikonočne praznike radi klasične velikonočne izdelke. Povprašujejo predvsem po velikonočnih jajčkih z alkoholom in brez, zajčkih, jagenjčkih in piščančkih. Najbolje gredo v prodajo zajčki, saj jih v Nemčiji vsako leto prodajo več kot 100 milijonov. Novi guverner V newyorškem državnem kongresu v prestolnici Albany je slovesno prisegel prvi temnopolti in hkrati tudi prvi slepi guverner države, dosedanji guvernerjev namestnik David Paterson. Paterson je nasledil Ehota Spitzerja, ki je odstopil zaradi škandala s prostitutkami. Novega guvernerja so pozdravili tudi republikanski člani senata in predstavniškega doma, predvsem demokratski, ki bi najraje čim prej pozabili na škandal. Prisege se je udeležila tudi demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki je v slabo voljo niso spravili niti vzkliki v podporo njenemu nasprotniku Baracku Obami z galerije. Paterson in Spi-tzer sta med tako imenovanimi super delegati, ki so ji že izrazih podporo za osvojitev demokratske predsedniške nominacije, čeprav bo Spitzer svoj glas izgubil, ker je odstopil s položaja. Varnost otrok v največji norveški porodnišnici Akershus nameravajo uvesti zapestnice, s katerimi želijo preprečiti ugrabitve novorojenčkov, s čimer želijo povečati varnost otrok. V tej bolnišnici sicer še ni prišlo do ugrabitve, vendar se je to dogajalo drugod po državi. V porodnišnici, kjer se vsako leto rodi okoli 4.200 otrok, bodo vsaki porodnici in novorojencu nadeli zapestnico s čipom, ki se bosta TUJI TISK Corierre della Sera V Marijinem imenu Zgodba o Mariji, beloruski deklici, zaradi katere se italijanska družina, ki jo je posvojila, toži z državo, v kateri se je deklica rodila, je postala film. Ideje, da bi posneli film po zgodbi, ki je septembra 2006 razdelila Italijo in povzročila 36 diplomatsko krizo, se je domislil režiser Franco Diaferia. Premiera filma, v katerem so nastopali An-drea Lionetti, Nataša Stefanenko in drugi, ki so v vzhodni Evropi zelo priljubljeni, je bila pred kratkim. Pretresljiva zgodba o Mariji je pravzaprav osebna zgodba. Takšnih otrok, kot je Marija, je v zavetiščih po Ukrajini vsaj še 30.000, med njimi je še opaziti posledice černobilske nesreče. Zgodba se dogaja v Ukrajini, pripoveduje pa jo don Vittorio, ki ugotovi, da je resničnost povsem drugačna in celo še bolj dramatična: brezsrčni birokrati bi radi otroške domove spremenili v profitne organizacije, v njih pa so otroci, ki bolehajo za levkemijo in jim pomagajo prostovoljni zdravniki z vsega sveta. The Guardian Kdo je mafijec äSrfl ¡ar Sicilijanski turistični vodnik Au-gusto Cavadi, ki se je naveličal odgovarjati na vedno ista vprašanja o mafiji, je napisal žepni priročnik, ki se mu ne bo odpovedal noben popotnik. Priročnik O mafiji za turiste so izdali v itali- janščini, angleščini, japonščini, nemščini, španščini in francoščini. V njem je govor o naslednjih vprašanjih: kako so videti mafijci, ali je mafija res nesmrtna in zakaj v desetih dneh našega potovanja nismo videli nobenega streljanja. Vodnik je v knjigo vključil deset vprašanj, ki mu jih vsakokrat postavljajo turisti. Knjižica ima 55 strani in stane 5,5 evra. Na vprašanje, kako da pet milijonov Sicilijancev ne more premagati pet tisoč mafijcev, odgovarja, da na Siciliji obstaja tako imenovana siva cona - to so ljudje, ki niso člani mafijskih združb, a se delajo, da njene dejavnosti ne opazijo. V knjižici so našteti tudi filmi, v katerih je mafija prikazana verodostojno. Demokracija ■ 13/xin • 27. marec 2008 GLOBUS r« I ^ wfvwjadiovelenje.il! RADIO VELENJE Demokracija • 13/xm • 27. marec 2008 43 KULTURA Od klasike do otroških pesmi V. M. Založba kaset in plošč RTV Slovenija skrbi za izdajo nosilcev zvoka, večinoma zgoščenk, na katerih so vse zvrsti glasbe. Pred kratkim so predstavili svojo bogato bero iz zadnjega leta: od klasike do otroških pesmic. Giacomo Puccini Madame BuHer|ty pporaka h(nV ftvfc örjJrph NevenkaOrelič leojn Kare! 2u/tV • Stan>\lav ()pro J 1 ~ Tn-a.TiJ^a.T-10 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI SESTAVIL: MIRAN ERCEG Rojstni lisi slovenske države OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) > predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke VIOLINIST enotni v Zmagi OSLOVA SAMICA VODNA RASTLINA MERA ZA DUŠENJE Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com JANKO RAVNIK ODPRTA JADRNICA Z DVOJNIM TRUPOM BRITANSKA POP PEVKA PREBIVALCI ITALIJE TENIŠKA IGRALKA SREBOT-NIK0VA MLADA KRAVICA, TELICA P0KL0N, DARILO ERNA MUSER AMERIŠKI SLIKAR SKANDINAVSKO MOŠKO IME EKVADORSKI PISATELJ GESLO SKUPINA OSMIH OSEB PADEC TEKOČE VODE ZASVOJENKA Z MAMILI FRANCOSKA IGRALKA NORO ALOJZ ZAL0KAR LATINSKO LMEZA JAVOR PEVEC IRGOLIČ VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA SLOVENSKI IGRALEC (EVGEN) POVPREČJE KRIŽANKE: 4,73 ČRKE VELIKA DOMAČA PTICA PUŠČAVA NA SEVERU ČILA SKRBNOST, VNEMA FRANCE PREŠEREN OLIVER MLAKAR RIST0 PRIPADNIK TATAR0V STRELNO OROŽJE, KANON DOLENJSKA REKA LANTAN PREGLEDOVANJE RUSKA PEVKA PUGAČ0VA LETOPIS, KRONIKA RUSKI PESNIK KNJIŽEVNICA MIHELIČEVA ALFI NIPIČ KUB. SLIKAR (WILFRED0) N0ET0VA BARKA GOROVJE V BOLGARIH MOŠKO IME (IZ ČRK SINE) DAVŠČINA V STARI AVSTRIJI I6.CRKA HEBREJSKE ABECEDE DEL SNOPA, RITIM SORTA ZNAK ZA ALUMINIJ VPITJE RANOCELNIK, PADAR RANA OD VREZA TANTAL VESCAK V ANALIZI URADNO OBVESTILO JAVNOSTI Ï KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ GRŠKI OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA NEKDANJI NIZOZEMSKI KOLESAR DESNI PRITOK MOZELE ZAPORA, IRANEC, MILANI, SOM, ES, KNAP, PO, SAK, PASMA, ROPARICA, ALLAN, OPOKA, ET, IKAR, NEMCI, TA, RONAN, KLISTIR, HITIN, AJ, ILI, MONOKEL, DAIREN, ALANI, EON, RANC, SIREC, TLAČENKA, TK, CA, OT, ANAA Nagrajenci 11. številke 1. nagrada: aDOIFUHAN Tovarniška 7,1000 Ljubljana 2. nagrada: SANORA KOKELJ Ul. Borisa Kalina 19, 5250 Solkan 3. nagrada: ZV0NEWEIS Kicar 23/a, 2250 Ptuj Dobitnikom čestitamo in jih prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade. SB Nagrade 1. nagrada: knj iga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knj iga Enotni v zmagi - 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 3.4. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, Mivka 25, 1 1 000 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". I Demokracija ■ 13/xin • 27. marec 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 24.3.1999 je začel Nato z napadom na vojaške v cilje v Jugoslaviji. Do akcije je prišlo, ker Slobodan Miloševič ni hotel ustaviti nasilne akcije in pobijanja Albancev na Kosovu. > 24.3.1754 je bil v Zagorici pri Dolskem krščen slovenski matematik Jurij Vega. > 24.3.1835 seje v Sv. Petru pri Celovcu rodil slovenski fizik Jožef Štefan (tudi Štefan). >25.3.182" je v Grčiji izbruhnil upor proti Turčiji, kije leta 1829 pripeljal do neodvisnosti. >25.3.1941 sta predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Aleksandar Cincar Markovič podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. > 26.3.1914 se je rodil Tennessee Williams, pisatelj ameriškega juga (Steklena menaže-rija, Tramvaj poželenje, Mačka na vroči pločevinasti strehi). > 26.3.1971 so v Vzhodnem Pakistanu razglasili neodvisno republiko Bangladeš. To je pripeljalo do silovite in krvave državljanske vojne. > 26.3.1991 sta se tajno srečala Sloboda-na Miloševič in Franjo Tudman, da bi našla skupni jezik glede delitve BiH in drugih ozemeljskih vprašanj med republikama. > 27.3.1929 se je v Ljubljani rodil gledališki režiser, satirik, dramatik in pripovednik Žarko Petan. Rekel je: »Slovenci nismo leni, smo pa žrtve spomladanske utrujenosti, poletne sopare, jesenske melanholije in zimske romantike.« > 27.3.1948 je prišlo pismo sovjetskih komunistov, v katerem so obtožili jugoslovanske, da vodijo prikrito protisovjetsko politiko in opuščajo leninistično teorijo. > 28.3.1939 se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih so čete generala Franca vkorakale v Madrid. > 28.3.1848 so zaradi kmečkih nemirov na Kranjskem uvedli izredno stanje. > 28.3.1960 so se na Bloudkovi 120-metrski skakalnici v Planici končali prvi mednarodni smučarski poleti. > 29.3.1561 se je rodil koprski zdravnik San-torio Santori, zdravnik visokega plemstva in univerzitetni profesor teoretične medicine v Padovi. Izšel je iz slovenske družine Svetina. > 29.3.1988 je general Mamula naročil generalu Višnjiču, naj se pozanima, kakšni bi bili v Sloveniji odzivi na morebiten kazenski pregon, ki bi ga sprožil vojaški tožilec zoper pisce člankov o JLA v slovenskem časopisju. > 29.3.1990 je slovenska skupščina sprejela odločitev o slovenski državni himni. > 30.3.2004 je Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije, pred tem pa predsednik slovenskih komunistov, ustanovil društvo Forum 21. 70 POGLED NAZAJ (OD 24.3. DO 31.3.) Tisoč in ena noč 24. marca 809 je umrl peti abasidski kalif Harun al Rašid, katerega dvor v Bagdadu sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči. Abasidi so bili muslimanska dinastija, ki je vladala večjemu delu osrednjega Bližnjega vzhoda, njen začetnik pa naj bi bil Abas, stric preroka Mohameda. Podlaga za zbirko pravljic Tisoč in ena noč je perzijska zbirka Tisoč zgodb, ki vsebuje predelane zgodbe indijske poezije, dodane pa so ji tudi zgodbe iz arabskih virov. Ker delo v sedanji obliki zajema več stoletij, to je čas od konca 10. do konca 14. stoletja, je jasno, da mu je vsaka generacija dala svoj pečat. Okvir pripovedi je indijska različica legende o samarkandskem kralju, ki ga je žena prevarala s sužnjem. Ker se je hotel maščevati vsemu ženskemu spolu, se je vsak večer poročil z drugim dekletom in ga naslednje jutro dal ubiti. Potem je naletel na pametno in lepo hčer svojega vezirja Šeherezado in ta mu je tisoč in eno noč pripovedovala pravljice, tako da je bil konec ene začetek druge. Kralja je tako očarala, da ji je podaril življenje. Razvrat na Dunaju Henrik Tuma v svoji avtobiografiji z datumom 26. marca 1889 poroča med drugim o najmodernejši dunajski kavarni Landtmann, kjer je opazil nenavadne stvari. Videl je, da se v njej zbirajo »postavni možje, ki vsi izginejo v stranski sobi, kjer so bile mize za igre«. Iz- DeMOKRACIJA ■ I3/XIII ■ 27. marec 2008 vedel je, da gre za slovenske državnozborske poslance, ki prihajajo - navadno naravnost iz postelj okoli enajste ure dopoldne (!) - sem tarokirat. »Igrali so do ene, potem šli kosit, po kosilu so se vrnili v kavarno in igrah ves popoldan, včasih pozno v noč.« Če je bilo v parlamentu kaj pomembnega, jih je prišel klicat državnozborski sluga, Med najbolj vnetimi kvartopirci Tuma omenja Ivana Nabergoja, dr. Tonklija in kanonika Kluna. »Nesebično razdajanje za narodov blagor je torej celo služabnika svete cerkve prignalo v kavarno in ga posadilo za igralno mizo!« Zato ni čudno, da razen Frana Šukljeta, slovenski poslanci v dunajskem parlamentu do nastopa dr. Ivana Šušteršiča niso uživali ugleda. Deklaracijsko gibanje Franja Tavčar, žena ljubljanskega župana, je 24. marca 1918 na velikem deklaracijskem shodu v Ljubljani Antonu Korošcu slovesno izročila zbranih 200.000 podpisov žensk, ki so podprle Majniško deklaracijo. Za deklaracijsko gibanje so bile značilne izjave po- sameznih občinskih odborov za Majniško deklaracijo, zbiranje množičnih osebnih in društvenih podpisov ter prirejanje velikih ljudskih shodov in taborov v podporo deklaraciji. Zajelo je celoten slovenski prostor v avstrijski državni polovici. Deklaracijo je podprlo 507 občin in občinskih odborov, zbranih pa je bilo približno 150.000 podpisov. Deklaracijsko gibanje je poudarjalo zahtevo po samoodločbi, odpravi dualizma in oblikovanju jugoslovanske države v okviru habsburške monarhije. Pri tem sta pri vodilnih slovenskih politikih, ki so stali na čelu dekla-racijskega gibanja, jeseni 1917 začela usihati avstrijski patriotizem in občutek privrženosti habsburškemu prestolu. Deklaracijsko gibanje, ki so ga spomladi 1918 spremljali splošno razširjeno protivojno razpoloženje in upori slovenskih vojakov, je bilo v začetku maja 1918 prepovedano. r ^ l/WnffiSN! ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 10/20 Z dialogom do sprave (1) V io. št. Demokracije se pod naslovom Z dialogom do sprave dr. Bojan Žalec podaja v razmišljanje o možnosti oziroma nezmožnosti sprave. V nadaljnji analizi pravilno ugotavlja, da sprava v danih razmerah ni izvedljiva. K tej ugotovitvi, s katero se strinjam, bi dodal, da v navzočnosti prevladujočih in neutišanih duhov, ki se tolikokrat oglašajo v nelatentni obliki in ki v ljudstvu zavzemajo težo institucionalne naravnanosti, in je mržnja še vedno institucionalizirana, strpnost pa omejena na demonstracijo posameznika, sprava ni potrebna. Za dosego želene sprave se zrcalita dve težnji, ki v izhodiščih nastopata kot enakovredno uveljavljeni prepoznavnosti. Izhodišči pa nista porok za enakopravnost v postopku. Na oblastni ravni bi bilo tako zbližanje izvedljivo, vendar bi bil to le enkraten vzklik. Poslanci, ki bi še pred zasedanjem govorih o »okupatorjevih pomagačih oziroma domačih izdajalcih«, bi po glasovanju že po stopnicah proti izhodu uporabljali ustaljeno retoriko. Hodili pa bi še naprej po ulicah, trgih, mimo vzgojnih ustanov ter mimo marmornih in bronastih gmot, ki nosijo imena po ljudeh, ki so nekoč na tako grozovit način med ljudi vpeljali strah, popolno odrinjenost ter negotovost. Med ljudstvom pa tudi tak enkratni vzklik ni izvedljiv. Tu je treba upoštevati, daje oblast 45 let načrtno vzgajala mržnjo do ljudi, ki jih je na tako krut način odstranila. Pa tudi spomin nanje je z vso krutostjo preganjala. Vemo pa, da sovraštvo in mržnja zamegljujeta razsodnost in jo v določenih vzgibih vodita v hudodelstvo. Kdor je 14. 8. 2007 v Delu prebral prispevek bralke iz Artič, je lahko ugotovil, da taki pogledi niso samo pogledi posameznika, ampak so vzorec večinskega mišljenja, ki meče kamenje ne samo na spomin odstranjenih, ampak tudi na ljudi, ki te zamol-čanosti raziskujejo. Predvsem pa v njih ni zaznati kančka spravlji-vosti. Da taka nestrpnost najde mesto v osrednjem časniku, je samo dokaz več za nelagodje ah celo zaskrbljenost. Če se za trenutek oddaljimo od sprave, je ustaljena identiteta Slovencev, ki jo je s svojim početjem vtisnila KPS in jo še naprej utrjuje njena avantgardna služba, to je zveza borcev, pošastna. V vas, ki je imela 70 številk, se po vojni ni vrnilo 56 mladih ljudi. Ni bila redka družina, ki je pogrešala tri sinove, in druga, ki je ostala brez petih sinov. Ah naj to populacijo še naprej razglašamo za narodne izdajalce, za kar jih še vedno razglaša zveza borcev, da utiša ne tako redke pojave slabe vesti? Čudim se, da je tako malo poskusov, da bi se ta lažna in vsiljena nacionalna podoba razkrinkala, RADI RF 7 I C MmM Mm* m \mf na 88,9 in 95,9 MHz 93.8 F M G • RENC mogočni družbi zveze borcev pa razložilo, da pohabljenost slovenske zavesti le ni trajna. Franc Blatnik, Ljubljana Izvirni greh Državljani Slovenije smo z zadovoljstvom sprejeli velik premik pri odkrivanju velikega kriminala. Seveda bi morali pred obhčje pravice stopiti vsi, ki so obogateli na račun države in državljanov. Izvirni greh tako imenovane tajkunizacije v letih 1992-2002 je v tem, da ni bila izvedena lustra-cija starih vodilnih komunističnih kadrov v politiki, gospodarstvu, sodstvu in tudi novinarstvu. Najlepša slika je Forum 21: vodi ga nekdanji vodja komunistov, člani pa so vodilni v gospodarstvu in drugi privilegiranci nekdanjega režima. Zanimivo bi bilo izvedeti za njihove bančne račune. Seveda je večina naropanega premoženja legalna. Ves upravljavski kader je bil tesno zlepljen z nekdanjo vladajočo stranko ZK. Spreminjali so samo imena strank. Vsi zakoni so bili prilagojeni temu namenu. Tako imamo pidovske, tranzi-cijske in drugačne tajkune, ki so nenormalno obogateli. Seveda jih pri tem podpira novinarska klien-tela, šolana na FDV. Tako nenehno blatijo sedanjo vlado, enako so počeli leta 1990 z Demosovo in leta 2000 z Bajukovo. Sedaj jih je popadel strah za naropani kapital in privilegije. Vsega pa je kriv zakon o privatizaciji. Slovenija ni in ne more biti prava demokratična država, dokler bomo poveličevali krvavo preteklost, dokler ne bomo kraje državnega premoženja imenovali s pravim imenom in odločno obsodili vsega, kar je poosebljal krvavi nedemokratičen režim. Tajkuni so samo del naše najnovejše zgodovine. Nikakor ne moremo sprejeti tega, da nas v parlamentu in na drugih Demokracija ■ 13/xin • 27. marec 2008 vidnejših mestih zastopajo nekdanji partijski aparatčiki. Tudi umetno uprizorjena gonja proti vsakemu zakonu, ki ga predlaga sedanja vlada, je slika tega trenutka. Novonastali rdeči baroni obvladujejo javna občila. Vse niti pa iz ozadja vlečejo rdeči kapitahsti. Upajmo, da bomo dočakali resnično pomlad in demokracijo. Alojz Dragoš, Ljubljana Prehlajeni predmet zgodovine Izbrisanih po letu 1992 je bilo menda 18.000 in ti se glasno pritožujejo v Strasbourgu. Koliko pa je jih bilo po letu 1991 na novo vpisanih? Po 40. členu tedaj sprejetega zakona o državljanstvu, proti kateremu je glasovala samo SDSS, 180.000 naključno mimoidočih, ki v Sloveniji nikdar niso bili, dobili pa so nadvse ugodno ponudbo slovenske države, naj pripeljejo še druge. Zakaj neki? Kot vojna odškodnina? In kot dodatek k volilni bazi postkomuni-stične elite. Volilno osnovo je dal Kardelj že leta 1945 z množičnim povojnim zunajsodnim pobojem civilnega prebivalstva! Po rdeči brzojavki Kidrič pohiti, preden se formirajo redna sodišča! 20.000 »domobrancev«, 10.000 parov v najboljši dobi, gorečih kristjanov, ki bi gotovo dali v vsaki generaciji po 4 nove Slovence, 40.000 novih 1965, 80.000 novih 1985 in še 160.000 novih do 2005. Skupaj 300.000! Genocid nad lastnim narodom po ukazu partijskega vodstva, da se je naredil prostor za množični uvoz južnih kolonov (po letu 1945 15.000 letno). Srbija se zadnje poldrugo desetletje nenehno širi s pomočjo stalnih osvajalnih vojn proti vsem sosedom: iz matične Šumadije se je v tem času razširila na predele, ki skozi zgodovino nikdar niso bili srbski, po letu 1878 na zahodno Bosno, po 1919 na Vojvodino ► 71 ODZIVI IN MNENJA ► in vzhodno Bosno, po letu 1945 na celotno Vojvodino z izgonom Madžarov in staroselskih Nemcev, v Dalmacijo in Istro z izgonom 400.000 staroselskih Italijanov, po 1980 na Kosovo z odpravo avtonomnosti, kar so hoteli 1998 dopolniti z množičnim izgonom dveh milijonov Albancev z območja, ki že 620 let ni bilo srbsko, 1992 do 1995 so hoteli še tretjino Hrvaške, predele, kjer jim je Zagreb skozi stoletja dajal gostoljubno zatočišče kot beguncem. Bo Slovenija zahtevala Gospo sveto, vso južno polovico Avstrije, vzhodno Lom-bardijo z Benečijo in celo Istro, nekdaj selišča Slovencev? Seveda ne: ne znamo kričati in množično posiljevati in klati. Smo res obsojeni na izumrtje? ]anez Prijatelj, Kranj Barka SLS pljuje v leve vode Slovenska ljudska stranka ima najdaljši staž, saj je delovala že za časa Kraljevine Jugoslavije. V stranko so bili vključeni verni kmetje in intelektualci, ki so predstavljali močno politično silo. Za časa komunizma je bila stranka prepovedana. Šele v letih pred osamosvojitvijo Slovenije je znova zaživela in se aktivno vključila v osamosvajanje Slovenije. Slovenska ljudska stranka temelji na krščanskih vrednotah, saj ima v statutu zapisano: »... pravne države in svobode idej na osnovi krščanskega kulturnega izročila vrednot.« Člani SLS naj bi torej izpolnjevali pogoje iz statuta in jih v praksi izvajali. Kaj so krščanske vrednote, mislim, da ni treba posebej opisovati. Iz prakse vemo, da je dosedanje vodstvo <55?^ faLPSKhVAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 <053811 674 72 RADIČ 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 /3 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radi(Ksg.si R RADIO D IVI EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS na čelu s predsednikom Janezom Podobnikom upoštevalo določila statuta, saj so v večje prireditve in tabore stranke vključili tudi udeležbo pri sveti maši. V 9. členu statuta piše: »Član ne more biti član društva ah civilne organizacije, katere delo in program sta po svojem temelju v nasprotju s statutom stranke.« Kot je znano, je sedanji predsednik SLS Bojan Šrot član zveze borcev. ZB je organizacija nekdanjih revolucionarjev, ki so imeli v programu uničenje Rimskokatoliške cerkve, kar so tudi izvajali za časa svojega vladanja. Sedanji predsednik SLS torej ne more biti hkrati član dveh nasprotujočih si ideologij. Kot pravnik bi moral to vedeti. Prav tako bi morali vedeti tisti, ki so ga predlagali, in tisti, ki so ga izvolili. Novinarji so nekoč vprašali Bojana Srota, kakšen je njegov odnos do vere, pa je izjavil, da se distancira od nje. Že v prvih tednih po prevzemu funkcije je Bojan Šrot pokazal drugačna stališča do vlade in koalicije, kot jih imajo drugi člani in vodstvo od podpredsednika Janeza Podobnika navzdol. Zagrozil je tudi, da bo SLS izstopila iz koalicije, če ne bodo upoštevali njegovih predlogov. Članstvo je drugačnega mnenja. Ali ima Bojan Šrot nalogo, da iz statuta SLS izbriše »krščanske vrednote«, kot je to imel Franc Zagožen, ki je s političnega prizorišča »izbrisal« Slovenske krščanske demokrate? Vemo, daje v desne stranke infiltriranih mnogo ljudi, ki bi želeli stranke usmeriti v levo, kot jim to naročajo »preizkušeni partijski kadri«. Še je čas, dokler SLS ni čisto pod vplivom levih akterjev, da resno razmislite o vodstvu in sprejmete vse potrebne ukrepe, da SLS ostane stranka desnice s krščanskimi vrednotami in jih v praksi tudi uveljavlja. Alojz Senekovič, Maribor Časi se spreminjajo, a ne vedno pozitivno Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti v Jugoslaviji odvzele imetje ne samo bogatašem, temveč tudi revnim trgovcem, ki so delali v lastni režiji in pri njih ni moglo biti govora o izkoriščanju človeka po človeku. Za kakšne bogatejše ljudi pa se je lahko z montiranimi procesi končalo tudi njihovo življenje, npr. za Benka. Če si imel še kakšno boljšo obleko in - Bog ne daj - kakšno kravato, podedovano iz Kraljevine Jugoslavije, si že veljal za bur-žuja. Danes pa imamo bogataše, ki so prišli na dvomljiv način do svojega bogastva, in kar je še hujše, obvladajo skoraj vse medije v Sloveniji, Dnevnik, Delo in celo Večer. Na žalost je tudi večina novinarjev prevzela modus samoupravnega socialističnega novinarstva. Zanimivo je tudi, da so se skoraj vsi ti bogataši, imenovani tajkuni, skoncentrirali v Forumu 21 in si tako zagotovili varnost svojega bogastva. Z njim si lahko marsikaj privoščijo, med drugim kakšno poroko stoletja v slogu arabskih šejkov. Zato jih sedaj razburja premier Janša z napovedano vojno proti tajkunom. Čeprav tajkuni bogatijo tudi na račun slabo plačane delovne sile, pa sindikalni predstavniki - mnogi so bili v enostrankarskem režimu podaljšana roka partije - grozijo s stavkami, ki so v glavnem naperjene proti legalno izvoljeni slovenski vladi in ne proti tajkunom. Sicer pa niti tajkunom ne moremo preveč zameriti, saj so imeli vzornika v preminulem jugoslovanskem diktatorju Brozu, ki je bil vse drugo kot lik komunista, saj ga je poleg kulta osebnosti odlikovalo še razkošno in potratno življenje, kjer ni poznal meja. Kult osebnosti je odlikoval tudi druga dva »dobrotnika človeštva«, Stalina in Hitlerja, znana po svojih genocidih, vendar razsipništva, kot si ga je privoščil maršal Tito, nista poznala. Sedaj lahko le svetujem slovenski vladi, ki ji mečejo polena pod noge celo v koaliciji, naj ne popusti in naj svoj program vojne proti tajkunom izvede do konca. Roman Kralj, Maribor Grebenje za večje plače Na bruhanje mi gre, ko poslušam, kako se vsi po vrsti - sodniki, učitelji, zdravniki in morda še kdo - grebejo za višje plače. Nihče od njih pa se ne vpraša, kaj lahko več in bolje naredi za plačo, ki jo dobiva. Vsi hočejo od nas, davkoplačevalcev, čedalje več! Primarno zanimanje zdravnika bi moralo biti, kako resnično in nesebično pomagati ljudem v bolezni in stiski. Saj zato so se menda odločili za poklic zdravnika! Menim, da so si tudi sodniki in učitelji izbrali delo, ki jih veseli in osrečuje. Plače vseh teh bi morale biti šele v drugem planu. Ni čudno, da so povsod tako slabi rezultati dela, ko vse zanima le to, koliko bodo dobili v žep. Grozljiv pohlep! Če je kdo upravičen do večjega dohodka, so to delavci, ki jih lastniki kapitala kljub njihovemu celodnevnemu garanju in visokim dobičkom, ki jim ga z njim ustvarjajo, nesramno malo plačujejo. Nikoli nisem vprašala, kakšen dohodek mi bodo kje namenili. Kolikor so mi dali, pač imam. Demokracija ■ 13/xiu ■ 27. marec 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Kljub temu si lahko privoščim vse, kar potrebujem. Res pa je, da mi je figo mar, ali ima sosed večji ah boljši avto. Zato je moje življenje tako lepo in srečno. Mihaela Afner, Celje Inflacija in trgovci z novci V začetku letošnjega leta me je zelo razburila in prizadela zahteva davkarije, da moramo do 28. 2. 2008 prijaviti obresti, ki so bile pripisane h glavnici v letu 2007, če so bile večje od 1.000 evrov. Ta zahteva sicer temelji na zakonu o obdavčitvi obresti, ki pa je po mojem mnenju v nasprotju z ustavo. Zakon namreč določa, da se obdavčijo obresti na sredstva, ki so večja od 1.000 evrov. Sporno pa je določilo v zakonu, da se obresti izračunavajo na nominalno vrednost vloge, ne pa na realno. Če je imel varčevalec 60.000 evrov prihrankov in je to vsoto vezal za eno leto po obrestni meri 2,4 odstotka, mu je banka po koncu vezave pripisala 1.440 evrov. Za pripisanih 440 evrov bo moral plačati 15 odstotkov, to je 66 evrov davka. V letu 2007 je bila uradna inflacija 5,6-odstotna, kar pomeni, da je glavnica 60.000 evrov izgubila 3.360 evrov vrednosti. Banka je torej oškodovala varčevalca za 1.920 evrov, država pa še za 66 evrov. Varčevalec bo torej moral plačati davek na zmanjšano vrednost, tako da ga bo najprej oškodovala banka, nato pa še država. Zakonodaja o bankah namreč bankam omogoča, da celotno inflacijo vključijo v svojo »maržo«. Minimalne obresti, ki jih banka prizna varčevalcem, izhajajo iz nominalne vrednosti, medtem ko se obresti za denar, ki ga banka posoja, nanašajo na realno vrednost. Zato bi bilo treba zakonodajo spremeniti tako, da bi ves denar, ki je v banki, obdržal realno vrednost, tako da bi se dnevno revaloriziral z inflacijsko stopnjo. Inflacija bi se tako občutno znižala, saj banka ne bi imela več interesa, da jo vzpodbuja, ker ne bi mogla več dajati ugodnih posojil raznim tajkunom in drugim prijateljem. Inflacijski davek, ki ga je v socializmu porabljala država, se sedaj porabi izključno v bankah. Obdavčitev obresti, predvsem oderuških, je sicer smiselna, ven- dar samo obresti na realno vrednost. Oprostitev plačila davka do z določene vsote (1.000 evrov) je prav tako nepravična, saj ta vsota ni enoznačna, ker je odvisna od velikosti glavnice in obrestne mere. Smiselna bi bila oprostitev, ki je izražena z določenim odstotkom nad realno vrednostjo. Menim, da je avtor zakona »strokovnjak«, ld je bil bodisi pod vplivom bančnega lobija, bodisi je bil izšolan v socializmu. V vsakem primeru je močno »brcnil v meglo«. Anton Emersič, Ljubljana Poziv županom! Spoštovani župani občin Nova Gorica, Gorica, Kanal, Tolmin, Kobarid, Čedad in Bovec! Dosedanjo gospodarsko stagnacijo lahko obrnemo v hiter razvoj le s predorom pod Predelom ali Mangartom in z zgraditvijo hitre ceste (ne avtoceste) po Soški in Nadiški dolini, čeprav marsikje po novi trasi, saj je bila sedanja, speljana v davnini, pretežno za hitrost volovske vprege in z namenom, da je šla gor in dol skozi vsako vas. Cesta hitrega pretoka bi nas spet povezala z bogatimi gospodarskimi tokovi bližnje Koroške oz. srednje Evrope in Nemčije. Že celo stoletje sta gorski prelaz Predel in sramotna, zastarela, ne-pretočna državna cesta iz Trbiža do Bovca, po dolini Soče in Nadiže, glavna ovira za gospodarski razvoj na tem območju vključno z Gorico in s Čedadom. V sedanjem stanju ne bo regiji nič pomagala avtocesta od Ljubljane do Gorice. Samo poglejmo, kako sta se po dobrih prometnih povezavah odprla svetu ter naglo in kakovostno razvila Beljak in Trbiž! Kdor meni, da sta se Nova Gorica in Gorica v zadnjih dvajsetih letih razvijali dovolj kakovostno, se zelo moti. Provincialna »Ljubljana« nima moči, in kot se vse bolj potrjuje, niti volje za korenit gospodarski in kulturni zagon Soške doline. Zakaj v zgornjem delu Soške doline skoraj ni brezposelnosti? Ker je mladina obupala nad uravnoteženim razvojem in se preselila, saj je dnevna vožnja v preveč oddaljeno službo predolga, pre- Ura evropske resnice? Marija Vodišek Uvodnik sobotnega Dela 15. marca izpod peresa odgovornega urednika nosi naslov: Spet ura evropske resnice za Slovenijo! Najprej navaja sosednjo Hrvaško, ki se je morala zaradi svoje ERC soočiti z Evropo, potem pa se z istim vprašanjem osredini na Slovenijo. Po njegovo Slovenija po dveh desetletjih spet potrebuje soočenje z evropsko resnico. Morda res, pa ne le z evropsko, temveč s svetovno, vendar ne le politiki, ampak kar vsi, začenši z mediji. Ura resnice za vse, ki so od naše osamosvojitve na kateri koli funkciji oblikovali njeno politiko. Ne le za sedanjo vlado in njenega premierja, na katerega je spet naperjena urednikova puščica. Slovenija že nekaj mesecev uspešno predseduje Evropski uniji. Prvi vrh unije in predsedovanje Slovenije je bil prek EbS posredovan ne le Evropi, temveč vsemu svetu. Se ima predsedujoča Slovenija česar koli sramovati? Premier Janez Janša zaslug za visoko mednarodno priznanje Sloveniji ni nikoli pripisoval samo sedanji vladi, temveč tudi vsem prejšnjim. Ne-ovrgljivo dejstvo je, da vrhu EU predseduje Slovenija in njen predsednik vlade Janez Janša, in to v domovini marsikomu ni prav. Res je Janša nekakšen simbol zapornika, vendar političnega. Nismo pozabili, kaj se je takrat dogajalo. Četverica, predvsem Borštner, Tasič, Janša, medtem ko je Zavrlu uspelo ostati na prostosti, je bila žrtev ljudi enakega mišljenjskega nivoja, kot so bili njihovi vzorniki, ki so po vojni mrzlično iskali izdajalce, jih obsojali, največkrat pa kar zmetali v kraške jame. Ko je zmanjkalo »ta belih«, so poiskali žrtve med svojimi. Po Stalinovih navodilih so to bih preživeli iz nemških taborišč. Je bilo takratni jugoslovanski komunistični ohgarhiji kaj mar, da so ti ljudje šh skozi pekel? »Oče svetovnega proletariata« je vse take obsodil izdajstva in temu so sledili tudi naši revolucionarji. Po nekaj letih pa so se lotih kritičnih intelektualcev. Ti so jim bili trn v peti, ker so začeli ogrožati njihovo utrjeno oholo zadostnost. Ena takih tarč je bil Jože Pučnik, ki je v Perspektivah in Reviji 57 napisal nekaj kritičnih člankov o totalitarnem sistemu. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je 30. marca 1959 obsodilo na 9 let strogega zapora. Dve leti je prebil v samici, kjer so ga pretepali in poniževali. To so počeli z njim, ker ni imel vplivnega očeta kot nekateri drugi iz teh krogov. Takrat ni bilo nobenega medija, nobenega dnevnika, ki bi o tem pisal, kaj šele da bi ga vzel v bran. Odšel je v Zahodno Nemčijo, sprejel vsako delo, ki gaje lahko kot emigrant dobil, poleg pa še študiral in tudi doktoriral. Takratno slovensko visoko šolstvo mu je tako rekoč ukradlo diplomo. Zadnji politični obsojenci starega totalitarnega režima so bih omenjeni štirje. Odhod enega ali dveh tožilcev na drugo dolžnost ne more in ne sme biti alarm za slovensko državo. Mediji bi se morali poglobiti v zahtevnejše in bolj žgoče vprašanje, to pa je čedalje večja zasvojenost mladih z drogami in alkoholom, kot pa da se ukvarjajo z obrekovanjem. draga in prenaporna, skratka - izguba časa. Da bo ob dosedanji podpori države le turizem rešil Soško dolino, se nenehno potrjuje kot iluzija, s katero se ne smemo pustiti več zavajati ne z lokalne in ne z državne ravni. Zahteva po takojšnji hitri cestni povezavi s srednjo Evropo Demokracija • i.ix::i ■ 27. marec 2008 mora postati trdna in temeljna zahteva teh občin do države Slovenije, ki naj lobira za sredstva skupaj s sosednjimi občinami v Italiji in EU. Že letos je priložnost, da to postane temeljni volilni program vseh kandidatov za poslance v državni zbor. Miran Mihelič, Bovec 73 Izgubil spomin Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v 83 podjetjih, je zaslišala poslanca SD Milana Cvikla, nekdanjega predsednika upravnega odbora Soda. Na zaslišanju ni bil tako samozavesten. Dejal je, da se posameznih prodaj ne spomni, naj pa bi bile vse izvedene v skladu s takratno zakonodajo. Ga je zaradi slabe vesti zapustil spomin? Spregledal prijateljem? Prvi mož Davčne uprave Republike Slovenije Ivan Simič se vseskozi otepa očitkov o zlorabi svojega položaja in konflikta interesov, ker je tudi lastnik podjetja za davčno svetovanje. Po zadnjih informacijah pa se njegov položaj maje zaradi očitkov v neki anonimki, ki mu očita, naj bi bil spregledal plačilo nekaterih davkov svojim prijateljem. Če se bo anonimka izkazala za resnično, naj bi ga vlada po hitrem postopku zamenjala. Opozoril na zločine V Haagu je potekalo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine. Slovenijo je zastopal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, ki je opozoril, da je bila Slovenija spomladi 1945 največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi. Doma je bil zato takoj deležen napada tistih, ki si zakrivajo oči pred zločini komunizma. LJUDJE Politični semafor Karikaturist išče službo regionalnega centra za njegovo zaposlitev pa tudi ni nikoli prejel. Kot je zapisal, je vso komunikacijo z njim imel regionalni center, poleg tega na RTV vsak mesec prihajajo številne prošnje za zaposlitev. Zaposlitve si želi več sto honorarnih sodelavcev, dejansko pa se jih zaposli izredno malo, saj se nacio-nalka otepa s prevelikim številom zaposlenih. Izpostavljanje enega domnevnega primera zaposlitve, »v tem primeru Jurija kot osebe s političnim pedigrejem, ob tem da čaka na zaposlitev na RTV več kot sto sodelavcev«, vidi Guzej kot »nov poskus politizacije javnega zavoda za potrebe dnevne politike«. Slednje pa, kot navaja, ostro zavrača. No, sicer pa se postavlja vprašanje, zakaj Jurija ne zaposlijo na Dnevniku, za katerega riše karikature. Po novem bi lahko na mestu urednika zunanjepolitičnega uredništva nasledil Igorja Mekino, ki so ga »najboljši« dali na čevelj. M. B. Politik, novinar in karikaturist Franco Juri je na medije naslovil pismo, ki naj bi dokazovalo, da je generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej dobil predlog za njegovo zaposlitev. V pismu, ki naj bi ga samostojni novinar Juri Guzeju poslal 19. januarja, so navedeni pogovori, ki naj bi jih bil imel Juri z vodstvom RTV Koper-Capodistria in naj bi med drugim dokazovali, da je Guzej dobil predlog za njegovo zaposlitev. Tako je Juri v pismu med drugim zapisal, da sta mu odgovorni urednik in namestnik generalnega direktorja po pogovoru, ki sta ga imela z Guzej em o novih delovnih mestih v italijanskem programu RTV, razložila, da so njegove možnosti za zaposlitev, o kateri so se pogovarjali, izredno majhne oziroma nične, ker njegova starost menda ne ustreza kadrovsko-generacij-skim smernicam RTVS. Guzej je v odgovoru na Jurijevo pismo zapisal, da se z njim ni nikoli pogovarjal o zaposlitvi, predloga koprskega Demokr ACIJA • 13/XIII • 27. marec 2008 k Ii j igarna Demokracija NAROCILNICA NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR D Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR __ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR L j Janez Janša: Premiki 9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR J Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR _ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR D Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR lD Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR D Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR D Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR L_ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR _j Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR J Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR [_! Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR _ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR Ll Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR D Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ NOVO Jože Dežman: Rojstvo Slovenije 20,00 EUR □ NOVO Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca 26,99 EUR □ NOVO Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ NOVO Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ NOVO Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR oS- Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: www.demokracija.si k n j igarna Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana Privoščite si dolg klepet 4.000 minut pogovora v slovenska mobilna m in stacionarna omrežja za 11,99 €* Vsak dan od 19.00 do 7.00 ter vse vikende in praznike * Mobltelovi GSM/UMTS naročniki, za 11,99 € doplačila na mesec, kličejo do 3.000 minut v Mobiteiovo omrežje in do 1.000 minut v druga slovenska mobilna omrežja in slovenska fiksna javna telefonska omrežja operaterjev, ki imajo z Mobitelom ustrezno pogodbo o medomrežnem povezovanju. Ugodnost Večerni in vikend pogovori in Večerni in vikend pogovori v Mobiteiovo in druga omrežja se med seboj izključujeta. Ugodnost Večerni in vikend pogovori v Mobiteiovo in druga omrežja se ne všteva v 200 minut telefonije in videotelefonije pri paketu 15.000. Vklop storitve, Večerni in vikend pogovori v Mobiteiovo in druga omrežja, naročnik potrdi s podpisom obrazca Naročilo dodatnih storitev, uporabniki storitve Monitor pa lahko Izpolnijo ^obrazec. Dodatne informacije in Pogoji uporabe so na voljo v Mobitelovlh centrih in na brezplačni telefonski številki za Moblteiove uporabnike 041 700 700 ter na spletnih straneh www.mobitel.si. Vse navedene cene so v EUR in z vključenim DDV. Več informacij na 041700700 www.mobitel.si