%.wwii-v 0LW¥tn KOKOŠKE V.fo.b. Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Čelnih IX. Celovec, petek, 17. september 1959 Štev. 37 (697) Zakaj še ni sporazuma o Trstu Vedno spet se v časopisnih in radijskih poročilih pojavljajo vesti, ki govore o skorajšnji rešitvi tržaškega problema. 2e večkrat je bilo slišati ali brati, češ, da so že rešena vsa sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo in da bi bilo' treba sporazum samo še podpisati. Zlasti v zadnjih dneh pred negativno odločitvijo o usodi Evropske obrambne skupnosti v francoskem parlamentu, je predvsem italijanski tisk še zatrjeval, da so pogajanja O' Trstu tik pred zaključkom in da sta ameriška ter britanska vlada predložili Rimu končni osnutek sporazuma, ki naj bi bil tako za Italijo kot za Jugoslavijo sprejemljivi kompromis, Italijanska vlada pa da naj bi že te dni nanj odgovorila in naj bi nato bil tudi podpisan. Sedaj pa so italijanski vladni listi te vesti in trditve zavrnili. Italijanska vlada je javnost obvestila, da »še obstojajo nerešeni problemi in ker so leti zelo važni, niso osnovane novice italijanskega tiska o skorajšnji rešitvi tržaškega vprašanja ...«. Znano je, da je italijanska vlada vprašanje ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti skušala povezovati s tržaškim vprašanjem in tako hotela izsiliti zase ugodnejšo rešitev od Amerike in Velike Britanije, ki igrata vlogo posredovalca med Italijo in Jugoslavijo pri pripravah za tržaški sporazum. Povsem jasno je torej, in to izhaja tudi iz pisanja večine Italijanski pasovi za povezava z Balkansko zvezo Tudi v Italiji napredni demokratični krogi drugače presojajo politične potrebe po polomu EOS, kakor reakcionarna italijanska vlada. Medtem ko vlada žaluje za izgubljeno možnostjo z vprašanji okoli EOS izvajati pritisk pri reševanju tržaškega problema, si v krogih italijanskih socialistov vedno bolj utira pot misel o italijanski povezavi ali vsaj zbližanju z Balkansko zvezo. Tako je po poročilih iz vodilnih krogov italijanske socialdemokratske stranke podpredsednik vlade S a r a g a t izrazil mnenje, da bi se morala Italija spričo nove krize okoli evropske integracije, ki je nastala s polomom EOS, preusmeriti na povezavo svoje obrambne vloge v Evropi z Balkansko zvezo. Po Saragatovem mnenju bi Italija tako našla svoje najboljše mesto v okviru prizadevanj za evropsko obrambo in kolektivno varnost. Slično mnenje je te dni izrazil tudi namestnik političnega tajnika italijanske liberalne stranke O r s e 11 o, ko je imel po svojem obisku v vladni palači razgovor z novinarji. Poveljnik Dien Bien Fuja na svobodi Pariz. — Nekdanji poveljnik trdnjave Dien Bien Fu, ki je bil nedavno izpuščen iz vietnamskega ujetništva, je prispel v Pariz »neuradno«. Potem ko bo podal poročilo vladi, bo spet odpotoval v Indo-kino, odkoder se bo nato »uradno« vrnil v svojo domovino. 10 DFDL je zasedal Celovec, 8. septembra 1954. — Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva je na svoji današnji seji v izvajanju prej sprejetih smernic sklenil pojačati vsepovsod delo za čim ožje povezovanje in sodelovanje z demokratičnimi silami v deželi. Obranaval je tudi vprašanje protiukrepov proti od dne do dne bolj drznemu nastopu nacističnih in šovinističnih sik ki se izraža predvsem v histeričnih napadih na našo gospodarsko in kulturno dejavnost. Iz sekretariata DFDL. italijanskih, predvsem pa vseh reakcionarnih listov, da se je za italijansko vlado in diplomacijo po- zlomu Evropske obrambne skupnosti tudi tržaško vprašanje pojavilo v novih okoliščinah, ki ju preveč ne morejo veseliti. Zato je italijan. vlada demantirala vesti o skorajšnji rešitvi tržaškega problema v italijanskem tisku, zato pa tudi nikjer drugod kot pri italijanski vladi ni treba iskati vzroka, da še ni sporazuma o Trstu. Prav v teh dneh pa povzemata posredovalca ZDA in Velike Britanije ponovne korake, da bi končno prišlo do rešitve tržaškega vprašanja. Zunanji minister Eden je ob svojem obisku v Rimu nadaljeval tudi razgovore o Trstu, ki jih je bil začel že pred nekaj dnevi z italijanskim obrambnim ministrom Tavianijem in jugoslovanskim poslanikom Velebitom v Londonu. V Beograd pa je prispel arneri- Pred enim letom je Adenauerjeva krščansko-demokratska stranka na splošnih volitvah dosegla precejšnjo zmago, ki so jo zmagoslavno imenovali »plebiscit Adenauerjeve politike«. Toda niti celo leto ni minilo in že so se začela tla, na katerih stoji njegova stranka, nevarno majati. Bilo je namreč meseca junija pri deželnozborrkih volitvah v pretežno krščanski in po prebivalstvu najbolj številni deželi Nordrhein-Westfnlen, kjer je Adenauerjeva krščansko-demokratska stranka zgubila kar več kot milijon glasov. Preteklo' nedeljo pa je moral Aden- Ko se je izjalovila konferenca devetih držav, na kateri naj bi uravnovesiH stališča glede nemške suverenosti in oborožitve, se je britanski zunanji minister Anthony Eden nenadoma odločil za diplomatsko potovanje po glavnih mestih držav, ki bi morale tvoriti EOS. Najprej se je Eden ustavil v Bruslju, kjer je konferiral z zunanjimi ministri Belgije, Ho- Anthony Eden landske in Luxemburga, nato je v nedeljo prispel v Bonn na razgovor z zapadnonemškim kanclerjem Adenauerjem, v ponedeljek pa je nadaljeval svojo pot v Rim. Po tukajšnjih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem in drugimi italijanskimi vladnimi predstavniki o vprašanju evropske integracije, pa tudi — kakor se je zvedelo — o tržaškem vprašanju, se je britanski zunanji minister podal v Pariz, kjer je takoj po svojem prihodu razgovarjal s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Mendes-Franceom. Po Edenovih razgovorih v Bruslju in Bonnu je bilo razglašeno samo. da so dovedli do soglasja o Edenovem načrtu, o vsebini razgovorov pa so molčali. Šele po rimskih razgovorih je bil v Londonu razodet nov Edcnov načrt za evropsko integracijo, ki predvideva vključitev Zapadne Nemčije in Italije v svo-ječasni Bruseljski pakt (iz leta 19'48), s kate- ški državni podtajnik za zunanje zadeve Robert Murphy z nalogo voditi z jugoslovanskimi državniki razgovore o rešitvi tržaškega vprašanja poleg drugih, zlasti gospodarskih razgovorov. Celo nekaterim italijanskim listom prikrivanje dejstev in izmikanje vlade že ne gre več v račun. Tako na primer »Gior-nale d’Italia« trdi, da izvirajo vesti o predaji anglo-ameriškega osnutka za tržaški sporazum Rimu iz zaupnih krogov v Londonu in Washingtonu ter da je zato vladni demanti več kot' presenetljiv. Prav tako »Giornale d’Italia« poudarja, da je Jugoslavija že pred meseci zagotovila, da ne bo več postavljala novih zahtev in da se v Beogradu tega tudi držijo. List zaključuje, da je odločitev sedaj na Rimu in da je zato neumestno, da palača »Chigi« (sedež italijanske vlade — op. ured.) položaj, tak kot je, prikriva pred javnostjo. auer sprejeti še drugi težki udarec, ki je nedvomno precej ohladil tudi najbolj razgrete pristaše njegove stranke: Tudi volitve v deželni zbor v Schleswig-Hol-steinu so jasno pokazale, da se bistveno število dosedanjih krščansko-demokrat-skih volivcev v naprej odločno hoče distancirati od politike, ki jo vodita Adenauer in njegova CDU. Ncdeljs&v vul«tw,- pii katerih -iaj tj. se poldrug milijon volivcev odločilo za 399 kandidatov desetih strank (glasovalo je nekaj manj kot 80 odstotkov volilnih upravičencev), so prinesle zmago socinl- rim so se povezale Velika Britanija, Francija in države Bcneluxa proti morebitnim ponovnim nemškim napadom in drugovrstni nevarnosti agresije. Z vključitvijo Nemčije v ta pakt bi morali njegovo besedilo popolnoma spremeniti. Hkrati bi ustanovili „oborožitve-no zvezo", ki bi kontrolirala oborožitev vseh držav Atlantskega pakta, h kateremu bi Za-padno Nemčijo prav tako pritegnili. S tem bi bila lahko Francih odyzeta bojazen pred premočno nemško oborožitvijo. Britanska iniciativa, ki jo skuša oživiti zunanji minister Eden s svojim potovanjem je, kakor poročajo, povsod naletela na popolno razumevanje in odobravanje, le iz Bonna se čujejo glasovi, ki jo ne smatrajo za povsem zadovoljivo. Kakšno stališče pa je zavzela Francija, do zaključka lista še ni bilo znano, ker dotlej še niso objavili vsebine razgovorov med Edenom in Mendes Franceom. Včeraj popoldne se je Eden spet vrnil v London, kjer bo danes poročal Churchillu in se razgovarjal tudi z Dullesom. Tudi Dulles na evropskem potovanju Izgleda, da britansko in ameriško mnenje o načinu reševanja evropske obrambe nista v popolnem skladu, kajti ZDA so poslale namestnika zunanjega ministra Murphyja takoj za Edenom v evropske prestolnice, v sredo zvečer pa se je nenadoma tudi ameriški zunanji minister sam podal v Bonn in nato v London, da bi se točno informiral o položaju, ki je zadnje dni nastal v Evropi, da bi zlasti spoznal zadnja nemška in britanska prizadevanja v pravcu evropske integracije. V gotovih političnih krogih domnevajo, da bo DuBcs poskušal svojega britanskega kolega, s katerim bo danes razgovarjal v Londonu, prepričati, da je Nemčiji treba takoj dati popolno suverenost, ne glede na francosko „proti-evropsko zavlačevanje" skupne obrambe. Francoskemu ministrskemu predsedniku Mendes-Franceu pa je Dulles poslal pismo, v katerem mu zagotavlja, da v Pariz Je zaradi pomanjkanja časa" ne more priti in da njegov obisk samo v Bonnu in Londonu „ne pomeni ameriškega negiranja Francije". Udeleženci proslave na Ostrožnem! Še enkrat opozarjamo vse, ki se bodo udeležili izleta na veliko proslavo »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju, da odpeljejo avtobusi jutri ob 14.30 uri iz Celovca izpred Gasometerg. 10 ob 16.10 uri iz Sinče vasi izpred kolodvora. demokratski stranki, ki je pridobila skoraj 40.000 glasov ter tako postala najmočnejša stranka v deželi. V deželnem zboru bo odslej imela 25 poslancev, medte!« kc jih je bho d.Jc; sa.iab 2C Kr- ščansko-demokratska stranka je tudi v Schleswig-Holsteinu napram lanskoletnim volitvam zgubila skoraj polovico glasov, zaradi česar je morala prepustiti prvo mesto socialdemokratom, s katerimi bo imela enako število poslancev v deželnem zboru. Izmed ostalih strank sO pri nedeljskih volitvah dosegle: tako imenovani »blok beguncev« (BHF.) 167.319 glasov ali 14 odstotkov, Svobodna nemška stranka (FDP) 89.414 glasov ali 7.5°/«, schleswig-holsteinski blok (SHB) 61.278 glasov — 5.1%, volilna zveza južnega Schles-wiga (SSW) 42.242 glasov odnosno 3.5%, komunistična stranka 24.730 glasov ali 2.1%, nemška Reichspartei (DRP) 17.318 glasov, 1.5%, Zveza Nemcev (BdD) 10.009 glasov odnosno 0.8% in schleswig-holsteinska deželna stranka 1028 glasov ali 0.1 odstotka oddanih glasov. Na podlagi volilnih izidov je predsednik zapadnonemških socialdemokratov Ollenhauer izjavil, da je z volitvami v Schlessvig-Holsteinu prešlo politično težišče na socialdemokratska opozicijo, ki da ima kot najmočnejša stranka v deželi tudi pravico, da kot prva poizkusi s sestavo nove deželne vlade. Pa tudi dosedanja vodilna CDU še za naprej računa s svojo koalicijsko vlado, v katero bi poleg dosedanjega partnerja (blok beguncev) pritegnila še Svobodno nemško stranko. 2e izid zadnjih dveh deželnozborskih volitev v zapadrii Nemčiji pa daje resno misliti, da nemško ljudstvo ni preveč zadovoljno s politiko, ki jo vodi Adenauer nekoliko preveč izenačeno z ameriško linijo. Nedvomno pa sta bila najhujša udarca za zveznega kanclerja. Adenauerja in njegovo krščansko-demokratska stranko naslednja: letošnje stavke v Hamburgu, na Bavarskem in drugih področjih Zaoadne Nemčije na področju notranje politike ter razočaranje z Evropsko obrambno skupnostjo na zunanjepolitičnem torišču. Pri ponesrečenem reševanju teh dveh usodnih vprašanj je Adenauer zgubil zaupanje svojih volivcev in je brez dvoma le Še vprašanie časa. kdaj se bodo zmagovite številke lanskoletnega »plebiscita« tudi v splošnem merilu bistveno spremenile. Adenauerju zadajajo težke udarce Nov Edenov načrt za evropsko integracijo P O Z O R Slovensko pomorstvo na poti razvoja S tem, da je Jugoslavija prevzela upravo cone »B« Svobodnega tržaškega ozemlja, se je tudi Slovencem odprla pot do morja, in sicer na področju gospodarskega izkoriščanja, pomorstva in ribištva. Začetni koraki so bili težki in so pri tem naleteli na mnoge težave, s katerimi so se morala boriti novoustanovljena podjetja pomorskega odnosno ribiškega značaja. Danes že lahko govorimo o prvih uspehih, ki so jih dosegla tovrstna podjetja, pri čemer pa ima nedvomno največ zaslug Pomorska srednja šola v Piranu, ki jim je nudila tako izdatno materialno podporo kakor tudi potrebni strokovni kader. Na pobudo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu leta 1945 ustanovljena Pomorska srednja šola v Piranu je s pravim delom mogla začeti šele leta 1947. Kljub temu pa je doslej zaključilo štiriletno šolanje na tej šoli že 65 absolventov, ki so .skoraj vsi zaposleni v Piranu in v Izoli. Tudi hkrati kot pododdelek ustanovljena ribarska šola je dala doslej kakih 30 absolventov. Večina slušateljev je iz Slovenije, le približno vsaki četrti je doma iz cone A ali B tržaškega ozemlja. Predavatelji so večinoma Slovenci, stari pomorščaki, ki sedaj svoje znanje prenašajo na mlajšo generacijo. V šolskem programu imajo predvidena tudi številna pomorska potovanja in jadranja ter se učenci tudi praktično osamosvojijo že med študijem. Tako so na primer v letih 1948 in 1949 napravili daljše študijsko potovanje po Jadranu, za letos pa predvidevajo večkratna jadranja z večjimi ladjami. Šola razpolaga z veliko knjižnico, lastnim internatom in predstavlja poživitev slovenskega življa v Piranu. S svojim delom in predvsem s svojim pravilnim dojemanjem stanja je šola pokazala izredno sposobnost ter ugled na področju strokovnega šolstva ne le doma, marveč tudi že v inozemstvu, kjer so splošno začeli spoštovati njeno delo in bi z veseljem sprejemali njene absolvente v službo. Sploh pa je pomorska šola v Piranu velikega pomena za bodočnost in uveljavljanje Slovencev na morju, kar je že doslej dokazala s svojim delom, ki je nedvomno pogoj za uspešen razvoj pomorskih in ribiških podjetij na tem ozemlju. V glavnem je dvoje podjetij, ki skrbita za ribiški lov ter za prevoz, in sicer sta to podjetje »Ribič« v Piranu ter pomorska transportna agencija »Slovenija linija«. Prvo je bilo ustanovljeno koncem leta 1953, s produktivnim delom pa je začelo nekaj mesecev pozneje, ko mu je Pomorska srednja šola kot prve začetke oziroma pogoje za razvoj in obstoj prispevala svojo ladjo »Sočo«. V teku enega leta se je število ladij, ki so za sedanje razmere podjetja dovolj moderno opremljene, znatno zvišalo in z uspehom ribarijo na območju med Pulo in Zadrom. Ker pa Trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Trstom Minuli teden je bil sklenjen prvi trgovinski sporazum med cono »A« Svobodnega tržaškega ozemlja in FLR Jugoslavijo. Sporazum je sklenjen za dobo enega leta in urejuje blagovno izmenjavo med cono »A« in FLRJ ter način plačevanja te izmenjave. Podpisala sta sporazum predstavnik jugoslovanskega državnega sekretariata za zunanje zadeve ing. Karič in namestnik šefa guvernerjeve pisarne Zavezniške vojaške uprave za STO Russel. Kongres nerazvitih dežel Predvidoma v času od 10. do 15. oktobra bo v Milanu pod častnim predsedstvom predsednika italijanske republike mednarodni kongres o razvoju nerazvitih dežel. Na kongresu bodo sodelovali zastopniki Evropske gospodarske komisije, UNESCO, Svetovne zdravstvene organizacije, FAO, OECE, Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter zastopniki gospodarstva iz številnih nerazvitih dežel, med njimi tudi zastopniki Jugoslavije. Na kongresu bodo obravnavali vprašanje nerazvitih dežel in njihovega napredka z najrazličnejših stališč: gospodarskega, sociološkega, demografskega, urbanističnega, higijenskosanitarnega in pravnoupravnega stališča. Poleg tega bo kongres obravnaval tudi študije o posameznih nerazvitih deželah, pri čemer bodo polagali največjo pažnjo poročilom o dosedanjih uspehih. podjetje trenutno še ne razpolaga z ladjo za prevoz rib, ima seveda mnogo težkoč pri prodaji, katero mora izvajati preko drugih podjetij. Nekoliko več uspeha ima omenjeno podjetje pri razvijanju športnega ribištva, ki bo nedvomno mnogo pomenilo za te kraje, predvsem pa za nadaljnji razvoj turizma. 2e prvi ukrepi namreč kažejo, da vlada za to panogo športa veliko zanimanja, tako doma, še bolj pa v inozemstvu, zaradi česar so jadrnico »Burjo« popolnoma modernizirali in opremili z vsemi pripomočki za športni ribolov. Drugo podjetje — »Slovenija linija« — se je letos razvilo iz nekdanjega podjetja Po sklenjenem premirju v Indokini je bila država razdeljena po vzorcu Koreje na dva dela, izmed katerih severnega upravlja ljudska osvobodilna oblast, južnega pa domača vlada pod okriljem in nadzorstvom Francozov. Predsednik Južnega Vietnama (južni del Indokine — opom. uredn.) Bao Daj zadnje mesece resenetljivo mnogo časa biva v Franciji, ar je primer tudi zdaj, ko so se doma pričeli boriti za oblast in stolčke. Predsednik južnovietnamske vlade Di-jem De je namreč načelniku generalnega štaba južnovietnamske vojske, generalu Ngujen Van Hinu, precej zahtevno polo- Minuli teden v noči od srede na četrtek je francoska pokrajina Alžir v severni Afriki doživela hud potres. Najmočnejši je bil potres v okolici mesta Orleans-ville, kjer je 12 sekund trajajoči zemeljski sunek porušil v mestu samem četrtino vseh stavb in v neposredni okolici uničil številne vasi. Glavnemu potresnemu sunku so v naslednjih dneh sledili še novi, nekoliko lažji sunki, ob katerih se je porušilo še več ob prvem sunku poškodovanih hiš. Pravijo, da se je zemlja do’ n