v!
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (N °) 50-51
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 19 de diciembre -19. decembra 1996
Od Prve Božične Noči
Marijo,
ki se sklanja nad Božjim Detetom, tiho-spoštljivo pozdravim:
„Božični je' Čas..."
In ona, vesela obiska, dvigne glavo, v ljubko-prisrčnem smehljaju žari ji obraz.
Marijo, Božjo Mater, imam božično rad!
Vsakogar sprejme ljubeče, kot dekla Boga,
ki hoče na veke ostati Sin njen, naš Brat.
Ljubi nas, prosta zasužnjenih čustev srca.
Z Devico z detetom se božično veselim. Z nama veseli se!
Kaj si pozabil na svet?
Od prve božične noči ni več -kot je bil.
Božji je Sin po Mariji prišel vanj živet.
Vladimir Kos DJ
z iskrenimi voščili...
Vlada dela v svoj prid
Protest SKD
TiLKA MOČkiiK P
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je 11. decembra poslal pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, v katerem ga obvešča, da je pri pregledovanju gradiva za sejo vlade ugotovil, da vlada kljub iztekajočemu se manda-tu’Tnasovno odloča o kadrovskih vprašanjih, pri čemer gre praviloma za poviševanja oziroma premestitve.
„V Slovenskih krščanskih demokratih menimo, da urejanje teh vprašanj ne spada v t.i. tekoče zadeve vlade in predlagamo, da ob nastopa nove vlade sedanja vlada ne bi urejala kadrovskih vprašanj, razen, ko gre za nujne primere — npn upokojitve.
Menimo tudi, da v tekoče posle vlade ne bi smela spadati odobravanja različnih poroštev, zato nasprotujemo uvrstitvi teh točk na sejo vlade".
„Ne glede na to, kdo bo v novi vladi, želimo, da sedanja vlada konkretno opravi svoje delo do konca in ne veže rok bodoči vladi z odločitvami, ki niso nujne ali bi se jih lahko razlagalo kot zadnji poskus vplivanja na razdelitev moči pred začetkom dela nove vlade," končuje svoje pismo dr. Drnovšku predsednik SKD Lojze Peterle.
Poročilo SKD
it - - mmmm •*. *	11
——
MS
in
Celovški „Slovenski vestnik" v ognju
Zgodilo se je v Sloveniji
PRIMORSKI DNEVNIK UMIRA?
Avstrijska nacistična stranka je v desetletjih obstoja vedno zavračala pravice koroških Slovencev, priznane po podpisani pogodbi dunajske vlade z zavezniki. V času od decembra 1993 do decembra 1995 je s povečanimi volilnimi glasovi začela z grožnjami in bolnimi pismi in belila glave celo dunajski vladi, precej strpni do Slovencev.
Po zadnjih poročilih iz Celovca so nestrpni nacisti znova začeli gonjo proti slovenski narodni manjšimi in slovenskim kulturnim in verskim ustanovam. Hajder-jev časopis je znan po sovražnem stališču skrajno desničarskih nacistov do Slovencev.
* Nestrpneži so se na napad že dolgo pripravljali — predvsem na levičarski „Slo-* venski vestnik" in še tri slovenske publikacije.
Po poročilih Zveze avstrijskih Slovencev, sta dva neznanca (?) 28. novembra v jutranjih urah vdrla v uredniške prostore /»Slovenskega vestnika" ukradla dva računalnika in prostore zažgala. Zadovoljila sta se z nekaj manj kot 10 tisoč mark. škodo so ocenili za 150 tisoč mark.
„Neznanca" sta bržkone oblastem znana. Zločinci so namreč že nekaj časa pošiljali Slovencem grozilna pisma s kljukastimi hitlerjanskimi križi.
Na ponovno grozilno pismo, ki je bilo 11. decembra v Celovcu oddano na pošti in ga je odpošiljatelj pod oznako NSDAP/ AO naslovil na slovenski časopis Naš tednik, se je odzval Narodni svet koroških Slovencev, predsednik Nanti Olip je opozoril,
da so slovenska manjšina na Koroškem in njene ustanove izpostavljene nevarnostim, ki jih je treba jemati zelo resno. Grozilna pisma, ki so jih prejela uredništva Našega tednika, Nedelje in Slovenskega vestnika, so posredovali oblastem in vsebujejo tudi priznanje odpošiljateljeV o doslej izvršenih napadih.
Svetovni slovenski kongres je ob bombnem napadu na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, 4. decembra, poslal avstrijskemu kanclerju Franzu Vranitzkyju, veleposlaniku Republike Avstrije v Slove-' ni ji dr. VVaggnerju in avstrijski vladi pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad dogajanji v sosednji Avstriji.
Ob brutalnem in nerazumljivem napadu na sedež ZSO je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle poslal pismo predsedniku Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjanu Šturmu. V pismu, v imenu SKD izraža solidarnost in hkrati ogorčenje nad tako nedemokratičnim in nekulturnim odnosom še neznanih sil do ZSO, kot manjšinske organizacije koroških Slovencev.
„Ta napad razumem kot napad na vse ti^te, ki se trudijo'za nove odnose med narodi in državami na poti v skupno Evropo po koncu umetne ideološke in politične razdrobljenosti," končuje svoje pismo predsednik SKD Lojze Peterle.
Slovenski zdomci, ki uživamo v Argentini svobodo pisanja in izražanja, obsojamo zločinsko postopanje avstrijskih nacistov.
Levičarski tržaški Primorski dnevnik vnovič ni izšel, čemur botruje odločitev podjetja Edigraf — ki dnevnik tiska — da svojih uslug ne bo nudil, vse dokler ji lastnik Primorskega dnevnika, družba PRAE, ne poravna dolgov. Dolg znaša okoli 4 milijarde lir, tako da se utegne zgoditi, da s 1. januarjem prihodrtje leto Primorski dnevnik dokončno preneha izhajati. V zadnjem trenutku so tiskanje in izid omogočile Zadružna kreditna banka Doberdob, Zadružna kreditna banka Sovodnje in Zadružna kra-ška banka. Denarna sredstva teh bančnih zavodov naj bi krila še naslednje štiri številke Primorskega dnevnika’.
Drevo, ki je v Rim prispelo v soboto zvečer, so nameravali postaviti že v ponedeljek, vendar je to preprečilo slabo \freme. Osrednji dogodek ob slovenski božični smreki bo v soboto, ko se bo ob njej zbralo 3400 slovenskih romarjev.
ČASTNI DOKTORAT LJUBLJANSKEMU NADŠKOFU
SLOVENSKA SMREKA V VATIKANU
Na trgu Sv. Petra v Rimu so 10. decembra postavili slovensko božično smreko, darilo Slovenije papežu Janezu Pavlu II.
t.
fr—.................
Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak je 12. decembra slovenskemu metropolitu, ljubljanskemu nadškofu, predsedniku slovenske škofovske konference in članu Evropske akademije znanosti in umetnosti Alojziju Šuštarju podelil naziv častni doktor Univerze v Mariboru za velike znanstvene dosežke, zasluge pri osamosvojitvi Slovenije, za uresničevanje humanih odnosov v slovenski družbi, razvoj humanističnega študija v Mariboru, uspešno predstavitev slovenske znanosti, kulture, umetnosti in slovenske države v svetu.
Svobodna Slovenija zeli vsem svojim sotrudnikom, raznašalcem, naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji, blagoslovljen božič ter sreče v novem letu 1997.
%:
Zgodilo se jev Sloveniji
POGOVORI SE NADALJUJEJO
Predsedniki štirih največjih parlamentarnih strank so se znova sešli za zaprtimi vrati. Vodji Janez Drnovšek in Marjan Podobnik sta po srečanju menila, da so pogovori koristni in konstruktivni ter da se stranke uspešno usklajujejo na programskem področju; tokrat naj bi se dogovorili o morebitnih spremembah poslovnika in volilne zakonodaje, pri oblikovanju bodoče koalicije in uskladitvi mandatarja pa ostajajo na začetnih izhodiščih. Pomladne stranke vztrajajo pri Marjanu Podobniku,
LDS pa pri svojem predsedniku Janezu Drnovšku. Srečanja sta se ob prvakih SLS in LDS udeležila še predsednik SDS Janez Janša in vodja SKD Lojze Peterle, ki pa pogovorov nista želela komentirati.
POSLANSKE SKUPINE
Po ustanovitvi novega državnega zbora v minulem tednu se je v skladu z veljavnimi pravili oblikovalo tudi osem poslanskih skupin, katere bodo v večini primerov vodili isti ljudje kot v minulem mandatu.
Poslansko skupino Liberalne demokracije Slovenije bo tudi v novem mandatu vodil Tone Anderlič, vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo še naprej Franc Zagožen, ki bo kot predstavnik najštevilčnejše skupine v trojici t.i. strank slovenske pomladi vodil oziroma usklajeval tudi delovanje vseh 45 poslancev te povolilne koalicije. Poslansko skupino Socialdemokratske stranke Slovenije bo še naprej vodil Ivo Hvalica. Poslansko skupino Slovenskih krščanskih demokratov bo v novem sklicu vodil Miroslav Mozetič. Poslansko skupino Združene liste socialnih demokratov bo še nadalje usmerjal Miran Potrč. Poslansko skupino Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo vodil Anton Delak. Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič bo enako kot doslej tudi v novem sklicu vodil strankino poslansko skupino. Po veljavnem poslovniku imata status poslanske skupine tudi
Kučan v Italiji
poslanca madžarske in italijanske narodnosti, ki sta v minulem mandatu lahko oba nastopala in prevzemala pristojnosti v vlogi vodje skupine.
Vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank so se začeli dogovarjati o ustanovitvi in sestavi delovnih teles zbora, vendar brez uspeha. Predlog formule za sestavo delovnih teles, ki jih mora zakonodajalec skladno s svojim poslavnikom konstituirati v 30 dneh po svoji ustanovni seji, to je do 3. januarja, je doslej pripravila le Liberalna demokracija Slovenije — po tej delitvi naj bi imele tri pomladne stranke v delovnem telesu najmanj osem članom, preostale, skupaj z narodnostima, pa deVet. SLS, SDS in SKD na to niso hotele pristati.
PRITOŽBA NI USPELA
Na tajništvo SKD je prišel sklep usta-. vnega sodišča Republike Slovenije, ki je sklenilo, da se postopek za preizkus pritožb Neve Miklavčič-Predan iz Ljubljane in Marjane Košir iz Nazarij zavrže. Pritožnici sta se pritožili zoper sklep DZ o potrditvi poslanskega mandata poslancem SKD Izidorju Rejcu, Miroslavu Mozetiču in Marijanu Schiffrerju. Slovenski krščanski demokrati so zadovoljni ob dejstvu, da se je Ustavno sodišče odločilo v prid sklepom, ki jih je že potrdil Državni zbor, ter tako zavrnilo različna namigovanja o morebitni spornosti omenjenih treh poslanskih mandatov. „Vedno smo namreč zagovarjali dejstvo, da morajo biti vsi poslanci izvoljeni v skladu z zakonom, zakonitost vseh mandatov pa je potrdil tudi sklep Ustavnega sodišča," pravi poročilo SKD.
DELO JE POHVALILO SCHIFFRERJA
„Marjan Schiffrer — v slovensko parla-‘mentarno zgodovino bo prišel kot prvi emigrant, ki je bil šest dni na čelu DZ, in kot človek s prirojenim smislom za bonton, saj je edini v DZ vedel, kar se spodobi, če je med poslanci predsednik države".
Po STA
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Predsednik države Milan Kučan je pred odhodom na delovni obisk v Italijo sprejel predstavnike Slovencev, ki živijo v tej državi. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh komponent slovenske manjšine in predsednika zaprosili, naj tudi ob tej priložnosti pri italijanskih partnerjih podpre njihove zahteve in stališča, ki so jih soglasno predstavili v skupni spomenici, ki je bila nedavno poslana tudi predstavnikom italijanske države.
Po prihodu na uradni obisk v Rim se je pogovarjal s predsednikom poslanske zbornice italijanskega parlamenta Lucianom Violantejem in premierom Romanom Prodijem. Italijanska in slovenska „evropska usmerjenost" sta skladni, je ugotovil predsednik Kučan. V pogovoru z Violantejem je Kučan izrazil interes Slovenije, da bi italijanski parlament ratificiral pridružitveni sporazum med Slovenijo in EZ ter sprejel zakorr o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Dotaknil se je tudi vprašanja financiranja ustanov slovenske manjšine v Italiji. Slovenska stran je v pogovorih izrazila interes za ratifikacijo že podpisanega dvostranskega sporazuma o olajšavah pri prometu oseb prek skupne meje. Violante je poudaril zanimanje Italije za tristransko sodelovanje na osi Rim-Ljubljana-Budimpešta in za razvoj prometnih povezav v smeri Vzhodne Evrope. Premier Prodi je izrazil interes Italije, da Slovenija čimprej postane polnopravna čla-
nica EZ in NATO. Kučan je posebno pozornost namenil narodnim manjšinam in sprejetju zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Slovenski predsednik Milan Kučan se je v petek 13. decembra, sešel z italijanskim kolegom Oscarjem Scalfarom. Po srečanju je predsednik Kučan izjavil, da sta s kolegom Scalfarom v pogovoru „obnovila produktivni dialog med Slovenijo in Italijo", ki temelji na skupnih interesih, predvsem na usklajevanju pogledov na evropsko prihodnost. Slovenija ocenjuje, da je do zastoja na tem področju prišlo zaradi nekaterih napak v italijanski uradni politiki, ki pa se sedaj odvija v drugi smeri. V takšnih spremenjenih političnih razmerah v Rimu je logična tudi italijanska podpora slovenskemu vključevanju v dvomu. Položaj narodnostnih manjšin je bila ena izmed osrednjih tem srečanja. Ključnega pomena je, da italijanski parlament sprejme zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine in da Rim rešuje aktualne manjšinske probleme, kot sta Tržaška kreditna banka in Primorski dnevnik. Italijanski sogovorniki so Kučanu v tem smislu obljubili podporo.
Kučan je Scalfaru izročil tudi opomnik slovenske manjšine o njenih probleme in željah. Predsednik Kučan se je sešel tudi z nekdanjim predsednikom in dosmrtnim senatorjem Francescom Cossigo.
Po STA
Ako gledamo zadnja leta argentinskega političnega življenja, lahko vidimo, da je bila ena značilnosti te dobe brezskrbnost in neka veselost. Vse se je odvijalo, ne da bi se preveč spraševali glede posledic in rezultat je ta, da se danes kopičijo problemi, iz katerih vlada težko vidi pot. Usoda se tako maščuje in je treba vložiti silo moči v urejevanje zadev, ki bi morale biti že zdavnaj urejene, če bi oblast izvajali tako, kakor je treba.
LE EN PRIMER
Carina je ustanova, ki ima že dolgo tradicijo. Celo prastare vlade so vedele, da je vir dohodkov in so pazile in preganjale tihotapstvo. Nekaj je o tem vedel tudi naš Martin Krpan, ki je prevažal sol, seveda ne popolnoma legalno.
Argentinska‘carina pa ima svojevrstno tradicijo. Je vir dohodkov za državo, pa tudi vir obogatenja za marsikoga, ki pozna zakulisne poteze, pO katerih lahko v državo spravi raznovrstno robo, pri tem pa nekdo zamiži na eno oko in mnogi zaslužijo pri tem. Zgubi pa seveda država in družba.
Razumljivo je, da ni točnih podatkov, a govori se o oškodovanju, ki dosega kar 3000 milijonov dolarjev v dobi zadnjih par let. Da tu ne gre za malenkostno tihotapljenje in da niso zapleteni le nižji uradniki, je tudi razumljivo. Tudi ni čudno ob tej stvarnosti, da se vodstvo nenehno menja. Upravnik carinske ustanove, ki ga imenuje vlada, je ena najbolj nestabilnih funkcij. Od leta 84 jih je že šest nastopilo in — odstopilo.
Prav te dni je predsednik v vidnem naporu, da stvar vsaj delno uredi, imenoval že sedmega, oziroma sedmo. To pot je imenovanje doletelo žensko in sicer je to Maria Isabel Fantelli, ki je po poklicu uradnica carine in v tej ustanovi dela že trideset let. Je prvič, da je na to mesto prišla ženska in tudi prvič, da ni imenovana kaka politična ali vojaška osebnost, marveč poklicna uradnica, ki je svojo kariero opravila v ustanovi. Skoraj vsi njeni predniki imajo na grbi sodne postopke zaradi korupcije ali malomarnosti v izvrševanju dolžnosti. Eden (brigadir Rodolfo Etchegoyen) pa je celo napravil samomor v zelo čudnih okoliščinah.
Ve to kaže globino moralne krize, ki jo je zaslediti na tem področju pa tudi na vseh ostalih, ker primer se lahko nenehno ponavlja. Ni čudno, da se je ena izmed zahtev,' ki jih je predsednik Menem slišal v Was-hingtonu ob priliki zadnjega obiska, nanašala prav na temo korupcije. To gre tako daleč, da se ameriška podjetja, kadar gre za kupčije v Argentini, čutijo prizadeta, ker se ne morejo posluževati istih metod podkupovanja, kot nekatera argentinska ali podjetja drugih narodnosti. In prav sedaj se nahajamo na pragu novih privatizacij, kot je to primer letališč, pošte, izdelave novih dokumentov DNI, in pri vseh teh so ameriška podjetja zainteresirana, boje se pa kakega škandala kot že večkrat omenjeni IBM-Narodna banka.
Vzporedno z ameriškimi zahtevami pa je te dni prišla v javnost tudi izjava argentinskih škofov, ki zahtevajo bolj „vredno, zaupljivo in ne tako počasno" pravosodno ustanovo. Kajti, kar se tiče argentinskih sodišč, je zadeva prav tako dvomljiva kot na drugih področjih. Preveč je bilo zadnje čase afer okoli raznih sodnikov, in na to so namignili predsedniku v ZDA, in isto so jasno in glasno povedali škofje. Dejansko Cerkev ni storila nič drugega kot da je konkretno izrazila to, kar javno mnenje presoja vsak dan: argentinskim sodiščem ne morejo zaupati.
' Da vsaj na videz delno popravi to zadevo, je vlada sklenila po eni strani, da del
sodne strukture prestavi na občinsko raven. In ker so že radikali, kot vlada sedaj avtonomnega mesta Buenos Aires, to nenehno zahtevali, jim bo vlada v tem ugodila, a v svojem resorju bo pridržala tako federalna kot kazenska sodišča. Po drugi strani pa skušajo upeljati neke vrste protikorupcijski urad po ameriškem vzorcu, da bi pazil na bolj etično delovanje funkcionarjev. O tem sedaj teče debata, a mnogi smatrajo, da etika ni odvisna od kakih uradov ali komisij, marveč od politične volje vlade, da dela bolj vestno in bolj pošteno. To bo pa vidno v teku časa, kajti kar hitro se mora poznati, če je vlada res namenjena, da naj etika prednjači v njenih ukrepih.
RAZNE MEJE
Obtožbe glede korupcije je zadnje dneve znova vrgel v javnost tudi bivši gospodarski minister Cavallo. Kakor se stopnjujejo sodnijski postopki proti njemu, tako on stopnjuje napade na vlado in razne funkcionarje. Sedaj obtožbe letijo že na samega predsednika in stvar postaja prav nevarna. Kako se bo ta zadeva okoli Cavalla iztekla, še ni jasno.
Da je mera težav polna, pa je te dni vladni urad objavil podatke o brezposelnosti. Proti pričakovanju vlade, a po napovedih, ki smo jih zadnje dni vedno pogosteje slišali, se ta ni zmanjšala, marveč se je še povečala. Sedaj dosega kar 17.3 odstotke delovne sile. Poleg tega dosega kakih 12 do 13 odstotkov delovne sile število tistih, ki nimajo rednega dela, oziroma ga nimajo v zadostni količini. Podatek povzroča skrb v vladi, kajti v zadnjem letu se je brezposelnost dvignila kar za dva procenta, kar pomeni, da skoro štiri milijone Argentincev nima dela ali ga nima dovolj.
Jasno je, da vlada skuša stvar na kak način rešiti, a vedno pogosteje se Sliši tudi v vladnih vrstah, da sama fleksibilizacija delavske zakonodaje še ne bo rešila problema. Tudi je razvidno, da se brezposelnost ne bo zmanjšala kar čez noč, marveč bo argentinska družba morala živeti z njo še dolgo let. Najbolj kočljivo pa je, da zadnje čase razni strokovnjaki trdijo, da tudi samo povečanje proizvodnje nikakor ne bo uredilo vprašanja brezposelnosti: dela bo verjetno več, a prav tako bo večja brezposelnost.
Končno, da je mera težav polna, se je v javnosti pojavil še problem razmejitvenega ozemlja z Čilom na področju celinskega ledu. Je res to zadnja točka, v kateri obe državi še nista prišli do soglasja. Ko bo še ta rešena, bo dokončno odpravljena stoletna skrb, ki je obe bratski državi že večkrat pripeljala na rob vojne.
Prav zato je slišati mnogo glasov, ki trdijo, da akoravno ima Argentina prav v svoji prvotni zahtevi, da je bolj pametno malo popustiti pa problem rešiti takoj, kot pa zavlačevati to zadnjo sporno točko. Drugi pa, zlasti patagonsko prebivalstvo in tudi tamošnji poslanci, so proti vsakemu popuščanju in zahtevajo ukinitev sporazuma in nova pogajanja. Razmejitvene točke da so jasne in Argentina naj ne prepusti niti pedi svojega ozemlja Čilu.
A vlada je dokončno namenjena, da izpelje zadevo čim prej do konca. V kongresu bodo te dni v komisijah za zunanje zadeve in za obrambo potrdili soglasje, a za tem ga mora potrditi še zbornica. Tu bo pa težje, ker opozicija je odločno proti, v samih peronističnih vrstah pa je precej neodločenih, proti pa so zlasti poslanci iz province Santa Cruz, pod katero območje spada sporno ozemlje. Tamošnji guverner stoji na čelu odporniškega gibanja in je res vprašanje, kako se bo stvar iztekla. Stoletna tradicija sporov se noče posloviti.
„IZSELJENSTVO JE ZA DOMOVINO ZAOSTALO PET DOLGIH DESETLETIJ"
O Jenšterlovih mitih (3)
02	m
Zastopniki Doma ob obletnici Miramara
Skupina rojakov pred spomenikom izseljencev.
Jenšterle v svojem referatu za Inštitut za slovensko izseljenstvo o Slovencih v Argentini, ki ga je objavil „Slovenec" 7. septembra 1996, očita tem zaostalost zaradi njihovega stališča do Šeherezade, ki jo je slovensko Mladinsko gledališče iz Ljubljane leta 1994 šestkrat uprizorilo v Buenos Airesu, takole:
„Slovenska Cerkev v Argentini je našim izseljencem odsvetovala ogled predstave, ker naj bi šlo za izredno krute prizore in erotične scene, neprimerne za otroke in mladino, niti ne za „zdravo etično čutečega človeka"... Emigracija se je kasneje soočila z dejstvom, da so o gostovanju slovenskega gledališča navdušeno in pozitivno poročala vsa argentinska občila... Argentinska občila so Šeherezado presojala z očmi sedanjega časa... Izseljencem se je ustavil čas tedaj, ko so odšli iz domovine... Tudi to, da so se po odhodu naselili v eni največjih metropol na svetu, v kulturni prestolnici južne Amerike, ni bistveno vplivalo na njihova stališča. Sredi milijonskega Buenos Airesa so si postavili slovenske vasi in živeli zaprto slovenskost, v ničemer povezano z mestnim načinom življenja, kakršnega zahteva ritem argentinske prestolnice... Izseljenstvo je za domovino zaostalo pet dolgih desetletij."
V času, ko smo se mi trudili, da bi argentinsko javno mnenje prepričali, da Slovenija ni niti Balkan niti Srednji Vzhod, je predstavilo Mladinsko gledališče slovensko kulturo z igro orientalske tematike, kjer ne manjka ne krvoločnosti ne krvi, kot je zapisal argentinski časopis liberalne usmerjenosti za poslovneže, „Ambito Fi-nanciero". Dne 20. aprila 1994 je objavil kritiko pod naslovom: Perturbador espec-taculo con todo el misterio de Oriente. Časnikarka Nina Cortese jo začenja takole: „Con „Sheherezada”, irrumpe en escena... un universo oscuro, aparentemente caotico, salva-je y lubrico que tiene mucho de demoniaco... Un punzante erotismo y una salvaje crueldad inun-dan de sangre el escenario en las escenas del serrallo... El espectdculo va directamente a los sentidos... la obsesiva mušica... obra directamente sobre los nervios: es obšesiva y excitante el
espectdculo es una de las experiencias maš per-turbadoras que hemos tenido oportunidad de apreciar."
,,Navdušeno in pozitivno poročanje", o katerem piše Jenšterle, zajema samo umetniško dovršenost, vsestransko usposobljenost in izrazno moč igralcev ter tehnično izvedbo Šeherezade. V bolj zgoščeni obliki, a v bistvu se strinja s presojo, objavljeno v naši reviji Duhovno življenje. Argentinski list, ki je „presojal Šeherezado z očmi sedanjega časa", ji je posvetil petkrat manj prostora kot naša verska revija. Naj pojasnim, da so skraja predstavljali prireditelji Šeherezado kot.prikaz slovenskega Mladinskega gledališča, namenjen predvsem mladini. Zato so nekatere šole že pripravljale obisk s skupnimi vozili. Ko pa je postalo jasno, da ne gre za te vrste predstavo, je Slovensko dušno pastirstvo opozorilo na to starše in vzgojitelje. To opozorilo je seveda gospodu Jenšterletu v spotiko.
Splošna Jenšterletova ocena o nas pa je, da smo „zaostali petdeset let". Ne ve, da je ta način diskriminacije Slovencev zaradi katoliškega prepričanja star že več kot sto let... Glede tega, kar nam nudi „kulturna prestolnica južne Amerike", lahko ostane miren. Ni kulturne prireditve, kjer ne bi našel Slovenca; ne na konferencah ne na predavanjih ne v raznih gledališčih ne v Teatru Col6n. Lahko pa, da nas Jenšterle ni našel v nočnih lokalih spodnjega Buenos Airesa...
Ko domovino istoveti s komunističnim režimom , in pravi, da smo zaostali petdeset let za njo, je na nekaj pozabil: po partiji obvladana „domovina" je potrebovala pet let, da je po uspeli revoluciji prepoznala Stalina, kar je bilo nam jasno že leta 1941, ko so njegovi pristaši pomorili prve Slovence; da je taka „domovina" potrebovala celih petinštirideset let, predno je spoznala, da je demokracija z večstrankarskim sistemom za Slovenijo boljša družbena ureditev kot komunistična diktatura proletariata. To smo vedeli mi in naši predniki, ko so časnikarji Jenšterletovega kova še ploskali enoumju.
Jenšterle nas prikazuje kot boječe, vase zaprte Slovence, ki smo si „tisoče kilometrov proč od Ljubljane zgradili svojo Slovenijo", ki je pa lepa za v muzej in zanimiva le za etnologe. Saj se v svoji neživljenjskosti ukvarjamo le s folkloro, z barvanjem pirhov in drugimi „tipičnimi slovenskimi pojavi, kijih doma ni več”. Da bi bolj poudaril našo zaprtost", piše o slovenskih vaseh sredi Buenos Airesa in v njegovem obrobju. Le na kakšne vasi misli? Sredi Buenos Airesa imamo Slovensko hišo pa domove po vseh večjih naseljih, s Slovensko vasjo se pa lahko postavimo le v Lanusu. Kakšna je v resnici ta Slovenska vas, pa naj povedo dejstva. Danes jo sestavlja nekako petsto slovenskih rojakov, kar je šestina ljudi, ki jih navadno štejemo k naši skupnosti. Na tem delu, takrat še nenaseljenega predmestja, so zgradili slovenski begunci sami, s skupnimi močmi in v sodelovanju s slovenskimi duhovniki, v začetku z Janezom Hladnikom, pozneje z gospodi lazaristi, vse, kar je za življenje neke skupnosti potrebno. Postavili so si živahno cerkveno občestvo, imajo svoja društva in slovensko šolo, zgradili si cerkev in prosvetni dom. Vendar slovenski lazaristi vodijo dušno pastirstvo ne samo za slovenske farane, ampak tudi za argentinske, ki jih je že znatno več od Slovencev. Cerkev v Slovenski vasi je postala središče argentinske fare s 15.000 prebivalci in je v službi vseh faranov. Zgradili so šole, v katerih študira danes 2.100 gojencev iz okolice, ki obiskujejo bodisi vrtec, ljudsko šolo, gimnazijo ali pa srednjo tehnično; zgradili so tudi športna igrišča, telovadnico, bazen z ogrevalnimi napravami za zrak in vodo, pristavo z vsem potrebnim za lep konec tedna v zeleni naravi, za duhovne vaje in druga srečanja kulturne in družabne vrste. In vse to je na razpolago mladini, ki je v veliki večini argentinskega rodu.
Kje je v tej edini Slovenski vasi, ki jo poznamo v Argentini, „zaprta slovenskost"? Kateri drug „mestni način življenja naj bi zahteval ritem argentinske prestolnice"? Kaj si pod tem izrazom predstavlja gospod Jenšterle, ki je naenkrat postal strokovnjak za Južno Ameriko in za Slovence v diaspori?
Po njegovem mnenju naj bi se mi v Argentini ukvarjali s „tipičnimi slovenskimi pojavi" in naj bi zaostali za domovino, vladano po komunistih, petdeset let. Žal, ne pove besede o napredku, ki ga je v tem času domovina dosegla. Preprosto ga obide in našteva nam znane spremembe, ki naj bi bile posledica tega napredka. V tem, kaj je napredek, pa ima Jenšterle seveda svoje, socialistično pobarvane poglede: „Svet desnice, upodobljen v cerkvah in sakralnih objektih, je zamenjal .svet socialističnega realizma. Mogočni kipi s podobami revolucije so zavzeli glavna mestna središča... Drugo in za izseljenstvo hujše je bila sprememba miselnosti. Ljudje so se
20. septembra smo praznovali 105 letnico Miramara. Zbrali smo se na povabilo našega župana Hanara v mestnem parku, kjer smo prisostvovali vsej prireditvi in ponosno stali ob naši zastavi, ki je plapolala med drugimi zastavami izseljenskih skupin.
V mesecu septembru smo obhajali kot vsakič Izseljenski dan. Pri osrednji priredi-tvo smo se spet zbrali z zastavo ob spomeniku, kjer so naše narodne noše vzbujale veliko pozornost.
Tudi v Miramaru smo volili predstav-
na socializem počasi navadili... Ljudje so živeli ugodno ih ob odprtih mejah. Poleg tega so poznali standard na Vzhodu in so ga lahko ves čas primerjali s svojim... lahko rečemo, da bi tudi komunizem v Jugoslaviji živel še nekaj časa, če ne bi država propadla zaradi etničnih konfliktov, predvsem pa, če se ne bi podrla njegova lažna gospodarska podlaga." Na ta način postaja prodorni časnikar Jenšterle eden zadnjih apologetov socializma v Evropi. Ali ni morda malo zaostal za časom?
S spomeniki revolucionarjem in s socialistično miselnostjo, ki jo omenja Jenšterle, Sloveniji najbrže ne bodo olajšali pot v Evropo. O komunizmu v naši domovini pa lahko zatrdimo tole: da se ne bi nikdar svobodno odločili zanj, če ne bi bil vsiljen od zunaj in utrjevan s terorjem. Končal se je, ko je bilo konec podpor in posojil od zunaj. Zavednim Slovencem je bil komunizem vedno tuj, vsiljen od drugih od drugod.
OPOMBA: Upamo, da bo znanstveni Inštitut za slovensko izseljenstvo, ki je objavil v svojem zborniku Jenšterletov referat, ob prvi priložnosti objavil tudi te naše komentarje.
Stane Snoj
nike v slovenski parlament. V ta namen nas je obiskal veleposlanik prof. Žgajnar v spremstvu svojih hčera, ki sta bili tukaj na počitnicah, Zelo smo mu hvaležni, da je kljub slabemu vremenu žrtvoval ves dan, da smo lahko volili. Upamo, da ta obisk ni bil zadnji, saj nam je obljubil, da nas kmalu obišče, da se kaj več pogovorimo. Pripravili smo prijetno kosilo, nato pa ga je nagovoril podpredsednik Doma Trpin in mu opisal njegovo zgodovino: Pričeli smo z gradnjo že leta 1954 in se še vedno uspešno trudimo za njegov obstoj. Ob tej priliki se zahvalim tudi inž. Jerneju Dobovšku, ki je obvestil veelposl'anika, da pri nas nimamo ooblaščenca za volitve, na kar je prof. gajnar kar sam prišel med nas.
Tudi letos je na razpolago Slovenski dom za našo mladino, pravzaprav za vse Slovence, ki bi želeli preživeti nekaj dni v Miramaru. Naslov Doma je Calle 28; N° 2468, ali telefon 0291-21067.
Lepe pozdrave vsem rojakom! ..
T.
mvNCTirLA
Predstavniki uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve so objavili krajši statistični pregled o zasegih mamil na območju Slovenije v zadnjih štirih letih. Letos je zaradi prevelike količine zaužitih mamil umrlo 15 oseb, kar je po besedah Štefana Skalarja, vodje referata za mamila v sektorju za organiziran kriminal, „alarmantno število". Omenjeno število predstavlja dokajšnje povečanje smrtnih žrtev v primerjavi s prejšnjimi leti, poleg tega pa so zabeležili rast tako pri zasegu mamil kot tudi pri številu kaznivih dejanj in prekrškov.
£©o
}aa3J§2to\T7 SQo\!7©GLS[ko žtos
Strategija vstopa v EZ
Iz italijanskih ter avstrijskih taborišč so začeli prihajati slovenski begunci v Buenos Aires v letih 1947-1950. Naseljevali so se po raznih krajih velemesta; velika skupina je prišla na jug v Lanus, Avellanedo, Bernal, Quilmes. Marsikaterim beguncem so pomagali Slovenci, ki jih je oskrboval Janez Hladnik.
23. decembra leta 1947 je prišel v Argentino tudi Lado Lenček, ki je pomagal Janezu Hladniku, župniku Sv. Jožefa ter izseljenskemu duhovniku Slovencev v Argentini pri dušnopastirskem delu. Lado Lenček je pridno obiskoval družine beguncev, sodeloval je pri misijonskem krožku, pri Društvu Slovencev, Duhovnem življenju...
30. marca leta 19^7 je g. Hladnik na javni dražbi kupil 12 ha zemlje, na kateri je počasi nastajala Slovenska vas. G. Lenček je imel željo, naj bi med priseljenci Slovenske vasi delovali sobratje lazaristi. Ta njegova želja se je začela uresničevati s prihodom slovenskih sobratov iz Španije.
G- Lenčku je s pomočjo španskega sobrata Samuela Carballa uspelo najti rešitev težkega vprašanja samostojnosti slovenskih sobratov na tleh argentinske province. Leta 1955 je ekvadorski vizitator, ki je bil odposlanec vrhovnega predstojnika lazaristov, potrdil načrt ustanovitve postojanke slovenskih sobratov na argentinskih tleh. Začela so prihajati potrdila in dovoljenja iz Rima, Pariza in Ljubljane, ki so uredila pravni položaj novonastajajoče postojanke. Gg Lenček in Petek sta začela pogovore z g. Janezom Hladnikom, župnikom Svetega Jožefa, kamor je spadala Slovenska vas. G. Hladnik je pristal, da lazaristi prevzamejo dušnopastirsko oskrbo Slovenske vasi in
jim je tudi odstopil del svoje župnije.
Tako je laplaški nadškof izdal 29. novembra 1956. leta dekret za ustanovitev lokalne vikarije Marije Kraljice in je tudi imenoval g. Petka za prvega vikarja. V Slovenski vasi so se začele priprave za preselitev lazaristov: v prvotnem društvenem domu se je s pomočjo lazaristov prizidal prostor, ki naj bi začasno služil za kapelico. Vaščani so v decembrskih dneh veliko pripomogli, da se je 23. decembra 1956 leta uradno odprla postojanka lazaristov, na sveti večer pa se je darovala prva slovenska sveta maša v Slovenski vasi. 24. decembra leta 1956 se je začelo redno dušnopastirstvo med rojaki kot tudi med domačini.
Že naslednje leto se je začela gradnja cerkve ter Baragovega misijonišča. Ko se je začela gradnja cerkev Marije Kraljice, je nekdo zapisal: „Za velike stvari gre! Gradi se prva slovenska cerkev v Južni Ameriki! Po-. svečena je Mariji, našega naroda in vsega sveta Kraljici!" Gradi se „Baragovo misi-jonišče", ki naj bi v Argentini nadaljevalo poslanstvo, ki ga je slovenska Cerkev zaupala v domovini misijonišču v Grobljah pri Domžalah.
Lazaristi so že takoj od svojega prihoda dalje v Slovensko vas začeli s pastoralnim delom med rojaki in domačini. Vpliv njihovih dejavnosti na verskem, kulturnem, karitativnem, misijonskem področju se je širil preko cerkve kolegija, Baragovega misijonišča, Misijonskega zavoda, Doma svetega Vincencija, tiskarne.
Upam, da nam bo tudi v prihodnosti uspelo brati znamenja časa ter na ta znamenja tudi primemo odgovarjati.
Franci Pavlič CM
V okviru slovenske vlade naj bi do 1. januarja 1997 začela delovati nova struktura za vodenje predpristopne strategije, na podlagi katere se Slovenija pripravlja na pogajanja za morebitno polnopravno članstvo v Evropski zvezi. Novo shemo je 21. novembra letos sprejela slovenska vlada.
Po novi shemi bo strukturo za izvajanje predstopne strategije vodil zunanji minister, njen koordinator, nadzorovalec in poročevalec pa bo urad za evropske zadeve, ki deluje v okyiru zunanjega ministrstva.
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je od vlade dobilo nalogo, da preuči oblikovanje regionale politike v Sloveniji v vidika vključevanja v Evropsko zvezo.
V slovenskem državnem proračunu za 1997 naj bi prvič namenili posebna sredstva za izvajanje predpristopne strategije, torej slovenski prispevek k tej strategiji.
Takšne spremembe zahtevajo tudi kadrovsko okrepitev urada za Evropske zadeve. Slovenija bo morala namreč v perspektivi, če bo postala članica Evropske zveze, svoje ljudi zaposliti tudi v evropskih ustanovah v Bruslju.
Evropska komisija bo prihodnjih nekaj let financirala zaposlitev petnajstih novih strokovnjakov v uradu za evropske zadeve v Ljubljani. Gre za slovenske svetovalce,. strokovnjake in prevajalce, ki bodo
opravljali naloge v okviru predpristopne strategije, Iz tujine pa bo urad pridobil prof gramskega vodjo in projektnega vodjo.
Slovenija bo prejela tudi sredstva za tehnično podporo, v katero sodijo vsa oprema enote za izvajanje predpristopne strategije, študijska potovanja in usposabljenje ljudi, ki bodo delali na tem področju.
Urad za evropske zadeve je od slovenske vlade med drugim dobil nalogo, da pripravi študijo o vzpostavitvi informacij-sko-dokumentacijskega centra slovenske vlade z» Evropsko zvezo. Urad za evropske zadeve mora pripraviti tudi projekt organizacije prevajalske službe.
Slovenija predpristopno strategijo, namenjeno pripravam na pogajanja o članstvu in kasnejši vstop v EZ izvaja na podlagi evropskega pridružitvenega sporazuma, podpisanega 10. junija letos v Luksemburgu. Sporazum bo postal veljaven, ko ga bodo ratificirali parlamenti Slovenije in petnajstih držav članic EZ, Slovenija pa že od podpisa polnopravno sodeluje v vseh aktivnostih predpristopne strategije. Gospodar-sko-trgovinski del pridružitvenega sporazuma naj bi Slovenija začela izvajati T. j januarja prihodnje leto na podlagi že sklenjenega začasnega sporazuma, ki bo veljal do ratifikacije pridružitvenega sporazuma, j
Po STA
Blagoslovljen božič in srečno leto 1997 želi vsem rojakom dobre volje
Stanislav Zupančič
martillero publico nacional Quintana 2450 - San Martin - Tel. 755-2678
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere...
Vesele	pr
Srečno novo leto! ■ želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A, PENTATEX S.R.L.
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU
ŽELI \ZSEM ROJAKOM
ZEDINJENA
SLOVENIJA
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom blagoslovljen božič in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem v Argentini
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
„Noč $e spušča v Betlehem, . vsi ljudje počivajo.
Jožef in Marija pa na vrata trkata in prosita usmiljenja."
Ko boš zaslišal, da svetonočni Gost trka na vrata tvojega srca, mu odpri. Daj Mu priložnost, da vstopi v tvoje življenje, v tvojo družino, da se zopet rodi med nami, da nas bo lahko blagoslavljal tudi v letu 1997.
Društvo Slovenska vas
Božjega varstva, miru, sreče in uspehov v letu 1997 želi
vsem članom in prijateljem
Društvo Slovenska pristava
Tiha noč, Sveta noč!
Prišla je vsem pomoč z nebnih nad soncem bleščečih višav. Prišel v dolino je solz in težav božji učlovečeni Sin.
Narodna
Vsem članom, prijateljem
in dobrotnikom
želi v teh božičnih praznikih
blagoslova,
v letu 1997
pa obilo uspehov, zdravja in sreče
SLOMŠKOV DOM
Vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želi vsem članom, prijateljem in znancem
„ NAŠ DOM - SAN JUSTO
Na božični dan po slovenski maši lepo vabi k praznovanju slovenskega božiča
Kreditna zadruga Sloga in Mutual Sloga
voščita svojim članom in prijateljem v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini
blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov, veselja in vsega dobrega v letu 1997
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini vošči
vsem slovenskim rojakom, enako pa tudi vašim sorodnikom in prijateljem vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 1997!
prof. dr. Janez Žgajnar
veleposlanik
Vsem slovenskim rojakom		01 *
v Argentini želiva blagosovljene božične praznike		» -
in srečno novo leto!		dr. Jože Bernik
	predsednik Svetovnega slovenskega kongresa	
	dr. Marija Bevčar Bernik	
San Justo, 12. decembra 1996		*
T
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem doma in po svetu želi
SKD - območje Argentina in Južna Amerika
Božičnega veselja in sreče ' v novem letu 1997 vam želi
Štandmetal s.a. >
ENTRE RIOS 3763	SAN	JUSTO
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi
odvetniška pisarna:
dr. France Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs
Tucuman 1455 - 9. nadstropje - E in F Tel. 476-4435
Obilo božjega blagoslova in miru v božičnih praznikih ter mnogo zadovoljstva, zdravja in napredka v novem letu
voščita
Marjan in Helena Loboda
ZAVAROVANJA
Azcuenaga 77 - (1704) Ramos Mejfa - Buenos Aires
Tel/Fax: 656-3653
Božičnega veselja in sreče v novem letu 1997 voščijo
Janez Jakoš in sinovi
Rivadavia 13410, Colon 17, Pizzurno 554 (1704) Ramos Mejia
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
dr. Andrei Fink
ODVETNIK — URADNI PREVAJALEC ZA SLOVENŠČINO
Civilne, kazenske, trgovske zadeve. Delovna razmerja. Posvetovanja. Zapuščine
Larrea 929 - PB "A" - Tel. 961-2163 - (1117) Capital Federal
Ponedeljek, torek in četrtek od 16. do 20. ure.
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - Tel.: 652-5638 - La Tablada
Ponedeljek, sreda in petek od 17. do 20. ure.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1997 želi vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
*
, Fabrica y Adminis.: 9 de Julio 2050 -(5523) Jesus Nazareno Guaymallen - Mendoza - Tel. (061) 263727 - Fax (061) 380247 - 210008
Ventas: Laguna 383 - 1407 Capital Federal - Tel/Fax 671-2494 674-1551
IR A. T'	Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1997 vam želi
.JSL	centro de resolucion
ALTERNATIVA DE CONFLICTOS
Mediacion - Arbitraje - Juicio Privado - Mini juicio - Juicios Dr. Cecilija Dimnik Leber
Av. Santa Fe 56 - Acassuso - 1641 San Isidro - Tel/Fax: 743-7966
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom v Argentini in. drugod po svetu
OBLAK
A B E R
U R A S
OBLAK HNOS. S.A. - ALMAFUERTE 3868 (1754) SAN JUSTO - BUENOS AIRES Telefonos: 482-0660 (LINEAS ROTATIVAS) - Fax: (541) 441-4454
Blagoslovljene božične praznike in srečno ter miru polno leto 1997 vsem
Slovencem po svetu želi
inLeunccvo
HERMAN ZUPAN Division envases PAPELERA DEL SUR Division cartulinas
Blagoslovljen božič in veliko sreče v novem letu 1997
vam želi
HOSTERIA ALPINA
ter vam nudi prijetne počitnice na morju Pričakujejo vas
Zlata Bat de Gremes in družina
Rezerve v Bs. As. Telfax: 791-9697/6785 Calle 307 Nfi 609 - (7165) Villa Gessell - Tel: 0255-68066
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1997 želi
dr. Liliana Kožar
odvetnica
Bogota 3099 2 B - Torek in petek 16-20: tel 613-1300
Božičnega miru v dušah rojakov, blagoslova in uspehov polno leto 1997
Stavbno mizarstvo “LIPA”
brata POTOČNIK Laprida 4772 - Tel. 653-7793/8234
Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1997 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje.
Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom — Slovencem!
Vinko Levstik
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALACE HOTEL je v samem središču, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30-40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob ali ca. 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in televizijski sprejemnik, zavarovan parkirni prostor.
Naslov PALACE HOTEL, Corso Italia 63 — 54170 GORIZIA GORICA Tel. (39-481) 82166, Fax (39-481) 31658
HOTEL EMONA 2. kat. je v zgodovinskem središču Rima.
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko: poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi lastni avtopark.
Pokličite nas po telefonu:(39-6) 7027911 ali 7027827, Fax (39-6) 7028787 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23 — 00185 ROMA
V OBEH HOTEUH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST. PRIČAKUJEMO VAS!
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Knjiga Danila Slivnika Kučanov klan še vedno buri duhove. Po objavi odprtega pisma mag. Janeza Kocijančiča (predsednika ZLSD) in dr. Cirila Ribičiča, da je bil Slivnik član Udbe, ju je sledni tožil zaradi žaljive obdolžitve. Kocijančič in Ribičič sta se potem po časopisju zagovarjala, da nista nikogar žalila, saj imata za vse navedeno dokaze. Slivnik pa pravi, da ni bil nikdar sodelavec Udbe in da bi morala država dati v javnost imena sodelavcev zloglasne službe. Proti temu pa je ■ravno najbolj glasna Kocijančičeva stranka.
LJUBLJANA - V Sloveniji so vzpostavili nov način učenja tujih jezikov in sicer po telefonu. Šola tujih jezikov Panteon je pripravila štiri programe telefonskih treningov v angleškem; nemškem in italijanskem jeziku. Namenjen je predvsem poslovnežem, ki hočejo izboljšati pogovorni jezik, osvežiti znanje slovnice in poslovni ^ besedni zaklad ter globalno znanje tujega jezika. Tečaj upošteva predznanje učenca. Priporočajo tri telefonske ure na teden skozi dva meseca, kar pomeni: petnajst minut predhodne priprave in nato petnajst minut telefonskega pogovora s profesorjem. Telefonska ura (v resnici petnajst minut) stane 29,5 nemških mark oziroma 354 DM na mesec.
SEŽANA - Pred desetimi leti je Unesco vpisal na seznam svetovne naravne dediščine Škocjanske jame. Takrat je Slovenija prevzela nalogo, da v štirih letih zmanjša onesnaženost reke Reke in zakonsko zaščiti območje jam. Šele konec leta 1991 je Reka pokazala čistejše vode, zakon o regijskem parku pa je bil sprejet šele letos.
LJUBLJANA - Po podatkih lovske zveze naj bi v Sloveniji v zadnjem lovskem letu zaznali 20-odstotni prirastek medvedov; več je tudi volkov, odkar so bili pred tremi leti uvrščeni med trapo varovane vrste. Zaradi višjih temperatur v zadnjih letih in znižanja padavin ter večjega cestnega prometa je nižji prirastek med srnjadjo, mala poljska divjad (poljske jerebice, poljski zajci) pa je ogrožena zaradi raznih ukrepov v kmetijstvu, kot je lahko monokultura (stalno gojenje iste rastline na istem prostoru) ali uporaba kemičnih pripomočkov.
LJUBLJANA - Plovba po Ljubljanici je bila včasih redno prometno sredstvo, dandanes pa je omejena večinoma na prireditve kot so Noč v Stari Ljubljani aji čolnarski boji. Sicer je nekaj "ladjevja" privezano na Špici ali v Veliki čolnarski ulici. Najstarejša je Julija, poleg nje pa vozijo še Močvirnica, Ponirek in od letos tudi Emona II, možno pa se je popeljati tudi s čolnom. Nekatere imajo redno pot (npr. od Tromostovja do gostilne Livada) in kolikor-toliko ustaljene urnike, druge pa vozijo le po naročilu. Poslužujejo se jih tako za enostavno vožnjo kot za izlet po reki, ki vključuje hrano na ražnju in hladilno pijačo. Nekateri si zamišljajo tudi krožno pot po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, vendar bi bilo treba najprej premakniti zapornice na Ambroževem trgu in pred štepanjskim naseljem, ki regulirata vodno gladino.
KOPER - Za ustanovitev tretje slovenske univerze, ki bi bila v obalnih mestih, manjka le še politična odločitev. Na sestanku odbora za tretjo univerzo so pregledali potrebne pogoje za njeno ustanovitev >n ugotovili, da manjka le še vladna odločitev, ta pa naj bi odločitev sprejela še pred letom 2.000.
LJUBLJANA - Slovenske železnice že uresničujejo projekt, po katerem naj bi vlaki do leta 1999 progo Ljubljana - Maribor prevozili v dobri uri in pol. To naj bi dosegli z obnovo in izboljšanjem tirov in pa
nakupom novih vagonov. Mednarodni razpis vsebuje tudi pogoj, da naj bi vagoni imeli vsaj 60 odstotkov -v Sloveniji izdelanih delov.
LJUBLJANA - Film Felix, ki ga je režiral Božo Šprajc, bo zastopal slovensko filmografijo na prihodnjem tekmovanju za oskarja v kategoriji tujejezičnih filmov. Danijel Hočevar, producent filma Carmen (režiser: Metod Pevec), pa se je pritožil, da Felix ne ustreza zahtevam Ameriške filmske akademije in da bi čast predstavljanja slovenskega filma morala pripasti njihovemu filmu.
TOLMIN - Na planini Javorca so med prvo svetovno vojno vojaki avstroogrske monarhije zgradili izredno lepo spominsko cerkev sv. Duha. V njej je poleg umetnin v les vžganih okoli 2.500 imen vojakov, ki so padli na vzhodnem delu Krnskega pogorja. Ker je tudi cerkev načel zob časa, jo bodo predvidoma prihodnje leto začeli obnavljati.
DOMŽALE - V nočnem lokalu Butterfly so imeli dobesedno zaprte štiri Ukrajinke, tri Slovakinje in eno Rusinjo, ki so jih zvabili iz rodnih krajev z lepimi obljubami. Sedem ljudi je policija ovadila, nekaj tudi zaprla, zaradi trgovanja z ljudmi in izkoriščanja prostitucije drugih.
LENDAVA - V Kapci pri Lendavi so odprli prvo slovensko ekološko parkirišče tovornjakov za prevoz nevarnih snovi. Njegova posebnost je upoštevanje minimalnih tehničnih pogojev za- parkiranje in vzdrževanje vozil. Zgrajen je s posebnim betonom, ki ne prepušča naftnih derivatov in ga ti tudi ne razjedajo, ima pa tudi oljne lovilce (kanale), ki ne pustijo, da bi se razlito olje odtekalo na zemljo ali ceste.
SROBOTNIK - V sklopu postavitve daljnovoda med Ribjekom in Srobotnikom je Elektro Kočevje na slovensko omrežje priključilo že 159 odjemalcev, do leta 1998 jih bo pa še 70. Večina teh je bila do sedaj priključena na hrvaško električno omrežje. Izjema so bili vaščani Srobotnika, ki so kot zadnji na Kočevskem prvič spoznali kako sveti električna luč v njihovih hišah.
DUBAI, ZAE - Na štiridnevnem tekmovanju Puščavski izziv je po arabski puščavi dirkalo 63 avtomobilistov in 56 motoristov. Iz Abu Dhabi je v Dubai prišlo le 14 avtomobilistov in 28 motoristov, med slednjimi Slovenec Miran Stanovnik. Dosegel je prav dobro 14. mesto.
LJUBLJANA - Umrl je Jože Smole, časnikar, diplomat in zadnji predsednik republiškega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva (ali RK SZDL).
LOŽICE - Po štirih letih priprav so v srednji Soški dolini položili temeljna, kamna za dve novi hidroelektrarni na Soči: Doblar 2 in Plave 2. Obratovati naj bi začeli čez štiri leta in prevzeli svoj delež pri slovenskem energetskem sistemu. Prvotni hidroelektrarni sta bili zgrajeni leta 1939-40 in sta že precej zastareli.
RADOVLJICA - Iz pisma v Delu Slavka Kariža (predsednika borčevske organizacije v Radovljici), v katerem se zgraža zaradi vandalizma pri spomeniku padlih borcev NOB: "Stranke, ki se v Radovljici potegujejo za naklonjenost volivcev, se do omenjenega dejanja niso opredelile, čeprav tudi te delujejo v Linhartovem mestu. Iskreno upamo, da molk ne pomeni strinjanja. Bogokletno in svetoskrunsko (?! Op. Sv. Sl.) je danes na toplem zapečku omalovaževati NOB, v kateri je padlo toliko ljudi, in se norčevati iz nje, namesto da bi se padlih spominjali s spoštovanjem in pieteto".
Osebne novice
SLOVENCI V ARGENTINI
vrh in Adriana Ponče. Krstil je župnik Matija Borštnar.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Poroka. V cerkvi Perpetuo Socorro v Haedu sta se poročila Marjan Lampert in Amalia Rojas. Priče sta bila Francka Lampert in Hugo Rojas, poročil ju je župnik Janez Pintar.
Čestitamo!
Novi diplomantki: Veronika Bohinc por. Čop je končala študije v Instituto Ma-dre Sofia Bunge in postala'učiteljica.
Na buenosaireški univerzi El Salvador je dokončala študije in postala ,,licenciada en psicopedagogia" Marjana Leber. Čestitamo!
Smrt: 16. decembra je umrla v San Jus-tu Barbara Gregorin por. Falduto.
Naj počiva v miru!
Krsti. V soboto, 14. dec., je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Matjaž Malovrh, sin Marka in Anice roj. Podržaj. Botra sta bila Matjaž Jerman, katerega je nadomeščal g. Albert Malovrh, in Angelca- Miklič roj. Podržaj. Krstil je dr. Jure Rode.
V nedeljo, 15. dec., je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Tomaž Damijan Petelin, sin Andreja in cont. Veronike roj. Žagar. Botra sta bila prof. Barbara Medic in Dani Žagar. Krstil je dr. Jure Rode.
Krščen je bil v cerkvi sv. Miklavža v San Justo Damijan Marinčič, sin Janija in Metke roj. Markovič. Botra sta bila Tone Malo-
Koncert v Mendozi
Pred odhodom v Slovenijo, kjer bo gostoval za božični čas, je Slovenski pevski zbor iz Mendoze predstavil koncert. Ta je bil na večer 29. novembra t.l. V avditoriju „Dr. Adolfo Calle" v mikrocentru Mendoze. Napolnili so dvorano za 200 poslušalcev in ogromfio jih je še stalo v ozadju.
Po povabilu organizacije Slovenija v svetu se je pevski zbor odločil za obisk v kratkem in ravno odpotuje iz Mendoze 19. decembra.
Nastopali bodo po Sloveniji in na Koroškem. Predvideno je 6 koncertov in božičnica. Datum nastopov sega do 3. januarja 1997.
Naš pevski zbor obstaja že od leta 1948 in v njem poje že tretja generacija.
Mendoški pevski zbor sestavlja 28 pevcev, ki so izredno harmonično razdeljeni: 8 sopranov, 6 altov, 7 tenorjev in 7 basev. Trenutno ga vodi Fernando Mejias, s katerim so že aprila začeli pripravljati ta dogodek in bo tudi potoval s pevci v matično
domovino.
Koncert je imel dva leta. V glavnem so peli slovenske narodne pesmi in tudi dve argentinski: med* njimi pet za soliste. Izbrane pesmi so bile: Opomin k petju; Planinska; Pojdam v rute; Misli na me; Ogljar; Nocoj pa, oh nocoj; Rož, Podjuna, Zila; Ej, zato; Nazaj v planinski raj; Triglav; Večerna pesem; Teče mi vodica; Pozdrav Gorenjski; Meglica; Trabajos de la vina; Pesem o rojstvu; La Anunciacion in Bučelar.
Zbor je žel vroče ploskanje, po katerem so obdarili navzoče še s pesmijo Pevec.
Pesmi je povezoval in prevajal v španščino predsednik Društva Davorin Hirschegger.
Publika, med katero je bilo veliko argentinskih prijateljev, je zadovoljna odšla domov.
Čestitamo pevskemu zboru za tako lep večer!
T.Š.
Pokojna Angelca Klemen
Po daljši in hudi bolezni je v Carapacha-yu 10. decembra umrla gospa Angelca Klemen rojena Koprivc v starosti 73. let. Pokojna je bila doma v fari Brezovica pri Ljubljani v številni družini treh sinov in petih hčera. Vojna, okupacija in komunistična revolucija tudi njeni ni prizanesla. Trije bratje, ki so se vključili v domobranske vrste, so končali svoje življenje pobiti v neznanih breznih. Starša s hčerkama Lojzko in Angelo, da so si rešili življenje, so ob koncu vojne z drugimi odšli čez Ljubelj in nato okušali begunsko življenje v raznih taboriščih. Očeta je v taborišču Spittal napadla bolezen, ki je tudi podlegel, sestri z materjo in teto pa so prispeli leta 1949 v Argentino, kjer so se naselili na tem severnem delu predmestja. Kakor sestra Lojzka, se je tudi Angelca kmalu poročila in sicer z Mihom Klemenom. Bog jima je dal v zakonu dva sinova in štiri hčere, ki sta jih vzgojila v verskem in narodnem čutenju ter pripomogla, da so končali srednjo šolo in tudrvišjo. Na žalost so pred devetimi leti izgubili skrbnega očeta.
Vsa družina je vseskozi delavna v slovenski, posebno v krajevni skupnosti. Pokojna Angelca je vse leta krasila s cvetjem iz domačega vrta oltar pri nedeljskih mašah v našemu Domu. Odgovorna je bila pri razpošiljanju „Ognjišča" in drugih revij in
knjig, ki jih je sama tudi rada brala. Kot verna je redno zahajala k mašam-v bližnjo krajevno župnijško cerkev.
Na mrtvaškem odru je ležala po lastni želji na svojem domu. Pogrebno mašo ob krsti je opravil Franci Cukjati ob somaševanju dr. Jureta Rodeta ob številnih navzočih rojakov, ki so nato krsto spremljali na pokopališče v Olivos.
Vsem žalujočim iskreno sožalje, pokojno Angelco pa bomo ohranili v lepem spominu. Sožalje pa izreka tudi uredništvo Svobodne Slovenije, na katero je bila pokojna naročena in jo z veseljem prebirala.
Slovenska vas
5. decembra v večernih urah je bilo vsakoletno Miklavževanje v veselje naših otrok. Bilo je letos lepo umirjeno brez velikega vpitja in ropota. Miklavžev govor je bil poln naukov in nasvetov. S primernimi besedami je grajal razne vaške nerodnosti, opogumljeni in z dobrimi sklepi so se otroci poslovili z obljubo, čla se bodo držali Miklavževih navodil.
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
■Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N2 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis.,402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. ’„E" - Capital - Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 22 B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 dr. Cecilija Dimnik Leber, odvetnica. Vsak dan od 15. do 19 - Av. Santa Fe 56, San Isidro - Tel.: 743-7966 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. Izdelovanje okvirjev za slike (olja, akvareli, fotografije). Tomislav Štrfiček - Tel.: 658-4160 FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Rams Mejia - Buenos Aires - Tel./Fax: 656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: ^>58-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repubiica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dOm - Cdrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objave, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
PAZIM
starejše osebe ali bolnike
gospa Lučka 764-4030
SLOGA OBVEŠČA:
NAGRADNO ŽREBANJE ZA DVE VOZOVNICI BUENOS AIRES-LJUBLJANA-BUENOS AIRES BO
ESLOVENIA LIBRE
2. JANUARJA 1997
• Žrebani bodo člani, ki imajo KARTO SLOGA, vsak z eno številko!
• Imetniki MASTERCARD-CARTA SLOGA, vsak z dvema številkama! Oboje si lahko nabavite še letos - do 30. decembra.
SLOGA DA VEČ!	V	SLOGI	JE MOČ!
SILVESTROVANJE V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
31. decembra ob 22. uri
družinska večerja po $ 5.- in ples.
Vas pričakujemo!
i 1
SOLSKA KOLONIJA
Otroci šolske kolonije bodo odpotovali v Cordobo 27. decembra ob 20. uri izpred Slovenske hiše. Vsi naj se zberejo ob 19. uri v Slovenski hiši. Iz Cordobe bodo odšli 11. januarja 97., prihod v Slovensko hišo bo okrog 7. ure zjutraj. Vsak otrok naj prinese napisano svojo krvno skupino — in tudi če jemlje kakšna zdravila. Ne pozabite na kopalno obleko!
BODI BREZ SKRBI!
Silvestrovanje na Pristavi je v polni pripravi.
S sodelovanjem orkestra Die Goldenen Sterne.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N2 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N2 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N2 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
G Čeke :
„Eslovenia Libre" jj)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
OBVESTILA
ZVEZNI OBČNI ZBOR SDO-SFZ
bo v nedeljo, 22. decembra, po mladinski sv. maši.
Vsak dom naj zastopata dva delegata ter 5 (pet) volilcev. Računamo s čimvečjo udeležbo.
Na svidenje!
ČLANSKI ASADO
v Slovenski vasi bo v nedeljo, 22. decembra ob 12,30.
ODDAM
hišo v Bariločah (Villa Catedral) opremljeno za 8 oseb
Tel.-Fax: 662-1623
SOBOTA, 21. DECEMBRA:
Božičnica ZSMŽ ob 18. uri v Sloven ski hiši.
NEDELJA, 22. DECEMBRA:
Zvezni občni zbor SDO-SFZ po maši v Slovenski hiši.
Božičnica v Slomškovem domu. TOREK, 24. DECEMBRA:
Polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 23. uri. TOREK, 31. DECEMBRA: Silvestrovanje na Pristavi. Silvestrovanje v San Martinu.
November 1996
Pevske pozdrave vsem Slovencem v Argentini s turneje po peti celini
Tržaški oktet
SLOMSKOV DOM
BOŽIČNICA
Nedelja 22. decembra
Ob 9. uri sv. maša, nato božično praznovanje s sodelovanjem skupine ARS MUSICALIS pod vodstvom prof. Nancy Selan.
Prisrčno vabljeni!
ZARADI NEPREMOSTLJIVIH OVIR, KI JIH POVZROČAJO BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI V TISKARNI, BO NASLEDNJA ŠTEVILKA IZŠLA 2. JANUARJA 1997.
PROSIMO ZA RAZUMEVANJE
SLOVENSKO LATINOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA RAZPISUJE MESTO TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA/CE (PART-TIME)
Pogoji: a) Univerzitetna izobrazba — trgovska usmeritev, b) Znanje slovenščine, španščine in angleščine.
Poslati „Curriculum vitae" do 20. januarja ,1997 na C.C.E.L.A, — Sarmiento 385 Of. 10 — 1041 Capital Federal
Upravni odbor
SLOVENSKO LATINSKOAMERIŠKE TRGOVSKE ZBORNICE