Tpstf w torek 7. oktobra Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN SwB rt Mđeijih !n praznikih «h 5., tb ponedeljkih eb 9. zjutraj. fMtaijhi« JtflT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih j»bakarii&h t Trstu iu okolici. Gorici, Kr&nju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-*ini, Dornbergn itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) 9SLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 ione. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. fes&rtnice, zahvale, poslanice, Of*lani denarnih zavodov m M> »t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka j»ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava n33i4i»oeF4i,\ — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti". Pišljivo In toiljivo v Trstu. nost Glasilo polititnag* društvm „JMinoat" za Mmtrtke. NAROČNINA ZNAŠA sa eelo lato 24 K, pol ieta 12 K, 3 mesece O K; a« a*- roČbe bru doposlane naročnine, s« uprava na eetm. ■anMu m aeteljeke tsaaaje „KDlloin" •!*«• t m mU leto Km Ml, m y»l tou Km KO. TU 4episi »aj sa peiiljijo na arednidtvo lista. Nefraak*-vaaa piaaoa aa aa sprejemi]« la rakopisl se aa vrata)«. Naročnino, oglaee in reklamacije je pošiljati na opravo Hrti UREDNIŠTVO: aHoa 8lar«la Galattl 20 (Naradal taa). bdajtUli te odgovorni uradnik ŠTEFAN GODIVA. Laataib fcaaBsrcij lista Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vašaana zadrug* s omejenim porofttvom v Trstu, nlloc Oiorgie Galatti fttev. 30. •hrinlln!?nl rabin itev. 041-652. TELEFON li ti-57 Pred novo balkansko vojno. - Bolgarsko - turška zveza. Griko-furika pogoM brezuspešni - ose balkonske držaoe mobilizirajo. - Arnavtska ostala zaduiena. - Boljetinac o srbskih rokah Nova vojna nevarnost na Balkanu. BELGRAD 6. (Kor.) Kakor poročajo srbski listi, se prav tako na Turlkem, kakor v Bolgarski z vso hltrico vrše mobilizacijske priprave v najobsežnejši meri. To je dalo Grški in Srbiji povod, da proti temu ukrenete vse, kar je požrebco, da se zavarujete proti vsem eventualnostim. Poostrite? spora med Turčijo is Grško vzbuja vedno večjo skrb. DUNAJ 6. (Izv.) V Atenah so se danes pričela nova pogajanja med Turčifo in Grško. Tukajšnji politični krogi sodijo o poteku teh pogajanj zelo pesimistično in se boje, da se slvar ne bo dsla razrešiti brez krvavega konflikta. Oficijelni krog! sicer ne vztrajajo pri tem mnenju in zatrjujejo, da za enkrat še nI večje nevarnosti za mir na Balkanu, trda poročita, ki prihajajo z Balkana in poročajo o dogodkih samih pa govore drugače. Grška mobilizacija armade in mornarice je že skoraj popolnoma dokončana, in kakor se zatrjuje, je grika vkda obvestila sjbsko vlado, da obstoji nesporno med Bolgarsko In Turško tajaa zaveza, ki bi eventualno imela v slučaju grško-turškega spora tudi za Srbijo posledice, ki izvirajo iz srbsko-grške pogodbe. — Dejstvo je namreč, da je Srbija že pred tremi dnevi tajno odredila obsežne mobilizacijske priprave in je sklenil ministrski svet, da skiiče pod orožje 100 000 mož, ki bi v slučaju potrebe zasedli bolgarsko srbsko mejo v Macedonlji. Turčija namerava brezdvomno, če pride do krvavega konflikta med njo in Grško, porabiti zahodno-tracljsko bolgarsko ozemlje In sicer gimildžfnsko in dedeagaško okrožje kot bojao pozorišče. Proti tem krajem se tudi že v velikem številu pomika turško vojaštvo in po najnovejših vesteh so turški baŠibozuki že zavzeli Dedeagač in Pcrt Lagoš, ne da bi se biie bolgarske oblasti le količkaj uprle proti temu. Bolgarska vedi torej v tej zadevi popolnoma politiko pasivnost?, kar še bolj potrjuje kot resnico, da nesporno obstoji med Turčijo in Bolgarsko tajaa zveza. Turčija tudi skuša z mrzlično hitrostjo izpopolnjevati svojo armado in zlasti vo|no mornarico. Poveljnik turške križarke Reuf bej je odpotoval po nalogu turške vlade v Evropo, da nakupi eno ali d?e križarki za turško vojno mornarico in pridobi tudi Častnike ia moštvo za turško mornariško službo. Vse to kaže, da dogodki že najbrž tekom tega tedna dozore toliko, da se bo dalo z večjo sigurnostjo trditi, kako konča turško-grški konflikt: aH z diplomatično poravnavo, ali pa s spopadem na bojnem vojna. BELGRAD 6. (Izv.) Z ozfrom na alar-mirajrče vesti, ki prihajajo semkaj v zadevi grširo-turškega spora, vlada v tukajšnjih krogih precejšnje razburjenje. Tukajšnji politični krogi hočejo celo vedeti, da je turška vlada že obvestila ve!eslle, da se najbrž n|tna pogajanja z grško vlado končajo brezuspešno. Obenem na je Turčija zapro?Ha tudi velesile za nevtralnost in je baje tudi pristavila, da si |e že zagotovila dobrohotne nevtralnost Bolgarske. Turški krogi izjavljajo, da Turška nikakor noče napadati, da pa se boji, da Grška otvori sovražnosti. Prvi sekdjskl načelnik v srbskem zunanjem minlsrstvu, Spalajkov'ć, je ofeijalno izjavil, da vesti o kakem sporazumu med Turško in Bolgarsko ne more verjeti, da se mu zdi neverjetna, kajti ko bi Turčija in Bolgarska skušali napasti ali Srbsko ali Grško, ali obe skupaj, bi se skoraj pokazale posledice gotovih dogovorov med Belgradom In Atenami, vprašanje pa je tudi, kaj bi storiia v tem siučaju Rusija. — Skoraj izključeno pa je tudi, da bi tak bolgarsko-turški napad mogel izvojevat! zmsgo. Grško turška pogajanja. ATENE 6. (Izv.) Turški pooblaščenec Abro bel |e prispel včeraj zjutraj semka| in je posetil ministra zunanjih zadev. Danes pa je predložil grški vladi protlpredloge turške vlade. Abro bej je izjavil, da ima nalog, da poda grškim željam naproti prihajajoče predloge. Upa, da se bo dal doseči sporazum, če bo tudi Grška tako spravljiva, kakor je Turčija. Novi bolgarski poslanik v Carigradu. SOFIJA 6. (Uradno.) Bolgarska vlada je zaprosila pri turški vladi ia privolitev v imenovanje bolgarskega pooblaščenca Tole vega za poslanika v Carigradu. Zveza med Bolgarsko in Turško. DUNAJ 7. (Iz*.) Iz zanesljivega vira doznavamo, da obstoji med Turško in Bolgarsko tajna pogodba, ki za-si gurava Turčiji v slučaju grško-turške vojne pomoč Bolgarske, Vsebina te pogodbe je neznana, zdi se pa tudi, da vsebuje določbe glede okupacije vsega macedonskega obrežja. PECUH (Ogrsko) 7. (Izv.) V tukajšnji bolgarski vrtnarski naselbini so prejeli vsi vojni dolžnosti podvrženi Bolgari nujen poziv, naj se nemudoma prijavijo pri svojih polkih na Bolgarskem. Bolgarski kronski svet. SOFIJA 6. (Izv.) Danes se je zopet vršil kronski svet. ki se (e posvetoval o važnih stvareh. Določil se je tudi razpust sobranja in nove volitve na dan 9. decembra t. I. Sklenil je ttdi, da se postavijo pred vojno sodišče poveljniki In generali v srbsko-bolgarski vojni In vrhovni vojni Intendant. Železniška zveza med Srbijo, Bolgarsko In Turško. SOFIJA 6. (Uradno.) Bolgarska vlada je zaprosila v Belgrsdu, da bi se zopet otvoril redni železniški promet med Bolgarsko in Srbijo, nakar |e odgovorila srbska PODLISTEK. Norec vojvodinje. Florentinska novela Ernsta Remina. „... In če hočete, bom jak radi vas, ker po vaši ljubezni zmorem vse". I. Na višavi pri FJesole, tam, kjer je za riaisklh časov stal mestni kastel, in kjer je sedaj ceki oduševljeni sin Albiona dal napraviti kamenito klop z napisom: „Svojim potujočim človeškim bratom vseh narodov — Anglež", le stal nekega jutra v ranem poletju I. 1532. mladenič ter zrl na Florenco in Valdarno. Mesto se ni raztezalo pred gledalcem kakor danes, smejoče se in polno cvetočega življenja, z beloblestečimi dvorci daleč tja ven preko obmestja v kampanjo, ampak je ležalo v dolini, kljubovaje, obdano z visokimi, sivimi zidovi, v oklopju i a resno; ic zdelo se Je, da bolf, nego tolnčno-vedri campacile Glotto-a odgovarjajo njegovemu značaju v vis Štrleči vrhovi mestne hiše Ic Bargella (nekdanje palače, župana v Fio renči). In vendar je bila divna slika, ki Jo Je zrl mladenič — daljna, so lačna ravan, zele neča kakor vrt, po kateri je tekla v prijet nih ovinkah srebrno-blesteča reka, obdana po rahlo zaokroženih gorah. Dolgo 2e je njegovo oko z globokim sijajem poči?alo na tej sliki. Slednjič je iztegnil roki, Kakor da blagoslavlja, proti mesiu in njegovo vitko, visoko telo, ki se je skoro nevidno nagnilo, je spreietalo nekaj kakor groza. .Pozdravljam te — ponosno — blago-milo — rodno mesto I" Nekoliko časa je stal tako v pozituri, v kateri so Rimljani nekdaj pozdravljali svoje bogove in svoje cesarje. Potem |e povesil roki in |e vzel Iz nedrij malo sliko, ki jo Je nosil na ozki verižici iz zlate žice okolo vratu pod temnim svojim baržuaa-stim jopičem. In če je popred zrl na svo|e rodno mesto s solnčnim sjajem oduševljenja, pa je sedaj njegovo veliko, skoro Črno oko gorelo v hrepeneči ljubezni, ko je |e obrnil na malo sliko v zlatem okvir|u. Bila je to ženska glava, naslikana na slonovo kost. Rdeče-rjavi lasje so valovili 'Z medlo zelenega ozadja, in v veliki obilici teh las |e, kakor položen na bleščečo temno blazino, ležal beli oval obraza, iz caterega sta zrli izpod močnih obrvi dve ponosni mladi očeti. vlada, da se še ne more določiti čas pii-četka zopetnega redaega prometa konven-cijonalnega vlaka In brzovl&kov. Železniška zveza med S:fijo in Carigradom se zopet prične pojutrišnjem. Turške vojne ujetnike odvedejo v najkrajšem Času v Turčijo. Vsak dan bodo vozili trije vlaki s turškimi vojnimi ujetniki. Turki zasedli Dedeagač. SOLUN 6. (Izv.) Semka| poročalo, da so turški bašlbozukl zasedli bolgarski pri-stioišču Dedeagač in Pott Lsgoš. Srbsko-avstrijski sporazum. BELGRAD 6. (Kor.) Naslanjajoč se na izjavo, ki |o je pedal zastopnik zunanjega ministra Spalajković zastopniku Avstro-Ogrske, pozdravlja vladni Ust „Samouprava" ta razgovor kot začetek nove dobe, v kateri bo de ta Srbija in Avstro-Ogrska golili trgo vinskopolltične in prijateljske ednošaje med seboj. List Izraža upanje, da tudi Avstro-Ogrska pokaže napram Srbiji prijateljsko mišljenje in se bo na ta nsčia tudi albansko-srbsko vprašanje dalo ugodno rešiti, to pa posebno sedaj,' ker stoji Srbija neposredno pred popolnim z? trt Jem arnavtske vstaje. BELGRAD 6. (Kor.) V pogovoru z nekim sotrudnikom lista „Pravde" Je izjavil ministrski predsednik Pašić, da so ga na Dunaju sprejeli pozorno in celo prisrčno. Na cbeh straneh se Je kazala najboljša volja, da se zopet vzpostavijo prijateljski odnoša|i med obema državama. Kak uspeh dosežejo pogajanja, se pokaže prav kmalu. „Zdi se mi*, je dostavil ministrski predsednik, „da to ne bo težko 1" Glede na arnavtsko vstajo in grozeči grško-turški spor je izrazil ministrski predsednik Paš ć mnenje, d* s? bo z ozirom na splošno utrujenost mogoče izogniti zaplet-Ijajem. PaSić o uspehih svojega potovanja. BELGRAD 6. (Izv.) Ministrski predsednik Palič je včeraj informiral kralja In ministrstvo zunanjih zadev o uspehih svojega potovanja. _ Arnavtska vstaja. Vsestranski poraz Arnavtov. — Vstaši porinjeni čez mejo. BELGRAD 6. (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). Preganjanje Arnavtov čez srbsko mejo je končano. Pri Gurvi Dervani so imeli včeraj Arnavti 300 mrtvih, ostali pa so pobegnili na Šar planino, kjer so jih Srbi obkolili. Srbske čete so osvo|ile Vra-nište. Vcdja provizorične albanske vlade v Valoni, Kemal bef, je poslal v KomljeŠ 100 tovorov orožja in 60 tovorov municije, kar javno kaže, da albanska vlada podpira arnavtske vstaše v njihovem boju proti Srbiji. Pri Prizrenu so bili Arnavti popolnoma odbiti. Srbske Čete so jih obkolile in se sedaj pričakuje bitka z ugodnim uspehom. „Clarissa I" je rekel mladenič sam sebi skoro nesiišao, počasi, da |e i v srednjem zlogu polno izzvenel, tako, da se je zdelo kakor da to zveneče ime krije v sebi celo morje radosti in hrepenenja. „Danes naj te vid'm zopet" je govoril dalje sliki. „In ali si se tudi ti spremenila v teh dolgih mesecih najine ločitve?" Glas trobent in krik ljudstva, ki sta za njim iz Fiesole prodirala do n|ega, sta ga hkratu iztrgala iz tega razmišljanj. Vtaknil je sliko v nedrije ln je odšel niidolu po strmi poti med pinijami. Kjer se pot izteka na trg mesteca, sta ga pričakovala dva jezdeca v železnih čeladah in z dolgim španskim mečem ob boku. Eden jezdecev je skočil spoštljivo s konja in je dovel mladeniču praznega konja, v katerega sedlo se je pdvspel. Na drugi strani dolge „piazza* se je drenjalo ljudstvo in eden glasnikov z grbom je ravno jezdil s trga proti Monte Ceceri. .Kaj je bilo, Andrej ?* |e vprašal mla denič spremljevalca. •Aleksandra de Medici so proglasili dednim vojvodo Flcrenškim, gospod Raf faello!" je odgovoril sluga. Gospod Raffaello, kakor ga je Imenoval sluga, Je nagubančO čelo, ali ni odgo- Arnavtski starešina v Krasnesu |e posta vstašem 600 Arnavtov na pomoč, toda R'za bej ni dovolil tej četi, da bi šla na pomoč svojim rojakom. V Koljraesi Gašu leži Isa Boljetinac nevarno bolan. Bolgar Trajce v prespanskem okrežju namerava zaSeti četaško akcijo. V bltoljskem okrožju je položaj popolnoma normalen. Včeraj je vladal tamkaj popoln mir zaradi velikega naliva. V Belgrad je prispelo 75 ranjencev. BELGRAD 6. (Izv.) B ?ji pred Prlzre- nom so končani s popolnim porazom ar-navtskžh vstaških krdel. Arnavti so se popolnoma unukilli izpred Priirena in LJurue na ono stran Belega Drina, kjer se skušajo zopet zbirati in fej^r dobivajo nova o|ačen|a iz avtonomne Albanije. Srbi pa so Jim vedno za petami in so |ih deloma že napndli tudi na samostojnem albanskem ozemlju. Posrečiio se je Srbom, da so prijeli vstaš? rd spredrj in od zada} in Jih popolnoma uničili. BELGRAD 6. (Uradno) Po zadoj h semkaj dešlih poročilih so bili bolgarski če-taši in pa ostanek amaitskih vstašev v bltoljskem okraju popolnoma poraženi. Oblasti so zopet vz?o-.tav|{ene in vlada povsod m'r. V zadnjih bojih ^ri Pfizrtnu so srbske čete, ki so prihajale cd P.'zrena in Tetova, zajele vstaše od dveh str a i. Pri Vraništu so bili Arnavti popolnoma pobiti. Isa Boljetinac. BELORAD 6. (Izv ) ha Boljetinac : e nahaja nevarno bolan v srbskih rokih. Ko ozdravi, ga Srbi postavijo kot vek izdaja! ca pred vojno sodišče. Boljetinac je namieč srbski podanik. Bolgarski četaši proti Srbom BELGRAD 6. (Izv.) V oieml|u med Bregalnico in Strumico se naha;a četa bcl-g^r&kih četašev, katerih število cenijo ni 3000 mož. Cetaši so oonovno skušali vdreti v Radovište, Štip in Kočano, kar pa so jim preprečile močne srbske popadke. Zatrjuje se, da z oziram na te dogodke pride ?se novo srbsko macedonsko oženje zopet pod vojaško upravo. Avstrijski ln Italijanski konzul podpirata vstaSe. DUNAJ 6. (Izv.) „Zejf poroča iz Bel-grada, da vlada tamkaj veliko razburjenje zaradi dejstva, da sta avstrijski ia italijanski konzul v Prizrenu hujskala katoliške Arnav te proti Srbiji ter jih podpirala z orožjem ln municijo. _ Grof Berchtold v avdljencl. DUNAJ 6. (Kor.) Cesar je sprejel danes popoldne v poldrugourni avdijenci ministra zunanjih zadev, grefa Berchtolda. DUNAJ 6. (Izv.) V današnji avdijenci je poročal grof Berchtold cesarju pred vsemi o svojem razgovoru s srbskim ministrskim predsednikom PsŠčero, petem pa o splošnem zunanjem političnem položaju. Hrvatsko vprašanje. BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da bo baron Sker'e:z voril ničesar. Na njegovo čelo je legla ratka poteza, ki je sp&jala cbrvl v temno čito. Odjezdili so naglo po cesti, ki fe v zakrivljenih čitah vodila skozi utrjena vrata v Fiesole, ven v ravan doline proti fchv-nemu mestu. Ko so dospeli na neko mesto, odkoder se je odpiral pogled na vso pot do steipa vrat za St. Marco, je Raffaello Iznenađen hkratu zaustavil konja. Po cesti proti htlbu so jezdili posamezni cddelkl neoborožeaih jezdecev v žalovalni obleki. •Utegnejo biti pregnanci, gospod," je pripomnil Andrej. Mladeničev obraz je pomračil še f ol| in veliki očesni zvezdi sta strmeli s temro-nežnim pogledom tja črez na rodno mu mesto. „Ruellai-evi so med njimi," je javil drugi hlapec. „Videl sem," je odvrnil Raffaello lr je zdirfal v divjem galopu prvemu bližajočemu se oddelku naproti, ki mu je prednjačll na konju sivolas starček. Starec je privzdignil globoko upognjeno glavo, ko je začul topot konja, ln Je uprl zvedavo svoj pogled v mladeciča. Se le, ko |e ta ustavil konja tik pred n|lm, ga je menda starec spoznal. _ (Dalje) Stran II. .EDINOST" at. 278. sredi tega meseca Imenovan za hrvatskega bana in pride kot tak v Zagreb, da razpiše nove volitve, ki naj se imše popolnoma svobodno. Zatvorite v Jadranske razstave. DUNAJ 6. (Izv.) Danes le bila zatvorena Jadranske razstave, ki se |e končala z velikanskim deficitom. V petih mesecih |o je posetilo komaj dva milijona ljudi Odpustitev rezervistov. DUNAJ 6 (Izv.) Vojna uprava je odredila, da se trajno odpuste nadomestni rezervniki dne 10. t. m. Rezervnikom letnika 1910. se všteje dosedanji vojaška služba za dve, onim letnika 1911. pa za eno orožno vajo. Rezervniki poljske artiljerije se odpuste dne 31. t. m. Nemško slovenski kompromis na Štajarskem. GRADEC 6. (Izv.) Danes seje v skupni seji nemškega in slovenskega deželnozbor-skega kluba dosegel popoln kompromis, s katerim je zagotovljena delazmožnost štajarskega deželnega zboia, ki se snide dne 10. t. m. Kompromis obsega razna gospodarska vprašanja. V narodnem ozhu pa so slovenski klerikalni obstrukcijonisti dosegU le eno slovensko meščansko in eno obrtao šolo. Le ta, v Št. Jarju ob juž. žei, se bo vzdrževala iz državnih stroškov. Ustanovite se pa, ko dobe dežele iz državne blag-.jat ureodkeze iz davka na žgatje. Bombni atentat na Reki. DUNAJ 6. (Izv.) Preko Budimpešte poročajot da je obmejna policija, na Reki dognala, da je bil atentat pripravljen po članih radi protidržav-nih tendenc razpuščenega društva nGiovane Fiume\ Glavni krivec je baje neki znan vodilni Član tega društva. Policija upa, da Še tekom današnjega dne zbere vse dokaze o krivcih, in izvrši Še danes nekaj sen-zacijonalnih aretacij. Velikanske češke demonstracije v Brnu. BRNO 6. (Izv.) D.jses zvečer so se vršile tu velikanske češke demonstracije proti sklepu mestnega sveta, da se da nemškemu Sulferaj iu 2000 K za Rosegger-Jev fond. Pr šlo je do hudih spopadov s policijo, ki je neusmiljeno z golimi sabljami razganjala demonstrante. VeHko o?eb je biio lahko in tudi težko ranjenih. Aretiran Je bil tudi državni posl. dr. Stransky, ki je hotel posredovati. Razburjenje se je poleglo šel s pozno poneč?. Velika železniška nesreča. DVINSK a. (Kor.) Iz Kijeva v Peiro-g ad vozeči brzoviak je zadel ob vhcdu na tukajšnji kolodvor ob lokomotivo, ki so jo odoeli od poštnega vlaka. 14 oseb je bilo mrtvih, 17 težke, 10 pa tahfco ranjeni«. Predsednik kitajske republike. PETR0GRAD 6 (Ker.) Pctrograjska brzojavna sgecc moč v rokah, postopajo z drugorod ilmi manjšinami. Na Koroškem zatirajo slovensko tretjino prebivalstva na naravnost barba? szi način; slovenski trezni na štajerskem prlvošča|o niti 5% uživanja pravic in doorot dež dne uprave in silijo ob enem državao upravo, da tudi ona istotako postopa s Slovenci; po mestih na ČešKem, kjer Ira.ijo Nemci večino, naravnost divjajo proti češkim manjšnam, omejaječ jim celo osebno svobodo in podeč Jih iz stanovanj in služeb, napadajoč n|ihove lokale ; na Dunaju proglašajo stotisoče Cehov za brezpravne v šoli In v cerkvi. Pa naj bi Človek poiem ostajal hlade«, ko čuje, kako se Nfmci na Hrvatskem, kjer nimajo nobene duše avtohtonega prebivalstva, in so le gostje v deželi, oglašajo z vedno večjimi zahtevami ia se pri tem še sklicujejo na dolžno .pravičnost". In to poleg tolike nebotiČne kiivlčnosti, ki |lh vodi povsodi proti nam Slovanom! Njim povsodi »pravico* — oni pa nikomur pravice! To je tista pravičnost, ki so si |o konstruirali Nemci I Žs sedaj Je na Hrvatskem za 134 078 Nemcev, 5% celokupnega prebivalstva, 32 ljudskih šol z nemškim ulnim Jezikom Koliko pa dajajo oni šol s slosenskim učnim jezikom za treljino slovecsiega prebivalstva na Koroškem ?J O tem nam govore pretresljivi podatki, ki jih prinašamo mi iz Koroške teden za tedrom. Ali ni jim še dovolj. Z htevajO še več šol, zahtevajo, naj se žn|lmi uraduje — nemški! Kdaj še je n. pr. občina dunajska na svejem uradovaaju upoštevala ekilsienco stotlsočev Čehov? Da, Nerrcl na Hrvstskem zahtevajo v razineiju s svojim številom celo veliko več, nego uživajo Hrvatje sami na svoji zemlji I Da, celo tako drzni so, da označajo sveje zahteve kakor potrebno obrambo prtd hrvatsko nevarnostjo I V resnici pa nam to nastoparje ln organiziranje Nemcev govori debele knjige o nemški nevarnosti 1 Dj. ta je tu ! Gleda |o, kdor ni sleo na oba očesp. Tudi naši Italijani niso tako slepi. Ali t»fče si Jih, ker ho-Če]o gledati le slovansko nemarnost. Pa kaj bomo govorili o Ital;janih. Saj je celo tudi naš!n:cv, ki se nam porri!ors!no ln *sn?č-Ijivo posmehujejo, ko Jim govotimo o nemški nevarnosti v teh naših fcrajih. Ni naŠa stvar, da bi s sflo vlekli Italijane v nebeaa — narodne bodočnosti Boli pa nas, ko vidimo tudi našince v tej siepoti. Nemško gibanje v Slavonl.i, na pragu Balkanu — to govori glasen govor, pred ka- Samo napis „OSRAM" jamči za pristnost nerazMtnlh „Osram žičnih žarnic44 ki uživajo svetovno ime. Pri nakupu naj se pazi, da nosi vsaka pristna Osram žična žarnica na steklenem balonu ujedkan napis OSRAM". Pristne „Osram" žične žarnice prihranijo 70% toka ter dajejo briljantno, belo enakomerno luč, ter imajo skoraj nerazbitno žico. Dobiva se v Trsti pri tvrdki B. DITMAR, Gebriider Brnnner d. d. TRST, Piazza — del Ponterosso štev. 1- - V Trstu, dne 7. oktobra 1913. ierim si ne smemo zatiskati očes. Sosebno ne prezirajme, da Je tudi nemško snovanje tam doli le del velikega zlstematično ureje-vanega nemškega dela, ki z a j e m 11 e tudi naše pokrajine. Odpor proti nemškemu valu bodi naloga vsega slovanskega juga I Tržaški namestnlštveni odloki so vkljub svoji pravičnosti in vkijub temu, da jih je narekovala edino le dolžnost, ki Jo ima vlada, da čuva avstrijske državne zakone na avstrijskih tleh, postali nekaj tako pomembnega, da se zanima zanje ves svet in jim pripisujejo ceio tako dalekosežno važiost, da je zaradi njih v nevarnosti ono slovito evropsko ravnotežje, ki ga vz'žuje na en) strani svetovnopolitične tehtnice trozveza, na drugI strani pa trosoorazum. Tako namreč piše ženevski list .Journal de G*neve", da razne vesti po čssopislu vse kažejo na to, da Avstro-Ogrska, razžaljena vsled postopanja berolinske vlade, misli na izstop iz trozveze, kjer ne nahaja več dovoljne opere, In na zbližanje z velesilami v trospora-zumu. Ust pra?I, da politika, ki jo vodi Av-stro-Ogrska v sedanjem času proti Italiji v resnici utemeljuje to domnevanje. „V vsakem slučaju, če na Dunaju nimajo namena te vrste in če se za tržaškimi namestništve nimi odloki ne sktiva kak drug namen, je treba priznati, da so ljudje, ki so sedaj na vladi v Avstriji izgubili glavo in ne presojajo več natančno posled c svojih dejanj. V vsakem slučaju bi bila politika, ki se vodi sedaj Dunaju preti Itaiijj, neodpustljipa če hoče monarhija ostati šs v trozvezi. Z ozirom na težšo krizo, ki jo preboleva se daj habsburška monarhija, pomenja tako ravnanje Avstro-0>rske napram Italiji nepojmljivo zmoto In najnovejši ukrepi dunajske viade izzivajo v R mu presenečenje in ogorčenje." Končno se bavi list z albanskim vprašanjem in prav;, da že stališče Avstrije v tem vprašanju zelo kočljiva stvar in da av-stri|sko-ita;ijanki ednošaji še niso nikakor zašli v tako delikatno krizo. MUiiiiio, da nam ni treba posebej po udarjati, da tiči za vsemi temi izvajanji nekdo, k! hoče tako vplivati na avstrijsko viado, ri3 bi se iz strahu pred razpadom trozveze vdala italijanski zahtevi po svobod nrm vmešavanja It-lljacuhe vlade v setrac-je sivari n&še države. Dosti resnice na vsth onih vesteh ne bo ia morda je rudi ni prav čisto nič, dasiravno bi velik del avstrijskega prebivalstva z ua odkritejšim vtseijtm pozdravil odrešenje Avstrije iz trozveze. Naj bi le potegnila Avstrija svoj vrat izpod (rozvez nega jarma in se n3s?o2lla na trosporazum, poleg tega pa na svoje Jugoslovanske so-lede, pa bi v državi za valovilo vse drugo, svobodnejše življenje. Avstrija bi postala to, ka£- je v resnici — slovanska država, in to bi bilo i zanjo i za njene narode edina zagotovitev njene boljše bodočnosti. Da bi pa ca Dunaju sedaj mislili na kaj takega, je pač izključeno in gotovo poteče še mnogo mnogo vode v morje, preden ss vodilni možje v avSTijski notranji in zunanji politiki sprijaznijo s to za Avstr'jo edino rešilno miilijo, ali pa 3e tudi morda nikoli, dasi ravno je več kot |asno, da je bila trozveza za Avslrtjo vedno te vir vse njene nesrečt In to Še prav posebno v zadnjih časih v bal kanski krizi, ko je piačevala svojo trozvezno politiko z ogromnim naravnosti, nepreračun Ijimi žrtvami. Žito je v resnici le škoda, da ne moremo verjeti onim vestem, dasiravne bi njih uresničenje pozdravili z najodkrito-srčnejšim veseljem. Posvečenje novega poreško-pulske ga škofa. V nedeljo dopoldne se je vršilo v katedrali sv. Justa slovesno posvečenje novega poreško-pulskega škofa mons. dr Trifzma Pederzolliia. Pcs;ečevalec je bil go rlški nadškof dr. S^dej, navzoči pa so bili tudi ljubljanski škof dr. Jeglič, krški škof dr. Mahnič ia tržaški dr. Karlin. Prisostvoval je slavnosti tržaški namestnik pricc H ) hetiiohe, mestni župan dr. Valerio in drugi zastopniki oblasti. Oj 1 popoldne je bil pn Dreherju slavnostni banket z običajnimi nap!tnicami. Kako nastajajo italijanska razburjanja?! — Te dni se |e bila raznesla vest, da je avstrijska vlada tudi za Trentin izdala naredbo, da morajo občine odpustki vse renHkole. Sledilo je seveda zopet velikanski razburjenje v Italiji, in pa prerekanje pri nas o umestnosti, ali neumestnostnosti tacih reredeb. In kaj je bilo na stvari ? Nič, ali pa vsaj zelo malo. V prvo taka odredba tam res nI poirebna zato, ker tam občine ne nastavljajo renjikolov. Trentinskl iredentist se pač ugodno razlikujejo od naših v ten/, da skrbe najprej za svoje dornače IJuJš I V vsem južnem Tirolu sta raend t dva renjikola v javnih službah. Potem p- je Šio pri vsem tem kriku le za en konkreten slučaj. V občini Telve je bil nameščen neki inženir imenom Vettori. Poverjeno mu je bilo voiztvo gradbe neke ceste. Tega so morali odpustiti po nalogu Damestni§tya. Ia pcteio je nastal tisti krik, kakor da so v raas&h vrg'* renjifcole na cesto. In kaj Je bl!o v resnici ? V čem je bil vzrok ? To ie povedal vladni odiok suho ia kratko: odpustiti so ga morali, ker je bil stvarao nespo soben I Naglašeno pa bodi, da tudi »Arbeiter Zeitung* obsoja to nesramno gonjo In tako umetno lažljivo razburjenje! Ali tudi temu „EDINOST4 št. 278. Stran IIT. listu naj bo v pouk, da se ne bo da|al zavajati od takih grozomornih romaaov, kakor jih izmišljajo italijanski nacijonalci in kakor je bil oni o strašnem preganjanju renjikola Regloija v Trstu. Zapomni naj si, da |e za iredento sleherni renjikolo, čim mu Je avstrijska oblast stopila na kurje oko, per-fekten veleum in galantuomo, pa tudi če mu v Italiji sami odpirajo vrata — ječe I IntrigantL Ljubljanskemu »Dnevu* pišejo is Trsta: »Edinost* je prinesla pred zadnjo aedeljo izjavo političnega društva, v kateri Je le-to obžalovalo, da se je Ust dal izrabfti v osebne polemike in da Je list po oni znani »Izjavi* svojih urednikov zašel celo na polje osebnih žalitev. S to izjavo je dalo politično društvo potrebno zadoščenje prizadeti organizaciji in prizadetim osebam, zlasti tajniku »Zveze jugoslovanskih železni Carjev", ki ga Je bila „Edinost" naravnos* kruto žalila. — S to izjavo pol. društva se je sploh na lep način končala afera, ki |e bila vsem neljuba. Komur je resno na tem ležeče, da se s takimi aferami ne ovir: resnejše delo, je bil iz srca vesel zopet doseženega sporazuirijenja. — Samo uekate rim obskuraim elementom, ki bi radi v kalnem ribarili, to ni bilo po volji. Radi b» bili to dobrodošlo priliko izrabili v svojt osebne namene. Najprej so na vse mogoče načine, z iažmi in zahrbtnim obrekovanjem intrigirali, da bi ta izjava sploh ne izšla. Poiiitčco vodstvo je bilo toliko previdno, dt ie u rogoviležem ui nasedlo, in izjava je izšla. Človek bi sedaj ml3iil, da bo veads; enkrat konec teh homatl/. Kdor |e to mlsitl. enostavno ne pozna raznih T. ia sličnih koffipsnjonov. Sicer Jih nihče ne smatra z& resne, vender že v interesu potrebnega miru teh hujtkarij ne borno več mirno &le daii. Tržaški Slovenci imamo nujnejše skrbi, nego da bi se neprestano baviti z osebnim« intrigami. Zato razne zakotne hujskače prav resno opozarjamo, da strun naše pofrpež i ji f ost! ne prenapenjajo. Hujskaiij mora biti konec, mi hočemo mir in slogo, ki nam je ravno v sedanjih časih nujno potrebna. Pripomba uredništva: K temu dopisu le par pripomb. List »Edinost* kot tak ni nikogar v tej aferi prizadetih žalil. Zamera pri njih, ki seda! obžalujejo osebnosti, je začela ravno s tem, aa uredniki niso hoteli več dopulčatl, da bi netrdo izrabljal Ust za razne prejšnje svoje osebae ćfite. Kdo ie žalil list in osebe, to pokaže sodna razprava) Boj za pravice slovenskega jezika na Južni železnici. „S ovenaki Narod* prše: Kakor znano, zavračajo uradniki Južne železnice na Sp. Štajerskem več ali mani s rovo vozne liste s samo*lovensko označb Štaci je, kamor je blago namenjeno. Ne po m a ga vam nič sklicevanje na to, da je de žela siovenska, da so skoro vse postaje s prastarimi slovenskimi imeni, ki so tudi med ljudstvom edfno kot taka v rabi — uradnik se zadere nad vami: Mi smemo sprejemati vozne liste, na katerih so spod nfeštajerske postaje označene tako kot v tarifu. No, in ta tarif je nemški ter ne navaja za Sp. Š-aJersko dvojezičnih postajnih imen; £ato se ne sme sprejeti vozni list s slo ven sklm postajnim imenom I To je log>ka, ki dela vso čast onim, ki nas namenoma in nasilno spravljajo ob naše jezikovne pravice. Zanimivo pa je zvedeti, da se ie enako orakticiraio tudi na Moravskem. Neki trgo vec v Kromerižu je oddal vozni list z namerilno postajo »Mestečko*. Ura nik ni hotel veznega tista sprejeti, češ, da teg?" postajnega imena ni v tarif aera imeniku. Odpošiljate!] je dal blago železnici na razpolago fn ga ni hotel nazaj peijati, ker ni bilo drugega razloga za zavrnitev. Adresst je tožil cdpošl jatelja za škedo, ta pa železnico. Okrajno sodišče je razsodilo v prid težiteij , Proti debelost', katere se danes boje toliko gospe, kolikor gospodje, sta 1 kozarca Saxlehnerjeve kisle vode HUNYADI jANOS najboljše sredstvo. - „Wiener medizinisehe Presse" piše med drugim: „Vsled pomno-žitve peristaltike črev, se pohitri izločba povžitih jedil, kakor tudi mase, ki se nabere v črevih, posebno pa izločba dušičnatih elementov, kakor tudi pomnoženje ogljikovih hidratov, kar povzroča po daljšem uporabljanju vode, pešanje telesne teže. S tega stališča se sme imenovati HUNVADI JANOS tudi sredstvo proti debelosti. Radi tega ne bi smela manjkati v nobeni hiši. Poslano *) Med novim Delavskim konsumnim društvom na eni, in bivŠ m gostilničarjem in lastniki hiše, v kateri se društvo nahaja, na drugi strani, je prišlo do razpora, v katerega se je hotelo od strani bivšega gostilničarja izrabiti tudi mene, zato, ker em bil slabo informiran. Ker pa nimam vzroka, še manj pa interesa, potegovati se za eno ali drugo prepirajočih strank, in ker ne maram dati povoda, da bi se zadeva razpravljala v javnosti, smatram za potrebno, da od tegnem vse besede, ki bi mogle biti v povod kakemu nespo r a z u m 1 j e n j u ali žalitvi na eno ali na drugo stran. Trst, 6. oktobra 1913. Bufon Ivan. SOLIDNO: lm : ELE6ANTHA WW M ZMUIMH URAH RAFAELE ITAUA f - fU MALeANTfN - VMf Mnenje gosp. dra. H. Adler-Ja primarija in glavnega zdravnika oddelka za oči ▼ c. kr. bolnišnici VVleden Gosp. J. SERRAVALLO Trs i Z najvećim veseljem potrjujem, da rabim Vaše ŽELEZNA TO KINA-VINO SERRA VALLO (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) v takih slučajih bolezni na očeh kater t m je posledica malokrvnost, ln ga dosežem z Vašim vinom izvrstne vspehe. Rabim tem rajši to zdravilo, ker je radi jemljejo ln prenašajo toliko otroci kolikor odrasli. DUNAJ, 4. aprila 1905. Dr. H. ADLER. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Jr. J. Cermšk H, Tuscher - cboztfr&v Hik konces, zebui TRST rttfMisž* Cfiscm^ *l « adst. g^aa IIžlS ___Mas ■M VSAKE VESTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDER£& KLAVIRJI Bosendorfer, Gebriider Stingl, Kocli & ;Korselt, H. Rachoe itd. se prodajajo in [dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. jUGLAŠANJE IN POPRAVE. ! blovenoi! :: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rupnik Trst ulica Gecpa 10,1. nadstropja kateri izdeluje obleka iz finega in n^vadnegi sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo lago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo. ; pjazza g. GiaCOIllO 2, II., Corso. :: izdeluje uniforma oseh vrst:: Priporoča Be slav. občinstvu za obilen obisk. TFLEFON '2-57. NOVI : MODERNI SULON-CINE v Roj anu Najboljše maščevanje dr^ma. POL1DOR ZAČARAN NajboljSi in najpopolnejši glasovirji in pianini se vkupijo najceneje proti tasojSnjem u plačilu ali na najmanjše mesečne obr ike (tudi za provincije) samo naravnost od tvoriiičarja :: HENRIKA BREMITZ :: c kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedsre) Svetovna razstava v Parizu 1900 najviSje odlikovanje A vatro-Ogrske za glaaovirje. —: Kata cgi ic tondle. (rratia in franko. :— komična. Josip Vis^oTic Zaloga ulica Cante Alighieri št. 3. Peki in slascičarji I Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron. Dr. PECMK (Dr. PETSCHNIGO) TRST, VIA S. UTERINA STEO. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne la vodne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—7V, *) Za članke pod tem naalovom odgovarja aredniltro le toliko, kolikor mu sakon Tetova. Novi moderni fotografski atelje Mm t Antoilo St. 1,«noti puliti ,RlunU: Urlollu' Kčsr* JE ODPRT, ta Moderni komfort. - Velika zanimivost. Fotograficna razstava. Prosimo slav. občinstvo, da obišče naš ateljfc brez vsake obveznosti ||g=j| Odprto dnevno do 7 zvečer. VSTOP PROST. DVIGALO. biran IV. ,rEDli>Ooitk bi. ss<8. V Trstu, dne 7. oktobra 1913 £eS, da nima on nositi posledic, ako nI v tarifnem imeniku imen posta) v čtškera Jeziku. Železnic a |e plačala odškodnino ln pravdne stroške. Priporo čamo našim trgovcem in obrtnikom ta zgied za posnemanje. In Še enkrat: pritožite se pri upravi Južne železnice glede vsake krivice, ki vam Jo povzročilo nemški uradniki Ne vteknite ničesar v žep, nič ne potrplte, enkrat se vam bo moralo ustreči že zaradi reda in miru. Če Nemci dobe povsod v svojem Jeziku potreženo, zakaj bi se pa nam ca zemlji, kjer smo doma, godila krivica? Tako „Slovenski Narod". Priponi Jame k tej vesti, da se tudi v Trstu na Južni kakor tudi na državni železnici dogajajo prav enaki slučaji, da se ne sprejemajo vozni listi, oziroma blago, če Je na voznem listu zabeleženo Ime postaje, kamor je blago namenjeno, v slovenskem jeziku. Na državnem kolodvoru 30 se dogodili slučaj*, da so zavrnili vozni list s slovensko označbo postaje, dasiravno Je bila to postaja v Istri, n. pr. Buzet, ki nosi to ime na postejnem poslopji In je tako imenovana tud« v uradnih vozniii redih. Na kolodvoru južne železnice pa vlada v tem pogledu dvojna praksa. Vodja sprejemnega urada, neki gospod Bibiča, pač sprejema vozne liste In blago, če je namenjeno za postaje Južne železnice, čeprav Je ime postaje označeno v slovenskem Jeziku, za vrača pa pošiljatve s slovensko označbo postajnega imena, namenjene na posta{e državne železnice, češ, da teh posta|nih imen ni v tarifu. Priporočamo torej vsem našim ljudem, ki pošiljajo blago po železnic1, pa na) Je to po državni ali Južni, da označujejo Ime postaje v slovenskem Jeziku, da sploh izpolnjujejo vozne liste strogo je slovenski. V vsikem slučaju pa, ako bi železniški urad odklonil sprejetje blaga zato, ker Je bilo ime postaje v voznem listu označeno slovenski, ne pa nemški, naj pa odpošiljate!] stori tako, kakor je storil oni trgovec v Kromerižu. Ko železniška uprava plača toliko in tolikokrat odškodnino in pravdne stroške, se gotovo premisli in ne bo več dopuščala, da bi se na njene stroške delsla nemŠkonacijonalna propaganda. Razpisana štipendija. Razpisana je štipend!|a iz ustanove Josipa Guliča v znes ku 400 K. Pravico do ustanove imajo « pr;i vrsti potomci ustanovnikovlh bratov in sester v Koprivi ln na Kontovelju, če pa ni teh pa učenci Iz občiae Kopriva in potem župnije Tomaj. Štipendija se oddaja že za III. razred ljudske šole. Prošnje do 15. nov. namet niltvu. _ Tržaška mala kronika. Trst, 6. oktobra. Satnoumor. Alojzij Incontrera, star 50 let, bi?i! trgovec, ki je stanoval v ul. G a Ha Št. 60, je imel v svoji trgovini mnego nesreče, tako da je končno moral puztžtt trgovino. Od tedaj Je mež začel živeti vedno bo'j sam zase in bil je vedno zelo potrt. Včeraj pa je šel na pokopališče k Sv. Ani in si je tam pognal iz revolverja krogljo v usta. Bil Je na mestu mrtev. Po oblastve nem izvidu so prenesli mrtvo truplo v tamkajšnjo mrtvašnico. Poizkušen samomor Pierina Glavina, stara 31 let, stanu|oča v ul. Anerlgo Ves-pucd št. 3. si |e včeraj skuhala oleandro-vega perja in izpila potem stvar, hoteč se tako zastrupiti. Prepel|ali so {o v bolnišnico. Vzrok, zakaj se Je hetela zastrupiti, ni znan. Voz in kon]i v morju. Danes zjutraj nekako ob 7 so nalagali na voz Dreherje?e tovarne na obrežju Oltaviano Augusto s parnlka „Marija P." premog. Ko so hoteli odpeljati voz, Jim Je padel v morje in je potegnil za seboj tudi oba uprelena konja. Vzlic temu, da je bila pomeč takoj na licu mesta, sta konja vendarle utonila. Voz pa so potegnili iz mor|a. Nevarna igra. Enajstletni Evgen Co-solo Iz P.erisa v Furlaniji je našel včera) dinamltno patrono in |o Je vžgaL Patrona je eksplodirala In neprevidni otrok Je bil težke ?oškodovan na levem očesu in levi roki repeljali so ga naravnost v bolnišnico. S kolesa je padel. Ivan Casale, star 22 let, stanujoč v Rojanu št. 22, je snoči padel s kolesa ter se precej hudo poškodoval. Preti e sli so se mu tudi možgani. Prvo pomoč mu je podal zdravnik rešilne postaje In mu potem nasvetoval, naj odide v bolnišnico. Tatvina v mlekarni. V ulici Geppa št. 6, se nahaja mlekarna, ki Jo vodi nek« Alojzi) Olivičar. Od 12 do 2 popoldne je mlekarna zaprta. To priliko Je porabil pred včerajšnjim neki zlikovec, da je s pomočjo ponarejenih ključev vdrl v mlekarno le ukradel Iz predala znesek 149 K. Kot osum-l|en te tatvine Je bil včera| aretiran neki Franc Kragelj, star 29 let, rodom iz Toi mina, stanujoč na Belvederju it. 12. Sum Je padel nanj, ker se Je tisti dan, ko se je zgodila tatvina, mudil dalje časa v mlekarni in to z izgovorom, da bi govoril z usluž bencem mlekarne, nekim PodgoriŠkom. Zaradi tatvine. Že dne 27. minuloga meseca Je nila med vožnjo iz Kopra v Trst ukradena nekemu Alešu Alvfse har-monaka, vredna 130 lir. Včeraj pa Je bil aretiran 18Ietni Anton Godermann, Tržačan, stanujoč v ul. Bergamasco it 4 kot osumljen te tatvine. Smrtna nesreča. Mornar Simon Ra-dobuljac, star 30 let, služeč na parniku „Alfce" le danes popoldne padel na ladji Iz višine 8 metrov. Prepeljati so ga hoteli v bolniinico, pa |e ie med potoma izdihnil. _ Slovensko gledališče v Trstu. V soboto, 11. t. m., ob 8 30 zvečer, se poje prekrLsaa Z a J č e v a opera »NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI". V n e d e 11 o, 12. t. m., ob 8 15 zvečer, se bo igrala sijajna poljska komedija „MORALA GOSPE DULSKE*. * * * „Dramatično društvo* v Trstu ima nocoj ob 8 30 svojo se|o. Društvene vesti. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklicuje za sredo večer ob 8 izredno sejo osrednjega odbora. — Vsi odborniki, namestniki in nadzorniki so naprošeni, da se seje prav gotovo udeleže. Predsedsvo. Pevski „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer tečno ob 8 vaja za moški zbor, Jutri, v sredo, pa za ženski zbor. Pevsko društvo „Trst". Odslej te vrše pevske vaje v „Sokolovi- dvorani v „Nar. domu". Prihodnja vaja nocoj cb 8 in pol. I. Tržaška slovanska godba. Danes zvečer edberova seja in sestanek vseh starih Izvršujočih članov. DAROVI. — Za CMD Je daroval g. Ivan Bufon 3 K. — Denar hrani uprava. Nar. delavska organizacija. Odbor zveze jug. pekovskih pomočnikov: V četrtek ob 5 pop. izredna odborova seja. Prireditev podružnice NDO v Skednju, ki se je vršila predvčerajšnjim, je $kl|ub neugodnemu vremenu prav dobro uspela. Ob treh pop. se je »ršll jasni $hod, ki mu je predsedoval tov. Šter. Za njim je govoril strokovni tajnik Brandner. V pol drugournem govoru je govornik pojasnjeval krivice, ki se gode Škedenjskemu detavstvu Razkrinkava! Je povzrcČitel|e teh obupnih razmer, kapitalizem, vlado narodne nasprot nike in soc jalne demokrate, kateri poslednji se zlasti odlikujejo pri zagovarjanju renjl-kolov, ki našincem odjedajo kruh in Jim delajo kunkurecco s tem, da delajo za nižje cere. To pa je tudi zadosti |asen klic, k» vse slovensko "delavstvo privede tja, kjer se res zastopajo njegovi interesi — v narodno socijalne organizacije. Za tov. Brandnerjem (e še govoril tovariS Barlč, nakar |e bil shod zaključen. Po shodu te Je lršil pri Sancinu koncert. Shirala |e godba NDO pod vod stvora glasbenega učitelja g. Vffirusa. — Po Koncertu pa se Je vršil ples, ki Je trajal do 1 polneči. Odlikovana to~ ^if^DI f JI Sv. Ivan Varna sodaviee ™ Wr\l4l 1*1 pri Trstu, Vla S- Cillno št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjsm in dragim odjemalcem aodavičarakih izdelkov v mestu in okolici. Prinnrn^O CO cenjenemu občinstvu Buffet ■ I l|IUI Ul/u v ulici Gtega 6tev. &. Točijo se prvovrstna vina in pivo_1804 Trat, ulica Giuseppe Caprin 5tv. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svejo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popraviianj». Nfčiti in prospekti na ra*po'»go. Fo želji prihaja tudi na dom. i<253 NADOMESTILO Rudoff Kompara KAVA KAVA Proda se Miha Grgič- fciSa s h levem v Baz^ici Stv. 130. Lahko s« pregleda vsaki dan. — 2254 1000 mD zemljišča se prede. Naslov pove Ins. fddelek Edinosti. 2355 Proda se na obroke hi5a z vrtom \redna 14 tisoč kron za 10.000 K, kakor tudi zemljišče po nizki ceni. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti. 2256 Stanovanje se odda v najem Rocol v dolini 552 klanec Nichetto 2233 Fran Saksida Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. DPOOPDOPUliOl 1'rirrinrriivT"«-"""'- ulica Fornace 13. : ovarLa in trgovina gltaov rjev in Sianinov. Razpošilja na vsa kraje. Izvršuje vea*o-a ratna popravljanja. Delo zajamčeno. Ctne zmerne dvoji k Bvojim 1_2224 40 Hp» popolnoma nuiumuuii delujoč, močan chassis, pripraven tudi za tovorni voz, Be proda dne 12. t. m ob 10 predpoldne na javni dražbi. Garage Pallich, Gorica. __2258 Primerno službo S^EfS.t.ES žen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Služ I je pet let v Alžerij*. Dobra spričevala. JVlioael 8 vi gel j — Trst, Čarbola zgornja št 8, V. 2262 Vinarska In gospodarja zadruga u DornUerja Ima na razpoko večo množino ndbolRega belega oina Meti n M Kokain« priprav« iz iloniogi, r*"'"*^ «1» kleni o«, soii in vilios, plsninsk* patio«, pci prav« w M, iilcu, snežni obrodi, nahrbtniki Vsakovrstne obleke: Simlcr, planinske hlače, nmiit, fipln iz Ciste volne, fokotice. Steklenice Helios, teč dni gorkt te mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti en gospode* urnJsOi ovratnice, zapestnice in nogoviee. Zs Člana športnih in planinskih drafttat |C POSEBNE CENE. m Sortno trsoulnn StrnRtf Hica 8. Aitmio 12 (unntl Krti niitjji) Jo§ip€rrižoii TRST, ulica Belveđere št v. 2 Prodajalna čevljev finih in preprostih za moške, senake in otroke vaeh vrat. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. _CENE ZMERNE Ml li I ■ HI« ll——— Kupujte KolinsKo cikorijo! Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospodo in de*ke, sukenj, povrSnlkov vseh kakovosti. Specijaliteta v vesnji. — Izbera volnenega blaga. i NA 08&0KE! P"* takojšnjemu J 4 plačilu. Cene zmerne + Adolf Kostoria Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad. zraven „Buffet Autom.". — Teisfon 251, Rim. II :: Pozor I Skladišče se nshaja v I. nad. :* -G ZobotehniČnl ambalatorij Univ. idrtrr. ^ Dr- Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma itev. 17, 0. nadali Posebni zavod za umetne zobe brez nato-plošče. Plombiranje a zlatom, platinom u porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zm sanje krivo rastočih zob. Zmerne cent Sprejema od 9 do 1 in od j do i popoi .PERL' odlikovan z zlato kolajno na mednarodni polje delsko-obrtni razstavi v Rimu 1913. naravno pečeni Čisti bob s finim oknaom in j »ko izdaten v uporabi Kron 1'9 8 kilogram. Poštne pošiljke 5 kilogramov po povzetju franko v vsej Avstro - Ogrski. ! The Caffee Sur Export! — Trat 1/233. Iščejo so zastopniki. KELlEllA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchla 19. Vedno v zaiogi velifra iiber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče na boljše vrste. Gramofoni na obroke. Oelifia zaloga v trstu ^Mmm:- Najcenejše ograje Iz ilČne mreže, pohištvo železno In iz medl dobavlja, keker je dokazano, tvrdka VALENTIN BERGMi N GRADEC Podriižnica Trst ul, Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik Št. 1 zastonj. GSSiišiSiHHBRifliaHUfJlirf !!i Ljudska arsna ~ H BOGOMIL PIMO E| Trst ulica Vincenzo Bellinl št. 13 g| (a&siiroii nrnc n. mm iotbis) fl BogSit izbor ar, verižic, ovrstnlb r| verižic, nhanoT, pr- c- ataiioT, zapestnic itd. 5 Konkurenčne cene, ^ DBBHBHiiiaBHDBBiiBB afMiMUiiainifUaiailliiHaiHi L. TERIOtl zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Setie Fontane 12. Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60. «1 «1 «3 #