UfoUV
Poitnlna plaSana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne -13. avgusta 193/
Štev. 183 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za i nožem* »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava:Kopitar-jeva ulica štev. 6.
Zločin proli domovini
Vprašanje konkordata med Jugoslavijo in sv. Stolico, pa ce ga motrimo samo na podlagi javnosti znanih dejstev in v luči poročil, ki so jih prinesli domači časopisi, nam je odprlo silno zanimive in poučne razlage po do sedaj spretno prikritih zakotjih naše notranje politike. Nekaterim ljudem je v umetno razpihani strasti odletela krinka z obraza in gotovim strankarskim programom, ki eo bili spretno oblečeni v rodoljubno obleko, je ta burja odpihnila ves nadevani blesk in jih javnosti prikazala v naravni podobi. Če je to koristno ali ne za notranje politična razčiščenja v naši državi, bo pokazala bodočnost. Morda je bilo celo potrebno. O tem ne maramo govoriti, ker smo si naložili mirno zadržanje opazovalcev, da ne bi obremenjevali odločitve, do katere morajo naši južni bratje priti v interesu jugoslovanske državne skupnosti, a tudi ne ovirali zdravega razmaha državnotvornih sil, ki bodo po svoji lastni teži in tehtnosti, o tem smo prepričani, ob modrem vodstvu nesebičnih, državi vdanih državnikov, same zaustavile razkrojcvalne težnje, ki so se zadnje tedne pojavile po zaslugi nekaterih politikov in strankarskih omizij. Naša država je krepka. To preizkušnjo bo prenesla in jo je že prestala. Kriza, če je sploh ta beseda na mestu, da z njo označimo nemoralne pojave v naši notranjepolitični borbi, kriza je že minila. Sicer bo potrebno še nekaj časa, da se odstranijo nečedne nasipine, toda to nas ne moti. Narodno zdravje zahteva, rla se državno telo s pomočjo izpuščajev očisti, da jo potem še krepkejše in bolj odprno. Torej dejstvo, da je gola oblastiželjnost nekatere zapeljala tako daleč, da so riskirali na področju notranje politike uporabo najbolj nemoralnih sredstev za zadostitev čisto osebnih poželenj brez ozira na to. če so za državo kvarna ali ne. nas ne vznemirja toliko, ker smo takih pojavov vajeni in na nje pripravljeni.
Mnogo bolj vznemirljivo pa je poglavje o prenosu naših notranjepolitičnih borb na tuia inozemska tla. Kajti sodeč po odmevih, ki iih inozemsko časopisje prinaša, je bilo smetišče, namenjeno za domačo uporabo in ki ga nas je itak že doma sram. razneseno po tujem svetu in dela sedai tamkaj »reklamo« za našo državo. Nič bi ne rekli, če bi se bilo slučajno pripetilo, da so zaradi neinformiranosti tujih poročevalcev. ki od senzacij živijo, gotovi kosi našega domačega umazanega perila prišli ven v svet. kier ga sedaj strastno na vse kraje preobračajo. To se dogAja tudi drugod. Tujec naše domovine ne Inlbj toliko ko svojo in mu ni treba biti obziren za njen ugled, razen v mejah splošne omike. Inozemstvo na takšne slučajnostne »race« običajno tudi nič ne da, ker jih ve pravilno ceniti. Toda pri nas v navedenem primeru ne gre za slučajne zmote, marveč za po načrtu organizirano obrekovanje, ki ima izvor v krogu istih ljudi in iste stranke, ki jr doma v Jugoslaviji odgovorna za vse grdobije v politični borbi. Tega nismo napisali tja v en dan. Naša ugotovitev sloni na dejstvih, ki so žalostna dovolj, da jih moramo omenjati, tako so grda in nizkotna po svojih gibalih in tako redka in zaničevanja vredna tudi kot pojavi v zgodovini kulturnih držav.
Ali ni res, da so nekateri vodilni možje one politične skupine, ki nosi odgovornost za sedanje notranjepolitično prerivanje, takoj odpotovali v inozemstvo, da tamkaj celo tamošn je vladne kroge zalijejo z lažnivimi informacijami o bistvu tako imenovane krize in jih skušajo pridobiti za nelojalno vmešavanje v naše notranje razmere v smislu rovarenja proti obstoječi jugoslovanski vladi? Ali ni res. da so, na pobudo teh naših veleizdajalskih selivk, iz inozemstva zares tudi prišli k nam nekateri agenti, da »opazujejo* tako imenovano borbo proti vladi dr. Stojadinoviča in jo s svojimi nasveti pomagajo celo usmerjati, Ali ni res, da se je v Belgradu takoj ustanovila neka podtalna poroče-valna služba, kjer so se stekala vsa mogoča barbarska poročila o okoliščinah konkordatne obravnave in smrti patriarha srbske pravoslavne cerkve, kjer jih je vešča roka, ki ni samo brez predsodkov, marveč tudi brez ljubezni do države, prekvašala in jih potem oddajala naprej po poročcvalnih kanalih, ki so se kar na enkrat odprli in stali na razpolago rušilcem naše države in obrekovalcem njenega ugleda? Ali ni res, da so nekateri brezposelni inozemski politiki, ki jim nc gre v račun, da se naša država krepi in zavzema vedno bolj vidno mesto na Balkanu in v srednji Evropi, z denarjem, ki so ga dobili od neprijatcljev naše države in sedanjega režima, umeli mobilizirati sotrudništvo med domačimi brezdomovinci in dosegli, da se je pod imenom znane poročevalne agencije začela valiti iz naše države čez mejo v inozemstvo prava umazana reka laži in obrekovanj, ki so jih potem ponatiskovali inozemski listi, ki so plačani za podobno službo? Na ta način je bilo po zaslugi ljudi, ki ne spadajo pod pojem jugoslovanskih državljanov, delno doseženo, da je naša država polnila rubriko škandalov po nekaterih večjih inozemskih listih in se jc začelo ustvarjati mnenje, da smo pred polomom, da pri nas ni nobene stalnosti, da smo pred hudimi notranjimi neredi, ki utegnejo državno skupnost razklati.
Doma smo se naravnost čudili, odkod neki morejo priti tolike nesmiselne laži, kdo so tisti zlobneži, ki si jih upajo razširjati, in kakšna je morala biti odškodnina, Iči so jo prejeli od zarotnikov, ki so našo državo šli prodajat v tabor njenih neprijateljev. Danes nam je vse znano in vse jasno, le števila srebrnikov še nc poznamo, ki so se kotalili iz žepa v žep. Da so še danes, po 20 letih obstoja naše države, za katero je preteklo več krvi nesebičnih junakov, ko za katerokoli drugo državo na svetu, takšne stvari mogoče in da še danes lastni rojaki — državljane jih je težko imenovati — v svoji blazni obsedenosti od strasti po oblasti svojo domovino v tujini blatijo, to je ono, kar mora vsakega rodoljubnega Jugoslovana vznemirjati. Ne notranja kriza, če o krizi sploh smrmn govoriti, marveč žalostno dejstvo zlonamerno organiziranega blatenja med tujim svetom, kjer imamo vendar vsi interes, pristasi vladajočih režimov in njihovi nasprotniki, da
Presenečenja v sovjetski politiki:
zbližanje z Nemčijo
Prvi bor ah: Dimitrov strmoglavljen . v
Drugi korak: zbližanje med Nemčijo in Češkoslovaško
Preosnova Kominlerne pod vodstvom Jezova
Pariz, 12. avg. Iz sovjetske Kusije prihajajo poročila, ki zaenkrat še niso uradno potrjena, vendar pa se po vsem, kar se zadnja leta v Rusiji dogaja, zelo verjetna. »Matjn« poroča, da je glavni tajnik kominterne Dimitrov padel v nemilost pri Stalinu in da je zgubil svoje mesto. Na njegovo mesto je bil imenovan komisar za notranje zadeve maršal Je-žov, ki je s tem postal poleg Stalina najmočnejši mož boljševiške Rusije.
»Matin« poroča, da bo general J e ž o v iz temeljev preosnoval komiiiterno, kakor tudi njen osrednji urad. Izmenjati hoče tudi vse osebje. S tem bi prišlj na vodstvo tretje inteniacjonale čisto drugi ljudje, kar bo seveda imelo posledice ludi pri mednarodni komunistični propagandi. V ruski ko-munjstičnj stranki je Jezov že dosedaj odstavil nad polovico vodilnih komunistov. Druge spremembe pridejo v kratkem.
Dobro poučeni norveški listi poročaj«, da se pripravlja tudi temeljita sprememba v sovjetski zunanjj politiki. Opazovati je tesnejše stike Kremlja i nemškim poslanikom v Moskvi. Napovedujejo tudi sestanek L i t v i n o v a z nemškim zunanjim ministrom Neurathom. Baje pa novemu političnemu kurzu nekoliko nasprotuje rdeča armada, češ da bj nenadni prevrat v zunanje političnem kurzu utegnil roditi slabe moralne posledice v rdeči armadi.
Iz istega vira poročajo, da je bil tudi Djmitrnv med tistjmi, ki se je upiral zhližanju z Nemčijo, zaradj česar je pri Stalinu padel v nemilost. Toda že sprejem rusk. poslanika v Berlinu Jurenje-va pri Hitlerju je v gotovem smjslu nakazal smer noTe boljševiške politike. Prav tako se v političnih krogih živahno komentira, da 42 nemškjh državljanov, ki jih je zaprla čeka. ni hjlo ustreljenih. kakor je bil dosedaj običaj, ampak, da so bili prepeljani v zapor, jz katerega potem tujce izženejo v njih domovino. Prav tako je zbudilo veljko pozornost, da je Rusija dovolila vselitev večjega števila nemških časnikarjev in časnikarskih poročevalcev.
Zanimiva ozadja: zaradi poloma v Španiji Skupne skrbi v Kitaju
Ijondon. 12. avg. b. Ježov je takoj prjčel reorganizirati Komiiiterno, predvsem pa je takoj odstranil vse neljube osebnosti iz tega urada. Zaradi tega nastopa popolnoma nova doba v upravi komunistične države, kar bo imelo globok odmev tudi po vsem svetu.
Zanimjvo je ozadje teh dogodkov, ki so se odigralj v Moskvi. Po informacijah jutranjega angleškega in norveškega tiska bo prišla sprememba v zunanji politiki, za kar se posebno trudj sam Stalin, ki je poslal v Berlin za veleposlanika J u r e -n jeva. enega j z med izredno sposobnih mladih sovjetskih diplomatov, ki je bil na poskusni dobi na Dunaju. Najprej je bil potem premeščen kot poslanik v Tokio in se mu je posrečilo za časa mandžurske vojne preprečiti spor sovjetske Rusije z Japonsko ravno ob času, ko j? bila sovjetska Rusija najmanj pripravljena za vojno. Njegov prihod v Berlin so Nemci ugodno sprejeli.
Po vseh znakih sodeč hoče Stalin pomiritve z Nemčjjo in je ravno iz tega vz.-oka pustil pasti Dj-mitrova, ki je bil najbolj zagriz-n nasprotnik zbli-žanja z fašistično Nemčijo. Med zagrizenimi nasprotniki sporazuma z tlemčiji pa je tudj maršal
nas upoštevajo in uvažujejo! Poznamo države, ki so poskrbele za to, da se takšni pojavi temeljito iztrebijo, ker državno rnst ovirajo. Poznamo druge, ki so te vrste zločin proglasile za največjega, ki se more zgoditi in so zanj določile kazen, ki je med vsemi najbolj sramotna Poznamo kulturne narode, ki So tako zrasli s svojo domovino, da so redke zablodnike, ki so grešili proti domovini, zagrebli v gnusu in splošnem preziru ter jih z moralno smrtjo hu jše kaznovali, kakor bi to mogla doseči katerakoli druga kazen.
Če kaj, nam je zunanjepolitični »odmev« konkordatne obravnave, odmev, ki je bil organiziran od znotraj, odprl pogled na polje, kjer nam je treba temeljitega dela. Tu doma, v mejah našo države! Svoje in glavno ho opravila mirna in hladnokrvna tvornost pravih Jugoslovanov, ki v ogromni večini stojijo zbrani okrog sedanje vlade, ki je v tej stiski pokazala svojo ncporušljivo življenjsko silo. Svoje 1k> opravilo jugoslovansko ljudstvo, ki sc bo z gnusom obrnilo proč od prekupčevalcev z domovinsko častjo. Toda poleg tega bo treba vendar le misliti tudi na jKitrebo, da se v bodoče v kali prepreči, da bi veleizdajniške duše mogle s jkuhočjo tujine in iz tujine sem čez mejo streči po ugledu in življenju Jugoslavije.
Vorogilov, ki zastopa stališče, da bi zbližanje s tretjini rajliom zelo ueugodno iidjeknilo v rdeči armadi, ki nikakor ne bi mogla razumet j. zakaj so potem postali maršal Tuhačevski in njegovi tovariši žrtev politike, ki jo sedaj hoče izvajati sam Stalin. Stalina krepko jjodpira pri novem političnem kurzu komisar za notranje zadeve Ježov.
Stalin se je za novo politiko odločil bržkone zaradi neuspehov v Španiji, kar je bilo vse delo Dimitrova. Zlasti po zbližanju med Italijo in Veliko Brjtanijo računajo sovjeti, da bo prišlo tudi do zbližanja med zapadnimi velesilami na temelju priznanja aneksije Ahesinije in pa obnove monarhije v Španiji. Poleg tega za novo Stalinovo politiko govorijo tudi gospodarski razlogi, ker se je dosedanja pogodba, ki so jo sovjeti sklenili z Nemčijo, pokazala za sovjetsko Rusijo kot ena izmed najbolj ugodnjh.
Zanimivo je, da je med nasprotniki nove sovjetske politike tudi sedanji komisar za zunanje zadeve g. Li t v i n o v. Litvinov pa bo itak v kratkem zapustil svojo politično kariero zaradi resne bolezni in ga bo nato bržkone zamenjal sedanji sovjetski veleposlanik v Berlinu Jurenjev. ako se niu do tedaj posreči, da najde vse potrebne možnosti za sporazum z Nemčijo. To ho tem lažje, ker je Stalin po katastrofi v Španiji trdno sklenil, da povsem zaustavj komunistično propagando v inozemstvu in posveti vse svoje sile popolnoma notranjim problemom.
Stalin je dalje sklenil, da ho sovjetsko Rusijo zgradil predvsem znotraj, ker se zaveda, da lio predstavljala šele tedaj moč, če bo stavbo položil na solidne temelje. Razen tega ni za novo sovjetsko politik« napoti nič več nemško-japonska pogodba za pobijanje boljševjzma. od katere sedaj ni preostalo ničesar drugega kakor krpa papirja. Danes sinipatizira narodno-sorialistična Nemčija s Kitajci, kar najbolj dokazujejo dolga pogajanja, ki se vodijo v Berlinu med kitajskim finančnim ministrom Sungoni in guvernerjem nemške dr-
žavne banke dr. Srharhtom. Prijateljstvo med Nemčijo in Kitajsko pa potrjuje tudi dejstvo, da Nemčija, akoravno se je Imrha med Kitajsko in Japonsko ie pričela, ni odpoklieala svojih vojnih strokovnjakov, ki vadijo kitajsko vojaštvo.
Litvinov na Dunaju
Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je prišel na Dunaj. Kakor poročajo, bo šel v zdravniško oskrbo k znanemu internistu prof. Eppingerju.
Pogajanja
med Prago in Nemčijo
Praga, 12. avg. »Venkov«, glavnj organ češko agrarne stranke je pred nekaj dnevi poročal n pogajanjih med Nemčijo in češkoslovaško v svrho boljših medsebojnih odnosov. K temu svojemu poročilu jo dodal sledeče:
Osnovni pogoj je pogodbeno priznanje nemško-češkoslovaških meja, kakor jih je ustvaril versajski mir, kakor tudi potrditev nesavisnosti češkoslovaške države. Na tej predpostavki bi bila sklenitev nenapadalnega pakta mogoča.
K temu piše *Češke Slovo«, organ čeških narodnih socialistov, da niso točne vesti o kakih pogajanjih. Češki državi ni potrebno, da se po 19 letih svojega obstoja pogaja za priznanje svojih meja. Nemčija je takoj po prevratu itak priznala meje češkoslovaške države. Toda temu nasproti pa »Venkov« ponovno trdi, da so v teku pogajanja z Nemčijo v od njega označeni smeri. Dejstvo, da jo zunanji minister dr. Krofta na dopustu, še ni dokaz, da takih pogajanj nj. Treba se je navaditi, da nj zunanja politika prepuščena le eni osebi in 25 žurnalistom. Končno trdi »Venkov«. da je B e n e š sprejel v načelu torke, ki jih je Hitler označil za podlago pogajanjem.
21 japonskih bojnih v
ladij v Sangaju
Japonci so mesto Nanhov zažgali
bardiralo in ga zažgalo. Nankav sedaj še gori. Kitajci so se umaknili za istoimennvani gorski prelaz. Japonske čete so v mesto vkorakale in zasedle razvaline. ,Ia|>onske čete so odbile napad kitajskih čet pri Tunluieenu, ki je 40 km zapadno od Tjencina ob železniški progi Pukeu—Tjencin. Kitajske čete so se umaknile proti jugu in pustile na bojišču 80 mrtvih.
Na poročila o začetku japonskih sovražnosti so kitajski prebivalci snoči začeli v strahu bežati iz severnih okrajev.
Štab japonskih čet v Tjenrinu je sporočil, da je davi 500 do (>00 kitajskih vojakov napadlo Liangsing. 20 km južno od Peipinga. Pri napadu so se posluževali oklopnega vlaka in topov. Do 5.30 se je jajionskim četam posrečilo odhiti kitajski napad. Japonci so izgubili 2 vojaka, ranjenih je pa 19, Kitajci imajo pa več ko 100 mrtvili in 100 ranjenih
Tjencin, 12. avg. AA. DNB: Brzojavna zveza s Peipingom je od sobote popolnoma pretrgana. O vojaškem položaju se je izvedelo tole: Prodiranje čet centralne kitajske vlade traja še nadalje. Posebno mnogoštevilne kitajske čete so zbrane na sedlu Nankovu, kjer kitajski zid zapira cesto čez sedlo. — Ob železniški progi Nankav—Kalgan je zbranih 7000 mož centralne kitajske vlade. V Tjenrinu so izdali nadaljnje varnostne ukrepe proti napadom iz zraka. Tuje konresije so razobesile velikanske zastave svojih držav. Tudi na strehah so razpeta vidna znamenja posameznih koncesij. V japonski koncesiji popravljajo utrdbe. Iz vseli mest se seli jajionsko civilno prebivalstvo, Kitajci se pa v velikih množicah selijo na jug.
Tokio, 12. avg. b. Danes sporiičajo, da se je Japoncem posrečilo ustaviti kitajske napade pri Siang-Siang, 40 km južno od Pekinga. Vsi kitajski napadi so se zlomili v ognju jajionskega topništva, čeprav so Kitajci svoje napade podprli 7. velikim številom oklopnih avtoiuobpov. Uradna japonska agencija Domej i>oroča, da so zelo ugodno razvija jajioiisko čiščenje na severnem Kitajskem, zlasti pa v okolici Pekinga in ob pekinški progi. Kitajsko 29. divizijo so Japonci jiovsod potisnili daleč nazaj in se je sedaj utrdila v težkih gorskih pokrajinah. V Tjencinu pa so Kitajci pričeli z neke vrste četniško vojno. Preteklo noč se je streljalo vse navzkriž, vsled česar se jc prebivalstvo mesta zelo razburilo.
London, 12. avg. TO. Reuter poroča iz Šan-gaja (kot je včerajšnji »Slovenec« ie na kratko poročal. op. ured.), da je v šangajsko pristanišče priplulo veliko japonsko vojno brodovje pod vodstvom dveh oklopnih križark. šest velikih rušilrev je bilo v polni bojni opremi, s topovi, postavljenimi za takojšen napad. Tako so pluli mimo šangajskih utrdb pri Vustingu. Vseh bojnih ladij, ki so se usidrale v šangajskem pristanišču, je 21. I>adje so izkrrale močne, posadke, ki so zasedle važnejše točke pristanišča in patriiljirale po mestu. Kitajci so zelo razburjeni zaradi prihoda japonskih vojnih ladij v pristanišče. Kitajski vladni krogi menijo, da Japonci ne računajo več na mirno rešitev incidenta na letališču. Ponoči se je kitajski župan mesta sestal z japonskim poveljnikom hrodovja. Vladni krogi ne prikrivajo, da je hil sestanek usoden. Na ozemlju Šangaja, ki je pod kitajsko oblastjo, je bilo proglašeno obsedno stanje.
Kitajski iupan šangaja je v posebnem pro glasu pozval prebivalstvo naj ostane mirno in naj zaupa kitajskim oblastim. Dalje izraia proglas obžalovanje nad prihodom večjega števila japonskih vojnih ladij in izkrravanje japonskih čet, ker so Kitajci v celoti sprejeli japonske pogoje po incidentu na letališču Hongjau.
Srdite borbe
okrog Pekinga
Reuter poroča nadalje iz severne Kitajske, da so po japonskih poročilih japonske čete vkorakale v mesto Nankav, ki lezi 75km severno od Peipinga. Nankav so pred nekaj dnevi zavzele kitajske čete. Japonsko letalstvo je mesto takoj bom-
Sah v Siochholmu
Stoekholm, 12. avgusta. AA. DNB: \a šahovskem turnirju vodi sedaj USA s 40 in pol točkami, druge države pa imajo: Nizozemska 38 in pol. Madžarska 37 in pol. Poljska 37, ČSR »i. Estonska 35, Argentjnija 32 točk.
Dunajska vremenski napoved: Menjajoča in naraščajoča oblačnost, nagnjenje k nevjhtam, še vroče, vreme pa se bo počasi poslabšalo.
Zagrebška vremenska napoved: Toplo in stalno.
Zemiinska vremenska napoved: Lepo vreme, pretežno jasno. Toplota bo še poskočila.
• *
Minister
gonjo proti konkordatu
„Ateisti in komunisti se bore za pravostavje"
Belgrad. 12. avg. m. Kakor je ^Slovenec že poročal, so vse belgrajske krajevne organizacije JRZ razvile v zadnjem času živahuo delovanje in prirejajo povsod krajevne sestanke, na katerih vidnejši odborniki poročajo članom o političnem stanju ter gonji, kj so jo uprizarjali politični nasprotniki od skrajnih fašistov do komunistov proti sedanji vladi radi ratifikacije konkordata. Tak sestanek je bil včeraj za 25 pododbor na Čukarjci. Sestanek je vodil predsednik tega odbora industrialee g. Miloš Popovič. Udeležila sta se ga tudi minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič ter Dragj Todoro-vič, podpredsednik belgrajske občine. Na sestanku je povzel besedo tudi minister Gjura Jankovič ter je v svojem daljšem govoru podal najprej pregled del sedanje vlade, predvsem za malega človeka, nato je pojasnjeval gonio političnih nasprotnikov sedanje vlade v zvezi z ratifikacijo konkordata. Minister Gjura Jankovič je izjavil, da je sedanja vlada z uspehi svojega dveletnega dela preplašila vse svoje politične nasprotnike, ki so se zbali, da ne bodo mogli nikdar več pritj do oblasti. Zato »o si izmislilj najpodlejše gonje proti vladi, kar jih pozna naše politično iivljenje. Za poprisče te svoje borbe pa si njso Ubrali gospodari«* ali narodne politike, temveč vero. To so storili radi tega. ker so prepričani, da bodo na tem polju najlaže napravili zmedo, zato so v svojih intrigah šli celo tako daleč, da so ohjavilj vsemu pravoslavnemu svetu, da hoče vlada i ratifikacijo konkordata doseči to. da se bodo pravoslavni Srbi odvrnili od srbstva in pravoslavja in da hočejo vrhovno oblast naše domovine podvreči svetemu očetu.
Trdili so, da se bodo po ratiiikaciji morali pravoslavni Srbi pokatoličiti. Da pravoslavni verniki ne bodo imeli več svojih slav. Minister pravi, da je prepričan, da noben normalen človek ni mogel niti za trenotek verovati tem intrigam; Ker so nasprotniki sedanje vlade, posebno med Srbi trosili laži, da bodo kmetje po ratifikaciji konkordata morali plačevati veliko odškodnino in to ogromne milijarde kot odikodnino za katoliško cerkev, kateri so bila odvzeta posestva, je minister Jankovič pojasnil, da obstoja pri nas jasna odredba, ki se nahaja v vseh naših državnih zakonih, da bo država plačala katoliški cerkvi za njena odvzeta posestva pravično odškodnino. Ta odredba je v agrarnem zakonu naše države tudi napram veleposestnikom, ki niso jugoslovanski državljani. Minister Jankovič vprašuje navzočne zborovalce, če bi bilo pošteno ne plačati pravične odškodnine katoliški cerkvi, ko jo je pa morala država plačati veleposestnikom in groiom iz drugih držav. Take obveze ima naša država tudi napram pravoslavni cerkvi, kateri se mora prav tako plačati odškodnina za njena odvzeta posestva. V svojih nadalj-nih izvajanjih je minister Jankovič pobijal ostale očitke, ki jih je opozicija iznašala proti konkordatu. Tako očitki glede imenovanja škofov, v tem pogledu je dejal, da v pravoelavju vlada patriarh, v katoliški cerkvi pa sv. oče. Tako ni samo v Jugoslaviji, temveč povsod v vseh državah sveta.
Minister Jankovič se je bavil tudi s postopanjem sv. arhierejskega sabora, ki jc, kakor znano vsem pravoslavnim minislrom, ki so glasovali za konkordat v skupščini, odvzel nekatere cerkvene časti. Dejal je, da ga boli kakor tudi ostale, da so se v vrstah raznih političnih intrigantov in raznih političnih špekulantov našli tudi dva do trije arhie-reji in nekaj duhovščine, ki so napravili kar je bilo dosedaj v zgodovini pravoslavja neznano (vzkliki sramota). Mi to kazen sprejmemo s čisto vestjo, ker ne prihaja od Boga niti od pravoslavne cerkve, temveč od političnih nasprotnikov dveh ali treh arhierejev, ki so se postavili na čelo pokretu vseh mogočih odpadnikov, ateistov, komunistov in podobno.
C'c morajo postati branilci pravoslavja komunisti in ateisti, potem je pravoslavje na sinrlni postelji. Rusija nam je zato najboljši dokaz. Lansko leto sem pred božičnimi prazniki poslušal na radio ruskega komunističnega agitatorja, ki je dejal: V tem kraju je bilo nekoliko samostanov, ki smo jih pretvorili v hleve in svinjake, namesto popov pa so sedaj tam lepe svinje in lepa goveda. To je pridiga Rii-ije v pogledu cerkve in pravoslavja. Ali ne l)i bilo najnaravnejše, ee hi srh-ki arhierejci branili, da hi se taki ničvredne*! ne priklatili v našo cerkev in je ne skrunili ter pripravljali terena za svoje grdohije. Dolžnost vsakega zavednega državljana je. da široko odpre oči,
da vidi. kako in zakaj današnji hranile! pravoslavja iščejo cerkev, ki so jo do včeraj še napadali. Mi smatramo sebe za največje branilce pravoslavne cerkve in ne bomo dovolili, da bi se
pretvarjala v poprišče političnih borb. Apeliramo na naše ljudstvo, da pri vstopu v cerkev odloži svojo politično togo. da vstopa v hram božji i edino ieljo, da moli Boga. Prepričani smo. da so naši politimi nasprotniki tudi na tem polju zgubili bitko.
Za ministrsko pokomino gre..
Kakor znano, »e vozi prota Voja Janjič po
vsej državi in prireja cerkvene shode, na katerih na nečuven način litijska zoper vlado in pri-diguje nacionalno in versko sovraštvo. Kakšno žalostne rezultate ima la Janjičeva kampanja, se jo med drugim videlo v Rjelini.
Ob tej priliki objavlja znani časnikar Svotolik Savič v Balkanu: od 11. t. m. članek, v katerem prinaša točno fotografijo prote Vojislava Janjiča. Savič pravi, da je pravoslavna cerkev v resnici v nevarnosti, toda ne zaradi konkordata, ampak zaradi ljudi, ki so prevzeli sedaj njeno ohrambo. Kaj je glavni vzrok, zaradi katerega se je sedaj Janjič postavil na čelo zločinske gonje proti katoliškemu delu prebivalstva? Ko je pokojni patriarh Varnava začel imeti pomisleke proti konkordatu,
se g. Janjič za to vprašanje ni niti malo brigal Saj je cf>l6 dobil od vlade dr. Stojadinoviča zaupno in rastno mesto predsednika odbora za konkordat, na katerem je bil moralno obvezan, da dela za izglasovanje konkordata v skupščini Politik, ki sedi na tako važnem mestu, ki kot predsednik upravnega odbora Avale vsak mesec vleče po 15.000 din, ki uživa honorarje, dnevnice in pol ne stroške za najrazličnejše parade po inozemstvu, pač ni imel nobenega razloga, da bi skočil vladi dr. Stojadinoviča. svojega največjega dobrotnika, v hrbet. Odkod torej nenadni preokret g. prote Voje Janjiča?
Uganko je zelo lahko rešiti, pravi Svetozar Savič. Dr. Voja Janjič, ki pred leti ni imel niti toliko v žepu, da bi plačal list. katerega je čital, je danes velik gospod z ogromnimi dohodki. Toda njemu to ni zadosti, zakaj on za svoje, življenje ratii več kakor vsak drug navaden državljan Jugoslavije. Njemu manjka ministrska pokojnina. Bil je sicer, kakor vemo, že minister, toda do penzije tnu manjkajo še 4 meseci. Zalo je šlo njegovo prizadevanje v Stojadinovičcvi vladi in večini, v ka tero jo takoj vstopil, ko je izdal vlado g. Jevtiča ki mu je naklonila mandat v Sremu, za tem, da bi jiostal minister vsaj za štiri mesece, če ne več, da bi potem prejemal visoko ministrsko pokojnino. Iiv predsedstvo skupščinskega odbora za izglasovanje konkordata jc Voja Janjič sprejel z zahrbtno mislijo, da na podlagi trga prisili predsednika vlade, da mu da ministrski porlfelj. To pa zaradi tega. ker so je dr. Stojadinovič toga zelo hranil, ker bi nobena vlada no riskirala, da Voji Janjiču preskrbi ministrsko mesto, ker bi to bilo za vsako vlado v Jugoslaviji naravnost usodno...
Zdaj vemo, zakaj Voja Janjič pridiguje po Srbiji križarsko vojno proti konkordatu. Zakaj pa dola zoper konkordat sloviti g. Miloje Sokic. ki jo tudi svojčas prvi uskočil iz Jevtičevega tabora v JRZ. lo bo Svotolik Savič, kakor napoveduje, povedal prihodnjič.
Dr. Maček in konkordat
Krasne ilustrirane dopisnice sv. Cirila in Metoda najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo Din 1'-.
Med drugimi vestmi, ki jih širi tako v državi kakor v inozemstvu JNS in z njo vzporedno korakajoča belgraiska združena opozicija, da bi ustvarjala na podlagi raznih izmišljotin in izkrivljenih dejstev razpoloženje zoper sedanjo vlado, se nahaja tudi la, da je vodja hrvatske seljačke stranke dr. Maček izjavil, da konkordat ne predstavlja nobenega interesa za hrvatski narod. Ako bi prišlo do koncentracijske vlade, katero baje želi dr. Maček, bi bil volja hrvatske seljačke stranke takoj za to, da se konkordat odstavi z dnevnega reda.
Mi smo takoj rekli, da ta vest ne more odgovarjati resnici, ker bi moral dr. Maček biti zelo naiven in nerealen politik, če bi hotel v sedanjem trenutku priti s tako izjavo na pomoč JNS in belgrajski združeni opoziciji, da bi se zopet dokopala do oblasti in uvedla diktaturo, v kateri bi dr. Maček najbrž zopet dobil prosto stanovanje v Srem-ski Mitrovici. Mnenje, da konkordat (ne ozirajoč se na to. kaj konkretno prinaša in ne prinaša, o čemer je mogoča objektivna diskusija in razna stališča) v sedanji politični situaciji, v kateri si stojita nasproti na eni strani Stojadinovičeva vlada, za katero je konkordat vprašanje politične enakopravnosti katoliškega prebivalstva s pravoslavnim, na drugi strani pa tako zvano integralno jugoslo-venstvo. ne predstavlja nobenega interesa za hrvatski narod, se mora vsakemu realnemu politiku) zdeti naravnost nemogoče in je zato izključeno, da bi ga bil dr Maček izrekel.
V tem nas danes potrjuje članek, ki g« je napisalo glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« od 12. t. m., v katerem uvodničar izvaja sledeče:
Jovan Banjanin, ideolog JNS, je začutil vso neugodnost položaja, v katerega je zašla njegova stranka v vprašanju konkordata. JNS ne more obsoditi gonje zoper konkordat ker jo je izzvala kot izrazito protikatoliška stranka. JNS je spričo skrajnega razburjenja pravoslavne množice, ki je bila o konkordatu namenoma napačno informirana, češ da gre za to, da bi se pravoslavci pokatoličanili, hotela izrabiti priliko za to, da bi hrvaškemu vprašanju, ki ji je tako zelo napoti, postavila nasproti umetno ustvarjeno pravoslavno vprašanje v nadi, da bo zaradi tega hrvaško vprašanje moralo stopiti v ozadje. Menila je, da se bo na ta način ustvaril položaj, v katerem bi mogla JNS nastopiti kot nekak razsodnik napetih odnošajev v državi in si na ta način priboriti mesto v vladi ali pa celo vlado sploh prevzeti. V ta namen je seveda morala najprej nastalo versko borbo podžigati in poostriti, kar jc tudi z vsemi svojimi močmi storila.
Toda zaradi tega je nastopil položaj, v katerem je JNS morala popolnoma izgubiti vsako na-do, da bi mogla biti razsodnik, ker je šla v tem svojem prizadevanju očitno preko cilja in se popolnoma poistovetila z gonjo fanatičnih hierarliov pravoslavne cerkve. Zato je sedaj nastopil g Jovan Banjanin, ki na eni strani svari pravoslavne škofe, naj ne gredo predaleč, na drugi strani pa skuša zagovarjati stališče JNS glede konkordata na ta način, da se sklicuje na svobodomiselna načela svoje stranke, češ da JNS ne more sprejeti
V Iraku so ubili 2 generala
ko sla hotela v Nemčijo na vojaške vaje
Bagdad. 12. avgusta. AA. (DNB) Včeraj so v Mostnin ubili iraškega načelnika gonoralnoga štaba Bohrasidoina in vrhovnega poveljnika iraškoga letalstva Mahmuda Ali ja. Umor je izključno političnega značaja. Oba ugledna zastopnika iraško vojsko »ta |K)tovala v Ankaro, da so udeležita velikih turških manevrov v Trakiji. potoni sta pa imela ili na vabilo nemškega gonoralnoga štaba v Nemčijo na veliko nemško jesenske manovro.
Trupli ubitega iraškoga načelnika generalnega štaba in poveljnika iraškega letalstva, so s noči pripeljali s posobnm vlakom v Bagdad. Danos dopoldne je bil svečan pogreb na državne stroške, jiogreba so se udeležili vsi ministri in člani diplomatskega zbora.
O umoru obeh visokih častnikov iraško vojsko so so izvedele lo-lo podrobnosti:
Načelnik generalnega štaba Bohrasidoin si je snoči oglodal s svojim spremstvom mosulsko letališče. Tedaj jo pa neki stražnik v popolni vojaški opremi planil proti njemu in sprožil vanj tri ro-volverske strele. Nato jo z dvema rovolvorskinm streloma ustrelil še poveljnika letalstva, ki je hotel Behrasidoina zavarovali s svojim lastnim telesom. Ce ne bi bili posegli vmes častniki iz spremstva načelnika generalnega štaba in policija, bi bili napadalca letalski vojaki linčali.
V Iraku vlada popoln mir in rod. Vlada jo popoln gospodar položaja, vzlic lomu so pa v Bagdadu izdali varnostne ukrepe. Predsednik vlade jo imel vso noč ?. ministri konferenco o varnostnih ukrepih zaradi morebitnih neredov.
Nadaljno podrobnosti o umoru oboh visokih iraških častnikov še niso znano. Iz garnizij v Mo-Kulu, Kirksu in Rašari jo dobila vlada izrazo so-žalja.
Upor Kurdov
tudi v Siriji
Dcircs Zor. 12. avg. b. Francosko motorizirano fcote so nastopilo v borbo v toku včerajšnjega dno proti uporniškim mohamodanskim Kurdom. Uporniki eo nahujsknli kurdsko pleme, ki je v velikih oddelkih napadlo tamkajšnja mosta in pobilo veliko kristjanov, ki so so jim hoteli upreti. Francosko oblasti so zelo v skrbeh, kor še 110 vodo, kdo jo krivoe za sedanji itjior In kdo dobavlja Kurdom orožje in munlcljo, ki jo imajo v izobilju. V zadnjem času so Francozi opazili močno tihotapstvo orožja in mtinicijo skozi mesto AIIojk). To orožjo so je dovažnlo posameznim četam v vzhodni Siriji. Orožje bržkone potoka iz neke evropsko velesilo, vondar pa so pravega vira doslej šo ni moglo ugotoviti. Največji neredi so izbruhnili blizu turško sirijsko moje pri mostu Amoud Sorabo, kjer so so iiporniki lotili tudi francoskih častnikov, ki so boleli uvesti mir in red. Ko so francoske motorizirane enoto pridrvele v |>opolni bojni opremi na kraj upora, so se Kurdi takoj umaknili v gorovje. Francoski l>omb-niki .n ,ilinioi, a 1 i tudi Iri vasi, t ? sn iTro,j,,f. naklonjene Kurdom.
onih določb konkordata, ki ustanavljajo nadzorstvo Cerkve nad poukom, v kolikor bi bil v nasprotju z verskim prepričanjem katoliške mladine, in nad Sokolom, v kolikor bi le-ta oviral izvrševanje verskih dolžnosti svojih katoliških članov. Toda g. Banjanin je pri tem pozabil, da Cerkev zahteva te odredbe v konkordatih z vsemi onimi državami, ki so si prilastile monopol nad finančno in moralno vzgojo celokupnc mladine, dočim teh določb ni v konkordatih z državami, ki se ne vmešujejo v pri vatno iniciativo glede mladinske vzgoje. Če je torej sveta stolica zahtevala take določbe tudi od jugoslovanske države, so tega krivi JNS režimi, ki so uvedli sokolski monopol nad mladinsko vzgojo in je zaradi tega JNS najmanj poklicana, da tem določbam ugovarja. (»Hrvatski dnevnik« bi mogel temu dostaviti, da so te določbe konkordata diktatorski JNS v njihovi končni redakciji sami brez ugovora sprejeli. — Op. ur.) Na koncu pravi »Hrvatski dnevnik« sledeče:
»Polemika ob priliki konkordata je pokazala, da gredo unitaristi sistematično za tem, da ne osla-bc samo položaja hrvatstva, ampak tudi katoli-čanstva, in sicer zaradi tega, ker v oslabljenju ka-toličanstva vidijo tudi oslabijenje hrvatstva. Zato je borba proti konkordatu popolnoma razumljiva. Ako bi JNS postopala drugače, bi se odrekla ciljem svoie (vciesrbske) politike.«
Iz vsakega stavka dr. Mačkovega dnevnika jasno sledi, da so besede, ki jih JNS podtika dr. Mačku, češ da sc Hrvati na konkordatu popolnoma desinteresirajo, dr. Mačku enostavno podtaknjene.
Maček ni ničesar izjavil
Zagreb, 12. avgusta. Ing. Koiutič Avgust je na vprašanje, kaj je z izjavo dr. Mačka, ki jo je baje dal voditeljem srbske opozicije in ki so jo prinesli nekateri inozemski listi — izjavil, da se dr. Mačku ta izjava lažnivo podtika. Maček ni kaj sličnega nikdar izjavil. Prav tako ni govoril o možnosti koncentracijske vlade in tudi ne, da Hrvati konkordata ne potrebujejo,
Vofli ne menja dlake
Komaj je »Jutro* objavilo članek svojega prijatelja in vodje Jovana Banjanina. v katerem sc distancira od pravoslavnega opiskopala in kleri-kalizma, žo objavlja notico, v kateri sc zopet z vso silo zavzema za taiste pravoslavne hierarhe in se popolnoma indentificira s stališčem;pravoslavnega klorikalizma . Slovenec- je namreč prinesel vest, oziroma mnenje, da arhierejski sabor pravoslavno cerkve ni postopal v smislu ustave srbsko pravoslavno cerkve in pravoslavnega cerkvenega prava, ko je onim članom vlade in narodne skupščine, ki so glasovali zoper konkordat. odrekel nekatero pravico v cerkvi. »Jutru« očivid-no ni prav, če kdo ugovarja sklopu arhierejskega sabora pravoslavno cerkve in se zato zaganja v nas, čoš, da je to zadeva, ki so tife izključno le pravoslavne cerkve. Pravi, da posebno >Siovcnec-kot glasilo katoliško akcijo nima pravico soditi o sklepih pravoslavnega arliiorojskoga sabora. Mi pa odgovarjamo, da jo katoliško glasilo na vsak način bolj v pravu, če se zanima za sklepe pravoslavnega sabora, ki so tičejo krščanskega cerkvenega prava, nogo pa Jutro-, ki jo glasilo jugo-slovonskega svobodoniiselstva, ki mu cerkveno pravo sploh ni krščanska verska in moralna zadeva, ampak zgoli pojav zgodovinskega razvoja brez vsako božjo ali krščansko moralno sankcijo. Zapadna in vzhodna krščanska cerkev imata veliko skupnega in se zato smeta upravičrno obe bnviti /. zadevami, ki so tičejo krščansko veroizpovedi, morale in prava. Kar pa zadeva omenjeni sklep arhierejskega sabora pravoslavne cerkve. naj Jutro vzame mi znanje, da nismo izrekli svojega mnenja, ampak da smo lo ločno ropro-ducirali mnenje pravoslavnih krogov, ki so s tistim sklopom absolutno no strinjajo.
Jutro samo dobro ve, da niti v arhiorojskom faliorii samem niso bili vsi arhiereji za listi odlok. In če so pravoslavni krogi sami prepričani, da jo ta sklop v nasprotju z ustavo srbsko pravoslavno cerkve in z. njenim kanoničnim pravom, ki po}iolnotna enako kakor katoliško cerkveno pravo določa, da so mora obtoženec zaslišali, proden se obsodi, potoni nc vemo. kakšno pravico ima framatonsko Jutro , da lemu ugovarja. Njo-gova notica ne izkazuje ničesar drugega kakor to da so to glasilo, ki so zadnje čase trudi, kako bi katoličanom v Sloveniji dokazalo, du JNS prav zn prav ni proti konkordatu, vendarle v svojem srcu in v javnosti vedno istoveti z vsem iu z vsakim. ki je proti katoliški veri iu cerkvi ler njo-nim pravicam.
Belgrad. 12. avgusta. AA. Prometni minister jo izdal nalog vsem enotam prometnih državnih ustanov. ki imajo učence obrtnih šol ali pomočnike da morajo z. njimi sli njihovjmi starši ali varuhi sklonili pismeno pogodbo, kakor jih določa čl.' 258 obrt nosa zakona.
Podpore za šolska poslopja
Belgrad, 12. avg. m. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov jc prosvetni minister odobril podporo za dograditev šolskih poslopij naslednjih šolskih občin v Sloveniji: v Lučah v gor-njegrajskem okraju 10.000 din, v Novi Štifti v gor-njograjskem okraju 5000 din. v Črnučah, ljubljanski okraj 10.000 din, Vrhpolje, kamniški okraj 5000 din, v Mohorjali. kočevski okraj r>000din, v Zgornji dolini nad Tržičem, kranjski okraj 5000 din, v Retočah, škofjeloški okraj 10.000din. v št Jerneju, krški okraj 10.000 din. v Malem Slatniku novomeški okraj 5000 din. v Grosupljem, ljubljanski okraj 10.000din. v Planii)i-RoVtarskih Šiber-šah, logaški okraj 10.000 din. Laze pri Planini, logaški okraj 10.000din, v Krocu, murskosoboški okraj 15.000din, v Železni gori. ljutomerski okraj 10.000 din, Bled, radovljiški okraj 20.000 din. v To-polščici, slovenjgraški okraj 10.000 din.
Konferenca banov
Belgrad, 12. avg. m. Včeraj, dne ti. I m., jo bila v notranjem ministrstvu konferenca banov iz vso države. Konferenci je predsedoval notranji minister dr. Korošec, prisostvovali pa so ji upravnik mosta Belgrada, ban savske, vrbaske,' primorske. drinske, zetske, vardarske banovine, poveljnik žandarnierije. namestnik bana moravske banovino. namestnik pomočnika bana donavsko banovino. Načelnik oddelka za javno varnost in načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu.
Pravilnik o oblekah železničarjev
Belgrad, 12. avg. AA. Na predlog generalnega ravnateljstva dr ž. železnic je prometni minister predpisal nov pravilnik o uradni obleki osebja prometnih ustanov. Ta pravilnik volja za vso osebje vseh prometnih onot v državi in predvideva tudi podporo za nabavo oblek v denarju ia naravi. Novi pravilnik jc že stopil v veljavo.
Nesreča na Donavi
Belgrad, 12. avg. m. Iz Novega Bečeja poročajo, da sta snoci v bližini Novega Bečeja na Tisi trčili potniška ladja >Princesa Jelena« in tovorna ladja RanatSunek ladij je bil (ako močan, da so jo tovorna ladja v dveh minutah potopila Pri tej priliki je iilonila kuharica te ladje. Ostala posadka se je rešila.
Osebne cesti
Belgrad. 12. avg. m. Za člana glavno kontrola 11-2 jo postavljen Hadži Stevan, upokojeni pomočnik bana.
Belgrad. 12. avg. m. Za davčnega uradnika 8. skupine je prestavljen iz davčne uprave v Črnomlju na davčno upravo v Brežice Vinko Tancar. Z odlokom gradbenega ministra jc prestavljen ia okrajnega načelstva v Sabcu na tehnični oddelek pri okr. načelstvu v Ljubljani ing. Dušan Djoki«,
Resne besede sv. očeta o vzgoji
Kakor porača »Osservatore Romano«, je preteklo soboto papež .sprejel romarje iz Belgije, ne Zveze krščansk? v?goj*c in jim med dmjJ.m sledeče izjavil:
»Krščanski učitelji in vzgojitelji! Vaša naloga ie resnično velika, kajti lahko rečemo, da je za muostjo sv. krsta milost krščanske vzgoje ena največjih božjih dobrot. Toda gorje Belgiji in gorje vsem deželam brez izjeme, v katerih se krščanska vzgoja zanemarja ali celo pobija. Nočem biti ozna-njevalec nesreč, toda vidim v bodočnost kaj bo v tem slučaju nujno moralo slediti. Jutri bo brez pomena tožiti in jokati, ako se danes ne bomo zavedali edinega zdravilnega leka proti temu, ki jc krščanska vzgoja.«
Sestanek dr. Stojadinoviča z Metaxasom
Atene, 12. avgusta: c. Nocoj sta se sestala jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stoja« dinovič in grški ministrski predsednik Metaxas, Uradno poročilo, ki jc bilo objavljeno po sestanku, pravi, da sta oba državnika ugotovila prisrčne od-nošaje med državami Balkanskega sporazuma, odlične odnošaje med Jugoslavijo in Grčijo in zvestobo obeh držav politiki miru.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 12. avgusta, b. General Queippo de Liano je objavil ponoči po radiu, da so popolnoma ustavljene vse operacije na raznih bojiščih. Nacionalisti so sklenili, da počakajo napovedano ofenzivo republikancev.
Smrt španskega kardinala
V sredo, 16. t, m. je umrl v Sevilli kardinal i« nadškof sevillski Evstahij Hundain y Esteban. Rodil se jc 1862 v Pamploni, 1904 je postal škof v Orense, 1920 nadškof v Sevilli, 1925 pa ga je sedanji papež Pij XI. imenoval za kardinala. Bil je zelo delaven pri vodstvu svojo škofije in je dal pobudo za mnoge koristne dušnopastirske reforme.
Santander bombardiran
Santander, 12. avgusta. Včeraj popoldne je šest rraneovih bombnikov bombardiralo plinske naprave v mestu. Razstreljena sta bila dva gazometra, ki sta z veliko eksplozijo zletela v zrak. Bombardirane so bile tudi pristaniške naprave. Ubitih jo bdo 12 oseb, 15 pa ranjenih.
Drobne vesti
Uradno poročajo iz boljšovlških virov, da se jo končal proces proti 72 uiadnikom vzhodno-sibirske železnice radi sabotaže. Kakor običajno so bili ob-dolžoni zvez s Trockjjem. Vojaško sodišče je vseh 72 obsodilo na smrt in obsodba je bila lakoj izvršena V zadnjih tednih jc na enak način bilo Uolre-lienih ni 1 uradnikov vzhodno-sibirske železnice.
Pariz. 12. avg. b. Predsednik vlade je imel snoči sestanek s predstavniki pariške razstavo. Predsednik vlado jc sklonil, da so razstava na noben način no bo podaljšala. Kdina možnost je, da ostane razstava šc nadalje odprta kot čisto nacionalna francoska razstava.
Rim, 12. avg. b. Manevri italijanske mornarice, letalstva in kopnene vojsko na Siciliji se bodo pričeli jutri zjutraj. Kralj Viktor Kmaiiuel III. jo prispel žo snoči v Napulj ter nadaljeval nonoči not in davi prispel v Sicilijo. Mussolini ga jo'jiričakoval v Kalaniji.
Tovarnar Rudolf Zatoher
se je smrtno ponesrečil
Ljubljana, 12. avg.
Splošno znani in zelo priljubljeni ter podjetni ljubljanski tovarnar Rudolf Zaloker se je v noči na danes v Ihanu smrtno ponesrečil v svojem avtomobilu. Vest o tej nesreči se je davi na vse •■udaj takoj raznesla po Ljubljani ter je sleherni obžaloval smrt še mladega moža, ki se je obilno udejstvoval tudi v javnem, zlasti v športnem življenju. Tovarnar Zaloker se je zadnje dni .zelo živahno zanimal za motociklistične dirke moto-kluba »Ilirije« na Ljubelju ter je v spremstvu predsednika tega kluba, Jakoba Gorjanca, odpotoval z avtomobilom v Celovec, kjer sta povabila avstrijske tekmovalce k tem tekmam, ki bodo v nedeljo. Oba z Gorjancem sta se vrnila nato zopet čez Ljubelj do Kranja, kjer je Gorjanr prestopil na vlak, Zaloker pa je nadaljeval vožnjo z avtomobilom okoli 11 zvečer, in sicer je najprej nameraval v Dol pri Ihanu. Tam je kupil tovarno barv dr. Kanskega, ki jo je pravkar predelava! v tovarno kisika. Tam je imel tudi na počitnicah vso svojo družino, in sicer ženo, tri hčerke in dva sina. Zaloker pa ni prišel na cilj. Okoli 1 je Zaloker vozil precej hitro med vasjo Prelog in med Zaborštom v ihanski občini. Cesta je tam zelo nerodno izpeljana ter Ima oster ovinek. Zaloker je ovinek rezal v ostrem tempu, tako da se mu je v usodnem trenotku vozilo prekucnilo pod sadno drevje ob cesti. Avtomobil se je popolnoma prevrnil s kolesi navzgor ter stisnil Zalokerja podse.
Bližnji kmetje so slišali velik trušč ter so kljub nočni uri takoj prihiteli iz svojih hiš pogledat, kaj je. V svojo grozo so opazili v sadovnjaku kraj ceste prevrnjen avtomobil. Z največjo tržavo so kmetje potegnili nezavestnega Zalokerja izpod avtomobila. Nekateri so hiteli v Domžale, od koder so z radijske postaje telefonirali v Ljubljano po pomoč. Ljubljanski reševalci so bili obveščeni o nesreči nekaj minut pred 3 zjutraj ter so takoj odhiteli z reševalnim avtom proti Domžalam. Tam jih je že čakala deklica, ki jim je potem pokazala pot proti kraju, kjer je ležal nezavesten Zaloker. Okoli Zalokerja se je zbrala med tem že vsa njegova družina, ki so jo
kmetski kolesarji obvestili v Dolu. Med tem so Zalokerja prenesli v bližnjo hišo, kjer je zdravnik dr. Kremžar ugotovil, da je Zalokerju zlomilo hrbtenico. Reševalni avto je takoj odpeljal Zalokerja v ljubljansko Leonišče, kjer so ga zdravniki sicer takoj operirali, toda operacija spričo hude poškodbe ni mogla uspeti ter je pokojni tovarnar ob navzočnosti svoje žene umrl. Od trenutka prevoza pa do svoje smrti se ni zavedel.
Pokojni Rudolf Zaloker se je rodil v Zagrebu leta 1891. Njegov oče je bil znan industrialec in tovarnar Maks Zaloker. Pokojni Rudolf Zaloker jc pred leti osnoval največjo znano tovarno slada in kvasa, ki je zelo lepo uspevala. Kupil je pred kratkim tudi tovarno dr. Kanskega v Dolu, ki jo je nameraval preurediti v tovarno kisika.
Veljal je za zelo premožnega človeka. Pod-je mnoga društva, zlasti pa se je zanimal za Bil je tudi velik podpornik letalstva, saj je
Pri pod\et\u g. Loschnigga
dosežen sporazum
Sv. Lovrenc na Pohorju, 12. avg.
V lesni stroki je znano, da so bile plače delavstva do zadnjega časa skrajno nizke, marsikje bi te plače lahko imenovali le miloščino, ne pa mezdo, s katero naj delavec preživlja sebe in svojo družino. Toda čim so se začeli delavci zavedati, da bodo v skupnosti, v dobri organizaciji lahko zvišali svoje skromne prejemke, so delodajalci kar po vrsti
—	gotovo je bilo tako domenjeno — sami od sebe začeli zviševati delavstvu plače za 10, 35, 50 in še za več par na uro. S tem zvišavanjem se je najbrž hotelo vzeti zaupanje delavstva do strokovne organizacije na eni 6trani, na drugi strani pa pozakati javnosti in delavstvu, poglejte, zakaj vam bodo organizacije, če pa vam jaz — g. podjetnik namreč
—	sam dajem ono, kar zahteva vaša organizacija.
Določitev minimalnih mezd delodajalcem seveda ni šla v račun in v glavo. Vpraševali so se, kako to, da boni moral kar čez noč polovici svojega delavstva zvišati plače za 25 in še za več odstotkov.
Ker pa minimalne mezde še zdaleka niso ne realne, eksistenčne ali zadostne mezde, zato imajo delavske strokovne organizacije sveto dolžnost, da pribore delavstvu to, kar delavcem po vseh danih pogojih pripada.
Delavstvo v našem okraju se je z vsem srcem oklenilo svoje delavske katoliško organizacije ZZD, ki zasluži po uspeli borbi tudi vse priznanje in zahvalo, ko se je neomajno in dosledno borila za naše pravice. Naš list je že poročal, da sta se zaradi mezdnega vprašanja in zaradi drugih zahtev delavstva vršili dve poravnalni razpravi, ki ju je vodil g. okrajni načelnik 0. Šink med lesnim industrijalcem gosp. Avg. Loschniggoni in med Zvezo združenih delavcev. Razpravi sta bili negativni, zato je delavstvo pretekli teden 2. t. m. stopilo v celoti v stavko. Stavka je trajala nepretrgoma do 9. t. m., ko ee je le začasno prekinila z ozirom na
različne ugodne izjave g. podjetnika.
Na predlog centrale ZZD je kr. banska uprava (inšpekcija dela) v Ljubljani sklicala brzojavno za včeraj popoldne ponovno razpravo, da se stavka konča in da se uredijo vsi delovni in službeni odnosi, ki so doslej ostali vsakokrat nerešeni.
Razpravo je vodil g. inšpektor dela inž. Baraga, prisostvovali pa so: za podjetje lastnik g. Loschnigg sam, za centralo ZZD njen predsednik Prežel j Franc in strokovni tajnik Drago Višnar, za krajevno organizacijo pa Vimer Ivan, Juhart, Raucli in Pajnik. Delavsko zbornico je zastopal referent g. Marinček Anton. Pogajanja so bila mirna in dostojna, razprava o vseh točkah je trajala polne štiri ure in je končno ob 7'/t zvečer po vsestranski debati prišlo do popolnega sporazuma z obeh strani. Zapisnik o sporazumu — ki ima isto moč kot kolektivna pogodba — je bil nato sestavljen in podpisan po vseh pooblaščencih. Sporazum vsebuje:
Od 1. avgusta naprej se določajo plače delavstvu 2.50 do 3 din, delavkam 2.50 in mladoletnim pod 18 let 2 din na uro. K sklepanju kolektivno pogodbe naj se pristopi v roku 3 mesecev. Na delo naj se sprejemajo pod enakimi pogoji domačini in socialno šibkejši. Upoštevati se ima celotna socialna zakonodaja. Kot delavski zaupniki za leto 1937 se sporazumno postavijo: Vinko Juhart, Hinko Rauch in Fran Pajnik. Zaradi stavke ne bo nihče preganjan, odnosno odpuščen. Sporazum se ne more odpovedati do 31. decembra 1937, nato pa sledi njega veljavnost avtomatično, če se ne odpove s 1. v mesecu z veljavnostjo za 3 mesece.
Po podpisu sporazuma, ki je za delavstvo po osemdnevni stavki dokaj ugoden v primeru s prejšnjimi delovnimi pogoji in zaslužki, se jo vršilo v tukajšnjem Društvenem domu veliko zborovanje delavstva, na katerem so zastopniki delavcev poročali o pogajanjih, doseženih uspehih in o organizaciji. Razpoloženje delavstva je bilo najboljše.
Mahrovo hišo kupita mestna občina
Ljubljana, 12. avg.
Za danes sta bili razpisani dve večji dražbi. Na dražbo je najprej prišla nekdanja Mahrova hiša, ki ima za seboj pestro in zanimivo zgodovino in o kateri je bilo že mnogo napisanega. V zemljiški knjigi je hiša vpisana pod vi. št. 185 k. o. Ljubljana-mesto. Sodnijsko je bila cenjena na 3.811.411 din, najnižji ponudek je bil določen na 1,905.706 din. Varščina pa je znašala za udeležence pri dražbi 381.141 din. Sodnik dr. A. Svet je vodil dražbo ter jo je točno ob 9 oklical. Zbralo se je v sobi št. 16 več interesentov, pa tudi drugih ljudi. Dražbi sta nekaj časa prisostvovali tudi dve kmečki preprosti ženici, ki sta se na moč čudili, da gre za tako visoko milijonsko vsoto. Prijavilo se je vsega 7 zdražiteljev, od katerih so bili 3 oproščeni varščine, drugi pa so jo položili ali v hranilnih knjižicah ali v gotovini. Dražbe so se udeležili odvetnik dr. Rudolf Krivic kot pooblaščenec mestne občine ljubljanske, zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske, zastopnika državnega zaklada finančni tajnik Korenini in višji sekretar državnega pravobranilstva dr. Koželj, dalje trgovec Aleš Pavlin iz Podbrezja kot zahtevajoči upnik, podjetnik g. Rajko Turk, trije bratje Vokači in Fran Medič za tvrdko Medič & Zanki.
Prava dražba je trajala pol ure. Glavna borba je bila med zastopnikom drž. zaklada g. Kore-ninijem in odvetnikom dr. Rudolfom Krivicem, ki je naposled ponudil za hišo 3.600.000 din.
Ker ni nihče ponudil višjega zneska, je sodnik objavil, da je hišo zdraiil dr. Krivic kot poobla-
ščenec. Dolgo časa interesenti niso vedeli, katero stranko zastopa dr. Krivic.. Po končani dražbi, ko so bilo izvršene vse formalnosti, je sodnik sani objavil, da je bil dr. Krivic pooblaščenec mestne občine ljubljanske in da je za njo zdražil Mahrovo hišo.
S stališča komunalne politike vsak objektiven občan odobrava ta korak mestne občine, kajti v hiši jo nastanjenih mnogo mestnih uradov, za katere plačuje občina znatne najemnine. Te se bodo sedaj lahko vporabile kot anuitete za kupnino. Sodnik je danes formalno že domaknil hišo mestni občini, toda treba je po zakonu počakati, če kdo ne poda kakih ugovorov in drugič je do-mik vezan še na pogoj, da dražbo odobri zemlji-škoprometna komisija, kar se bo seveda zgodilo.
Razpis
Občina Križe, okraj kranjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje - pripravnika. šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Kavcija 5000 din. Praksa v poslovanju zaželjena.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. Uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30. dneh, t. j. od vštetega 11. avgusta do vštetega 9. septembra 1937 pri upravi podpisane občine.
Uprava občine Križe, dne 9. avgusta 1937.
Ljubljana, 12. avgusta.
Danes ob 9.45 so dospeli iz Splita z dvornim vlakom v Ljubljano Nj. Vel. krajica Marija in kraljeviča Nj. Vis. Tomislav in Andrej. Deset minut pred prihodom dvornega vlaka je prišla najprej izvidnica, ki je obstala na ljubljanskem kolodvoru 5 minut, nato pa je nadaljevala vožnjo proti Gorenjski. Z izvidnico se je peljal del kraljeve garde in pa zastopniki varnostne oblasti.
Kraljevo rodbino so na kolodvoru pričakovali zastopniki tukajšnjih oblasti, tako g. ban dr. Marko Natlačen, zastopnik poveljnika divizije general g. Popadič, poveljnik orožništva polkovnik g. Barle, železniški direktor g. dr. Fatur, upravnik policije g. dr. Ha cin, dalje dvorna dama ga. Tavčarjeva ter številno občinstvo, med katerim je bilo zlasti zastopano ljubljansko ženstvo. Ob prihodu dvornega vlaka je pričela množica živahno vzklikati kraljici Mariji in obema kraljevičema.
Kraljica Marija je takoj, ko je vlak obstal, izstopila. Najprej jo je pozdravila dvorna dama ga. Tavčarjeva, nato pa jo je pozdravil g. ban dr. Natlačen ter drugi predstavniki. Kraljica je bila z vsemi zelo ljubezniva ter je vsem podala roko. Izrazila je svoje veselje nad lepim sprejemom in pa svoje zadovoljstvo, da zopet prihaja v lepo slovensko domovino, kjer se vedno izvrstno počuti tako ona, kakor njena visoka rodbina. Zastopnice nekega tukajšnjega genskega društva so kraljici izročile lep šopek, za kar se je kraljica lepo zahvalila. Medtem ko se je kraljica pogovarjala s predstavniki, sta oba kraljeviča bila na oknih ter živahno odzdrav-Ijala številnim pozdravom. Ko je kraljica zopet vstopila v vagon, sta se ji kraljeviča pridružila ter so vsi trije pri slovesu živahno in radostno, mahaje z rokami, odzdravljali na navdušene vzklike občinstva.
Slovenci smo veseli, da naša vladarska rodbina tako rada poseča Slovenijo ter da si redno vsako leto izbere Bled in druge slovenske kraje za svoj odmor. Naš kralj Peter je že od začetka poletja na Bledu, kjer ee čilo utrjuje v zdravju in čvrstosti v blagodejnem gorenjskem ozračju ob vznožju slovenskih planin. Nj. Vel. kraljica Marija je znana po svoji izredni ljubezni do Bleda, vse okolice in sploh vse Slovenije, ki jo je prejšnja leta že vso prepotovala. Razen kralja Petra, ki je ves čas na Bledu, je prvi del letošnjih počitnic kraljevska družina prebila v Miločeru v Dalmaciji. Sedaj pa prihaja na Bled in siceT v času, ko postaja ta biser Slovenije najlepši in najbolj čudovit.
Kraljico Marijo in oha kraljeviča ob njihovem prihodu v Slovenijo iskreno pozdravljamo in jim
želimo, da bi se v Sloveniji letos še boljše počutili, kakor 60 se prejšnja leta!
Bled, 12. avgusta.
Danes dopoldne točno ob 11 se je pripeljal na postajo Lesce-Bled dvorni vlak, ki je pripeljal iz Miločera Nj. Vel. kraljico Marijo in princa Tomislava in Andreja. 20 minut pred dvornim vlakom je prišla izvidnica in takoj se je raznesla vest, da pride na Bled Nj. Vel. kraljica Marija. Pred postajo se je nabralo ogromno ljudstva. Vsi so nestrpno pričakovali dvornega vlaka. Šolska mladina je pričakovala kraljico Marijo z zastavami. Na postajo se je prvi pripeljal prvi adjutant Nj. Vel. kralja Petra II, bri-gadni general Hristič, ki je vse potrebno ukrenil za prihod Nj. Vel. kraljice Marije. Železniška postaja je bila vsa okrašena z jugoslovanskimi zastavami in v zelenju. Kmalu po prihodu bri-gadnega generala Hrističa je prispel z avtomobilom minister dvora Milan Antič. 5 minut pred prihodom dvornega vlaka se je pripeljal 7. avtomobilom Nj. Vel. kralj Peter II., ki je bil oblečen v svečano obleko. Kralj Peter II. je nestrpno pričakoval svojo mater. Med prisotnimi na postaji je bil tudi dr. Vrečar, okrajni načelnik v Radovljici. Ko se je pojavil kralj Peter II. pred postajo, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo s klici: »Zivio naš mladi kralj, živela Jugoslavija!« Dvorni vlak je zavozil na postajo in ljudstvo je začelo vzklikati: »Živela kraljica Marija, živel kralj Peter II., živeli princi!« Kraljica se je takoj s princi pojavila pri oknu in odzdravljala ljudstvu. Bila je vsa srečna, ko je zagledala svojega sina kralja Petra II. Takoj ko se je ustavil vlak, je stopila iz vagona in hitela k svojemu sinu Petru, ga objela in poljubljala. Vse ljudstvo je z občutkom pozdravljalo te trenutke. Prav tako so se pozdravili med seboj bratje in se poljubljali. Nj. Vel. kraljica Marija se je rokovala z vsemi prisotnimi in po kratkem času odšla s svojim spremstvom v dvorsko čakalnico, odkoder so vstopili v dvorni avto, in sicer Nj. Vel. kralj Peter II. z materjo kraljico Marijo v prvi avto; v drugem avtu pa sta se peljala oba princa. Ljudstvo je vso pot do Bleda navdušeno pozdravljalo mile .goste. Celo pot na Bled so bili predmet vzklikanja navdušenih Blejčanov, ki so takoj zvedeli za njihov prihod. Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljica Marija sta se takoj napotila v dvorec Suvobor, kjer hoče preživeti Nj. Vel. kraljica Marija v krogu kraljevske rodbine svoj poletni oddih. Slovensko ljudstvo pozdravlja svoje mile goste in jim želi prijetne počitnice.
kupil med drugim svoje lastno letalo ter je izvež-bal svojega sina za pilota. Nameraval je kupiti še eno letalo, ker mu je neugodno naključje pred meseci prvo letalo uničilo, športnemu klubu »Reki« na Viču jc kot predsednik kupil celo igrišče.
Pogreb pokojnika bo v soboto ob 16 iz hiše žalosti na Glincah, Tržaška cesta.
Naj mu sveti večna luč! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Kdo je napadel črnomeljske Sokole
0 tej zadevi smo dobili danes sledečo obvestilo: Na okrajno načelstvo v Črnomlju je prišlo 11. t. m. uradno orožniško jvoročilo o napadu na vi-niške Sokole v Semiču. Napadalci na Sokole v Semiču so: dva brata Josip in Alojzij Stariha iz So-dinje vasi, Štricelj Josip iz Rečic, kateri je bil že pred sodiščem v zadevi nekega uboja na Uršnih Selih, in znani Fricelj iz Blatnika (občina Crmoš-njice), ki je znan kot nasilnež.
Tako uradno poročilo. Mi pa bomo iz volilnih zapisnikov ugotovili, koga so zgoraj označeni volili pri zadnjih občinskih volitvah in za koga so agitirali. 2e naprej lahko rečemo, da to niso naši fantje.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 11. avgusta.
Nedelja 8. avgusta je bila zopet lep in vesel dan za katoliške Slovence v Zagrebu. Obiskala sta nas namreč kar dva novomašnika, ki sla nam iz ljube Slovenije prinesla novomašni blagoslov. Dopoldne smo pri sv. Roku sprejeli g. A. Volaska, novomašnika iz Dobja pri Planini. Gospod novomašnik je opravil sv. mašo in imel lej> nagovor, ki je segel globoko v srce vsem, ki so do za«injega kotička najx>lnili Rokovo cerkvico. Res, tega ne sinemo jvozabiti, kako je vse kar tekmovalo, da bi gosp. novomašnika čim bolj počastili. Pevci so 6e na vso moč potrudili (dirigiral je naš nekdanji pevovodja g. Gorenšek, ki se je ravno mudil v Zagrebu), najbolj pa so se izkazala nekatera naša dekleta, ki so cerkev tako okrasila, kot ni bila morda še nikdar. Zato zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Da nam ta lepi praznik ostane v trajnem sjx>minu, srno se po maši seveda še slikali, gosjiod novomašnik pa je razdelil med ljudi podobice. — Pofioldne pa se je pripeljal še drugi novomašnik g. Vošnjak Jože iz Št. Jurija ob južni železnici. On pa je s svojim obiskom razveselil dekleta slovenske Marijine družbe, ki so imela svoj sestanek v Palniotičevi ulici. Obema gosjvodoma novomašni-koma smo presrčno hvaležni za obisk in duhovno veselje, s katerim sta nas osrečila.
V sredo 4. avgusta je nekaj Rokovcev napravilo izlet na Sleme, v nedeljo 15. avgusta pa bomo imeli večernice ob 6. pri sv. Ksaverju, kjer je grob škofa dr. A. Mahniča.
S tabora v Rajhenburgu: Panonske narodne uoše iz Brežic r sprevodu.
Tabor v Velenju
V	nedeljo, dne 15. avgusta bo torej naš dan. Tabor naših kmetov in fantov, tabor f>od goro Oljko. Ko zadnjikrat vse vabimo k nam, prosimo posebej vse, ki imajo narodne noše (zlasti v Savinjski dolini), da pridejo v njih. Prav tako prosimo prosvetna društva, da prinesejo prapore s seboj.
Udeleženri, zlasti kolesarji in vozniki, odidejo h kolodvoru, kjer se ob 9. razvrsti sprevod. Tiste, ki so najavili prihod samo k popoldanskemu fantovskemu delu, prosimo, da pridejo do pol 3., ker ob treh bo začetek.
V	soboto zvečer seveda kresovi! Na svidenje v nedeljo pod Oljko zeleno!
Obmejni prosvetni tabor
v Št. 11 ju v Slov. goricah
Na praznik, dne 8. septembra bo v Št. Ilju v Slov. goricah prosvetni tabor za Slov. gorice in vse obmejne kraje. Govorila bas ta minister dr. Krek in prof. dr. Fr. šušnik iz Maribora. Spored tabora je naslednji: Dopoldne obhod. sv. maša na prostem, zborovanje. Popoldne telovadni nastop članov fantovskih odsekov ter narodna veselica. Mariborske in okoliške organizacije so naprošene, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev in da se korporativno udeleže obmejnega slovenskega tabora v St. Ilju.
Kraljica Marija na Bledu
Včeraj so se pripeljali skozi Ljubljano na Bled Nj. Vel kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej
Drobne novice
Prosvetni tabor za vrhniško dehanijo
združen s proslavo 30 letnice domačega prosvetnega društva, se vrši diie 21. in 22. avgusta l I, v Dolenjem Logatcu pod pokroviteljstvom prevz. škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošča.
V	soboto, 21. avgusta, zvečer ob 8 gledališka predstava »Naša kri« na prostem.
V	nedeljo, 22. avgusta, ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom, ob pol 9 sprevod skozi Dolenji Logatec, ob 9 sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Cerkveni govornik g. dekan Rele z Vrhnike. — Ob 10 prosvetno zborovanje, govorijo župnik Jerina, odvetnik Marolt in prosvetni šef I. Dolenec.
Popoldne ob 2 večernice, ob 3 Javna telovadba na Kramarjevem igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava.
Ta tabor naj pokaže, da smo Notranje! pravi katoliški Slovenci in da so zločini nad Evharistie-liimi križi lo obupna dejanja posameznih odpadnikov!
Koledar
Petek. 13. avgusta. Janez Berhmans, spozna-valec; Kasijan, mučenec.
Osebne vesli
—	Iz banovinske službe. Eiselt Marija, banovinska arhivska uradnica pri okrajnem načelstvu v Mariboru levi breg je napredovala za hanovin-sko arhivsko uradnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
= Iz policijske službe. Arh Jožef je postavljen za policijskega stražnika-pripravnika III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
—	Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Joselova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
0*1. rec. B. br. 80)74/35.
—	Na banoviuski šoli zu glasbila pri državni tehniški srednji šolj v Ljubljani bo vpisovanje dne
1. in 2. septembru. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šolo in 60 stari najmanj 14 let. Šola traja tri leta. Učenci 60 učijo samostojno izdelovati citrc, kitare in violine, dobijo poleg praktičnega pouka v delavnicah tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo igranja. Izpričevalo za vršnega izpita ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovanja glasbil.
—	Romarjem na Prihovo ob shodu nn Veliko Mašo sporočamo, da nova občinska cesta še ni dovršena. Pripeljati se morejo le do polovice pota. Naprej bodo morali iti peš, kakor je stara romarska navada. Tu bo zjutraj ob ti. 6v. maša s pridigo, ob 10. procesija, pridiga, peta sv. maša in darovanje za cerkvene jiotrebc.
—	Strela je rigala. Iz St. Petra pri Novem mestu nam poročajo: Boštanjski graščak baron La-zaripi ima na Trški gori vinograde in vlnifarijo. Minuli torek je udarila strela v hišo, ravno ko je bila viničarjeva družina pri večerji. Hiša je pogorela; druga poslopja »o ostala nedotaknjena, zakaj ozračje je bilo povsem mirno.
—	Tudi Vojvodina zahteva boljše železniške zicze. Te dni je bila v Novem Sadu |>odobnn žo-lezniška anketa o novem voznm redu, kakor je bila nedavno v Ljubljani. Tudi na tej seji so zastopniki vojvodinskih trgovskih in Industrijskih tvornic zahtevali zboljšanje železniških zvez med Zagrebom in Vojvodino, enako kakor zahteva Slovenija boljše železniške zveze z Zagrebom.
—	Sav>ki nasip pri Sisku bo urejen. Pri Sisku Imdo uredili Savo ler močno utrdili nasip, ker ta večkrat popusti pri velikih jesenskih povodnjih ter trpe zlasti bližnje vasi. Uredili bo treba ludi dva fK>tokn, ki se blizu Slska izlivata v Savo. Ta dela bodo izvršili žc lclos, kar bo veljalo okoli pol milijona dinarjev.
—	/»obljubljena cerkev kralja Zvonlmira pri Kninu. Dalmatinski Hrvatje grade v kninski škofiji zaobljubljetio cerkev hrvatskega kralja 7.voni-mira. ki bo posvečena Naši (iospej-. Kip lxi izdelal umetnik Ivan Mestrovlč. Mali liožja bo oblečena v potropoljsko narodno nošo.
—	»Seviljski brivec«, ki jo žel polno priznanje in popoln uspeh pri prvem letošnjem gostovanju v Rogaški Slatini, se ponovi istotam v soboto, dno 14. t. in. v prvotni zasedbi z gdč. Zupevčevo ler gg. Jankom, Gostičem in Zupanom v glavnih vlogah. — V nedeljo 15. t. m. pa sp uprizori prvič
Prodana nevesta'. Začetek predstav je ob 20.30 v Tonkinu. Vstopnice so v predprodaji pri Putniku. Cena od 3!) do H din.
—	Romanje: Sveta gora — Gorica — Trst z avtom 18. in 20. avgusta. Prijave (rojstni podatki s fotografijo) in vplačila do 14. t. m. opoldne. —
Družina božjega sveta , Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Uradni dan Zbornice ia trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 7,a Ptuj in ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo bo v četrtek, dne 19. avgusta v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom.
—	Zanimiva operacija tla kači. V deželnem muzeju v Sarajevu je kustos dr. Miljutin Rndova-novič napravil prav zanimiv znanstven jx>izkus na eni najbolj nevarnih južnoafriških strupenih kač, ki ima znanstveno imo bitis ariontas. Kustos dr. Radovanovič je namreč strupenko najprej klo-roforiniral, jo s kleščami dvignil iz zal>oia, nato pa ji I z rezal strupene žleze. Dr. Radovanovlft jo hotel namreč dognati, kako nastajajo strupeno žieze pri kačah.
—	Tujski promet v Dalmaciji. Iz Dalmacije poročfljo, da je v tamkajšnjih večjih mestih tujski promet letos mnogo slabši kakor lani, v malih krajih pa mnogo večji. Povprečno je letos črhoslova-kov 30% manj. V Split je prišlo lotos v" drugem in le 38.000 z železnico. Z ladjo prihaja čim dalj ve« jMtnikov, z železnico pa čim dnlj manj. Letos več potnikov, z žclezndico pa čedalje manj. Letos jo v Split prišlo v tem razdobju 8177 jiotnikov manj kakor lani ob istem času.
—	Razstava kozjo iivine ter obenem plemenski sejem pod jiokroviteljstvom narodnega poslanca
Kersnika Antona bo na dan sv. Roka dno 1(1. avg. 937 ob 9. dojioldiie na dvorišču gostilne Kralj v Mengšu. Ob loj priliki bo ocenjevanje živali s podelitvijo denarnih nagrad, v kar jo prispevala tudi Kr. banska uprava. Vsak rejec mora imeti za svoje živali živin.ski potni list In polo o kontroli molže Vabljeni vsi rejei kozjo iivine.
!
—	Vroccs o umoru v Poljanski dolini jeseni. Nedavno jo bila končana kazenska preiskava proti Ivanu Stamenkoviču, ki je bil svoj čas graničar v Poljanski dolini, in proli posestnikov! ženi Katarini Šinkovec, ki sta bila aretirana zaradi suma umora posestnika in mlinarja Janeza Šinkovca v čabračah nad Škofjo Loko. Na prigovarjanje mli-narjeve ženo Katarino je Stamenkovii 25. maja ponoči v mlinu umoril Janeza Šinkovca. Grozno dejanje je že ob dogodku zbudilo med prebivalstvom splošno ogorčenje. Državno tožilstvo je oba obtožilo zločina umora. Obtožnica je sestavljena. Pričakovati je, da bo razprava razpisana lam v jeseni.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj ua prazen želodec kozarec naravne »Franz-JoscI grenčice«.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Sušak za 70 din. Informacije Putnik, Gajeva ulica 3 telefon 24-72.
Ljubljana
»Do preklica dovoljena pol"
Že par mesecev 6e blesti navedeni napis ob prehodu na obeh krajih poti, ki kot diagonala preseka park med cerkvijo Srca Jezusovega in med tisto neokusno barako pred sokolskim telovadi-ščem na trgu Taboru. To se pravi, kjer bi po prvotnem namenu na pobudo tedanjega župana Ivana Hribarja — sedaj senatorja — in po velikodušnosti nepozabnega t nadškof?, dr. Antona Bonaventure Jegliča moral biti res nezazidan trg Tabor, pa ga je slepota mogotcev na mestnem magistratu za spoznanje manj nego zastonj dala zasebnemu društvu.
Kot starega Ljubljančana, ki je hodil ondi, ko ni še stala tam niti cerkev niti vojašnica in sta stali tam samo Franzotova gostilna in hiša fijakerja po domače »Kravželj-na«, me zelo zanima, kdo prepoveduje tisto pešpot skozi javen park? — Zakaj neumljivo se zdi, da bi se mogla naenkrat vzeti javnemu parku prcvica javne uporabe poti, ki ga križa. — Ali je mar prišel tudi javni park v zasebno last? — Če je proti pričakovanju in proti vsakemu zdravemu razumu res kaj takega mogoče, potem ima pač vsa javnost pravico zahtevati, da se javno pove, kdo je bil listi, ki je razmetaval javno imovino; kdo je sklenil odstop tako velikega zemljiškega kompleksa; in kdo je vse lo odobril. Sicer je za zdrave možgane res težko misliti, da bi bil svet komu prepuščen brezplačno; pa ob gotovem nedavnem času bi bilo mogoče tudi kaj takega. Ali je bi! morda svet »prodan« po krajcarju za kvadratni meter?
Bodi že kakorkoli: Pravico imamo zvedeti, kdo je tisti, ki meni, da sme zapreti javno pot ob času, ko se bo njemu zahotelo. — Poreče kdo: Saj prehod ni zabranjen. Seveda danes še ni. 1 oda — če obvelja napis, bi se to utegnilo jutri zgoditi. Gre pa zato, da se nikdar in nikoli ne zgodi. — Pozvati moramo torej na pomoč oblastvo, ki mora po zakonu čuvati javno imovino in javne pravice ter dosledno tej dolžnosti poskrbeti, da nemudoma izgineta tieta dva napisa.
1 Ne nasedajte! Po ljubljanskih hišah hodi neka srednje stara ženska, ki v vsiljivem tonu ponuja stanovalcem j>rotiversko brošuro z bombastičnimi naslovi. Na čelu naslovne strani je z velikim tiskom natisnjeno: ODKRITO. Pod tem napisom je narisana roka, ki odgrinja zastor. kjer je tiskana vsebina brošure: VICE, ODPUŠČENJE GREHOV, POGLAVARSTVO, SKALA, NASLED-N1K. KLJUČI, CERKEV, PODOBA, OČETJE, TROJICA. Iz vseh teh, katoličanom svetih reči so v brošuri na zelo zahrbten način norčuje in jih seveda zauikuje in odklanja. Zato opozarjamo vse, h katerim bi prišla ženskH s takimi brošurami, da jo odklonijo in enostavno napode. (Prodajna cena jo 2 din, tiskana pa je bila v Ljudski tiskarni v Mariboru.)
1 Sv. maša zadušnica za pok. častnim članom in ustanoviteljem Prosvetnega društva v Mostah g, I. Ravnikarjem bo v nedeljo 15. t. m. ob 7. v cerkvi sv. Družine v Mostah. Udeležba za člane obvezna.
I Davčna potrdila (a odmero šolnine, naj si preskrbe starši, katerih otroci bodo posečali v prihodnjem šolskem letu srednje šole čimprej pri jirl-stojnih davčnih upravah, da so izognejo neprijetnemu čakanju, ki bo zaradi navala zadnjo dneve pred vpisovanjem. Taksa za potrdilo znaša 20 din, za vsak j>repis j>otrdila 10 din, za prošnjo pa 10 din, kar naj prinese vsakdo v kolkih s seboj k davčni upravi.
1 Kino Kodeljevo (31-62) Danes ob pol 9. »Dvakrat zoročen«. Fritz Kampers. V dvojni vlogi.
1 Putnik priredi kombiniran izlet z avtobusi v Radovljico na večerne plavalne tekme 14. t. m. in na tekme z motornimi kolesi na Ljubelj 15. t. m., s prenočiščem in zajtrkom na Bledu. Cena za vožnjo, prenočišče, zajlrk in vstopnico na tekme 130 dinarjev. Informacije pri biletarnicah »Putnik«.
I Drnibo Smoletove hiic odloiena. Za 11 uro je bila včeraj ua okrajnem sodišču razpisana sodna javna dražba hiše št. 11 na TvrSevI cesti, ki je bila nekdaj last znamenite Smoletove rodbine. V novi zemljiški knjigi je ta hiša vpisana pod vi. št. 93 k. o.. Kapucinsko predmestje, ter je od lota 1878. ko se je ta knjiga otvorila, vpisana še kot lastnica »albitia Smolo. Tn je umrla 18. septembra 1019. Svoje premoženje jo zapustila petim daljnim sorodnikom. Hišo na Tyrševi cesti sla podedovali sestri Kristina in Gabrijela pl. Rotil. V hiši je bilo določeno tudi stanovanje za njiju brata, vpoko-jenega okr. glavarja, Leo|)oldu pl. Kotha. Sestri sla že leta 1921 hišo prodali zn 1,850.000 din. Sedaj je hiša prišla na javno dražbo. Ta jc bila včeraj odložena na poznejši čas.
I Povečana garaža v Mestnem domu. Dosedanja garaža za gasilske in reševalne avtomobile v Mestnem domu |e |*>stala že občutno jireniaihua ter je potrebno pogoslo pravo manevriranje, da se zvrste v pravilnem redu vsi avtomobili. Stara želja poklicnih ln prostovoljnih gasilcev, da bi so ta garaža jiovečala. se je pričela la leden urejevati. Cez dvorišče Mestnega doma bodo namreč postavili do višine prvega nadstropja železno streho, prebili vmesno steno tako. da bo garaža šo enkrat večja kot dosedaj. To delo izvršuje stavbena Ivrdka Mavrič. Stroški za povečanje garaže bodo veljali okoli 75.000 din.
I »srečen padec s strehe. Poslopje Mestne hranilnice' sedaj jKipravljajo. Pri tem delu sr je včeraj popoldne ponesrečil 59 lelni zidar losip Kerševnn, stanujoč na Poljanski cesti 91. Padel jo raz poslopje precej globoko ter obležal z zlomljeno nogo. Dobil pn je ludi poškodbo po glavi. Reševalni avlo gH je prepeljal v bolnišnico.
I V mestni klavnici se bo jutri (sol>oto) ob 15 prodajalo n« prosti stojnici prašičje tneso jx> znatno zniianl ceni.
I Nočno slulho imajo lekRrne: mr. Haknrfič. Sv. Jakoba trg 9, mr. Ratuor, Miklošičeva cesta 20 In mr. Garlu?, Mosle.
Maribor
m Mariborska dekleta. Udeležile se Dekliškega dneva na Bctnavi. Pridite v soboto zvečer ob 7 k slavnostni otvoritvi. Vračate se lahko z avtobusom. V nedeljo pridite ob pol 7 zjutraj. Podrobnejši S|>ored objavimo julri.
m Hmeljski nasadi v Dravski dolini, ki se pričenjajo pri Limbušu ter segajo vse do Dravograda, kažejo letos izredno lepo. Hmelj dozoreva, ler ga bodo pričeli konec tega in priče (kom prihodnjega tedna obirati. Hmelja bo v Dravski dolini letos jirecej.
m V nedeljo vsi v Kamnieo na dobrodelno tomMo združeno z vrtno veselico v gostilni Pa-vošič, katero priredi gasilska čota v Kamnici. Pričetek ob 2 |x>poldne. V slučaju slabega vremena so preloži na 22. avgusta z istim programom.
m »Narodnostni razvoj Maribora« Je naslov
jiredavanja, ki ga bo imel drevi ob 20. uri prof. Baš v Mali dvorani Narodnega doma. Predavanje priredi Drušlvo jugoelov. akademikov v Mariboru, ki vabi vse zavedne Slovence k udeležbi. Vslop je prost.
m Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Po prvih dveh kolih pokalnega turnirja za šahovsko klubsko prvenstvo Maribora je stanje sledeče: Mariborski šahovski klub 1 in pol, SK Železničar 10, UJNŽiB 5 in SK Slavija 3 in pol točke. Tretje in zadnje kolo 6e bo odigralo v soboto 14. t. m. ob 20. v švicariji Slavec nad Tremi ribniki, V tem kolu se srečajo Mariborski šahovski klub s SK Železničarjem in UJNŽiB s SK Slavijo. Po končanem tretjem kolu bo državni večer vseh treh šahovskih organizacij, ki sodelujejo pri turnirju.
m Na naslov Ipavčeve pevske iupe. Prejeli smo: Napačno je bilo na programu »Mariborskega tedna«,da pojo v torek in petek zvečer v mestnem parku združeni zbori »Ipavčeve pevske župe«, ko pa ti niso biti tozadevno niti povabljeni niti obveščeni. Odbor IPŽ je določil samo pevski društvi »Jadran« in »Drava«, da pojeta samo ta dva menda kot najboljša zbora na »Mariborskem tednu«. Čemu neki so pevska društva še sploh člani Ipavčeve župe; menda samo zato, da plačujejo članarino, drugače se jih pa sploh ne upošteva. Ob takih prilikah bi se morala pozvati k sodelovanju vsaj vsa mariborska pevska društva in zbori iz bližnje okolice, če pa katero društvo iz kateregakoli razloga ne bi moglo sodelovati, je to njegova stvar; Ipavčeva društva bi bila s tem storila svojo dolžnost. Tako se pa druga društva čutijo zapostavljena in pevcem sc ubija zavest in veselje do petja.
m Gosenife delajo ogromno škodo. V niarilior-skih predmestnih vrtovih in v okolicj mesta se je jiojavila gosenica kaptisovega belina v ogromnih množinah. Gosenice uničujejo nasade zelja, olirov-ta in karfijolo tor povzročajo veliko škodo. Toljko jih je. da ni mogoče nasadov pred njihovo požreš-nostjo braniti. V predmestnih ulicah je mogoče opazovati cele procesije gosenic, ki se selijo jz opu-stošenih vrtov drugam, da bi si poiskale hrane. Zelja in karfijole bo letos v mariborski okolici za-radj te nadloge zelo malo ler bodo s tem prizadeti lako pridelovalci kakor meščani, ki bodo morali kupovati drago zelje, pripeljano na mariborski trg od drugod.
m Preselitev transformatorske postaje v Slovenski ulici. Ker so je Slovenska ulica pred gledališčem s po rušenjem nekaterjh objektov znatno razširila, se bo morala umakniti sedaj 5e transfor-ma(orska jiostnja. Nova postaja se zgradi v kletnih prostorih nove Krklečeve hiše v Slovenski ulici, sedanja transformatorska hišica pa se bo porušila.
m Umrl je v bolnjšnicl poslovodja neke osi-ješke veletrgovine z lesom Koloman VVeber. star 07 let. Prispel je po trgovskih poslih v Maribor, kjer ga je napadla slabost ter je v bolnišnici podlegel bolezni. Naj počiva v miru 1
m »Sen kresne noti« se ponovi v mestnem parku v soboto in nedeljo zvečer. Vse dosedanje predstave so bile razprodane ter so gledalce navdušile. Da se omogoči prav vsakemu poset le užitkapolne prireditve. se predstava še dvakrat jionovi pri močno znižanih cenah.
m Povečanje tovarne Ehrlich. Tekstilna tovarna Ehrlich v Jezdarski ulici gradi nad predilnico nadstropje, tako da bo predilnica enonad-stropna ter se bo njena kapacitet^ temu primerno povečala.
Celje
c Ran dr. Natlačen počastil s svojim obiskom Celjsko razstavo. V četrtek ob tričetet na dvanajst so jo pripeljal v Celje ban Dravsko banovine g. dr. Natlačen in si v spremstvu okrajnega glavarja g. dr. Zobca, župana g. Mihelčiča, predstojniku mestne policije g. Tornerja in predsednika Celjske razstave ogledal razstavo. Na razstavi se jo mudil eno uro in si z zanimanjem ogledal vse razstavne oddelke. V cvetličarni gdč. Itračič je dobil krasen Šopek rdečih nageljnov v zahvalo, da Je počastil s svojim obiskom razstavo. Ogledal si je ludi zanimivosti na vosoličnom prostoru, nakar se mu je v lepih besedah zahvalil za obisk predsednik Celjske razstave g. dr. Kotnik in predsednik zadrugo Celjska obrtna razstava-? g. Brišček. O. ban so je zatem odpeljal b kosilu v hotel »Evropa- v spremstvu predstavnikov oblasti.
c člane Vincencijeve konferenco opozarjamo, da bo v nedeljo 15. avgusLa ob 8. zjutraj sv. maša po namenu Vincencijeve konference.
c Kakšna ho letos lunrljska kupčija. Znano je, da je hmeljska kupčija zelo mračna, ker se cene skoro dnevno izpreminjajo iu ne more nobeden uganiti, kdaj jo cena najvišja. Vsekakor pa bo letos v tem pogledu veliko boljše, ker bo istočasno kakor Savinjska dolina, prodajala svoj pridelek češkoslovaška, ki je druga leta obirala in prodajala svoj hmelj pozneje. Lclos so bili nekateri hmeljarji na češkoslovaškem radi neenako razvite rastlino primorani začeti z obiranjem že ta teden, v splošnem pa bodo začeli v ponedeljek prav tako kakor pri nas. Ako se bodo hmeljarji držali navodil, da bodo do zadnjega očuvali rastlino pred peronosporo, kobulc lepo obrali in posušili. |>otem bodo letos gotovo zadovoljni s hmeli-sko kupčijo.
c Romarski izlet z avtobusom na Brezje, Bled in Hakovnik se vrši dne 23. avgusta. Prijave sc sprejemajo na kapucinski porti do 21. avgusta Cena samo za vožnjo 60 din. Odhod ob pol pelih zjutraj.	1
„ 1	,rn*if"n umrlega elektromonterja
Hrastnika Mohorja bo danes ob pol šestih zvečer izpred Gasilskega doma v C.aherju nn okoliško pokopališče. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo In sestletnega sinčka. N. p. v m. Žalujočim naše
/	rp,isk,> ,,orM M" 1" bilo 10. av-
gusta 2(0 brezposelnih (200 moških in 70 žensk) 1. avgusta pa 275 brezposelnih (201 moških in /4 fensk). Delo dobijo: 5 hlapcev. 1 vrtnar. 2 bru-sača stekla. 1 sodar, 1 pek. 1 slikar, 5 kmečkih dekel 3 gostilniške služkinje, 9 privatnih slui!-klnj (n 3 kuharice.
c Obdukcija trupla Ivana Brefks. nreddelavra stavbne tvrdke Nerad jo pokazala, da jr dobil
nesrečnež res rano z ostrim delom kose. Obdukcija jo bila v sredo jiopoldne v bolniški mrtvaš-
niti. Truplo so prepeljali v četrtek zjutraj pred cerkev v Vojnik, kjer je bila za njegovo dušo darovana sv. maša, nakar jo bil pogreb na voj-niško r>okopali3Ee. Pogreba so je udeležilo tudi vse delavstvo tvrdko Nerad iu mu poklonilo lep venec, saj Jo bil 20 let v službi pri tej tvrdki. Pokojnik zapušča ženo in štiri otroke.
c Kino Metropol. Danes »Otok smeha« (Dic Insel des Lachens) Pat in Patachon.
Si. Vid pri Grobelnem
V ponedeljek 9. avgusta smo spremili na zadnji poli ugledno pose6tnico gospo Katinko Metličarjevo z Grobelnega. Pokojnica je bila doma iz St. Jurja, iz lpoštovane rodbine Pisanec, na katerem posestvu stoji danes banovinska kmetijska šola. Že od mladosti delavna in skrbna, je bila vrla žena tukajšnjega posestnika Valentina Metličarja in dobra mati svojim otrokom. Že pred več meseci jo je napadla huda notranja bolezen ter je iskala pomoči v celjski bolnišnici, Vrnila se je na dom in po hudih bolečinah zatienila v soboto 7. avgusta trudne oči, stara 60 let. Bila je gasilska botra in jo je tukajšnja četa korpor&tivno spremila kot članico prav častno. Zadnjo čast ji je izkazalo tudi mnogobrojno ljudstvo, ki jo bo ohranilo v lepem spominu. Žalujočim naše iskreno sožalje, spoštovani pokojnici pa sladek in miren počitek.
Si. Vid nad Ljubljano
Pri nas imamo prav živahno življenje. Impo-zantna šolska stavba je izpremenjena v velezalogo pohištva, ki ga dnevno obiskuje številna množica interesentov od blizu in daleč. Največ obiskovalcev je ženinov in nevest, ki z vsem zanimanjem ogledujejo moderno, praktično, razkošno, a ludi pre-l>roslo pohištvo, kras in udobnost njihovega bodočega doma. Tudi kupčije se sklepajo, kar ni čudo, saj je pohištvo razmeroma prav poceni. Razstava bo odprta do 22. avgusta, ko bo srečni obiskovalec zn 3 din prišel v posest prav lepo, praktične kuhinjske opreme.
Dne 1. avgusta so vrli gasilci Glinica-Podutik v navzočnosti in pod pokroviteljstvom ob ganljivem govoru bana gosp. dr. Marka Natlačena po domaČem dekanu gosp. Valentinu Zabretu izprosili božjega blagoslova novi motorni brizgalki. Ku-mica, gospa Lojzika čečeva, je z vznešenim nagovorom položila na novo gasilno sredstvo šopek cvetja,— Zadnjo nedeljo pa se Je tudi pod pokroviteljstvom gospoda bana, katerega je zastopal okrajni načelnik gosp. MarSič Franc, izvršila slovesna blagoslovitev motorne brizgalne gasilske čete Stanežiče-Dvor. — Obema četama je gospod bali naklonil prav izdatno podporo.
Rudnik pri Ljubljani
Novo pokopališče. V nedeljo 8. avgusla zjutraj 00 6 je bila na Rudniku lepa, resna slovesnost. Med sv. mašo je bila v nabito polni cerkvi pridiga. Po sv maši so šli vsi v lepo urejeni procesiji na novo pokopališče ter molili glasno rožni vencc. Tu je opravil vse predpisane obrede in blagoslovil v spremstvu domačega g. župnika K. Zajca novo pokopališče p^ Janez Prislov, D. J„ pooblaščen za to od škofa. Novo pokopališče je spodaj pod župni-ščem, na svetu, ki ga je prodal cerkvi sosed. Ni še popolnoma obdelano, a že sedaj kaže, da bo zelo lepo na sončnem kraju in obsežno, da bo ahko zadostovalo za 50 let. Zdaj je pokopališče, J	last' razen nekaj zagrizencem, vsem
všeč. Hodijo ga gledat celo Ljubljančani. Prej se je P,a.P/", 7 lel boril z župljani za to pokopališče. Veliko jih je želelo, naj se sedanje pokopališče samo poveča na bližnjem župnijskem svetu. To so hoteli politični nasprotniki, pa žaiibog so nahujskali tudi več drugače dobrih katoličanov, naših ljudi, zoper g. župnika. Skofijstvo in okrajno glavarstvo pa je bilo od začetka vedno na župnikovi strani, ker so na dosedanjem starem pokopališču trupla mrtvih strohnela komaj po 15—17 letih, tako da bi povečanje starega pokopališča zadostovalo za kakih 5 let in bi bilo vprašanje novega pokopališča zopet aktualno. V nedeljo je dobil za lo g. župnik popolno zadoščenje, zmagala je pamet. Vsa župnija, razen peščicc najbolj zagrizenih, mu je pokazala jasno svoje odobravanje za njegov trud za novo pokopališče, ki ga je izvojeval po dolgih in hudih bojih.
Novo mesto
Finžgarjevu »Naša kri« na prostem. Prod dobrim poldrugim mesecem so nas Šmihelčani presenetili e prvo prireditvijo na prostem, z. »Vodo«. V nedeljo 15. t. m. ob 3. pojioldno pa bodo uprizorili sinolenjskl fantje in dekleta, člani smihel-skega Prosv. društva. Finžgarjevo ljudsko igro, stiridejanko iz francoskih časov »Naša kri«. Igrali jo bodo na prostem v ljubki senčni dolinici "pod smolenjsko cerkvijo. Nastopilo bo okrog 40 ljudi »I rancozi« bodo na konjih. Ceno sedežem so po 8 in o din, stojišč pa |w> 3 din. V primeru slabega vremena bo igra naslednjo nedeljo, due 22. avgusta ob isti uri.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Ema Delslnger: Deška predpubertetna doba.
h(r. 64, cona Iti din. Ljubljana, 1930. — Dasi se zadnje caso pn nas piše nekaj več o vzgojeslovju, kot se je so v polpreteklem času, jo vso lo pisanje vendar se vedno le oranje ledine. Zalo s veseljem pozdravljen vsak delavec., ki hoče pomagati pri obdelovanju te našo zanemarjene ledine. Tega dela «o jo lotila tudi navedena knjižica, ki na 6-1 straneh pove mnogo, za marsikoga celo mnogo popolnoma novega. Knjižica dajo vpogled v dušo dozorovajo-čega mladostnika, ko mu je 11 do 14 let. Pisateljica opozarja na premnoga polja, na kalerih se v tej dobi usodno cepijo pota na desno in na levo, na versko, etično, estetiko in socialno, na prijateljstva, na pesništvo, petjo in glasbo, na stanje nad- ln podrejenosti, na smisel za pravičnost Itd., kratko: na vso struge, po katerih navadno vro in valovi življenje dečka od njegovih 11 do 14 let. Tega znanja jo nujno treba našim* staršem — knjižico je pisateljica namenila predvsem izobraženim slojem —, ki jim bodo brez tega znanja lastni otroci IHjgostoma nedoumljiva uganka, in vsem vzgojiteljem, ki imajo posla z vzgojo moško mladine. Koliko manj napak pri vzgoji bi bilo ob takem znanju! In koliko potov do moralnih zmag in do pravega etičnega napredka so ho odprlo ob tem znanju pred očmi vzgojiteljev! Zato to knjižico v roko staršem, učiteljem, vzgojiteljem in vsem, ki jim je na tem, da rastemo, ne pa da umiramo in da so razvijamo in da zorimo v rea zdravo in upa polno prihodnost. Knjigo ima v komisijski zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Prijioroiamo!
■■■IHlimillMUNUIIMIHI
Zahtevajte povsod naš list!
Svetovna trgovina v 1.1936-37
Oddelek za gospodarska proučevanja pri Zvozi narodov je pravkar objavii svojo knjigo o svetovni zgodovini v letu 1936. Iz te knjige posnemamo naslednjo najvažnejše ugotovitve:
V letu 1930 se je vrednost svetovne trgovino v zlatu povečala za 8%, čeprav so se srednje cene v svetovni trgovini (prvikrat po letu 1925) povečale samo za 2 do 3%. Nadalje je v lanskem letu količina svetovne trgovine narasla za približno 5%, torej skoro za isto kot v letu 19H5. Sedaj je količina svetovne trgovine le še za 14 do 15% nižja kot je bila lela 1929, dočim je svetovna produkcija že zdavnaj presegla stanje Is lela 1929. Vrednost svetovne trgovino je znašala lela 1936 samo 37.3% one vrednosti, ki jo je imela lela 1929. Seveda pa je tudi leto 1937 prineslo uadaljnji napredek, saj je vrednost svetovne trgovine v prvem četrtletju 1937 narasla za 18% v primeri s prvim četrtletjem leta 1936.
Cene branil ter surovin za industrijo so lela 1936 narasle za 5%, kar je pripisovali predvsem dvigu cen v drugi polovici letu. Na drugi strani pa niso sodelovale pri dvigu cen cene tvorniških izdelkov, ki tudi tvorijo važen del svetovne trgovine (približno eno tretjino). Vidi se, da je razloge za dvig cen iskati v tem, da so številne industrijske države lani v jeseni devalvirale svojo valuto. Pogoji za Izmenjavo dobrin so se torej izboljšali, in sicer v korist kmetijskim državam in onim državam, ki proizvajajo rude.
Sodeč po nepopolnih podatkih, je količina živil iu hranil, ki tvorijo predmet izmenjave, ostala kolikor toliko stalna in je povečanje količin svetovne trgovine pripisovati v prvi vrsti surovinam za industrijo in tvorniškim izdelkom.
Glavne upniške države: Anglija, severnoameriško Zedinjene države in Francija so povečale svoj delež na svetovnem uvozu, pri tem pa se je zmanjšal njih delež pri izvozu. Za dolžniške države, za Nemčijo in večino neindustrijskih držav, pa se je višina deležev na svetovnem uvozu in izvozu razvijala baš obratno.
K okrepitvi teh pojavov je v ncmali meri pripomogla lanska suša v U.S.A. in delovni konflikti, ki so se lam pojavili v Franciji. Nekatere, države ob Sredozemskem morju so zabeležile
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne bauke z dno 8. avgusta izkazuje tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. julij):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.056.95 (+ 1.87), zlato v inozemstvu 31.0 (+ 0.025), skupna podlaga 1.687.95 (+ 1.9), devize izven podlage 689.44 (— 38.9) kovani denar 381.73 (— 3.2), posojila: menična 1.308.76 (— 24.44), lombardna 248.9 (— 0.5), skupno 1.557.06 (— 22.96), prejšnji predujmi državi 1.621.3 (+ 0.06), efekti rez. sklada 154.0 (— 0.7), razna aktiva 1.549.6 (+ 41.9).
Pasiva: rezervni sklad 168.855 (+ 0.14) bankovci v obtoku 5.743.0 (+ 55.8), drž. terjatve 21.8 (+ 2.3), žiro računi 1.145.3 (— 53.6), razni račuiu 939.0 (— 20.0), skupno obveznosti po vidu 2.106.1 (— 71.3), razna pasiva 311.5 (— 1.05).
Skupno obtok bankovccv in obveznosti po vidu 7.819.1 (— 15.4), skupna podlaga s primom 2.169.0 (+ 2.44), samo zlalo v blagajnah 2.129.2 (+ 2.4), skupno kritje 27.63 (27.54)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.12 (27.04)%.
Izkaz kaže uadaljno zmanjšanje deviz izven podlago ter posojil banke. Znatnejše so še izpre-membe med raznimi aktivi, katerih izvor pn ni znan. Med pasivi so je zaradi potreb ultima še povečal obtok bankovccv, ker so so obveznosti zmanjšalo v večji meri kot obtok bankovccv, je
Poštna hranilnica v julija
Meseca julija je število vlagateljev pri Poštni hranilnici naraslo za 6.435 na 448.012, vloge pa so se povečale za 18.6 na 1.133.0 milij. din (lani na koncu julija so znafale 921.14 milij. din in so se torej v teku enega leta povečale za 111.87 milij. dinarjev.
število čekovnih računov je v juliju naraslo za 83 na 25.207. Promet na čekovnih računih jo znašal 7.846.24 (junija 6.657.8) milij. din, od tega brez gotovino 55.29 (54.23)%. Vlogo na čekovnih računih so v juliju narasle za 26.5 na 1.676 milij. (Lani julija so čekovne vloge padle za 25 milij. din na 1.045.17 milij din).
zmanjšanje svoje trgovino deloma radi neugodnih vremenskih pogojev, deloma pa radi političnih nemirov.
Mora so reči, da na zemljepisno razdelitev trgovine nekaterih držav ni toliko vplivala višina cen, ampak diskriminacija, katero ustvarja trgovinska politika. To posebno velja za države z devizno kontrolo.
Dvig cen surovin in pa lakota, s katero so države s prosto valuto te proizvode odvzele, so povečali konkurenčno sposobnost gotovih držav, ki izvajajo devizno kontrolo. Opaziti pa je bilo tudi žc znake, da se promet vrača v smeri, ki so bolj prosto vezav kot doslej.
Med drugimi ugotovitvami publikacije Je navesti še, da se je delež Evrope pri uvozu in pri svetovni trgovini sploh zmanjšal na višino leta 1929, kar je v prvi vrsti pripisovati zmanjšanju italijansko in španske trgovino. Delež Velike Britanije, kolonij in dominionov v svetovni trgovini je padel od leta 1929 do 1931 od 27.9 na 26.7, toda od leta 1932 dalje so zvišuje ter je dosegel lela 1935 že 29.8, lani pa 31%. Temu dvigu deleža pa odgovarja na drugi strani zmanjšanje deleža francoskega in holandskega imperija s kolonijami vred.
Vrednost izvoza severnoameriških Zedinjeuih držav je narasla od lela 1934 dalje, toda izjemno nizka vrednost njih izvoza v primeri z letom 1929 kaže prav značilen in važen znak za izpre-membe, ki so nastale v svetovni trgovini od leta 1929 dalje.
Po najnovejših podatkih, katerega posnemamo iz Statističnega mesečnika Zveze narodov za julij, je svetovna trgovina leta 1935 znašala 34.7% vrednosti iz leta 1929 (preračunano seveda vse nn zlato). Leta 1936 jo odstotek naraste! na 37.4%, v tekočem letu pa se je ta odstotek nadalje povečal januarja in februarja je znašal 40.7, marca 46.5, aprila 46.8 in maja 46.3% vrednosti iz leta 1929. Ta statistika obsega 74 držav na svetu, ne obsega pa Španije, ki je tudi iz prejšnjih statistik izločena, ker tam ni več enotne trgovinske statistike, odnosuo se sploh ne objavljajo nikakršni podatki.
Indeks cen v juliju
Po podatkih Narodne banke je skupni indeks cen v veletrgovini za junij popustil od 72.6 na 72.1, lo popuščanjo v zvezi z znižanjem cen rastlinskih proizvodov, indeks jc padel od maja na junij od 69.8 na 69.3, živine in proizvodov od 62.7 na 62.0, dočim je indeks cen mineralnih proizvodov narastel od 87.6 na 88.1, industrijskih proizvodov pa se zopet zmanjšal od 76.5 ua 75.9 točk (1926-100). Pripominjamo, da je splošni indeks junija lani znašal 65.4.
Nadrobne cene izkazujejo te-le indeksne številke: Belgrad: junija 85.6 (maja 83.9), Zagreb 82.5 (82.2), Ljubljana 80.2 (85.5) in Skoidjo 88.6 (87.9).
Si
Skrajšan rok za prodajo nemških čekov. Narodna banka je 5. marca lelos podaljšala rok za obvezno prodajo čekov na »reichsmarke*: od 30 na 60 dni. Da pa se prepreči špekularjja s tečajem marke, jo sedaj Narodna banka odredila, da se morajo nemškj čeki od izvoza v Nemčijo prodati najkasneje v 15 dneh po domačih l>orzah.
»Slavonija« preide v angleške roko? Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da preide znano lesno velepodjetje »Slavonija«, k j je bilo doslej v rokah Pravtedione, v angleške roke.
Sodelovanje francoskega in angleškega kapitala. Iz Belgrada poročajo, da je sklenila uprava francoskega borskega rudnika bakra povečati delokrog svojega poslovanja v našj državi. Družba bo osnovala novo rudarsko družbo v lx>ndonu, pri kateri bi i*>leg francoskega sodeloval ludi angleški kapital.
Nova ladjedelnira na Sušaku. Iz Belgrada poročajo, da so na Sušaku gradj nova ladjedelnica, ki bo izdelovala motorne ladje za tovorni promet do 500 ton nosilnosti. Oblika bi hjla delniška družba.
Nemškj kapital v našem rudarstvu. Iz Belgrada poročajo, da je bila tam osnovana delniška družba »Rudopromet« z glavnico 1 milijona dinarjev, kj namerava izkoriščati rudnjke svinca, bakra, cinka ter bo te rude tudi izvažala. Glavni delničar nove družbe je delniška družba »Metak, katere večina delnic se nahaja v nemških rokah.
Urad italijanskih držav, železnic v Belgradu.
V	Belgradu bo menda odprt v najkrajšem času poseben urad italijanskih držav iu železnic, katerega namen je pripomoči k sodelovanju našo in italijanske železniške uprave.
Tujski promet v lir vi polovici 1937. Po statistiki ministrstva za trgovino in industrijo je obiskalo naša letovišča iu kopališča v prvi polovici lelos 396.697 turistov (lansko leto v istem razdobju 381.003), ki so imeli 1,442.576 (1,448.241) nočnin. Od skupnega števila tujcev je bilo naših državljanov 300117 (295.091) s 1,011.195 (998.489) nočninaini. Med inozemci je število Nemcev, naraslo od 23.000 na 36.046 s 153.207 nočninami. Nasprotno se jo zmanjšalo število avstrijskih obiskovalcev na 22.132 s 115.359 nočninami, nadalje število čeških obiskovalcev od 19.942 ua 12.320, soz. število nočnin od 184.625 na 82.320. Naraslo je število angleških obiskovalcev, Francozov, Švicarjev in Poljakov.
Amerikansko-juf/oslovanska električna druiba, centrala Newyork, podružnica Belgrad, izkazuje za podružnico pri glavnici 62.5 milij. din 1.7 milij. čistega dobička za leto 1936, skupuo s prenosom iz leta 1935 pa 2.1 milij. pri bilančni vsoti 69.9 milij. din.
Produkcija rudarskih in topilniških produktov
V	juliju. Produkcija naših najvažnejših rudarskih proizvodov je bila sledeča (vse v tonah): Premog 37.500, lignit 100.407, železna ruda 49.900, surovo železo 5999, bakrena ruda 74.300, surov baker 5.000, svinčena in cinkova ruda 80.271, bauksil 48.436, svinčeni koncentrat 9.538, cinkov koncentrat 10.300. Od te produkcije rud pa je bilo prodano 4900 ton surovega bakra za 25. milij. din, svinčenega koncentrata 8.823 ton za 16.9 milij. din, premoga 31.900 ton za 7.4 milij. din in lignita 81.574 ton za 6.6 milij. din. Produkcija zlata je v juliju znašala 181 kg, prodaja pa 161 kg. Vrednost prodanega zlata znaša 8.9 milij. din.
Angleška banka c Jugoslaviji. Miuislrstvo trgovine in industrije je podelilo koncesijo za delovanje ungleške banke »Allied Banking Corporation of Great Britain v naši državi, vendar banka ne bo smela sprejemati hranilnih vlog uiti eskonlirati menic.
»Slovenski mlekarski list« št! 8 jo z ozirom na mednarodni kongres za mlekarsvo, ki bo od 22. do 29. t. m. v Berlinu, posvečeil mlekarstvu po svetu. Prinaša prav zanimive članke o mlekarstvu na Češkem, v Švici, v Italiji, prav lepo ilustrirane članke o Danski in Ilolandski, ki so jih prispevali domači strokovnjaki. Nadaljo prinaša originalen članek o nemškem mlekarstvu, ki ga jo za Slovenski mlekarski list« napisal g. Walter Clauss, generalni tajnik mednarodnega mlekarskega kongresa ter originalen Članek o mlekarstvu v Avstriji, ki ga je napisal tajnik avslrijskega mlekarskega združenja. Kratek a jedrnat uvodnik zaključuje z željo, da bi tudi naša država pričela mlekarstvo tako jx>speševati kot lo delajo druge države.
»Slovenski mlekarski list« izdaja Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani, Šelenburgova 7-11. ler slane za celo lelo din 18, oziroma din 12 ako se ga naroči pod skupnim naslovom (za druge, društva i. dr.) najmanj 10 izvodov.
Mednarodni lionni indeks. (M 31. julija do 7. avgusta 1937 se je mednarodni borzni indeks zvišal od 75.3 na 76.5 (konec 1927 — 100).
število brezposelnih v Nemčiji jo padlo od lanskega na letošnji julij od 1,170.000 na 563.000 oseb. V kmetijstvu se opaža pomanjkanje delavcev.
Družbe z omejeno zavezo v Nemčiji. Pred
45 leti so uvedli v Nemčiji družbe z omejeno zavezo, katere je potem uvedla tudi Avstrija leta 1906 ter je od tedaj ta oblika udomačena tudi pri nas, čeprav je bila prva družba z omejeno zavezo ustanovljena na Kranjskem šole leta 1908.
V	Nemčiji zaznamujejo družbe z omejeno zavezo velik razmah. Žo leta 1913 je obstojalo 27.000 družb z omejeno zavezo. Po vojni jc v inflacijskih časih njih število naraslo na 70.000. V zadnjih letih pa število teh družb zelo nazaduje, samo v zadnjih dveh lelih je padlo za 25.000 družb. Po nemški uradni statistiki je bilo na koncu leta 1936 v Nemčiji še 39.249 družb z omejeno zavezo, katere skupna glavnica je znašala 5.1 milijardo mark. Družbe z omejeno so ledaj predstavljalo 12% vseh vpisanih trgovskih podjetij. Povprečna glavnica ene družbo znaša 129.000 mark. Od vseh družb jc 45% trgovskih, 36% pa industrijskih.
Dovoz madžarske živine na reiki trg. Pretekli teden je bilo pripeljanih na reški živinski trg 1590 glav živine, v notranjosti Italije je bilo prodanih 1459 glav, za komisijsko prodajo je ostalo 115 glav, na Reki pa je bilo prodanih 16 glav. Najvišje cenc
so bile 455 lir za 100 kg žive teže, minimalne p« 310 lir. Cene so proti prejšnjemu sejmu padle, prej so se gibale med 345 in 460 lir za 100 kg. Vsled tega je tudi dovoz na trg v zadnjih tednih manjši.
Madtarska pšenica. Po uradnih podatkih je dala letošnja letina pšenice na Madžarskem 19.08 milij. metr. stotov pšenice, lani 23.89 milij. Po uradnih izjavah madžarske vlade je uspelo Madžarom prodati skoro ves presežek pšenice: Italiji 600.000 metrskih stotov, Avstriji 1,500.000, Grčiji 200.000 proti devizam in Švici 1,000.000 izvcu kli-ringa. Gre samo še za prodajo 750.000 metrskih stotov, pa tudi za te upajo Madžari trduo, da bodo našli kupca.
Konjunktura v ladjedelnicah. Vsled konjunkture je trgovska mornarica vseh držav dobro zaposlena. To je dalo vzpodbudo tudi za graditev novih ladij, ki je lansko leto dosegla skoraj rekordno višino. Cene ladjam so izredno poskočile. Računajo za tono 13 funtov, kar je tako visoka cena, da tudi pri sedanji ugodni konjunkturi pomeni skoraj nerentabilnost. Leta 1932 jc bila ccna ladje po toni nekaj čez 4 funte, leta 1925 pa 8 funtov.
Borza
Dne 12. avgusla 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je oslal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.41—8.51, v Zagrebu na 8.35—8.45, v Belgradu na 8.3670 -8.4670.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65— 30.35.
Nemški čeki so v LJubljani narasli na 13.17 do 13.37, v Zagrebu na 13.02—13.22. za sredo septembra na 12.90—13.10, za konec septembru 13 blago, za sredo oktobra 12.90—13.10. za konec oktobra 13 denar. V Belgradu so beležili 13.0066 do 13.2000.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.14.
Ljubljana — tečaji s pri m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2393.65—2406.25
Berlin 100 mark...... 1715.03—1758.90
Bruselj 100 belg...... 730.35— 735.41
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.93— 217.98
New York 100 dolarjev .... 4308.51—4844.82
Pariz 100 frankov......162.64— 1M.08
Praga 100 kron....... 151.28— 152.38
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Devizni promet je znašal danes v Zagrebu 3,033.618 din. v Belgradu 7,756.000 din.
('urili. Belgrad 10. Pariz IHASo. London 21.705, New York 435.50, Bruselj 73.29. Milan 22.925, Am-stardani 240.125, Berlin 175.15, Dunaj 80.80—82.10, Stockholm 111.90, Oslo 109.05. Kopenhagen 96.875, Praga 15.185, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 8.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.58, Buenos-Aires 131.75.
Vrednostni panirii
Ljubljana. 7% invesf. pos. 88—89, agr. 51—58, vojna škoda promptna 408—408, begi. obv. 72—73 8% Bler. pos. 93.50- 94, 7% Bler. pos. 81-85, 7% pos. DHB 99-100, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 89 denar, vojna škoda promptna 400—406.50 (406), begi. obv. 72—73 (mali komadi), dnlm. agr. 74.25 -75.50 (75.50), 8% Bler. pos. 94 blago, 7% Bler. pos. 84—95, 7% slab. pos. 86—87.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 196—198. Gutmann 43—50. Osj. livarna 2« 10 blago, Osj. sladk. tov. 190—197.50, Oceania 25*) denar.
Belgrad. Državni papirji: agr. 52.50—53, vojna škoda promptna 106—«16.75, begi. obv. 77 blago, dalm, agr. (74.75), 8% Bler. pos. 94 denar, 7% Bler. |K)s. 81 denar. — Delnice: Narodna banka 6.525 denar, Priv. agrarna l>anka 199—202 (199).
Žitni trg
Položaj na žilnem trgu je nadalje neizpremenjen po znižanju Prizadovih cen. Tudi promet v žitu je slab, ker jo vse rezervirano in pričakujejo nekateri še znatnejše znižanje cen z ozirom na slal>o tendenco inozemskih tržišč. Tudi zasebni promet v pšenici se razvija na podlagi Prizadovih cen. Moka slane po kakovosti 270—285. Koruza noti ra 92 ter jo znatno izvažajo v Italijo. Naš notranji trg pa zelo malo konzumlra, ker ima na razpolago za prehrano dovolj drugih predmetov.
Novi Sad. Fižol bč. beli brez vrečo 2% 225 do 285, srem. brez vreče 2% 225 do 230, srem. br-z vreče ladja 280 do 235. — Ostalo ncizpremenjeno. — Tendenca ustaljena.
K predstavi Drabosnjakovega „Pasijona" v Vojni!tu
Drabosnjakova »Igra o Kristusovem trpljenju« iz leta 1818, ki je izšla šele pred dobrini mesecem, bo doživela to 6obolo 6vojo krstno predstavo na slovenskih tleh tostran Karavank v Vojniku pri Celju, v režiji znanega dclavca za prerojeni ljudski oder, tamkajšnjega kaplana g. Davorina Pctančiča.
Drabostijakov Pasijon 60 igrali na Koroškem, na Kostanjah, od konca prve polovice prejšnjega stoletja do leta 1932 v več ali manj rednih razdobjih v njegovi prvotni obliki. Književna priredba, h kateri jc pozival že leta 1890 Mohorjevo družbo celovški »Mir«, pozneje pa Anton Trstenjak, in ki je šele zdaj izšla*, je pokazala s teatrološkega stališča zelo zanimiv in redek primer ljudske igre, ki združuje v sebi predstavo na tako imenovanem omarnem odru«, procesijo in običajno predstavo pod milim nebom. To trojno zasnovo igre mora upoštevati vsak igrski vodja, dasi daje knjižna izdaja popolno svobodo, ker predpostavlja zelo različne krajevne prilike.
Igrski vodja g. Petančič jc rešil problem inscc-nacije na svojski način, ki spominja na srednje veške inscenacije pasijona (iz šole nam je še znano pozorišče pasijona v Valenciennesu, 1547), temelječe na načelu tako imenovanega simultanega odra. Pozorišče mora bili precej dolgo, na njem pa 6e vrste manjša pozorišča.
Pozorišče v Vojniku je postavljeno v lahnem 50 m dolgem loku. V tem loku je najprej izpeljan od enega konca do drugega zid, Ki služi za nevtralno ozadje pozorišča in ga s tem proti ozadju posrečeno zaključuje. Pred tem zidom pa se vrste od leve proii desni, vendar tako, da jc vmes zadosten prehod, vsa pozorišča, ki 60 potrebna v prvem delu: Herodova palača, hiša zadnje večerje, Pila-tova palsča, Anova hiša. Kajfova hiša in prav na desni strani, na koncu loka, pa Oljska gora. Vsa
* »Igra o Kristusovem trpljenju«, napisal 1.1818 po nemškem izvirniku Andrej Suster Drabosnjak.
Za sodobni ljudski oder priredij Niko Kiiret •Ljudske igre«, 1/. zv. »Zaiužba ljudskih iger«, Ljubljana 193/.
fa manjša pozorišča so po 4 m Široka, Pilatova palača jc široka cclo 7 ni, in po 4m visoka, po zasnovi preprosta, v linijah pa vseskozi moderna. V žarišču loka sloji drevo, poleg njega bo manjši oder za prizore z osebami iz nadtvarnega sveta (Smrt, hudiči, angel). To pozorišče bo služilo za prvi del Pasijona, ki obsega dejanje do obsodbe (slabi dve uri). Po izrečeni obsodbi sc stvori izpred Pilatovc palače (ki stoji točno v sredini loka) sprevod križevega pota, ki gre mimo gledalccv na levo in krene nato ob njih navzgor proti cerkvi Marije Device na bregu (20 minut). S tem je ohranjena ludi zasnova drugega dela Drabosnjakovega Pasijona: procesija. Seveda ne bo mogoče, da bi se vsi gledalci tej procesiji priključili, kakor je bilo mogoče v Kostanjah. Zadostovalo pa bo, ako sc bodo na 6vojih sedežih obrnili. Kajti tik nad pro štorom za gledalce se v bregu dviga cerkev z dobro vidnim tretjim pozoriščem, ki predstavlja Kalvarijo. Tu se bo ob svitu reflektorjev odigral tretji det Pasijona, križanje. Mikrofon z močnim zvočnikom bo približal tudi ta del vsakemu gledalcu na vznožju brega (Iri četrti ure).
Pasijon prireja fara. Igra 150 ljudi »iz vere in ljubezni do Jezusa Kristusa, našega ljubega Odre-šenika«, kakor bereš na lepakih. V vabilih se iz-rečno poudarja, da prireditev ni zabava, marveč pasijonska pobožnost. Vabljeni 60 vsi, ki imajo namen, udeležiti se pobožnosti.
Za prireditev je v v6ej širni okolici veliko za nimanjc. Ker gre pri tej prcdstAi tudi za sodobno oživitev dragocenih slovenskih folklornih vrednot, jc prav, da nanjo opozorimo tudi širšo slovensko javnost.
Predstavi se vršita v soboto, 14. avgusla ob 20, v nedeljo, 15. avgusta pa ob pol 10. Vstopnina za kritje stroškov je običajna Jod 10 din navzdol), pri jave za rezerviranje vstopnic je naslavljali na župn. urad Vojnik pri Celju. ^	nk.
Le Perseculion religieuse en Cspagne jc naslov
knjigi, ki je izšla v Parizu. Spisal jo je anonimno Spanec, ki živi na ozemlju Valcncijske vlade, priredil pa jo je pisatelj Fr. dc Miomandre. Uvod jc napisal največji Irancoski pesnik Paul Claudel. V njej je opisano mučeništvo katoličanov pod rdečimi tolpami, fotografije grozodejstev in bogokletij. Poseben pomen pa ji daje Claudelov uvod. ki je pisan v verzih in iz katerega prosto prevajamo par Srag mentov:
Popofnik, ki obračaš eno za drugo strani
te knjige, vestno beri vse, zapomni v srcu, toda zatri jezo in razburjenje!
Pravijo, da spiš, sestra Španija, da je duh
v Tebi zamrl, toda potrebna jc bila samo ena preizkušnja, da si v najdivnejšem mučeništvu vzcvctela.
Čeprav je vseokrog huda zima. vendar
[Vimlad žari na zvezdnih obokih, ko vso prelito kri nosijo angeli v poča-ščenjc pred Bo/ji tron.
Kosovelove pesmi v slovaškem prevodu. — Št. 0—7 »Slovenskih Poliladov«, organa Matice Slovaške v Turčianskem sv. Martinu, centralne slovaške lit. revije, prinaša lepe prevode Kosovelovih pesmi: Ti nisi (Ty nic si...), Jutro na gori (Rano na liore), Veter v polju (Vietrok v poli) in Tihi večer (Tichy večer), ki jih je prevel veliki ljubitelj slovenske kulture, pesnik Koloman Geraldini. Pesmi so lepo prevedene in sc bero kot originali, — Poleg tega so v tej številki revije članki in pesmi, posvečeni stoletnici Aniona Bernolaka. ustanovitelja slovaškega knjižnega jezika. Pesnik lllbina. katoliški delovnik, mu jc napisal pesem, kjer pravi
Ty prvy 6taral si sa o to,
aby reč naša
zažnela ako zlata minca.
Izmed člankov omenjam še dr. Mraz«: Kmečke motive v lit delu Timsava«, in zadnji tiskan članek + Rajnsa ter kritični del, ki jc zelo bogat.
Med revijami. Trgovski tovariš (št.6-7) prinaša na uvodnem mestu članek D. Potočnika: Železarstvo na Gorenjskem, ki ga je napisal ob priliki dograditve novega plavža Kranjske indu strij6ke družbe na Jesenicah. S tem se obnavlja po 30 letih plavžarslvo, ki je bilo svoj čas na Gorenjskem zelo razvilo (Železniki, Bohinj, Kropa, Jesenice, Kamnik itd). Pisatelj poudarja zgodovinski pregled železarstva in njega produkcijo od začetka do XVIII. stol., nato pa železarstvo ob ustanovitvi KID do prevrata in |*> njem. Članek jc zanimiv in prihaja v prav čas.%Poleg lega jc U. P. napisal •udi položaj našega gospodarstva poleti Im I. Dr. R. Andrejka je napisa! Zgodovino Perks-Bals-
Lasnikove hiše v Ljubljani, v kateri je bila do zadnjega Tiskarna Slovenija in ki jo prav zdaj podirajo. Članek bo gotovo zbudil najširše zanimanje. Isti jc napisal ludi portret trgovca J. Premrou a. enega naših najuglednejših lesnih trgovccv, ki jc umrl letos 1Q. apr. v Gradcu. Dr. V. šarabon je prispeval članek »Gospodarstvo Italije in pot do avtarkije« ter »Svetovni blagovni frgi«.
Poleg tfga so šc članki o Socialno ekonomskem institutu v Ljubljani o kongresu mednarodne trgovske zbornice, ocenjena je trgovska književnost (Marko VI.: Davčne oprostitve in davčne olajšave), gospodarski drobiž in društveni veslnik.
Slovenski učitelj (šl. 7-8) vsebuje nadaljevanj* sledečih člankov: Vzgojitelj in samovzgoja (F. Ci-ček). Po pedagoškem tečaju (V. Brumcn). Idealne kateheze za prvo šolsko leto (I. Kramar), Gospodarska vzgoja kmečkega otroka v naši narodni šoli s stališča sedanjih razmer (A. Koprive), Strukturna psihologija in pedagogika (L. Boje), Slomškova iz daja šolskih knjig (V. Brumcn), Umetno pedagoški pomen knjige Blaže in Nežica v nedeljski šoli* (S. prof. Klementina), Slomšek-Perlalozzi (F. Dei-singer). Novi članki so pa: Družina in šola (F. I abernik), Prsvi obraz komunizma (E. Dcisinger) in Prekmurska šolska književnost (V. Novak). — Bogat jc Listek, ki je posvečen t nadškofu dr. |c-glicu. glasbena kronika (o + Hubadu), ocene knjig (Šolska Malica) in »ra/glednik« ter »beležke«.
Planinski Veslnik (šl. 7-8) otvarja pesniško posvetilo A. Debeljaka »Triglavu«. Nato slede Mlakarjevi »Spomini in opomini«. Lovšinov opis Sc-vernozahodnega grebena Oltarja ('2500). memorandum tur. kluba »Skale« o Turncu in alpinizmu (dr. M. Kajzelj. Dr. Pajnit piše o varstvu naše planinske flore. V. Modec o 6evernovzhod. steni Maljovice (2774) v Bolgariji; dr. Tominšek pa nekrolog t A. Knatelca. V vobzoru« sc uredništvo spominja t nadškofa Jegliča, ki jc bil tudi sotrudnik lista. Dr. Tominšek pa čisti v Anlibarhsru čistočo planinskega imenoslovja (sv. Uršula na Plcšivcu). Priloženo je Društveno izvestj« za I. 10%. — Pri poročilu skolje-loškc podružnice bi omenil, da je vendarle pravil nejša pisava Lubnik kot pa Ljubnik. Ločani izgovarjajo lebnik. kajti ime gore ni v nobeni imenski zvezi z »ljubili« pač pa z »leb« — lobanja! Vprašati bi bilo treba jezikoslovce, ne geografa. — To odlično planinsko revijo, ki prinaša lepe reprodukcije aaSih planinskih krasof, najtopleje priporočamo.	fd.
Na gumijevih nasadih
„Pri treh gričih
drevo — to je rano zjutraj — in kako dragoceno gumijevo mleko, latex, teče v posodo. To je torej tisti izredni sok, ki daje življenje Malajski? Vitke, črne indijske ženske stopajo od drevesa do drevesa in zbirajo mleko v vedra, ki jih potem odnašajo v »factory«, v tvornico. V velikih kadeh pomešajo to mleko s kemikalijami, da nastane gošča ko testo, a nato je še jako dolga pot do obročev za avto in gumijevih peta! Za vse tako je treba še dosti strojev in predelavanja in potem vi6i beli kavčuk v dolgih zastavah v sušilnici in sicer sedemnajst dni. Potem ga stisnejo in zvijejo in odpošljejo. Videti je, seveda, vse tako preprosto, pa je jako težavno in zoprno delo. Lenariti tudi ne sme nihče na plantaži; ob petih je treba vstati, ob šestih 60 že vsi pri raportu, prav po vojaško; bolniki se morajo prijaviti in potem se začne delo. Zjutraj dajejo drevesa mleko in nato je treba delati ve6 dan, do noči.
Na vzvišenem prostoru, nad tvornico, je mali Rajev bungalov. Stoji na lesenih koleh, namesto oken ima mrežo zoper moskite. Boy prinese malico »nasi goreng«, to je pečen riž s kosi mesa. Potem si moram ogledati še hišice delavcev in slednjič mi pokažejo še ponos taborišča, »neguša«, indijskega delavca, ki zna do pičice oponašati neguša. Ko odhajamo, nam vse taborišče veselo maha v slovo. »Tuan« Raja sedi pri krmilu avta in 6e smeje. Ta mali tršati pionir češkoslovaškega dela si je znal osvojiti Malajce, da ga imajo radi To se pa ne posreči vsem posestnikom gumijevih nasadov na Malajskem.
Počasi se vračamo v Singapore.
Smučajo se — ne po snegu — ampak po reki Seine, sredi svetovne razstave v Parizu
Beli Indijanci v Minnesoti
Točno: Zdravnik: »Vaša bolezen je podedovana.«
Bolnik: »Tako? Potem pa pošljite račun mojemu očetu.«
Potapljajoči: »Na pomoč, na pomoč, hitro, vrzite mi rešilni pas.«
Krojač (na bregu): »Takoj, takoj, koliko pa merite čez pas?«
Zahodno od velikega kanadskega Zgornjega jezera (Lake Superior), v državi Minnesota, živijo na meji civilizacije še dandanes revni Indijanci iz plemena Mandan. Znanstveniki so si do nedavnega belili glave, odkod izvirajo ti Indijanci. Indijanci sosednih pokrajin (ko Dakota, Čipevi in Siu) 60 rdečkastorjave kože. Indijanci plemena Mandan pa imajo svetlo polt, ozko, severnjakom podobno obliko lobanje, plave lase, modre oči in raven nos. Tudi njih šege in navade so popolnoma drugačne ko drugih Indijancev in njih verske predstave so podobne krščanskim. Jezik teh Indijancev je nekakšna zmes jezika Siujev in narečij drugih plemen. Skoraj so znanstveniki že mislili, da so Man-danci mešanica Indijancev in Evropcev, mogoče Normanov. Vendar so to domnevo spet zavračali vprav radi tega, ker so se Normani — Norvežani — sredi 14. stoletja priselili le do pokrajine, kjer izvira veletok Missi66ippi.
Ta spor raznih domnev in ugank pa je razčistil učenjak Holand. Meseca avgusta 1898 je švedski priseljenec Olaf Ohman, ko je na svojem zemljišču v Kensingtonu posekal 70 let staro drevo, odkril med koreninami težak kamen, ki je bil poln čudnih črk. Preiskava je dognala, da je to neka srednjeveška pisava. Vsebina tega pisanja je bila tako nova za zemljepis in zgodovino Minnesote, da so izrekli sumnjo, češ da je kamen le sleparija. Toda Holand je dognal, da je bil kamen že med L 1820 in 1830, ko je začelo drevo rasti, na tem mestu. V tej dobi pa sc je ob izviru Mississippija raztezala še nedogledna prerija, kjer so se pasle črede divjih bivolov in ki so jo vznemirjali vpadi Indijancev. Potem takem je oni kamen ležal brez dvoma že 400 let na travi, preden so 6e ga oklenile korenine.
Napis je iz staro-getalendskega narečja in pomeni: »Osem Gotov in 22 Norvežanov na raziskovalnem pohodu od Vinlaoda proti zahodu. Imeli smo taborišče pri dveh skalah, za dan vožnje severno od tega kamna. Ondi smo bivali in en dan lovili ribe. Prišli smo domov in dobili deset mož, ki so bili rdeči od krvi in mrtvi. A. V. M. (Ave Virgo Maria) reši nas hudega. Deset naših je na jezeru, da pazijo na naše ladje, štirinajst dni od tega otoka. Leto 1362.« Koliko hudega in koliko vsebine je v teh kratkih besedah!
Znano je, da so se Normani v 14. stoletju, pod vodstvom Pavla Knuksona z Grenlandije, naselili na zahodnem obrežju Labradorja in so prišli do izliva reke Sv. Lovrenca. Nihče pa bi se ne bil mislil, da se jim je tedaj, s tako preprosto opremo, posrečilo priti 2000 km daleč v neznano deželo Indijancev! Katero deželo so nazivali »Vinland«, ni znano. Recimo, da so tako rekli Novemu Brunšviku: potem so se hrabri raziskovalci z ladjo peljali navzgor po reki Sv. Lovrenca v Ontarijsko jezero in slednjič v jezeTo Erie. Da so mogli dalje po vodi, so morali narediti ovinek krog Niagarskih slapov in so si morali pri Huronskem jezeru iztesati nove
barke. Mogoče 60 si zgradili majhna 6elišča, slično ko 400 let kasneje ameriški mejaši ob Ohio. To domnevo potrjujejo različne najdbe orožja na bregovih Kanadskih jezer. Krog 1. 1362 je bilo krog 30 moških za dan vožnje severno od današnjega Kensingtona na bregovih onih jezer,kakršnih je tu na tisoče. Deset Normanov je v boju z gospodarji te pokrajine dohitela smrt. In drugi? Kamen
S padalom skačejo s stolpa v Parizu na prostoru razstavišča svetovne razstave
molči o usodi ostalih. Mogoče je odšlo še več skupin proti zahodu, da se ondi stalno naselijo. Po mnogih generacijah so podivjali, se pomešali s sosednjimi Indijanci in se razvili v to čudovito mešano judstvoi Mandan, ki jih današnja Amerika pozna in ki so jih brez dvoma poznali že francoski prise-henci in hrabri jezuitski misijonarji ob kanadskih vodah!
Luža, pa ne kopališče!
Moskva, ki je milijonsko mesto, nima niti enega sodobnega kopališča na prostem. Ker se je prekop Volge napolnil, je reka Moskva narasla za 2 metra, kakor poroča 27. julija moskovski večernik »Večernaja Moskva«. To je povzročilo,, da so se dosedanje pičle prilike za kopanje še bolj poslabšale in je zdaj tudi veliko nesreč pri kopanju. Zlasti otrok je dost: utonilo, ker so zdaj prejšnja plitva mesta v reki kar po tri in več metrov globoka. »Vsega tega,« piše omenjeni list, »pa je kriva mest-
na uprava, ker ni poskrbela za moderna kopališča. Nihče noče zdaj odgovarjati za to, nihče noče biti krivec. Uprava kopališč s kopeljmi in parnimi ko-peljrni izjavlja, da je to ne briga in da ima različna ribniška kopališča na prostem in je vesela, da sc bo še teh iznebila. Kopališča so ji deveta briga! —» Res imamo,« nadaljuje list, »nekakšna obrežna kopališča ob ribnikih. A dajte in pojdite kdaj tja, ko je vroč dan! Na tisoče ljudi se gnete po kalni brozgi. Nobenih priprav ni, niti takih ne, da bi se človek mogel kje sleči in obleči. To naj bi bilo kopališče, ko je samo umazana luža!«
Vrhovnega poveljnika sovjetsko-ruskega brodovja, velikega admirala Orlov« (na sliki), ima GPU v seznamu temnih elementov. Stalinovo »čiščenj«, je poseglo tudi v nato vojaafta brodovfa
Zoper kolero se borijo v Honghongu, kjer vsak dan na tisoče oseb cepijo zoper njo. Kolera je doslej pograbila že sto oseb, vendar se Evropejcev te ni dotaknila.
Španska falangis.ična mladina je na MuMiolintj evo povabilo prišla v Italijo, kjer ua »Ounpo 5pa-
gna« vzklika Mussoltniju	^ F
Vpričo maršala Rydz-Smiglyja so se v Krakovu sestali stari poljski legionarji. Na sliki vidiš maršala, ko stopa vzdolž vrst legionarjev. Zastavonoše so oblečeni v poljsko narodno nošo
Šestdeset kilometrov je dolga pot in teh šestdeset kilometrov je neznansko dolga pot, če je dan vroč in se je nad Malajsko ozračje kar treslo od vročine. Avto je brzel po čudovitih singapurskih in johorskih cestah mimo nasadov ananasa, cedikovih dreves in neprodirnega obzidja pragozdov. A nismo se zmenili ne za vročino ne za komarje. Saj človek nima vsak dan prilike, da more videti cedikove (gumijeve) nasade. Pa še edini češkoslovaški gumijev nasad sveta!
Cedika, cedika, cedika... Drugega sploh ni na Malajskem. Ljudje govorijo o gumiju, sanjajo o njem, mislijo le nanj. Če med Singaporeom in Kuala Lumpurom vpraša kdo koga: »Koliko?« odvrne drugi, ne da bi okleval: »Enajst in pol,« ali: »Dvanajst«. Ni drugega vprašanja in ne drugega odgovora. Koliko? — pomeni: »Kakšna je danes cena cedike na londonski borzi?«
Utrujeni pisarji bledih obrazov na velikem trgu v Singaporeu tolčejo ko nori na tipke pisalnih strojev; mali malajski sluge tekajo na pošto, inter-urbanski pogovori z Londonom se javljajo. Cena gu. mija! Pred šestimi leti je stal funt gumija en in pol penija, a še leta 1925 so ga plačevali po štiri šilinge. Nihče se ne 6pomni teh časov drugače, ko z grozo. To je bila doba gospodarskega poloma, doba, ko 60 se imetja rušila, ko je šlo vse na boben! A ta čas je minil in zdaj plačujejo za funt gumija spet po 10 penijev (približno 22 din); zdaj po 10, jutri bo mogoče že 11 ali celo en šiling! Spet imajo ljudje denar, kupčije cveto, če potrebuje svet veliko gumija!
Malajska daje 47 odstotkov vsega gumija na svetu, skoraj polovico za vse potrebščine iz gumija. Zdaj izvaža britska Malajska 375.000 ton gumija na leto; leta 1934 pa ga je izvažala skoraj pol milijona tone! In kdo pravi, da 6e ne bodo povrnili nekdanji lepi časi? 2akaj bi ne dajali za funt gumija spet po 4 šilinge ko leta 1925? Malajska sanja
0	zlati bodočnosti in kdor ne verjame, ga zasmehujejo. Pred nekaj meseci pa so vsi optimisti za nekaj dni umolknili.
Prišel je gospod iz Češkoslovaške, z lastnim letalom, please: Češkoslovaška. Kje je prav za prav Češkoslovaška? Oh, yes.. In ta gentleman, ki si je najel sobo v hotelu Raffles, se je vpisal v knjigo za tujce: »Jan Bata, čevljar.« Ta gentleman je storil nekaj strašnega: milijonarjem, lastnikom nasadov je govoril nekaj o umetnem gumiju in o cenah gumija in o bajnih dobičkih gospodov... Kaj pa bo, gospodje, če bomo začeli na debelo izdelovati umetni gumij? Vsi se porogljivo nasmehnejo. Kdor se smeje poslednji, se najslajše smeje, gospodje. — Prav tako so se smejali kubanski gospodje, lastniki nasadov sladkornega trsa, ko so začeli v Evropi proizvajati sladkor iz pese. Tudi v Čile so 6e smejali, ko je začela Nemčija izdelovati umetna gnojila. Le ne smejte se, gospodje! — Ali se pa kdo spominja — ali nima tale mister Bata že plantažo v Johore? Seveda, preizkusno plantažo. *Bukit Tiga Experimental Estate« stoji na tabli, kjer se peljemo. (To je Nasad pri treh gričih.) In spodaj: »Proprietors Bata Shoe Co. Ltd«. Dospeli smo. Prišli smo; to je
1	češkoslovaška gumijeva plantaža
Vsi prebivalci plantaže so prišli k slovesnemu sprejemu. Vsi so Malajci in Indijci: moški, ženske in majhni, črni otroci. Tudi Kitajce vidiš. Vse je kar
Vsakdanji gosi
Iz Kordiljerov, Peruja in Čileja je doma, kjer so krompir pač že davni narodi uživali. Krog 1. 1560 so ga španski konkvinistadorji kot posebno rastlino iz dežele Inkov pripeljali čez »veliko lužo« v Evropo. Ljudje mu niso zaupali Celo ko je krog 1580 slavni botanik in zdravnik Clusius na Dunaju zasadil prvi krompir, ni nihče mislil na to, da je krompir kako živilo, marveč so ga le občudovali kot izredno rastlino in so mu dali latinsko ime.
Najprej so začeli jesti krompir na Nizozemskem, potem v bivši Burgundiji in zlasti v Italiji. Italijani so mu dali ime »tartuffoli«, od tod je prišlo ime »Kartoffel«. Šele v 30 letni vojni in po njej, ko je bila vsa Evropa sestradana, so začeli pov6od saditi in jesti krompir, a pri nas so 6e mu ljudje privadili šele krog 1. 1790.
Krompir je zdravilo
saj vsebuje vse zdravilne snovi za človeško telo, tako: mast, beljakovino, ogljikove hidrate, mineralne eoli in vitamine. Karkoli kuhamo, se s kuho uniči vitamin C, le krompir se zna braniti zoper to izgubo, če ga seveda pred kuho ne olupimo. Krompir je imenitna hrana za bolnika; zlasti pri želodčnem in črevesnem katarju. Kdor krompir redno uživa, se varuje trganja, revmatizma in — nervoz-nosti. Celo ledvični bolniki emejo uživati krompir, ker vsebuje malo beljakovin in za »vitko linijo« ni krompir prav nič nevaren. Nasprotno: še za shuj-šanje je krompir priporočljiv; krompir s presnim maslom, sadjem in zelenjavo. Tako hujšanje ni škodljivo, saj je krompir radi mineralnih snovi tudi krepilen. Skratka: krompir je za vse! Rekli bi ko o bezgu: »Če greš mimo krompirja, odkrij se mu!«
mednarodno. Edini »tuan« — gospod — je Evropec, Čehoslovak, Moravan. Gospod Raja je vprav tak, kakor si človek misli, da mora biti posestnik gumijevih nasadov na Malajskem: plečat in tršat, vedno dobre volje, razoranega obraza zdrave barve, tak, o kakršnih bereš v pustolovskih romaoih, ki se niti ne ustraši, če gre tiger mimo bungalova na sprehod. Tudi po Batovi plantaži se je že sprehajal tiger, a to ni tukaj nič posebnega in nihče si ne dela sivih las, če tiger koga požre. Ponosno me vodi gospod Raja po svojem kraljestvu; vse si moram ogledati: kako napravijo zarezo v gumijevo
na svetovni razstavi v Parizu
Velecenjcni gospod uredniki O jugoslovanskem paviljonu na svetovni razstavi v Parizu sto že ponovno poročali v vašem listu; tudi drugi časopisi so že pisali o tein, toda mnenja so tako deljena in si sodbe lako nasprotujejo, da ne l>o odveč, ako podamo celoten pregled razstave in jo ocenimo z ozirom na njen splošni pomen za našo državo.
Jugoslovanski oddelek je nameščen levo od častnega trocaderojskega ob glavni dohodni ploščadi. Paviljon je visok 14 metrov, fasada je zasnovana v sodobnem slogu velikih ploskev in ravnih linij ter jo dobro poudarja na eni strani skupina 4 stebrov iz dalmatinskega marmorja, na drugi mozaik slikarja Milunoviča, ki hoče simbolizirati naravno bogastvo jugoslovanske zemlje, v sredini pa dopolnjuje Rosandičeva moška figura.
Glavna dvorana je namenjena umetnosti. Ta razstava ima pestro zgodovino iu je bila i>ovod raznih polemik, ki so zajele tudi slovensko umetniško kroge. Znano je, da je prvotno bila v načrtu kolektivna Meštrovičeva razstava; ko je pa on odklonil sodelovanje in se posamezne skupine umetnikov niso zadovoljile z izbiro razstavnega odbora, jo bil povabljen kol glavni razstavljalec znani splitski kipar Toma Hosandič, ki je v Parizu s svojimi odličnimi deli kaj lepo prišel do izraza. Ali pa je ta privilegij enemu samemu umetniku na mestu na prireditvi kot je svetovna razstava, o tem naj sodijo poklicani strokovnjaki. V glavni dvorani je lo malo del drugih umetnikov (Palavicini, Stojanovič). Od Slovencev so tu Kralj, Kos in Dolinar. Pozornost zbujajo tudi dalmatinski narodni okraski in nekatere zgodovinske dragocenosti.
V prehodu k ostalim razstavnim prostorom in v drugem oddelku je na razmeroma slabem mestu nesistematično nanizana cela vrsta slikarskih del; kolikor so Slovenci zastopani, so zvečine tu (Kralj, Jakopič, Strnen, Vesel, Jama). Pozornost zbujata Tone Kralj in Jakopič (»Krajina«), manj dober je Ferdo Vesel. Menda jc precej kvalitetnih del slovenskih umetnikov ostalo nerazstavljenih, med njimi zlasti France Kralj. Slovenca v tem oddelku neprestano spremlja občutek tesnobe. Kako lahko bi ob tej priliki predstavili svetu našo moderno in izbrana dela starejše dobe — tako pa! (Podpisani si je ogledal razstavo v juniju takoj po otvoritvi. Zadnje dni smo zasledili v časopisju notico, da je razstava bila preurejena in da je Slovenija po preureditvi paviljona vse bolj prišla do izraza.)
Tu sem so uvrščena še dela Milunoviča, Bije-liča. Uzelca (ki je pa že naturaliziran Francoz, ker stalno biva v Parizu) in drugih. Reči moramo, da je pri teh izbira in razporeditev boljša, zato tako po vtisu kot po kvaliteti prevladajo.
Poseben oddelek jo posvečen tujskemu prometu. Morda je v nekem pogledu to najšibkejši del razstave, če primerjamo sebe s tem, kar so tujsko-prometnega razstavili n. pr. Švicarji ali Italijani. Fotografske povečavo naših krajev so nesmotrno razporejene, utrujajo in ne dajo pravega pregleda. Narodne noše so predstavljene na način (shematično poševno na zidu nanizani deli obleke), ki ustvarja bolj vtis karikature kot primerne častit-ljivosti. Pač pa so zelo dobri razni grafikoni (nekateri nameščeni tudi v informacijskem oddelku razstavišča), ki predstavljajo posamezne gospodarske, kulturne in socialne panoge udejitVovanja v naši državi. In to nc s suhimi črfkaštimi pripo-močki, ampak živahno, pestro in zanimivo prikazujejo naše šolstvo, socialno zavarovanje, javna dela, socialno naprave, pridelke, vodno silo, rudnine in olja, gozdove, zračni promet, avtobusne zveze, izvoz, železnice, pomorski promet, bankar-ftvo, udeležbo tujega in sodelovanje domačega kapitala v naši industriji in trgovini, delovanje jioštne hranilnice. Ob nekaterih podatkih se človek kar ustavi in razmišlja o možnostih vsestranskega razvoja naše države. Tako sem pred statistiko vodnih sil opazoval skupino francoskih tehnikov, ki so živo debatirali ob nazornem grafikonu, ki kaže, da si razpoložljiva in izrabljena vodna sila v Jugoslaviji stojita v razmerju 3,000.000:250.750! Grafikone je izdelala šola za umetno obrt v Zagrebu pod vodstvom ravnatelja Braniča. — Prav tako se tu nahaja lepo izdelana pregledna karta Jugoslavije, delo slikarja Milivoja Uzelca.
01» glavni paviljon jc postavljen v prehodu k gozdarski razstavi na lepo zaokroženem dvorišču z Roeandičevo skulpturo guslarja prikupen stebri-čast hodnik v starem dalmatinskem slogu.
Poleg glavnega paviljona je v smeri proti argentinskemu razstavišču izvirno zamišljena gozdarska razstava. Leseno zgradbo v slogu bosanske kmečke hiše, zgrajene jx> načrtih šole za umetno obrt v Zagrebu, jo jx>stavilo podjetje Ši-pad. Že vhod, ni katerem je napisana Molitev Ti gozdu«, poudarja vso mističnost in ljubezen, s katero preprosto ljudstvo gozd ceni in spoštuje, kar je elementarni izraz pomena in koristi, ki jo ima gozdno gospodarstvo za vsak narod. Celotna razstava je prostorninsko res da nekoliko stisnjena
(olisega le 130 m'), vendar ra/.slavni prostor lepo učinkuje s svojo 18 metorsko višino. Namen razstave je. jioudariti prirodno bogastvo Jugoslavije, tako razširjenost gozdov in rudnin jk> višinah in obsegu, predelavo lesa in njegovo jiorabo v industriji in obrti, suho destilacijo lesa in njene izdelke. Za strokovnjaka pomeni ta razstava mnogo, povprečnemu obiskovalcu bo ostal v spominu le splošni prvi vtis.
Razen na glavnem razstavnem prostoru je Jugoslavija udeležena tudi v fiosameznih mednarodnih paviljonih: pri umetni obrti, dekorativni umetnosti, v razstavi tiska (Centralni presbiro). Posebno lepo se je uveljavila Jugoslavija na razstavi kmečke hiše (Centre Rural) pri Porte Mail-lot, kjer na učinkovit način prikazano zlasti delo naših higienskih zavodov za asanacijo vasi, smotrni dvig življenjskih fiogojev in socialne higiene v na.ši državi.
Naš tisk jo kritiziral, češ da se na pariški razstavi Jugoslavija ni dovolj vredno postavila v vrsto drugih narodov. Celo manjše in bolj oddaljene (prekomorske) države da so bolje znale izrabiti priliko za smotrno propagando. — Tudi so postavili trditev, da bi se za denar, ki ga je vlada določila v ta namen, oh primernem sodelovanju izbranih naših arhitektov in aranžerjev prav z istimi sredstvi dal doseči znatno močnejši efekt. — Slednjič so nekateri kritiki poudarili, da izbira razstavljenega blaga ni posrečena in da ludi panogo niso prav zadete.
Vse to je do neke mere upravičeno in zasluži grajo. Je pač res, da kolikor glav, toliko misli. In zato l>o treba za bodoče sličnim prireditvam (posvečati vse več pozornosti. Eno pa je kljub vsemu gotovo, iu to je važno: Bili smo že na marsikateri razstavi mednarodnega obsega v raznih evropskih centrih, pa skoro povsod smo s težkim srcem pogrešali našo državo. S Parizom pa je napravljen velik korak dalje.	Ivan Martelanc.
Gorje pri Bledu
15. avgust bo za gorjansko faro vesel in pomemben dan. P. Josaphat — Šmonov Janez, iz Krnice bo ta dan ob 10 pel 6vojo prvo najsvetejšo daritev. Gorjanska fara je sicer dala žc precej duhovnikov, vendar že 19 let ni bilo nobene nove maše, zato jc veselje med dobrimi tem večje. In naš novomašnik, kdo ga ni poznal, ko je v letih po vojni kot mlad fant, ves navdušen za katoliške ideale, obiskoval vse prosvetne in orlovske prireditve in to vedno v narodni noši ali pa kot gorenjski pastir. Bi! je izučen mizar, odslužil je tudi vojake in šele 23 leten lant se je odločil, da gre študirat z željo, da postane mašnik Gospodov. Študiral je po raznih krajih Italije, zadnja tri leta pa v Jeruzalemu, kjer je dovršil pri frančiškanih bogoslovje in bil 18. julija t. 1. v Nazaretu posvečen v mašnika, kar mu je najlepše plačilo za ves trud, katerega je tako junaško dobojeval. Bogu hvala, bomo tudi mi vsi v nedeljo z njim zapeli in Boga prosili, da bi mu dal moč in zdravje, da bo delo, katero mu bo odkazano tem v svetih krajih, izvrševal Njemu v čast in sveti ccrkvi v korist. Po par tednih, katere bo prebil v domačem kraju, se vrne zopet v Jeruzalem, kjer bo opravljal službo varuha božjega groba,
Ribnica
Dela se. Cesta od Ribnice do Dolenje vasi, ki bo kmalu popolnoma dodelana, bo ena najlepših na Dolenjskem, izdelal jo je sedanji režim in s tem skoro odpravil brezposelnost v kraju. Od prej ludi senator Pucelj ne najde ničesar.
Regulacija Sajevca je razveseljivo napredovala, kar jc v veliko korist kmetom, ki imajo ob njem travnike. Vsa zahvala gre g. banu dr. Natlačenu, ki z globoko umevnostjo podpira prepotrebno delo, za katero se požrtvovalno trudi član banskega sveta g. Stanko Škrabec.
Iz Julijske krajine
Dva poiara. Na Erzelju nad Vipavo je zgorel skedenj s 40 kvintali sena in raznim kmetijskim orodjem. Ker je bil skedenj prizidan k domači hiši, jo bila nevarnost, da sc ogenj razširi. Požrtvovalni gasilci-vaščani pa so to preprečili, škoda je cenjena na 7000 lir, lastnik, 72 letni Ivan Miška, pa upa, da jo bo kril z zavarovalnino. — V Rihemberku j3 zagorela streha pekarne Karla čehovina. Ker so se pa sosedje z vnemo lotili gašenja, se jim je posrečilo ogenj udušiti. Škoda je malenkostna
Obsojen tihotapce. Kakor Irdi obtožnica, je bil 15. maja .t 1. 35 letni Srečko Vončina iz Sp. Idrijo od dveh finančnih stražnikov zasačen pri tihotapljenju. Na poziv, naj se vda, je baje odgovoril s streljanjem. Obtoženec trdi, da je usodno noč prebil pri nekem prijatelju in je zato popolnoma nedolžen. Sodišče pa ni verjelo njegovemu zagovoru in ga je obsodilo na eno leto in tri mesece ječe.
Ne spakujte se!
i
Ta jezikovna razprava, objavljena v »Slovencu«, bo ponatisnjena v posebni brošurici. Vzbudila je precejšnje zanimanje, zato se je izrazila želja, naj se ponatisne. Jezikovne razprave vedno zanimajo; to je še dobro znamenje. Razprava si pa ne prisvaja nezmotljivosti, V pravopisu se ne dado vselej postavljati stroga, neovrgljiva pravila: Tako je prav in nič drugače! Časih odloča naziranje in okus. 0ku6 in naziranje te razprave je: Preprosto, naravno, domače jc najlepše. Brez umetničenja in pačenja! In kar je ustaljeno, naj se ne spreminjal Ker s tem nastaja !e zmešnjava. Za nekatere oblike 6e je treba le dogovoriti, zediniti, kaj bi bilo najprimernejše. — Ako ima kdo kako željo, kaj naj bi sc prcnaredilo, preden sc ponatisne, jo lahko izroči piscu (Vidovdanska 9), da jo ali uvažuje ali dokaže nje neupravičenost. Doslej inu je bilo izraženih troje d.ugačnih mnenj: 1. Zakaj hi ne smeli za nemška mesta rabiti slovenskih oblik »Mona-kovo«, »Lipsko« itd.? — Odgovor: Dobro, dobro! Pišite jih svobodno! Razprava je hotela le reči: Če že imena takih mest pišemo nemško, vsaj stara slovenska imena »Dunaj«, »Gradec«, Celovec« moramo ohraniti. V slovenskem besedilu pisati o
• Wienu«, »Grazu«, »Klagenlurtu«, je neznosna spa-karija. — 2. Reklo se je, da »gre za to« bolje od »gre se za to«. Glede tega se raprava ni odločno izrekla. Rečeno je bilo: »Gre za to« je vendarle vzelo po nemškem »es geht darum«; na »gre se« smo bolj vajeni, je bolj domače. — 3. Trdilo se je, da je ohlika »krvavi« pot potil pravilna. To je pa zmota. Na vprašanje »kateri?« bi bil odgovor: »krvavi«. Na vprašanje »kak« ali »kakšen«? pa je pravilen odgovor »krvav«, ln vendar jc tukaj na mestu vprašanje »kak«, ne »kateri«. — Čudno, da dela razlika med določnimi in nedoločnimi pridevniki Slovencem samim take preglavice, da jih ne znajo prav rabiti. Tujcem bi se ne bilo toliko čuditi, ker mnogi jeziki tc razlike ne poznajo. Določna oblika se zdi popolnejša, zato pravilncjši. Zato »kdo drugi« namesto »kdo drug«. A to je zmota. Nedoločna oblika ni nič manj popolna, tam kjer je na mestu, kakor določna. Določna oblika je na mestu le tam, kjer sc rabi v ljudski govorici na. pačni člen »ta«? »ta črni, ta beli, ta krvavi«.
V obče pa sc je slišalo, da je razprava ugajala. Dosledno temu pa bi bilo želeti, da bi se po tem tudi ravnali: Govorili in pisali ne napol tuje, neprisiljeno in izumetničeno, ampak pošteno, pravilno, domačo slovenščino.
Spod
Prva tekma na goU-igrišču na Bledu
Knez-namestnik Pavle in vojvoda Kentski sla si v spremstvu svojih soprog ogledala igrišče
Bled. 12. avgusta.
Danes pojioldue je bila na tukajšnjem golf-igrišču prva tekma. Igrišče sicer še ni popolnoma dovršeno, vendar je možno žo igrati na nekaterih zelenicah. Igrali so štiri partije. Med igralci je bilo največ Angležev. Med drugimi je igral tudi francoski poslanik na našem dvoru grof de Dam-picre.
Okoli 6 pa se je nenadoma pripeljal na golf
igrišče knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo in vojvoda Kentski z vojvodinjo Marino. Na igriščih jih jc pozdravil tajnik kluba Gelmini. Knez Pavle in vojvoda Kentski sla si nato podrobno ogledala igrišče. Vojvoda Kentski jo posebno pohvalil prekrasno lego igrišča. Kmalu milo so se visoki gostjo odpeljali nazaj proti Brdu.
Nedeljski gost je Slavija (Var.)
Na zadnjo nedeljo pred začetkom liginega tekmovanja je povabil naš zastopnik v goste va-raždinsko Slavijo. To je domači renomirani klub, ki ga vzdržujejo znane varaždiuske tekstilne tovarno.
S takim ozadjem je vsakemu laiku jasno, da sc lahko klub drži na zavidni višini. V današnji krizi tudi dober nogometaš dosti no premišlja, da zapusti matični klub, čo mu nekje ponudijo dobro eksistenco. Na ta način je mogel nedeljski gost zbrati dobre jugoslovanske nogometaše, ki tvorijo odlično enajstorico, katera se bori s srcem za svoje barve.
Ljubljana bo postavila na igrišče kompletno garnituro, torej najmočnejšo enajstorico, katera bo osem dni pozneje zastopala naš nogomet v tekmi s Concordio.
O inizernem stanju našega zastopnika se v zadnjem času javno razpravlja. Zadnji čas je žo, da se naše oblasti in ljubljančani zavedo svojih 'iolžnosti do slovenskega reprezonfanta.
Po nedeljskem obisku bomo sodili, dali bodo za besedami sledila tudi dejanja. Slovenci, moramo se zavedati, da brez žrtev ni nikjer napredka.
Mariborski šport
Zanimiv gost na nogometnem polju. V nedeljo gosluje v Marjboru nogometni klub iz Beljaka ter nastopi proti tukajšnjemu SK Rapidu. Bcljačaui so znani kot izredno odporno moštvo ter nastopa veliko njihovih igralcev v koroški deželni rej>rezen-lanei. Rapid bo iinel trdo delo, čo hoče doseči časten rezultat.
MK »Ilirija«. Pozivamo vse tovariše motoci-kliste, da 6e polnoštevilno udeležijo našega tragično preminulega dolgoletnega zaslužnega predsednika g. Rudolf Zalokarja, ki bo v soboto ob 16. izpred hiše žalosti na Tržaški cesti.
— Olicielni trening, ki je določen zn ta dan na Ljubelju, sc za čas dirke prpkine. Vsi inozemci, Zagrebčani, mariborski in domači dirkači se korpo-rativno udeležijo pogreba.
MK »Ilirija«. Žalna seja za tragično preminulim preds. g. Rudolfom Zalokarjem bo drcvi ob 20. v klubskem tajništvu (Miklošičeva 15). Pozivamo tovariše, odbornike, da sc seje polnoštevilno udeležijo.
Motociklistična dirka na Ljubelj. Upravni odbor MK »Ilirije« jc po tragični nesreči svojega dolgoletnega predsednika sklical izredno sejo, na kateri je sklenil, da se bo Ljubeljska dirka, določena za nedeljo, dne 15. avgusta kljub žalosti vršila, ker je veliko število prijavljenih inozemcev že dospelo na Ljubelj. Športni del prireditve se bo torej izvršil, popolnoma pa odpade športna zabava po razdelitvi nagrad. V soboto popoldne bo ofi-
cielni trening prekinjen, ker se vsi tekmovalci udeležijo pogreba. MK Ilirija je sicer s sprejemanjem prijav že zaključil, vendar se še vedno oglašajo novi dirkači iz tu- in inozemstva. Tehnične priprave na ljubeljski cesli so polnem teku, nc-oficielno pa že trenirajo. Mnogi so si nabavili gume Bafa, ki je razpisala za najboljše vozače na njenih gumah dve denarni nagradi: I. 2O00 din, II. 1000 din. Prav tako je tvrdka Standard razpisala denarno nagrado za najboljšega na Standard motorju.
Avtomobilisle in motocikliste opozarjamo, da se dirkalna proga zapre točno ob 10. Pozneje dostop do avtoparka pri Sv. Ani, ki ga je dal iz ljubeznivosti na razpolago g. baron Bom, ne bo več mogoč.
Putnikov avtobus odhaja izpred Nebotičnika na Ljubelj ob 6. zjutraj. Interesenti naj si takoj razervirajo prostore.
ASK Prtmnrje (l.nhkoatletska sekcija). SK Za-imrje priredi v nedeljo IS. t. in. s pričetkom ob 9 dopoldne športni il«n z naslednjimi lahko,itletskimi točkami: štafeta 408 X 400X1000'.200X100X100 m, tok 40ui m. itn m. inet krogle. skok v daljavo in skok v višino. SK Savica. Stražišče pri Kranju, priredi na isti dan lahkoatlet.sko prireditev z. naslednjimi točkami: štafeta snn- mo- ••nn-.-mn m. tek r.nnn m in tek lr.on m. \n ime novanem tekmovanju je atletom dovoljen nastop riiim izven konkurence. Atleti, ki bi reflektirnli na nastop, naj se dnevno javijo na igrišču pri načelniku sekei ic.
Zveza slovenskih lahknatletsklh klubov. (Službeno). Iz. seje t. o. in u. o. 9. avc.) Dovoljuje se nastop na lalikoatlclskcni dvoboju .Maribor:Celje v nedeljo 15, t. ni. vsem celjskim in mariborskim lnlikoatletoni, članom izvenceljskili in iz.venmariborskili kliinov včlanjenih v .Tr.AZ-t. vendar le proti predhodnemu pismenemu dovoljenju njihovih klubov. — Dovoljuje se vsem atletom klubov, članov JLAZ-e nn teritoriju Zveze nastop na športnem dnevu SK Zagorja 15. t. m. — \n športnem dnevu SK Savice. Stražišče pri Kranju je dovoljen nastop vsem lahkoalletom klubov, članov .11,AZ e nn teritoriju Zveze, toda samo iz.ven konkurence ker razpisana darila niso v skladu s čl. .in. tehn. p osi. pravilnika JALZ-e. — Opozarjajo se vsi klubi in zvezni sodniki, da naj v bodoče vpišejo v zapisnike tekmovanj: pri skokih vse vmesne skoke, pri tekih vse merjene čase in pri skokih ter molih vso mere in poizkuse, veljavne ter neveljavne.
(Iz seje k. o. :ifl. jul.) Po prijavi tehn. referenta so izbirnih meetlnKov za troboj niso udeležili r.n to odrejeni atleti: Z.gur Mirko. lMetoršek Keri. Sodnik Itons, lav lic Ivo. šušteršio Milan. Kosec Miloš, ('/.urila Huffn. Nabornik Ajiton. Slanina Kdo. Malnarič Milan, Knla-kov Dimitrij. Stok Ivan. Starnian Lado. Kajfer. Karol. Tinta l.ado. Ker so potoni službenih objav bili pozvani, da opravičijo eventualni zadržek in lega niso storili, ie smatral kazenski odbor Zveze, da to ni bilo športno obnašanje in je zaradi lega vse preje imenovane atlelo kaznoval brez. zaslišanja po čl. 28. k. p. JLAZ-e z. uko rum. Ker niso zadostili svojim denarnim dolžnostim v smislu $ .1 točka ti pravil JLAZ e in pozivu Zveze z dne 18. maja t. I. so v smislu čl. Ml. kaz. prav. JI.AZ-e kaznujejo z opominom naslednji klubi: SK Korotan Ljubljana. SK Ilirija, SK Sloga Ljubljana. SK Železničar Maribor. SK Jugoslavija Celje, Sk' Amater Trbovlje m SK Kranj. Pozivajo sc imenovani klubi, dn v smislu pravil pošljejo svoja denarna dolgovanja Zvezi in si eer: Ilirija .Di».5ti din. Korotan Ljubljana 17.1 din. Slona Ljubljana 212 din. Železničar 16.1.50 din. .luirosla v i in (■elje 16.1.50 din. Amater 159 din in SK Ivrani 2(10 din. — lajnik 1.
Prof. Silvo Breskvar:
Največja premičnica
Ko pade mrak, nam dve lepi, svetli zvezdi krasita južno plat neba. Obe se po mirnem sijaju razlikujeta od množice ostalih, katerih svetloba niti za trenutek ne miruje, temveč neprestano miglja in utripa. Po mirnem žarenju se ponašajo samo člani našega osončja, premičnice ali planeti, to so tista svetlobna telesa, med katere spada tudi Zemlja in ki se podobno kakor ta gibljejo okoli Sonca. Desna premičnica rdeče barve je Mars, eden naših najbližjih sosedov, leva, rumenkastobela pa Jupiter, velikan v naši sončni družini.
Jupiter sc uvršča med najsvetlješe zvezde neba. Po sijaju ga posekajo samo Sonce, Luna, Venera in v izjemnih primerih tudi Mars. Radi njegove močne svetlobe ga pogostokrat zamenjavajo z Venero, ki sije na jutranjem nebu kot Danica in na večernem kot Večernica. Glede vidnosti pa je med obema premičnicama bistvena razlika. Venero vidimo le nekaj ur ali samo na jutranji strani pred vzhodom Sonca, ali na večerni, takoj ko Sonce zaide. Nikoli ni Venera vidna sredi nočnega neba. Jupiter pa se nc meni ne za čas, nc za kraj in more ostali tudi celo noč nad obnebnikom. Takrat ga lahko opazujemo od večera do jutra.
Jupiter je od vseh premičnic največji. Po velikosti je 11-krat večji od Zemlje in skoraj 10-krat manjši od Sonca. Z ozirom na razsežnost je Zemlja tedaj v takem odnosu napram Jupitru, kakor Jupiter napram Soncu. Drugačno pa je razmerje teh treh tele« glede mnoiine snovi, ki jo vsebujejo. Iz sončne gmote bi se moglo napraviti 1047 tako težkih krogel kakor je Jupiter, iz Jupitrove pa samo 318 takih, ki bi bile po teži enake Zemlji. Vi-
dimo, da ima Jupiter z ozirom na svojo razsežnost veliko manj snovi kakor Zemlja.
Privlačna sila Jupitra jc seveda večja od zemeljske. Na njegovi površini so vsa telesa nekako 2.5-krat težja kakor na Zemlji. Človek, ki ima 60 kilogramov, bi bil na Jupitru težak 150 kg! Šibkejši bi se zelo težko premikali, ker bi komaj zmogli lastno težo.
Jupiter plava v petkrat večji razdalji od Sonca kakor Zemlja ter prejema zaradi tega 25-krat manj svetlobe in toplote. Na Jupitru je tedaj veliko hladneje in temneje kot na Zemlji. Z najboljšimi sodobnimi načini in pripravami 60 zvezdoslovci dognali, da je povprečna toplina Jupitrovega površja še veliko manjša, kakor so sprva mislili. Našli so, da znaša kakih 135 do 150 stopinj pod ničlo! Če se ta izsledek sklada z dejanskim stanjem, o čemer pa je težko dvomiti, je vsako življenje na tej prcmičnici radi prenizke topline popolnoma onemogočeno. Pa tudi iz drugih vzrokov, ki jih bomo navedli nekoliko niže, ne more biti na Jupitru nobenega življenja.
Jupiter se od vseh premičnic vrti najhitreje. Za en vrtež potrebuje komaj deset ur. Noč in dan se vsakih pet ur manjevata na njem. Dolžina dneva in noči je stalna, ker stoji Jupitrova os skoraj pravokotno na ravnini svojega tira. Zato na Jupitru tudi ni letnih časov Ista pokrajina ima za vse čase vedno enako podnebje.
Ker sc to velikansko telo vrti s tako naglico, nima oblike popolne krogle, temveč sploščenega elipsoida. Radi vrtenja nastanejo sredobežne sile. ki so največje na polutniku. Te sile nekako napihnejo kroglo vzdolž polutnika, kjer se tvori večja ali manjša nabreklina. Z drugimi besedami, krogla sc na lečajih stisne ali splošči. Pri Jupitru je sploščenost tako velika, da ic niegov tečaini polmer za eno sedemnajstino krajši od polutniškega.
Kakšno lice nam kaže Jupiter? Ker se premičnica vrti in ker stoji njena vrtilna os skoraj pravokotno na ravnini ekliptike, nam pokaže zapored V6e 6voje predele. Vzporedno s polutnikom teko jasno izraženi svetli in temni pasovi različnih širin. Pod primerno povečavo in pri pozornem ogledovanju opazimo, da se te proge v glavnem nc spreminjajo mnogo, pač pa njihovi posamezni deli, ki neprestano, že po preteku enega dneva, predrugačijo svoj videz. Prav zanimiva prikazen na Jupitru je leta 1878 odkrita pega rdeče barve in podolgovate oblike, ki se šc danes ponaša s prav velikim obsegom, saj meri v dolžino 41.000 km in v širino 14.000 km (premer Zemlje meri 12.700 km), njena barva pa je že močno obledela. O naravi rdeče pege ne vemo nič določenega. S čim bi pa primerjali navedene pasove? Kajpak z oblaki, pa ne s posameznimi, temveč z velikanskimi grmadami teh tvorb' Svetli pasovi predstavljajo grmade oblakov, temne pa moramo smatrati za odprtine v oblačni odeji. Jupitrove površine tedaj ne vidimo; mogoče jo le tu pa tam doseže oko, pa samo mimogrede, zato si o njej ne moremo napraviti nikakc jasne predstave. Obstoj oblakov nam dokazuje obstoj sredstva, v katerem plavajo, saj jih v popolnoma praznem prostoru ni. Tako sredstvo pa mora biti samo plinaste narave. Iz tega sledi, da je Jupiter obdan s plinastim ovojem, da ima ozračje, o čemer nai potrjujejo tudi razna druga opazovanja.
Do pred par leti so bili zvczdoslovci mnenja, da so oblaki na Jupitru sestavljeni v glavnem iz vodnih par in da je njegovo ozračje precej podobno zemeljskemu, le da so mu primešani nekateri plini, ki jih v zraku na Zemlji nc najdemo. Danes pa je zadeva čisto drugačna. S pomočjo spektroskopije, tiste čudovite znanosti, ki nam odkriva kemično sestavo snovi na zvezdah, sc jc posrečilo dognati, da na Jupitru ni ne vode ne kisika ali pa samo v
neznatnih množinah. Na tej premičnici primanjkuje tedaj dveh snovi, ki sta za življenje osnovnega pomena. Pač pa so našli v Jupitrovem ozračju velikanske množine metana in v manjši meri tudi brr-amonijak! V takem »ozračju« se pa seveda ne more dihati! Pri toplini, ki vlada na Jupitru, jc večina amonijaka utekočinjena in njegovi hlapovi so najbrž tisti, ki tvorijo orjaške pasove oblakov na tej prcmičnici.
Ta nenavadna in nepričakovana sestava plinskega ovoja na Jupitru (in na nekaterih drugih pre-mičnicah) nam odpira nove poti k razlagi nastanka zemeljskega ozračja in morda tudi življenja na
Zemlji.
Na poti okoli Sonca spremlja Jupitra kar 9 lun, o katerih sc bomo pomenili o drugi priliki.
Nebo v avgustu. Precej ločno pod Severnico vzhaja izza obnebnika, tam kjer se pričenja srebrni pas Rimske ceste svetla Koza v ozvezdju Voznika. Če sledi mo po Rimski cesti, ki se razteza od severnega do južnega dela obzorja, srečamo po vrsti tale ozvezdja: Perzeja, Kasiopejo, Laboda, Orla in južnem koncu, kjer se Rimska cesta ccpi v dve veji, Strelca in Škorpijona. Visoko nad glavo žari Vega v Liri. Na vzhodu se dvigajo zvezde Pegaza in Andromcde. na zapadni strani pa hiti zahajati Devica e Klasom, za katero sledi Volar z Arktur-jem. Veliki voz zavzema v večernih urah zahodno stran neba.
Venera ie Danica, vzhaja tedaj pred Soncem. Mars je v Škorpijonu in Jupitru v Strelcu. V poznih nočnih urah se pokaže tudi Saturcn. Od 9. do 20. avgusta bodo noči prav bogate utrinkov, ki jih imenujemo »Perzeide«, ker sc nam zdi, da izvirajo iz ozvezdja Perzeja.
Alt ste že poravnali naročnino?
Triperesna deteljica
f . Spisal M. Knnčič. - Doitriral M. Sedel.
Ko je poglavar Muri preštel denar, ga je začel deliti med cigane in ciganke. Vsak je dobil svoj delež, največjega pa on sani; samo naši trije junaki Peter, Nande in Jožek so ostali praznih rok.
Petru jo vzkipela kri. Takšna krivica I Tudi oni so po svojih najboljših močeh sodelovali pri tatvini — zdaj pa naj se za plačilo kar takole obrišejo pod nosom? Saj veš kako! Ogorčeno je planil pred poglavarja, stisnil pesti in zakričal:
»Kaj pa ml, a? Ali mislite, da smo samo zaradi debelih ciganskih uši ostali pri vas, a? Dajte tudi nam, kar nam gre!«
Poglavar Muri pa se razkačenega Petra in njegovih dveh tovarišev, ki sta takisto razdraženo pihala kot gada, kajpak ni prav nič ustrašil. Pomolil je Petru ligo pod nos in se porogljivo zarežal:
»Vi pa dobite tole! Če vam ni všeč, se pa na glavo postavite!«
»Čakajte, vam bom že pokazal!« je zagrozil Peter. »Naravnost k orožnikom pojdem in jim povem, kakšni rokomavhi 6te!«
»He, he, he.< se je še huje zarežal poglavar Muri in vsa ciganska drhal z njim. »Žaba neumna, kar skoči k orožnikom, kar skoči — če hočeš sam ričet jesti!«
»Mrhe ciganske! Sleparji! Goljufi!« je besno kričal Peter. Pa je takoj obžaloval, da je bil tako nepreviden in predrzen. Koščene roke poglavarja Murija so ga zgrabile za vrat in ga začele nemilo stresati kot mlado drevesce. Drugi cigani pa so ga brcali in suvali od vseh strani.
Peter je tulil, kakor da mu vlečejo kožo z glave.
»Pomagajte! Pomagajte! Ubiti me hočejo!«
Nande in Jožek sta bila ob tem prizoru tako prestrašena, da se niti ganiti nista upala. Le kaj naj bi tudi počela proti tako številnemu sovražniku. prosim vas?
Ko se je poglavar naveličal stresati Petrovo glavo, ga je sunil predse, da je ubogi Peter teleb-nil na tla in ob:ežal kot mrtev.
»Tako, zdaj si pa sit!« je zarenčal poglavar Muri in mu pokazal hrbet.
Nande in Jožek sta šele v tem hipu upala skočiti k ležečemu Petru. Pokleknila sta k njemu in Jožek ie v smrtnem strahu šepnil Nandetu na uho:
»Ali je mrtev?«
Nameslo Nandeta pa se je oglasil Peter sam. Odprl je oči, se stokajoč dvignil, se otipal po telesu. če so še vse kosti cele, potem pa je zagrozil s pestjo proti ciganskemu taborišču in siknil skozi
zobe:
Tega jim ne odpustim IMaščeval se bom, da me bodo pomnili do smrti!«
Programi Radio Ljubljana*
Prtek, M. avgusta: 12 Odmevi \r naših krajev (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Oas, spored, obvestila — 1.1.15 Radijski orkester - 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O narodnem 111 književnem pomenu mostarske Zore-. (Radulovič) — 19.50 Zanimivosti iz izseljenskih krogov (g. .lože Pre-mrov) — JO Spev iz. opere < I.ueia di Lainmermnor. (plošča) — 20.10 Naša podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivanka Velikonja) — 20.30 Radijski ork(*ter — 21.15 Dvospevi in samospevi — pojeta gdč. Dragica Sokova in Štefka Korenčanova — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Angleške plošče.
Drugi programi t
Petek. 13. avgusta: Belgrad - Zagreb: 20 Vokalni
Koncert _ 20..1(1 Mendelsohnove skladbe - 21 Vokalni koneert — 21..10 Klarinet (Zagreb) — 21.45 Prenos iz Po.lgoriee (Belgrad) — Dunaj: 20.05 Igra - 21.25 Bin-dingova spominska ura -■ 21.50 Popevke — 22.20 Mnsse-netove skladbe — 2.1 Plošče — Budimpešta: 19..10 Igra — 21.50 Ciganska glasba — 22.55 Salonski orkester — Trst.Milan: 17.15 Komorni trio — 21 Opereta Dunajska kril — Rlm-ltari: 21 Pihala — 22 Igra — Praga: 20.25 Orkestralni koncert — 21.15 Resna glasba — VarSavai 20 Pester koneert — 22 Solistični koneert — Kiinlgs-berg: 20.10 Plesni večer — Hamburg: 20.10 Simfonični orkester - Kolu: 21 Iz, Pueeinijevih oper — Stuttgart: 21.15 Uizetova opera Lovci biserov« —
MALI OGLASI
V malih oglaath velja vsaka beseda Din 1-—5 ienltovanjskl oglasi Din J —. Najmanjši znesek za mah oglas Din 10-—. Mah oglasi s« plačujejo takoj pri naročita. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska S mm tfaoka petitoa vrstica po Din 3*50. Za plamene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
***----
Hranilne vloge
ri v g • v v •
iluzbeucejo
vseb denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirja
vnovčim
najkutantneje po najvtfiji ceni
takol v gotovini
Ab. PLANINSEK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14. telefon 16-10.
I
Knjigovodkinja
z znanjem slovenskega, nemškega, Italijanskega jezika, strojepisja, slovenske stenografije, želt premenltl sedanje mesto poslovodktnje v bližino Jesenic alt v Ljubljano. Ponudbe s pogoji v upr. »Slov.« pod »Vestna in zanesljiva« št. 12736. (a)
Službodobe
Mehanika
z večletno prakso v ple-tilnt industriji, sprejmem takoj v stalno službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12673.	(b)
2 mizarska pomočnika
sprejme mizarstvo Ilra-stelj. Laško.	(b)
Postrežnico
za dopoldanske ure sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod St. 12731.	(b)
Kuharico
popolnoma veščo dobre kuhe in drugih hišnih del sprejmem k boljši, majhni družini. Naslov pove uprava »Slov.« pod 12732 (b)
Fino pletiljo
sprejmem takoj. Stan tn hrana v hiši. Jos. Kern, strojna pletiona, SI. Brod (b)
Zaslužek
Oddamo samoprodajo
poznanih radio aparatov za Dolenjsko in Gorenjsko. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stranski zaslužek« št. 12718. (z)
II^MHIM
Žensko kolo
rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upr. »Slov.« pod »rocenl« št. 12711.	(k)
ehhsdi
Novosti
perila, obleke, pumparlce ttd nudi ceneno Presker. Ljubljana Sv. Petra c. 14
Visokopritlična hiša
z vodovodom, elektriko in lepim vrtom v Viž-marjih, naprodaj. Pojasnila se dobe v Vižmarjih št. 09.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. R. telefon S7-83. tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenlleo za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Kupujte svoje
potrebščine pri
tvrdhah ki
inserirajo v našem listu
Več stavbnih parcel
na Jako prometnem kraju, v bližini kolodvora Vtžmarje - naprodaj Pojasnila Istotam št. 59. V najem so oddajo kletni skladiščni prostori. (p
Denar
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno. Oblast dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka Telefon 38-10
12
Vrednostne papirje
vseb vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trg 10, teL 87-52
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje H R A N1 LN B V LOSE bank ln brantlntc, kupuje vrednostne papirje, valuto tn zlatnike po najvišji dnevni cent.
LEIOUlŠČfl
V Splitu
nudim letoviščarjem lepe sobe z oskrbo ln takso -45 Din, 2 min. do kopališča. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Split«
TEL.
21*24
MATICA
Sijajna veseloigra s klasičnim IJubavnlm parom LUllau Harvey — Wllly Fritach raul Keuip
Nasmeh sreče (cmcksuinder)
rredslave danes ob 19.15 m 21.15 url
Kvalitetna-znamka
Gornja kvalitetna znamka v moških nogavicah. Moške nogavice in bombažaste damske nogavice se bodo dobivale od 15. oktobra t. L v vseh boljših trgovinah.
V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO PREŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL NAŠ DOLGOLETNI IN VELEZASLUŽNI PREDSEDNIK, GOSPOD
RUDOLF ZALOKER
INDUSTRIJALEC I. T. D.
NENADOMESTLJIVEGA TOVARIŠA-SODELAVCA SPREMIMO K VEČNEMU POČITKU V SOBOTO, DNE 14. AVGUSTA 1937 OB 16 IZPRED HIŠE ŽALOSTI NA TRŽAŠKI CESTI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
MOTOKLUB »ILIRIJA« LJUBLJANA
št. 11871
(L)
Vsemogočni
je nenadoma poklical k sebi mojega dobrega soproga, vzornega sina, ljubljenega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Rudolfa Zalokerja

industrijalca
Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 14. avgusta 1937 ob štirih iz hiše žalosti Glince, Tržaška cesta št. 8.
Žalujoči: Marija Zalo ker roj. Wendling. soproga; Maksimilijan Zaloker, oče; Makso, Rudolf, Barica, Stana, Zinka, otroci.
Agnes Giinther:
63
Dušica - Rožamarija
»Jaz upam. Toda to še ne bo prekmalu! Njena slabost je stalna, preteča nevarnost.« Doktor Vo^t je izsledil v sebi dremajoči talent za dvornega zdravnika. —
* »Ali me moja hči že pričakuje? Prosim, bodite foli ljubeznivi in poglejte ...«
Kneza zabode v srcu, ko zagleda svojega otroka. Sicer se Rožaniariji pojavlja na licih lahna rdečica in njene oči žare v mokrotnem odsevu.
Zdajci knez porine svojo roko pod njeno zlato glavo ter jo rahlo dvigne. Kar izpregovori Rožamarija:
-Oče, moj predragi oče, odpusti mi, odpusti!«
Knez zadrhti. Ah. 011 je že davno vse pozabil! Ves ginjen reče:
»Saj nisi vedela, kaj si storila!«
»Odpusti oče, odpusti! Borila sem se, hudo sem se borila!«
Knez položi drago glavico nazaj na blazino in njegovo oko se polagoma privadi temu bolestnemu pogledu Koliko je morala rcvica trpeti!
»llarro je tu. oče!«
»Harro tukaj?« —
»Prosila sem ga. da on s teboj govori...«
»Mar si ga sprejela, Rožamarija? Tega vendar nisi mogla storit i! Tako 6ama in pri tem še bolna!«
»Sam pač ni hotel priti, foda ko sem že bila blizu na tem, da umrjem. sem ga poklicala. Saj so vsi vedeli, da je moj prijatelj. In tako osamela, oče...«
»Draga Rožamarija ...«
»Ne reci .netaktno', oče! Vprašaj zdravnika, če že nisem bila bolj na drugem svetu... In gospod tajni svetnik Schvvarzen, ki je domala tako dober ko gospod samostanski pridigar, je bil tudi navzoč.«
»In Miss Oranger?«
»Ta je postala zelo čudna. Morala bi tc bila o tem obvestiti. Pravijo, da ima neko posebno bolezen.«
»Moj Bog! In V6e to šele danes izvem!«
»Izpočetka še ni bilo tako hudo in jaz sem bila zelo zagrenjena. Prepričana sem bila, da spada tudi to k mojemu izgnanstvu, da moram živeti z ljudmi, ki o meni či6to nič ne vedo.«
»Pustiva zdaj to! Rožamarija, ti si hudo žalovala!... Tvoje uboge roke! Molčiva odslej o tem, Rožamarija!«
»Oče, ako že mora biti, pa molčiva o tem! Toda rotim te, poslušaj še poprej Harra! Potem pa molčiva!... Oh, oče, jaz hočem biti vseeno tvoj ljubi otrok!« —
XXI. Črni Irak.
Knez se je nastanil v majhni, tesni sobici, kot bi bil na vojaških vajah, kakor se je sam izrazil. V njegovih lepih sobah v hotelu .Angst' pa prebiva njegov sluga. Po svoji izbi se izprehaja. ter pozna že vsako razpokiino v tlaku in V6e obrise levov. Ne upa 6i niti do obale, ker ga zadržuje 6trah, Rožamarija bi se mogla v njegovi odsotnosti onesvestiti.
Kadar je navzoč mu tega ne stori! Nihče mu ne more prikriti, da je 6tanie Rožamarije še stalno kritično. — Tudi 6ani zdravnik, ki je na
svojem mnogo obetajočem zaletu za dvornim zdravnikom že zopet omahnil, ne more ugotoviti ni-kakšnega izboljšanja, četudi ga knez dnevno često-krat izprašuje.
Kako se ji naj tudi njeno stanje izboljša? Rožamarija čaka. čaka od jutra do večera. In če že ure same tako bolestno minevajo, je tako čakanje še posebno mučno. Bilo je že dovolj težavno izviti iz očeta obljubo, da hoče govoriti s tlarrom. ne upa si pa, opozoriti ga na to obljubo.
Za Miss Oranger 60 se tudi morali pobrigati in jo spraviti v zdravilišče, kjer bi naj okrevala od svoje bolezni, katero 6i je nakopala v dolgi dobi svojega brezdomstva in službovanja. Sprva
je iskala zgolj pozabljenja, dokler ni zabredla lako daleč, da vsakojutranje solze skesanosti in spo-kornosti niso več mogle preprečiti vsakovečernega opijanjenja.
Rožamarija 6i rahlo očita, da je tudi nekoliko kriva bolezni Miss Grangerjeve. Ne bila bi 6mela dopustiti, da se je tako izgubila — Posredovala je zanjo pri knezu in tudi dosegla, da bodo zanjo skrbeli in da ji puste vse, kar je bila izvlekla iz Rožamarije iz strahu pred pretečo nesrečo.
Knez preživlja nemirne in strašne dni. Pa tudi Harru se ne godi bolje. Proučeval je tako dolgo umetnino Rožamarije, dokler ni tudi njemu radi premnogega trnja krvavelo srce. In pri vsem tem mu gineva vsa nada, da bo mogel Rožaniariji kaj pomagati. Ko je prejel Rožamarijino pismo iz Rima, ga je presenetila edinole zgodba tiste viharne noči. Vse drugo so mu bile že povedale vrtnice na belem ozadju. Rožamarija izraža v svojem pismu neoma-jeno zaupanje v njegovo umetnost, katere v 6voji najhujši bedi ni pozabila.
Domala nemogoče stvari zahteva Rožamarija od njega. V stotero umišljenih razgovorih s knezom razpravlja Harro o njih. dokler mu ne gori glava in se ga ne polasti trudna obupnost. — Da bi se do'akml dogodkov one usodne noči, to mu prepoveduje nežnočutnost. Tudi tu bi se moralo marsikaj pojasniti. Na primer, zakaj ni poklicala Rožamarija gospodične Bergmann. Toda v tej zadevi bi se domnevalo, kot bi hotel prodreti v najstrožje skrivnosti dveh zakoncev. — Ko bi le bil že tako daleč, da bi ga knez mogel v svoji znani ljubeznivosti vprašati po njegovi lastni soprogi! — In po njegovem sinčku! S kakšnim veseljem bi mu odgovoril: »Hvala, presvetli, tehta že sedem kilogramov in imenitno uspeva!«
Cemu ni bolje izkoristil časa. dokler je imel še srce v svoji oblasti? Seveda. Rožamarije bi tedaj ne smel zopet videti. Pomagati bi ji pa vendarle
~,rn.praVllen l'e- da lahko vsak trenutek odpotuje. Vsako jutro pospravi vestno in skrbno svoje stvari. — Nato mu odleže! Vlakov ima dovolj
na razpolago. V San Remu bi bil že na varnem. Med svojim pričakovanjem proučuje vse stenske tapete in vse stropne okraske. Tudi zibanje pal-movih kron in svetlikanje morja v daljini je neločljivo vezano z občutjem njegovega mučnega čakanja in dušnega razglabljanja.
Le zvečer se pomiri njegova razburkana duša v družbi tajnega svetnika in čemernega zdravnika. Saj ze poznata ta dva vse tajne vile .Riposa'! — Doktor je od utrudljive dvorne službe često docela izčrpan. Trikrat dnevno tira knez zdravnika s svojim strahom in s svojo zahtevo po kakšnem novem zdravilu skoraj v obup. Vsak dan razpravljata o vseh mogočih načinih zdravljenja, že zdavnaj bi bil pozval vse angleške in italijanske zdravnike na posvetovanje, ako bi ga ne bila Rožamarija tako iskreno prosila, naj jo puste samo z njenim doktorjem, ki jo tako dobro razume.
»Le princesa sama še more malce pomiriti kneza. Ako bi bila še ona razburjena, jaz bi moral
uiti, gospod tajni svetnik...«
Danes je deževno vreme. Dežuje z nemško temeljitostjo in z južno živahnostjo. Nad morjem lezi siva megla. Le palme, od katerih kaplja in poprova drevesa se radujejo. Vsa so posejana z biseri. Harru to brezdelje lega na živce. Zeli si najtršega, čvrstega in cepljivega hrastovega lesa.
Kar nekdo potrka na vrata. Vstopi sluga iz Braunecka. ki stalno spremlja kneza, z inteligentnim usnjatim obrazom ter reče: »Presvetli vprašuje, kdaj bi ga hotel gospod grof sprejeti.«
Harru pri teh besedah zalije rdečica obraz.
Ze je hotel odgovorili: »Kadarkoli!« Toda brž st je premislil in je še enkrat preudaril. Nato odgovori :
Ob enajstih, če je gospodu knezu tako všeč.«
Knez pride torej k njemu! V vili bi bil sestanek seveda nemogoč, ker bi njegov obisk tam ne mogel ostati tajen. Rožamarija bi ga čula priti in bi se med njegovim razgovorom s knezom hudo vznemirjala.
Za Juposlovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor CenJii