PREDROMANSKI PLETENINI IZ BATUJ * Emilijan Cevc Ob številnih'spom enikih pleteninaste ornam entike, ki so se Tiara ohranili na Koroškem — k a r 2 0 jih je doslej znanih 1 — smo bili lahko res začudeni, da nam ozem lje osvobojene Slove­ nije, ki je bilo v času okoli prelom a tisočletja sestavni del fran­ kovske države in v sklopu njene Furlanske in Vzhodne m arke, ni ohranilo, razen kam na v Slivnici pri M ariboru ,1 2 nobenega spom enika te vrste. Temu se človek toliko bolj začudi, če pomisli da je prav n a nek d an jih k ran jsk ih in južnoštajerskih tleh, torej na ozem lju južno od D rave, bilo glavno torišče oglejske cerkve- nopolitične akcije med Slovenci in bi torej prav tu upravičeno pričakovali še večjo gostoto tovrstnih spom enikov kakor pa na Koroškem, k i je po 1 . 811 z vsem, severno od D rave ležečim ozem ljem cerkveno pripadala salzburški nadškofijski oblasti. N ačrtno topografsko raziskavanje terena in načrtno arheološko izkopavanje bo nedvom no odkrilo še nove priče plastične tv o r­ nosti zgodnjega srednjega veka na tem ozem lju. N edavno pa me je stud. theol. Lojez V etrih opozoril, da v njegovi rojstni vasi, v B atujah v Vipavski dolini, hranijo v neki hiši (vulgo »pri Možinovih«) kam en, okrašen s pleteninastim ornam entom . Našli sp ga, ko so podirali domače kam enito og­ njišče. Ko sem si kam en ogledal, sem bil res prijetno presene­ čen ,3 še bolj pa, ko sem v isti vasi naletel še na drug fragm ent pletenine, ki je še zdaj vzidan nad stensko omarico v kuhinji p ri Lipovževih, h. št. 6 1 . 1 K . G inhart, D ie karolingischen F lechtw erksteine in K ärnten, Ca- rinthda I, 1942, str. 112—167. 2 F. Stele, P redrom anski ornam ent iz Slivnice, R azprave Slovenske A kadem ije znanosti in um etnosti v L jubljani, Filozofsko-filološko-historični razred, 1944, str. 347—363. 3 Zdaj je sh ran jen v o rato riju b atu jsk e župne cerkve. Obe plošči sta izklesani iz belega m arm orja, le da je druga prebeljena in tako okajena, da ne kaže več iste barve kot prvi kos. » M o ž i nova« plošča je trapezne oblike, predstavlja pa le odlomek večje plošče. Fragm ent je debel 9,8 cm; daljša stranica mu m eri 45,5 cm, k rajša 38,5 cm, širok pa je 25,5 cm. Zadaj je kam en popolnoma gladek in izlizan, spredaj pa je okrašen z značilnimi »starohrvatskima« motivi, izvedenimi v tehniki stranskega zareza. jSfe, ker bi to m prda ustrezalo prvotni »Možinova« plošča legi fragm enta, am pak zaradi lažjega opisa, si položimo ploščo podolž na njeno krajšo stranico — tako kot jo kaže tudi naša reprodukcija — in tako dogovorno govorimo o njenem spodnjem in zgornjem , levem in desnem delu. Spodnji dve petini plošče sta izpolnjeni z na prvi pogled nejasnim i motivi, ki se za okrog 0.5 cm dvigajo iznad gladkega ozadja. Prav na sredi ploskve vidimo motiv, ob katerem bi n a j­ p re j pomislili na nekak rustificiran, raztegnjen jonski kapitel: gre za širok, gladek pas, ki se na vrhu razcepi ja v dve polovici, ki se nato polžasto zavijata navzdol; levi zavoj delita dve ostri brazdi v tri trakove, desni pa je gladek in malo nižjega reliefa. Levo od tega motiva so prav nad odlomom plošče nanizane tri trotračne, proti levi strani polžasto zavite kvake, nad njim i pa se od levega odloma izteza na dolgem, golšasto nabreklem vratu glava nekake ptice, ki se z jasno naznačenim kljunom dotika srednje polžaste kvake pod seboj. V erjetno prehaja na skrajnem levem koncu vrat že v p tičje telo, trikoten odlom v levem spod- njem oglu pa bi utegnil biti preostanek nekdanje ptičje noge, če seveda ni m orda le sled četrte kvake. Teme ptičje glave je izoblikovano v ostrem loku, njeno oko pa je skoraj trikotna vdolbina; od očesa proti levi se vleče lahna zareza, ki pa je nastala n ajb rž nehote, k a jti dleto je udarjalo v lahnem loku na to črto in vzdolž njen e smeri, pri tem pa je odbilo najbrž neko žilo, ki je n a tem mestu potekala v kam nu. Ploskev desno od »kapitela« je prazna, le pod voluto zaznamo dve vzporedni črti, katerih popien pa je nejasen. Reliefni rob, prisekan proti spodnjem u delu navpično, proti zgornjem u pa poševno, deli opisano ploskev od zgornje, okvirne, ki se navzven spet končuje z 2 ,8 cm širokim, pridvlgnjenim robom, m ed obema pa se nad poglobljenim . 11 cm širokim ozad­ jem razv ija niz iz trotraonih, prepletajočih se osmič (Achter­ geflecht), k i jim relief doseza višino 0,5 do 0 ,6 cm. O hranjenih je v celoti še 11 zavojev, n a vsaki strani pa še po pol zavoja. Preden si poskusimo razložiti m otiviko prve plošče, si oglej­ mo še »L i p o v ž e v o « ploščo. Tudi ta je le fragm entiran osta­ nek večjega kosa in podolžne oblike. Po dolžini m eri v sredi 5? cm (v liniji, v k ateri odlom n a levi strani v kotu izstopa; pri opisu vzemimo spet dogovorno »zgornji« in »spodnji« del, tako kot kaže slika); zgornja stranica m eri 55 cm, spodnja pa 51 cm; širina znaša 16,5 cm. Tudi dekoracija te plošče nam kaže pleteninasto motiviko te r je p rav tako izvedena v stranskem zarezu kot pri »Možinovi« plošči. Po vsej dolžini deli ploščo po sredi vrvičasto nabrazdan trak . N ad njim je nanizana vrsta kvak, zasukanih v levo stran, ki se jim spodaj širše, nažlebljeno steblo oži z zarezo vred na­ vzgor p roti vrtincu. Polžasto zavita glavica je ploščata, njeno jedro tvori poln krog brez votlega očesca. Spodnji del pa iz­ p o ln ju je tro tračn a pletena kita, katere trakovi so polkrožnega prereza. K vak je ohranjenih še 7 in pol, od kite pa osem celih in na vsaki strani še po pol vozla. Pod kito poteka na spodnjem robu plošče pridvignjen rob, ki je na levi strani in v sredini odkrušen. N ad tem fragm entom je v isti hiši vzidan še kam en, ki moli iz stene kakor velika, ožja polovica ja jc a ; prem er mu znaša okrog 13,5 cm. Neznano je, k aj n aj bi pomenil, verjetno pa je bil najden obenem z opisano ploščo in pietetno vzidan v steno. Za osrednji motiv »Možinove« plošče smo rekli, ila je sličen kapitelu. J oda pri še tako rustikalni izdelavi bi bil kapitel ozna­ čen-vsaj še s prstanom pod seboj, tega pa na našem reliefu iščemo zaman. Po vsej verjetnosti imamo opravka z enim od krakov križa, ki se je raztezal v osrednjem delu nekdanje ce­ lotne plošče ter so se mu kraki na konceh volutasto rnzcepljali. >Lipovževa« plošča Podobnih prim erov bi lahko našteli mnogo, opozorim naj pa le na križ na Višeslavovi krstilnici iz Nina v zagrebškem Arheo­ loškem m uzeju (prej v Benetkah) iz časa okoli 1 . 800 *; od italskili prim erov n aj spomnim na križe na pregradni plošči iz S. Sabina v Rimu iz 9. stol.4 5 , na ploščo v rim ski cerkvi S. Maria in Cosmedin in na ploščo v Cisanu6 iz 2. polovice 8 . stoletja. Prav relief iz S. Sabine pa bi nam m orda lahko osvetlil tildi nejasni pomen polžastih kvak pod ptičem ob križu: m orda gre za ostanek pie- 4 L j. K a r a m a n , Iz kolijevske hrvatske prošlosti, Zagreb, 1930, sl. 50. 5 ibid. sL 83. 6 E. S chaff ran, D ie Kunst der Langobarden in Italien, Jena, 1941, tab. 53c in 35b. Čeprav knjiga sicer ni priporočljiva, se je poslužujem zaradi bogatega ilustrativnega gradiva. stiliziranega rastlinskega motiva, drevesa? V S. Sabini imamo ob križih nekake sm reke, enako n a plošči v m uzeju v Sirm ionu 7 in v Čedadu na plošči s K alistovega b ap tisterija8 . Sam po sebi ni m otiv kvak nič nenavadnega; razvil se je iz antičnega »teko­ čega psa« ter se kot okvirni m otiv na pleteninastih spom enikih pogosto p o ja v lja 9 — kot takega ga srečam o tudi n a batu jsk i »Lipovževi« plošči! V endar pa je na »Možinovi« plošči funkcija tega m otiva nedvom no drugačna in nesam ostojna. Pač pa je p tičja figura popolnom a razum ljiva. Tu gre za starokrščanski simbol duše, ki v podobi ptiča pije iz studenca (vrča) milosti, zoblje grozd itd. V našem prim eru n ajb rž k lju je neke sadove, rastoče ob križu. N aj navedem spet le n ek aj analognih prim erov: relief p ri sv. Janezu v Lateramu10 1 1 in že zgoraj om enjeni plošči s čedadskega b ap tisterija in iz S. M aria in Cosmedin; p ri zadnjem prim eru p ije ta dva pava iz vrčev, stoječih na ram enih k riža itd. Tudi osmičasti preplet, k i smo ga našli n a okviru našega reljefa, v pleteninasti ornam entiki ni neznan, dasi nastopa red ­ k eje in navadno v bolj kom plicirani obliki dveh recipročno se prepletajočih osmičastih vzorcev. T akega srečamo n. pr. na plo­ šči iz S. Lorenza v V eroni,11 v sam ostanski cerkvi v Schännisu v vzhodni Švici;1 2 na Blažijevem sarkofagu v spoletskem m uzeju 1 3 pa je sestavljen prepletajoči se pas le iz trakov, m edtem ko n a­ stopa na fragm entu iz Brescie14 celo eno tračno. Tudi starohrvat­ sko gradivo ga pozna. N ajdem o ga na odlom ku v ulici za cerk­ vijo sv. B artola v D ubrovniku 15 in Radič domneva, da izvira m orda iz cerkve sv. Štefana ali iz m(alo znane cerkve sv. Aposto­ lov v D ubrovniku. Na splitskem reljefu starohrvatskega k ra lja nastopa kot njegov v rh n ji zaključek 16 in N. Z. B j e 1 o v u č i 6 1 7 ga om enja tudi pri kraljevem dvorcu v Ninu. Prepričan, da n a­ 7 ibid. tab. 2 1 a. 8 ibid. tab. 30a. 9 L j. K a r a m a n , Iz kolijevske . . . c. c. 1 0 T n nastopajo ob pticah tudi ovce. E. Schaffran, o. c. tab. 26. 1 1 ibid. tab. 18b. 1 2 ibid. tab. 6 6 b. 1 3 ibid. tab. 64d. 1 4 ibid. tab. 2 lb. 1 1 5 F. Radić, R azvaline crkve S. S tjepana u D ubrovniku, S tarohrvatska p ro sv jeta III. Knin, 1897, str. 27, sl. str. 26. 1 0 L j. K a r a m a n , Iz kolijevke . . . o. c. str. 114, el. 1 2 0 . 1 7 C rvena H rvatska i D ubrovnik, Zagreb, 1929, str. 40. stopa osmičasti m otiv vedno v zvezi s kakim k raljem ,1 8 sklepa Bjelovučič, da n aj bi bil to simbol hrvatske narodne dinastije — misel, ki spada seveda v k raljestv o p reb u jn e dom išljije. Pač pa me je dr. L j. K a r a m a n opozoril, da je osmičasti m otiv pogost na freskah koptskih cerkva. W. H o 1 m q u i s t 19 je skušal doka­ zati, da je prav koptska ornam entika preko irskih rokopisov iz mozaičnega okrasja v Teoderikovi palači in v cerkvi S. V itale v Ravenni odločilno vplivala tudi na nastanek pleteninaste or­ nam entike. P rav osmičasti niz res začudo spomni n a motive koptskih fresk in tkanin, v Ravenni pa ga ne najdem o .20 Po dr. K aram anovem m nenju M editeran koptskih elem entov ni mogel sp rejeti naravnost iz Egipta — arabska invazija je 1 . 642 poteg­ nila med njim a močno pregrado — am pak preko irskih menihov, n. pr. iz sam ostana Bobbio. M anj problem atična je m otivika »Lipovževe« plošče. Za kvake smo že zgoraj ugotovili n jih pomen in izvor. Pleteminasta kita se prav tako zelo pogosto p o ja v lja — omenim n a j le Kali- stov b aptisterij v Čedadu! — in vrvičasti tra k srečam o že v 8. stoletju na lokih istega baptisterija. Ta prim er je tem dragoce­ nejši, ker nam obenem tudi pove, da je vrvičasti mtotiv pravza­ p rav nadom estilo za biserni okvirni niz, saj nastopa pogosto ali s tem skupno ali pa n a mestu, na katerem se na drugi stranici bap tisterija p o ja v lja biserni niz.21' Toda k d aj sta b atu jsk a reljefa nastala in od kod izvirata? Po vsem povedanem je jasno, da gre za izdelek »karolinško- italske državne um etnosti poljudne smeri«, kot jo je označil ob sintezi vseh dosedanjih m nenj dr. F. Stel è,22 saj je »nedvomno italska po svojem poreklu in značaju, karolinška pa po času in obsegu največje razširjenosti«. Iz Italije, k je r se je izoblikovala > 3 D ubrovniški relief naj bi po njegovem m nenju krasil k raljev i sedež ali kako kraljevo spom insko ploščo v cerkvi Sv. Štefana, ki n aj bi jo okoli srede 1 0 . stoletja postavila k ra lj Stjepan in k raljica M argareta. 1 3 K unstproblem e der M erovingerzeit, Stockholm, 1939. 2 0 L j. Karaman, Problem i um jetnosti ranoga srednjeg veka, Časopis za hrv atsk u poviiest, Zagreb, 1943, zv. 3, str. 269. 2 1 C. C e c e h e 11 i , I m onum enti del F riu li dal secolo IV all’ XI, I, Milano-Roma, 1943, tab. XL—XV. 2 2 P redrom anski ornam ent iz Slivnice, o. c. str. 354. Tu avtor našteva tudi številne dosedanje teo rije o izvoru in pom enu te um etnosti in n av aja izčrpno literaturo. v 8 . stol., se je razširila v vzhodnoalpske dežele, v južno Nemčijo, v Švico in nekoliko variiran a celo v Francijo, A nglijo, severno Španijo in K atalonijo, na vzhodu pa je preko Istre in D alm acije prodrla na H rvatsko in v bosansko-hercegovske predele. Toda v prim eri z večino hrvatskih, italskih in celo koroških spom enikov opažamo na batujskih ploščah močne rustikalne poteze, ki nas v bližini oglejskega kulturnega centra presenečajo. Fini zak lju ­ ček krakov k^iža, ki navadno p reh aja v elegantni valovnim v voluto, je pri nas k ar nerodno razcepljen; p tičje telo je izgubilo običajne m ehke obrise, prepletena osmica se je iz dvojnega, re­ gularnega recipročnega vzorca zreducirala na en sam preplet, ki je izgubil ritm ično m ero in strogost, kakršno smo srečavali na tu jih prim erih, ter se je raztegnil v neenakom erno razporejene vozle, hoda tudi v teh se je nekdanja, mehko zaobljena forma sprem enila v oglato, k a r trikotniško. Tudi kvake na »Lipovževi« plošči so izgubile finost, ki odlikuje ta m otiv v njegovi klasični fazi. Če upoštevamo, d a vlada v 9. in 10. stoletju v pleteninasti ornam entiki jasna, stroga in sim etrična razporeditev, ki pa za­ čenja vil. stoletju usihati ter se um ikati neorganski m edsebojni povezanosti motivov, potem moram o naš ornam ent pripisati že kasni dobi pletenine, to je 1 1. stoletju. Tudi pojav ptice priča v p rid naše datacije. Živalski motiv, ki se v klasični fazi te um et­ nosti, zlasti v 9. stol., izživlja često le v dekorativni funkciji, dobi ob nje dozorelosti spet svojo prvotno simbolično vsebino, hoče spet poučevati.23 2 4 In naša ptica je bila gotovo več kot samo okras. Pa tudi tehnična stran izdelave p riča o propadanju delav­ ni ške kvalitete. Poleg že om enjenih rustifikacij n aj opozorim še na to. da zdaj ram e križa ni več trotračno prepleteno, am pak popolnom a gladko; d a je ptičje telo golo, brez običajno nakaza­ nega p e rja itd. Č eprav moram o tudi v klasični dobi pletenine računati z bolj ali m anj izurjenim i m ojstri, vendar nas ves zna­ čaj batu jsk ih reljefov prep riču je o n jih kasnem nastanku, o če­ m er bi pričali tudi okrogli zaključki polžasti h kvak.2’ 2® L j. Karam an, Iz k o lijev k e . . o. c. str. 112. 2 4 Tudi dr. L j. K a r a m a n , ki sem mu poslal fotografijo batujskih kam nov, jih d atira v kasno razdobje; za vse podatke mu dolgujem iskreno zahvalo. Po tradiciji izvirata oba reljefa iz stare cerkvice sv. Ju rija, o kateri poroča župna k ro n ik a ,25 da je stala nekoč v bližini H uha te r so jo podrli 1 . 1726, ko so sezidali sedanjo župno cerkev sv. A ne.26 O koli cerkve sv. Ju rija je bilo b aje svoje dni tudi poko­ pališče. V tem eljih cerkve so našli m enda še prazen grobek ol­ tarnega relikviari ja, na pokopališču pa rim ski novec z napisom JMPER. TIBER IVS in IDIBVS MARTU na drugi stran i.27 Kame­ n je stare cerkve n a j bi porabili p ri zidavi nove cerkve sv. Ane, delno pa so ga raznesli lju d je. T ako sta se nam v privatni hiši ohranila tudi naša fragm enta. K raj, k je r je stala cerkvica sv. Jurija, se še danes im enuje »Pri sv. Juriju« in leži zahodno od B atuj na spodnjem delu hrb- tiča nad potokom Konjščakom. Ledinska im ena ob njegovih me­ jah se glase: na vzhodni strani Japne, na jugu Jelše, na zahodu pa Gm ajne. Zemljišče, k je r n a j bi stala cerkev, je bilo nekoč last družine Lipovž, k ar bi nam še potrdilo izvor kam na, ki je pri Lipovževih še danes ohranjen . . . Danes je lastnik zem ljišča Ivan Birsa iz B atuj (št. 7), malo više ležeča parcela pa je v lasti družine K rušič — vulgo Kovač. Prostor, k je r naj bi stala cerkev, je danes pokrit delno s travo, delno p a je zasajen z vinogradom , točnejša lokalizacija pa je brez k opanja nemogoča. Petinosem- desetletni Anton K rušič mi je pripovedoval, da so Lipovževi pri kopanju vinograda pred kakim i 50 leti našli človeško čeljust, na »Kovačevi« parceli pa »star sold«. Ta . poročevalec trdi, da je stala cerkev sama na travniku pod vinogradom . Sedeminosem- desetletni Filip V etrih pa se spom inja, da so Lipovževi našli te­ m eljne kam ne že v vinogradu in da so to kam enje porabili pri zidanju novejšega o rato rija župne cerkve . . . P ri celotnem po­ ložaju pa ne smemo prezreti tudi možnosti zem eljske erozije. Že patrocinij sv. Ju rija dokazuje, da je bila porušena cerkev lahko zelo zgodnjega izvora. Ne daleč od tod, malo nad Huhovim mlinom, se im enuje neka senožet »Na O štariji«, ki naj bi dobila ime po rimiski obcestni taberni. Tod mimo, torej blizu naše cerk- 2 5 Parochia B atuje, Folium Periodicum A rchidioecesis G oritiensis, Go­ rica, 1882, str. 5 in 14. 2 0 C erkev sv. Ane je stala na sedanjem m estu že v srednjem veku. P rez­ b ite rij srednjeveške cerkve — v njem so bile lani odkrite freske iz ca. 1480 — tvori zakristijo današnje cerkve. 2 7 Parochia B atuje, o. c. str. 5. Ker novec ni več ohranjen, seveda ne morem nekoliko nenavadnega napisa več kontrolirati. M orda ga je kronist napačno bral? ve, toda reljefno nad njo, je nam reč po vsej verjetnosti pote­ kala stara rim ska cesta, k atere sledovi se v b atujski okolici še vidijo na Ravnah in p ri vasi Selo. To n aj bi bila cesta, k i je po­ tekala od A quileje čez Sočo (pri M ajnici — Pons Sentii) na So- vodnje, mimo današnjega m irenskega pokopališča do mosta čez V rtojbieo in ob vznožju V rtojbinskega h riba proti Bukovici in Volčji dragi; k e r je bil svet ob reki Vipavi m očvirnat in zato za cesto neprim eren, se je cesta rečmi dolini ognila te r se usm erila po h rb tu ob n jen i severni strami, tako da je šla od V olčje drage najb rž na Vogrsko za potokom Vogrščkom proti Bujam ter dalje mimo sv. K riža proti A jdovščini.. ,28 Vsa ta trad icija nam dovoljuje sklep, d a imamo pri naši cerkvici opraviti s srednjeveško kontinuiteto antičnih postojank v bližini stare rim ske ceste. Tudi ime B atuje še kaže. n a pred- slovanski izvor. Srednjeveška v ira »Litterae P etri Dandoli« in »Vitae patriarcharum A quilejensium «, nastala v 15. im 16. sto­ letju, im enujeta za čas km alu po 1 . 1086 B atuje »Buttaria« oz. »B utlavia«.29 To ime pa spom inja na rom anski izvor n. pr. od lastnega im ena »Buttavos«, kakor dom neva dr. J. Kelemin a .3 0 Slično kot bližnji Vrtovim, O zeljan ali Solkan bi to rej tudi ime B atuje kazalo, da so ga novonaseljeni Slovenci prevzeli še od staroselcev. V erjetno je, da je torej naselbina oz. njen a okolica dobila že v zgodnjem srednjem veku svojo cerkev, katere kam enita oprem a je bila okrašena s pletenimasto ornam entiko. In najdena kam na sta ostanek te oprem e; »Možinov« je v erjetn o fragm ent oltarne pregrade. Celotno ploščo moram o rekonstruirati najb rž v kvadratno ali pravokotno obliko. U okvirjal jo je osmičast preplet, čez no tran je polje pa se je raztezal križ, ki ga je spo­ daj n a vsaki strani flankirala po ena. ptica. Ker ni verjetno, da bi ptici viseli z glavam a navzdol, si moram o naš fragm ent pač zam isliti vstavljen n ek je v sredini levega dela plošče, tako da * sta ptici zrli navzgor. D a bi stali ptici vodoravno na ram enu križa, kakor n. pr. na plošči iz S. M aria in Cosmedin, ter bi bil 2 8 S. Rutar, Rim ske ceste po V ipavski dolini in po Krasu, K oledar za goriško nadškofijo za 1 . 1897, Gorica, 1896, str. 157 ss. 2 9 F r. K o s , G radivo za zgodovino Slovencev, III. L jubljana, 1911, št. 385. V ira naštevata posestva, ki n aj bi jih p o d aril oglejski p a trija rh U dalrik I. sam ostanu v Rožacu. 3 0 Za to ustno razlago se mu toplo zahvaljujem . torej naš fragm ent v rh n ji del celote, se imi ne zdi verjetno; v tem prim eru bi nam reč pričakovali sim etrično postavljeno ptico tudi na »desni« strani k riža — ta pa je prazn a .31 »Lipovževa« plošča pa je po vsej verjetnosti le fragm ent n e­ kega okvirnega kosa. Možno je, da bi arheologova lopata razkrila še ostanke te ­ m eljev in pokopališča okoli tega m ikavnega zgodnjesrednje- veškega objekta ter tako razkrila še kako doslej nejasno v p ra­ šanje. i SUMMARY At B atuje in the Valley of V ipava (Slovene Littoral) two fragm ents of stone w ith basketry design originating from the destroyed church of St. George in the surroundings of B atuje w ere discovered. Iconographically, the first one is a fragm ent of a plate decorated by a cross w ith birds a t its sides; a special attention is to be paid to th e 8 loop interlacing w hich is rem iniscent of Coptic patterns. The second stone represents only a fram e m otive composed of snail- like curves, a corded b elt and a plait underneath. The loosened organization of the ornam ent, the' lack of sym m etry and rhythm , and the rusticized tech­ nique are the proof of its late origin, so th a t we m ust range the two fragm ents probably into 11th century w hen this »Carolingian-Itailian a rt w ith popular tendency« (F. Stelè) has already passed its classical stage. The church of St. G eorge was situated n ear the form er Rom an highw ay A quileia—Pons Sontii (M ajnica)—Sovodnje—Volčja draga—Vogrsko—passing B atuje—A jdovščina. T herefore w e m ay conclude that, w hile th at church was being built, there was a continuity of the antique population. 3 1 Pogosto najdem o na tem prostoru rosetne motive. P ri nas tudi ti m anjkajo.