ïz haj a j o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr.; JS pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr.. za četert leta 1 fl. 10 kr. V Ljubljani v sredo 23. junija 1858. Letni zbor c. k« krnetijske dražbe. (Dalje.) Dr. Bleiweis je govoril potem, kako dobro bi bilo, ako bi se vsako leto ali pa vsaj vsake dve ali tri leta na-pravljale razstave mnogoverstnih kmetijskih pri-delkov, kakor so jih začele napravljati tudi nektere druge krnetijske družbe. Rekel je, da korist takih razstav je očitna kot beli dan, ker take razstave dajo lepo viditi, kaj vse se pride-luje domá; one nam pokažejo, kje se prideluje to in uno žito, ta in uni sad naj le psi; po njih se razglasijo dobri in lepi pridelki kakega sicer malo znanega kota naše domovine; zvé se tedaj po njih, kje se najlepše seme tega in unega dobiti more, in kupčija se po vsem tem pozivi. „Pa kaj bomo na dolgo in široko razkladali korist in dobiček takih razstav in takih ogledov" — je rekel doktar na dalje — „opomním le naših sadnih razstav, od kterih je vsakemu znano, kako so pospešile sadjorejo in obudile ljubezen do nje." Pervo vprašanje je: kaj naj bi se dajalo v take razstave? Odgovor: Vse kar naša domaća zemlja na polji, na vertih, na senožetih, v nogradih in gojzdih rodi in kar se iz teh pri de Ik o v šeposebej izdeluje; tudi krnetijske mašine in orodja. Živino na ogled postavljati bi sicer tudi koristno bilo, — al take razstave so težavniše zavoljo prostora, strežbe itd., in naj bi se za zdaj še opustile. Sr eč kan je ali loterija naj bi se pa, kakor na Dunaji, tudi pri tej razstavi naredila. Drugo vprašanje je: kje naj bi se napravljale te razstave? Najpripravniši kraj za nje je veliki vert krnetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani. Tretje vprašanje je: kdaj naj bi bile take razstave? Ker bi se s takimi razstavami sklepala tudi s a d n a razstava, bi utegnil čas cešpljevega ljubljanskega sejm a (v drugi polovici mesca septembra) najugodniši biti. v vsem tem — je rekel govornik — bi utegnil slavni zbor z menoj edinih misel biti, — al sedaj pride še drugo vprašanje : kdo bo stroške razstave plaçai ? — Kdo drug kot kmetijska družba. Pa ta nima toliko dnarja, da bi vse zmogla, kar bi za napravo razstavnega poslopja in za mnogo druzega potreba bilo? Res je, da družba mora na več straní svojo mošnjo odpirati in, kakor smo sli-šali, celó dunajska razstava ji je, da je řešila dobro ime domovine svoje, prizadjala veliko stroškov. Vendar mislim, da stroški za domačo razstavo bi ne bili presilni, in tudi ne rečem ne, naj bi slavni zbor že danes sklenil, da koj jutri mora razstava biti. Moj nasvet je le: Naj slavni zbor danes izreče, da za dobro spozná, da bi se vsako leto ali saj vsake dve ali tri leta napravljale krnetijske razstave, zraven pa naj odboru izročí, prevdariti stroške take razstave, in ali ima družba toliko kase, da bi tudi to občnokoristno reč dognala. Zbor je enoglasno poterdil, da nasvetovane razstave bi bile dobre in potrebne, in je odboru izročil prevdarek dnarne zadeve. V prihodnjem zboru se bo potem ta reč do dobrega s k lenila. — Gospod Mihael Prégl, odbornik in družbeni dnar-ničar, je potem razglasil dohodke in stroske lanskega leta, za temi pa tudi povedal, kolikšni bi utegnili dohodki in stroški letošnji biti. Račun ta je po družbinih po-stavah poprej pretresel c. kr. svetovavec derž. računstva^ gosp. Janez Stesk a, kot izvoljeni preglednik družbinega dnarstva, in ga skozi in skozi brez pomote najdel in tedaj v vsem poterdil. V vsem skupaj so lani dohodki znesli 6,765 gold. 14y2 kr., stroški pa 6,210 gold. 38 kr. in 3 venarje, — po tem takem se je čez vse stroške prihranilo še 554 gold. 35 kr. in 3 venarji. Letošnje leto bi utegnili dohodki 5,193 gold, in 13 kr., stroški pa 4,524 gold. 27Va kr., tedaj prihranilo 668 gold. 45«/2 kr. znesti. — : Vsako leto daruje družba sreb. svetinje kmetom in pa učiteljem ljudskih šol po kmetih, kteri so ji bili kot pridni sadjorejci pohvaljeni; drugim gospodom pa deli pohvalne častne pisma. Letos so c. k. loški kantonski predstojnik gosp. Janez Pajk družbi pisali, da Jakob Krek in pa Mica Koš-nikova — obá od sv. Duha loškega kantona — sta vredna počastena biti s sreberno svetinjo; za Janeza Šaver-ja iz Stare Zage, fare Cermošniške, so se pa potegnili gospod fajmošter M. Mervar in na to so gosp. prošt novomeški kot predstojnik družbine poddružnice novomeške družbi pisali, naj se tudi pridnemu sadjorejcu Janezu Šaver-ju za spodbado k še marljivišemu vertnarstvu poděli sreberna svetinja. Gosp. odbornik Ferdinand Smidt je vse te pripo-ročila zboru na znanje dal in v imenu družbinega odbora nasvetoval: naj se Jakobu Krek-u, Mici Košnikovi in Janezu Saver-ju daruje sreberna svetinja. Zbor je poterdil ta predlog. Potem pa je v imenu družbinega odbora govoril o velikih zaslugah, ki jih ima za sadjorejo domačo neutrud-ljivi kaplan Preddvorski gospod Lovre Pintar, kteri že več let z besedo in djanjem učí umno sadjorejo in izreja žlahnega sadnega drevja, da málokdo toliko. Po pravici mu gré čast, da kmetijska družba to domoljubno prizadevanje očitno spozná in verlemu gospodu podělí pohvalno pismo. *) Zbor je enoglasno poterdil tudi ta predlog. v v • V Potem je gosp. Smidt se besedo povzel in govoril se o dveh vertnarskih rečéh. Pervo je bilo, da je pokazal kaj lepo posušene, oljupljene jabelka, na vervco na brane kakor fige, ker vsako jabelko ima na sredi luknjo, ktera se izreže s cevko, ki je narejena iz belega pleha, je 3 palce dolga, dobrega pol palca pa široka; s to cevko se izreže peškišeiz srede; potem se jabelko olupi ie *) Z veseljem smo zvedili, da gosp. Lovre Pintar imajo spet cez 3000 prav lepih cepljencov in prihodnjo spomlad bojo imeli spet že blizo 800 žlahnih drevesic naprodaj. Letos so eepili veliko marelic in tepk. Vred. 194 na topli (ne prevroči) peči posuši; da se lepo posuše y se pomočene rute ali se mu pa glava Iahno z merzlo obernejo jabelka večkrat, posušene pa naberejo na vervco vodo poliva in shranijo na suhem t Tako posušene jabelka terpijo kakor v plajš, noge pa denejo v mlačno vodo. ■ « ft ^ __w ~ V život se mu povije v pogreto rij uho več let, so lepe na videz in dobre za pokus. 6. Da zacne zopet sopsti, je ravnati tako-le: Če se Za tem je priporocal zasadbo kosmatega grojz- ne čutilo, da člověk diha in da mu žila ali serce treplje. djiča (Stachelbeere). Drugikrat bomo v posebnem so- se mu poškrope obraz, gole persi in trebuh z merzlo vodo, stavku povedali, kako ravnati ž njim. 'M (Konec sledi.) Gospodarska skušnja. ^■ I W (Zoper kurjo piko pomaga ribja mast). Čudno se nam je zdëlo, ko smo v časniku „Tauben und Huhner zeitung" unidan to zdravilo brali zoper kurjo piko y> Pip a ali 5) Zip u po nemsko zavoljo glasú, ktero od sebe dajajo da bolne pišeta), ktero vsaka kuharca pozná in ozdravlja, ji belo kožo sname z jezika. Po imenovanem časniku izvira ta bolezen edino iz treh ali še več uši na glavi; pomaga se bolni kuretini, da se kaplja ribje masti kane na glavo in dobro vriba; uši je berž konec y putka se ozdravi in nikoli več pike ne dobi. Berž ko gospodinja vidi, da piše začne perute pobešati ali da je le nekoliko meršavo, naj mu poiše uši na glavi, in ravná kakor je bilo gori rečeno. — Tako smo kupili to zdravilsko novico, tako jo tudi prodamo. Čudna se nam zdí skusi; tudi mi bomo poskusili. pa naj se po Poduk Vf za take, kteri niso zdravniki, kako oživi jati dozdevno- mertve in pomagati v naglih smertnih nevarnostih. Kadar kdo dozdevno umerje, naglo v smertno nevarnost pride in v vseh enakih nesrečah, je pred vsem treba: a) tistega y kterega taka nesreća zadene, previdno pre-nesti na mesto, kjer je mogoče, poskušnje za oživljenje in otenje složno in popolnoma storiti, in kjer ni sploh znanih ali pa tacih uzrokov, zavoljo kterih je v smertno nevarnost přišel ;, "4 ' b) ob enem urno po zdravnika poslati in mu natanko povedati vse, kar se je zgodilo, da more potrebnih po- y močkov sabo vzeti c) nesrečnega vseh oblačil njegov život stiskajo. y vezil rut itd. rešiti. ktere y Kako ravnati s takimi, ktere strela zadene. 1. Da je člověka y kterega mertvega najdemo y strela zadela, spoznamo : a ) če je bilo popred hudo vreme ali ce je le enkrat hudo trešilo y ce disí obleka nesrečnega ali kraj, v kterem je prebival, po žveplu ali fosforu; c) če je na životu, na obleki, na stenah stanice ali na kaki drugi reci blizo njega viditi kaka poškodba. 2. Poškodbe života so večidel samo poverhne in sežejo navadno od glave ali trupla do perstov na nogah, viditi je, za perst široka, zamoklo-rudeča proga na koži, iz ktere dreves podobne končne in stranske grejo vej am prozice 3. Ako je strela zadela koga v stanici ali v kakem drugem zapertem kraji, se morajo urno vrata in okna o d p r e t i, nesrečni pa urno na hladni zrak nesti. na polji od střele zadetega koj ■psi 4. Ako ni mogoče, k bližnjim ljudém prenesti, ga je sleči, na zeleno travo položiti, z zelenim listjem ali vejicami pokriti, na-nje pa do obraza frišne persti za dlan visoko nasuti, potem pa nemudoma poskerbeti, da se do bližnje hise prenese. 5. Tukaj se sleče in položi zložno s podloženo glavo, na glavo se mu pokladajo v merzlo vodo * Razglasen po ukazu slavnega ministerstva po vseh cesarskih deželah. Vred. in segace se med tem po podplatih ali z zmočením peresom v nosnicah in v goltancu, toda to se mora prav previđao goditi. Prav dobro je, va-nj sapo vdihniti; zatisnejo se mu zavoljo tega s perstmi nosnice, in usta, ktere se mu morajo poprej osnažiti, potem vdihne kdo z lastnimi ustmi čistega zraka ali lufta va-nj, pa ne presilno, in v tem mu pritiska trebuh z dlan m i previdno in po lahkem proti persam. To se večkrat ponavlja. Najberžeje se pa stori, da začne zopet sopsti in da se mu začne krí zopet pretekati, če mu položimo dlani na sredo trebuha, in zmerno in po lahkem proti persam pritiskamo z majhnimi, na vadnému in mirnemu sopenju enacimi prenehljeji, ker mu tako persi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo, zopet razprostiramo. Tako naj se delà neprenehoma dalj časa, in sicer tudi še potem y in ravno potem v se y kadar začnejo žile in serce bolj in bolj trepati. 7. Po oživljenju napadajo take ljudi večdel medlévce Ce pa člověk ostane omamljen, otožen ali vertoglav če se mu še meša, če mu ostane kak ud še mertev, je rade. y treba koj poskerbeti, da zdravnik pride pomagat. 8. Zoper opekljine je treba toliko vodo rabiti, da bolečine odjenjajo. časa merzlo Vse poskušine, od strele ubitega oživiti, se morajo delati vec ur. Poraenki v domačih rečéh. Slovenska gospođa. *) Ni lepo odkrivati posmehljivo i brez potrebe nedostatke i slabosti svojega naroda. Pa od jednoga zeló škodljivoga nedostatka našega slovenskoga plemena se mora javno progovoriti — ker je presna potreba. Tù se rana ne odkriva zlomiselno, da bi se povećala, nego da bi se čutila, vidila. i onda — zacelila. Toti zeló škodljivi nedostatek nas obstoji v tom: da Slovenci slovenske gospode skoro nic nimamo. K slovenski naši gospodi moremo po pravici šteti naše To je samo naše rodoljube duhovnoga in svetovnoga stanu spisovatelje i rodoljubue slovenske gospode dijake. y poznamo jih i visoko v ca vsa naša slovenska gospoda, stimo. Kde su pak slovenske gospé i gospodične, kde ostali slovenski gospodi i gospođici? Ni jih; premalo poznaju svoj narod, kteri bi jih rad visoko častil; su zanemarili svoj materinski jezik i slovenske navade i običaje i govore i se obnašaju po tudje. Slovenci nečeju biti, ptujci pa nisu; tak člověk ni jež ni žaba! Gospoda zauzima v vsakom na jodu najčastnejše mesto. Naša gospoda ne pravim čisto vsa, imamo uže časti vredne izjemke da pa vecji del y v . . zapusti to častno mesto i se priveša lahkomiselno tudjinstvu. kakor malovažen privešek. Zato pa ima Slovenec pravr. serčnu radost, kadarkoli vidi gospodu zvestu narodu slo- *) Dobro veni, da bi bilo smešno, necto takovoga pisati Čehosla venom; za naše okolnosti je pa potreba. Iz toga se vidi, kak Slovenci stojimo. Manj znana slova v tom sostavkn sa: ne dostatek o temoč, dij ak Manuel, javno student, tudj ôtfentlich. nego ptuj, privešek ampak Án- hângsel. j e š é e se, jamačno gotovo, ker ni ti verkruppeln, bedno ljudinstvo raiserabler Pobel, živo tariti kaj y zeló vegetiren, šteta škoda, uže ze y čto verlo, svetkovina Feierlichkeit, značaj karakter, k a z a 1 i š č e veselica, radovati se teater, zabava, radovanka sich unterhalten, zanimiv intéressant potišćen dvorana y taki tudi, necto nekaj, o v d e tukaj, niedertráchtig, ceh o ven handwerksmàssig, Saal, načelnik ~ Amtsvorsteher. Pis 195 venskomu; kadarkoli slisi govoriti ali peti, ali citati po Kako slovensko kaku gospu, gospodičnu, ali kakoga gospoda ali čevanje naših ljudi? se pa moglo odvernuti to škodljivo ptuj gospođica. Kdo bi mogel zameriti Slovencu, da visoko Mnogo bi pomagalo ako časti gospodu rodoljubnu ? Poptujčena i odpadla gospoda je slovenskomu narodu neizmerna škoda. Narod je podoben drevesu: kmeti su koren, mestljani i v obče premožni ljudi su penj i veje, gospoda i izobraženi ljudi su lepo košato listje, književniki tudjih veselic slovenske veselice ? da si napravljali namesto se igrale slovenske igre v kazaliscih, kadarkoli bi to bilo mogoče i da bi se pri nas upeljale „slovenske besede", kakor su navadne i verlo priljubljene drugim plemenom slavenskim. Čto je . « . V . /-I J -V . , - _ ' y je znano; slovenska „beseda" i spisovatelji su žlahni cvet drevesa narodnoga. Lepo ko šato listje ni samo krasota drevesu, nego je neobhodno potrebno, da drevo veselo i krepko raste. Ako osmukavaš neprenehoma drevesu listje nasproti ? bude morebiti po ako ima koren čverst zadnič ganjalo ješce nektero leto, ti pak jamačno počne kernéti, se sušiti i ginuti. Narod brez narodno - mislece gospode drevo brez listja y obo dvoje těžko dolgo obstoji. Ako uzames narodu gospé i gospodične, gospode i gospođice, ljudi premožne i izobražene: s tem si mu oduzel najizverstnejši i najkrasnejši, najkrep- najčastnejši del njegovoga bitja; brez njih narod ni od drugih na kejsi i več narod, nego samo priprosto, bedno kazališna igra (teater) se pa imenuje prijazna veselica, v kteri se samo slavenske pesmi poju i sviraju, muziciraju, pa tudi nečto slovenskoga predčita, deklamira. Vsi izobraženi narodi evropejski imaju množinu ve selic i radovank gospodskih i večji del vse v svojem materinskom jeziku i v svojem narodnom duhu; tako Nemci, Francozi, Talijani, Angleži itd., samo siromak Slovenee se sili brez sile veseliti se po tudje. V svoji hiši med svojimi se derži kakor neka tudja šema. Blizo 20 let je, čto smo se Slovenci zbudili k novomu življenju narodnomu; v tom dolgom času kolikokrat smo se javno i očitno skazali kakor Slovenci? Koliko smo napravili slovenskih gine rodov zametovano ljudinstvo. gospode je bolen na smert, ima susicu, kerm, medli i umira. Brez svoje gospode narod ne živi, kakor narod, nego samo životari, kakor zgubljene ovce; nima domaćega zagovornika i zastupnika. To ni mala škoda; to je šteta Narod brez narodno-misleče gospodskih svetkovin? Na perste jih lehko spočitamo. Ko likor je meni znano, smo imeli v Ljubij ani nekoliko za nimivih slovenskih besed pred nekoliko leti (pri jednoj sem bil tudi jaz ; še sada se radostno spomenjam na ono veselo., prijazno slovensko družtvo), zatim nektere kazališne igre strahovita y uže sveti Krizostom uči: „Brez gospode biti? v Ljubljani i ako se ne mutim v Idriji, i poslednic vojvoda i načelnike zgubiti, je velika nesreća, je izvir mnogo nadlog i početek vseh zmutnjav." y/ v Cto je pak krivo te nesreće y da se našemu narodu izobraženi ljudi i gospoda odtudjuju i ga zapuscaju? Toga su krive mnogoverstne okolnosti; nektere su uže stare več sto let, i ne daju se kakor budi spremeniti: o njih ne nameravam ovde govoriti. Jaz budem ovde govoril samo od jedne stvari, zavolju ktere se zelo odtudjuju i tu škodljivu letos krasnu, do sada po slovenskih deželah še ne vidjenu gospodsko-slovensku svetkovinu v Ljubljani na spomen sto-letnoga roj si noga dneva slovenskoga pesnika Val. Vodnika. gospém in go- Hvala vsem rodoljubivim našim g ospodom y spodienam, kteri su podpomagali, kakor budi, da se je ta slovenska svetkovina obhajala tako po gospodsko. To je V tom nam da vse lepo vendar se zgodi preredko ! našemu narodu gospoda i izobraženi ljudi stvar bi mi prelehko odstranili, bi ju odstranili tako rekuč smeje i spevaje, jaju nasledovanja vreden igled Čehi, Horvati i Serblji. Pri Cehoslavenih su slavenske veselice i radovanke nečto obič noga uže mnogo let; zato pa tudi gospoda i vse 5 čto se samo ako bi ozbilno hoteli. pocita med izobrazene, se iskreuo glasi k narodu cesko slavenskomu. Horvati uže od nekada uredjuju svoje svetko ganja i nam narod grize obhaj amo slovenskih Je kdo bi mislil k ne i Ta nam tako škodljiva stvar, ktera nam gospodu od- vine j veselice v domorodnom duhu, derživaju „besede" predstavljaju kazališne igre v materinskom jeziku. Poslednju 1 i tk jesen i zimu se je igralo v Zagrebu blizo vsaku sredu Gospoda vsakoga naroda, tako i naši premožni i iz- v gledišču po jugoslavensko. Serblji kneževine serbske obraženi ljudi žele nekada malo se porazveseliti v prijaznom imaju veselice serbsko - slavenske i taki kazališne igre v družtvu, se oddehnuti od vsakdanjega truda, stresti iz Belgradu itd. Da bi Serblji v Vojvodini igrali v kaza sebe i malo pozabiti domaće maliherne sitnosti. To se ne liscu po serbsko, ne vém, pa o pustu napraviju si večkrat more zameriti nikomur. Slovenske gospodske veselice i veselice dosta narodno osnovane; osobito se mora spome- da svetkuju vsakoga leta s večjoj pobožnoj svetča- svetkovine se ne obhajaju, zato su naše gospe i gospodične y naši gospodi i gospođici primorani obiskovati mnogoverstne nuti nostnjoj praznik svetoga Save, prosvetitelja i pervoga pa y tudje unterholtenge, teatre y bale > reunione, liedertofelne, trijarha serbskoga. i, ne vem, kako se jošče imenuje vsa ta ropotija. Pri takih tudjih veselicah je uredjeno naravno vse v tudjem smislu, moramo tadaj vpeljati tudi pri nas. Slovenske kazališne igre i slovenske besede v neslavenskom duhu; govori se v tudjem jeziku; derze i čitaju se samo neslavenske novine i neslavenski časopisi; o slavenstvu je v njih malo spomena, i ješče to, čto se Slisim govoriti: Kako? Budemo li navadili slovensko ljudstvo hoditi v „teatre" i „unterholtenge?" To ni naša namera. Ali se tebi to tako zdi, si, prijatelj dragi! nas „od grunta" krivo razumel. Naša misel je spomeni, je obernjeno neredko nekako naopako i neprijazno. Po teh tudjih veselicah se slavenski značaj tako zelo po- ta: Kdor do sada ni hodil v „unterholtenge doma ostaja tudi za naprej — le priden budi ! a pači y naj lepo to je naša v materinskom jeziku, da nima i ne kupuje knjig slavenskih ; prava, resnična misel. Kdor je pa do sada hodil v tudje da clovek ne derži i ne čita ne novin, ne časopisov unterholtenge", teatre, reunione i liedertofelne naj mu 7> se prilika dá, da more hoditi tudi v domaće; ker se namrec da zna i vé pripovedovati o raznih i najoddaljenejših na-rodih i narođičih, o Kitajcih, Amerikancih, o černih za-morcih: o svojem slavenskom narodu pa ne vé skoro nič, terjati ne more, da bi naša gospoda se nikada ne poraz i ješče to, čto je vjel o slavenstvu v tudjih, ne redko veselila; zato se ji ovde svetuje, da bi si poskerbela slo jednostranih novinah i knjigah, je jednostrano i neprija teljsko, y BH venske, nam koristne y m veselice, slovenske besede y slovenske kakor je namreč neprestano slišal i čital. Tako se igre kazališne. po malo skazi celo mislenje takoga cloveka, da zametuje, čto je domaćega i slavenskoga; da samo to štima, da ga . tudi Rekel bode morebiti kdo: Slovenci nimamo kazališč nimamo kazališnih igravcov i igravk, nimamo iger. Odgovor: Res! skušati se ne moremo v teh stvarih s drugimi narodi, vendar imamo od vsega toga toliko, kolikor je po- T samo to veseli, da se mu samo to dopada, čto je tudje samo to želi, čto bi bilo tudjinstvu k priđu, akoravno y škodu narodu svojemu. Je žalostno viditi takoga cloveka, treba za lep srečen začetek. Po selih i vesih se ne pred-ne véè * ali bi se serdil nad njim, ali bi ga omiloval. stavljaju kazališne igre ; v mestih i nekterih tergih pa imame Uf'"" HE : 196 kazališča (teatre). To su kazalisca gospodska uze po go- se preveč sada govoriti po književno; to bi veselo po spodsko napravljena za nas i za nasu častnu slovensku govarjanje preveč motilo, nego vsaki naj govori, kakor se gospodu. Ni nikako potreba se nam plaziti po skednih i je od mladih nog naučil; po malo se bude jezik sam od kadah, kakor nekdo zabavljivo piše. Nam i nasi slovenski sebe izgladil i izbrusil. gospodi gré, posebno v naši domovini, častno mesto za Peti i svirati se moraju v slovenski besedi samo mizo, pa ne za dúrmi, v kazališču gospodskem, pa ne na slavenske pesni i slavenski napevi, i osobito se mora pri- ekednji ali na kadi. Tako naj mislimo, tako govorimo i tako pišemo, pa tako to i iščimo skerbeti, da su iz vseh glavnih narečij, ker to vsu besedu i terjajmo. Ne deržimo se v neizmerno lepša. V mestih i tergih se lehko napravi petje svoji domovini kakor ptujci, kakor berači, da bi se ne i muzika izverstneje — pa tudi na kmetih se lehko osnova podstupili približati se misi i javno po slovensko progovoriti prav vesela beseda, ako se snide veselo družtvo i ako le nekoliko iztisov kdo igra na klaviru i ako se naruči v svoji hiši; ne da bi prostovoljno lezli na klop za dvermi ali celó na skeden. Ako se prešerno širi pri nas tudjinstvo „Slovenske gerlice" i knjižice izdane v Ber ni (Briin) pod za mizo, vsedimo se i mi pa brez vsega sovražtva malo naslovom „Sbirka pisni slovanských", sošitek (Heftchen) ne bude škodovalo! Kdor hoće, da ga drugi po grošu!! Koliko sošitkov je na svetio prišlo košateje; spoštuju. naj se sam spoštuje. Lepo je biti pohlevnim, po- jaz imam dva i v njih 13 pesen z napevi vred! su najiz ne vem; nižnim ; sebe zametuje; vsaki se takoga strašljivoga i vedloga čio pa gerdo je biti potiščenim, da clovek samoga branejše iz vseh glavnih narečij. i to vse za šest krajcarjev! Narodne pesme vsaki lehko zápoje, ako ravno ni muzike učen — najlepše je, ako jih celo družtvo zápoje. Slovenske veselice i radovanke moraju se urediti Kao ce o bij oj veka loti. Prav pravi serbska poslovica: yqiiii, Kypjaiji i$o.tkí> ra noje#y; to je: Kdo se ovcoj učini ? kurjaci (volki) ga pojedu. Vse to hoče samo reči: po domaće napisi, prozraki (transparenti) moraju biti kazališča uže imamo. kteri bi živeli od kazališča, nimamo, jih tudi ne potre bujemo: pa gotovo se najdu v vsakom městu našem i v spodski, veličanstveni, vsakomu Slavenu najmiiejši „SI a val" Igravcev i igravk cehovnih, slavenski, pokiikovati se mora tudi po slavensko. Namesto 9 latinskega „ vivat" naj se vpelje med všemi Slaveni klic go • V à • m « • • « • V • vsakom tergu, kjer je kazališče, kjer su gospodi i nektere Klic: ,,Zivio!a je skrojen po tudjem kopitu, v navadi gospe i gospodične, da bi iz rodoljubja sprevzeli trud i samo Horvatom i avstrijanskim Serbljem; Slovencem malo kakor dobrovoljni igravci (diletanti) predstavili kaku slo- v običaju; za javne svečanosti je popolnoma neprikladen, „živila", la Tak vensku igru kazališnu. Za naše okolnosti nam koristi igra ker se neprestano menja i menjati mora: V . . /# živio" od dobrovoljcev igrana desetkrát i stokrát več, nego igrana „živilo", „živili", 91 živile" i morebiti tudi „živijo od igravcev cehovnih, ker se po dobrovoljnih igravcih na- spremenljiv klic ne veljá v javnosti pri veliki množini Ijud- dalje širi. Težje je gledé stva ne piškovoga oreha; nekada se sliši, da se nekomu nagleje i rodni duh ziveje zbudi i iger. Od početka moramo, kakor moremo; moramo igrati, zdravica napije, i da se ima zaupiti vivat po slovensko, pa čto imamo. Imamo jih vendar že nekoliko. Dve male, za ne veljá ali se ne napivlja kakomu gosp odu ali kaki gospi Slovence posebno pripravne igri, vsaka s jednim delom ali gospodični, i tu postane gerdo vpitje smesoma: „živil" i — V _ (akt) od Krištofa Smida pod naslovom: „Die Erdbeeren" der Blumenkranz" sem jaz poslovenil prav po domaće i i 99 V živila." - Naše veselice se moraju urediti prav veselo 9 da go rad posudim rukopis, Jagodice" i ako ga „Venec" ste take, kdo poželi. Te dve igri: spôda bude hodila rajše v veselice slovenske nego v tudje. da se morete igrati pred Ni težko vpeljati v Sloveniji kazališne igre i besede, samo vsakoverstnim , tudi pred izbranim gospodskim svetom, naj sproži tu misel kak domorodec; samo naj skusi to kak Slovenska igra bude nam vsaka zanimiva, ker nam je gospod dijak spomenuti, kadar pride iz vseućilišča o šolskih vsaka nova, zato se lehko jedna i tista večkrat igra i po- prazdnikih domu: berzo se mu bude oglasilo nekoliko domo- navlja. Nemci su igrali igru „der Zauberschleier" poredoma rodnih gospodov, gospá i gospodičen, da se napravi beseda tristokrat. Za nas je vsaka kazališna igra „Zauberschleier." ali igra kazališna. Samo počnimo, kakor serbska poslovica Po malo budemo uže dobili več iger 9 budi izvornih 9 budi kaže: l»e3 nowrica nije cnepmeTKa, to je: ako se delà poslovenjenih iz kakoga tudjega jezika. Vse naše veselice ne lotimo, ga ne budemo dokončali. Posadimo malo zernce 5 radovanke, kazališne igre i besede pa moraju biti z vsem, zalivajmo ga pažljivo 9 toplotu bude dalu ljubo solnčice 1 skoz in skoz pristojne tako 9 da tudi najojstrejši rešetar prizrel nam bude žlahen sad. ne bude mogel jim nič prigovarjati. Su pri nas jednostrani Da nas kdo krivo ne razume! Nam pri vsem tom ni i čudni ljudi, kteri misliju, da bi se v kazališču ne imela za posveten hrup, nam ni za prázdno posvetno veselovanje, prikazati ne senčica kake ljubezni, nego samo sov- nam ni za narodno protinstvo, • V • nasa namera je visja, je ražtvo, potuhnjenost, zvijača i druge mal o vred- plemenitejša nam je vlastno samo i jedino za to: da se nosti. To pa ni tako. V kazališčih drugih narodov se našemu narodu za naprej ne zgublja i odtudja prestavljaju zaroke i svatbě, pa tudi v slovenskih se smeju naša gospoda, najizverstnejši, najpremožnejši, brez skerbi predstavljati; vsaj vidimo svatovšine v sami najkrasnejši i naj izbran ej ši del ljudstva. Sla-cerkvi i poroko pred samim oltarjem ; — vendar skerbno venske veselice, besede i kazališča su nam važno sredstvo 9 pazimo, da se nam ne prikradu v kazališče gerde, uma da dosežemo tu važnu stvar. Priložnosti i povodov za take slovenske veselice I ra zane lakčrdije (schmutzige Possenreissereien) i nespodobne (notcparije. Preč s takim gnjusnim vragom! Vse mora biti dovanke imamo dosta, samo ne smemo jih zanemarjati. slovensko ljudstvo. » ispodobno, pristojno i častno, kakor je častno naše Lehko se omisliju o pustu veselice slovenske namesto tudjih; lehko se obhaja rojstni den presvetloga ce-Kder ni kazališča, i tudi tam, kder je, se osnova sarja po slovensko, da svet vidi, da v našej domovini veselica imenovana slovenska „beseda", to je kakor bi rekel unterhaltunsr". od ktere se razlikuje le v tom, da je v živimo tudi mi Slovenci ne samo Nemci ali Italijani. r> o ? hostiji po novi sveti meši naj se napravi Pri slovenska slovenskom smislu i duhu osnovana, da su povabila, napisi, beseda, da se govori 9 poje i da se zdravice napivljaju samo prozraki v slovenskom jeziku, da su povabljeni večji del po slovensko i da se poklikuje „Slava!*' Ako kdo v Slo-jSlaveni, da se v obče govori i poje slavensko. To vendar veniji pogori, ali v nesreću pride po povodnji, lehko nič ne brani i da pride tudi gospoda drugoga naroda, i da napraviju slovenski dobrovoljci besedu ali kazališnu igru se s temi gosti v tudjem jeziku govori zavolju priljudnosti, slovensku; čto ostane nad troškom, se daruje nesrecnikom. ktera ima vezati vse narode edine in mogocne Avstrije; Dobiček iz takih blagih zabav imamo četverni: Se pomaga vendar većina mora biti Slavenov i da se med seboj pogo- po kristjanski ljubezni nesrečnim sobratom; se širi po njih varjaju po slavensko, budi v narečju, kteromkoli. Ne silimo znanje i ljubezen našega jezika; se razvesele gledavci i 107 vse družtvo, i zadnic si osvetluju pred svetom obraz i sebi i ko v čast i hvala vsi domorodci i domorodkinje, kteri osnuju teku veselicu. Kakor smo v novinah čitali, se přibližuje radostna pri- , to je: Boga in resnice, in ni je menda ne spametnih vraž umnosti, ktere bi ne bili ljudje v bogočastji že uganjali. V omenjenem bronastem moliku je gorel neprenehoma strašen ogenj D odba, ktere se budu veselili vsi avstrijanski narodi se bude pomnožila presveti k P d Vsi narodi avstrijanski budu svetkovali tu prigodbu raznimi veselicami i zabavami, vsaki po svoje: svetkujmo lika ju tudi mi SI po gospodsk lovensk svet vidi nas, da se veselimo te prigodbe, kakor naj od in nemili slepi roditelji so měnili, da Bogu jako ustrežejo in se mu posebno prikupijo, če svoje nježne otročiče v gerdi pošasti sožgejo in pri njih milem vekanji radostno ukajo. In občna slepota in nespamet je bila to- , da so celó kralj i, kakor Ahaz in Maňase, otroke svoje žertovali. To hudobno nespamet zatreti, dá pobožni kralj Jozia vsakoverstne nesnage in gnjusobe po dolini natrositi, da bi lojalen. Uže sada moramo početi se pripravljati za tu sve- se molikovavcom nad njo studilo. Odslej so metali Jeruza čanost; šolska mlad da se uči cesarsku pesem peti po lemcani merhovino in drugo nesnago v to dolino, in so jo , zavolj slovensko, 100 iztisov se dobi po 20 kr. v vsaki stacuni v nji požigali. Zavolj nespametnega molikovanja # « • « w m m m v • ili j • /N 1 m f t m i l • V V mm * m • « V 4« • i da se nauci klicati „S1 solskih knjig ali v dvorani, veliki ispi, v kteri ima biti V kazaliscu „beseda", se hudobne morije nedolžnih otrok, zavolj mnogoverstnih hu-dobij, ki so se nekdaj tii doprinašale. in zavolj pozneje postavi podoba presvetloga cesarja, ozalšana dvěma zasta- ostudné nesnage te doline jo imenuje Jezus, gospod in vama, cesarsko i avstrijansko (belo-rudečo, ktera je tudi učitelj naš, Gehéno, to je, dolino žalosti, tuge in ter slovenska). K slavnosti se ima povabiti tudi gospoda, osobito pijenja, in zaznamuje s tem imenom pekel, večno kazno načelnik svetovne oblasti. Ko on stupi v dvoranu, muzika vališče hudobnih. zasvira ftuš) i onda stupi pred njega jeden domorodec i Posebno pa si je prizadeval prerok Jeremija (cap. pročita načelniku nagov v kterom se pove: da se Slo- XIX. v 3 &) to grozovito molikovanje zatreti in rojake venci osobito vesele te radostné prigodbe, po kteri se je svoje spet k pravému Bogu sprcoberniti. Neki dan si dá presvetla cesarska porodica pomnožila zatim se mu dati Jeremija od ljudskih starašinov in vikših duhovnov nek podá ta slovenski nagovor lepo napisan. Ako bi načelnik loncen vere V V . V « . « • • • «V t gré ž njim v dolino Geenom, in ga razbije ne razumel slov i se nagovor cita ali govori i spise pričo ljudstva ter pravi: „Kralji Juda in prebivavci Jeru samo, da se mu podá tudi v nemščinu prestavljen; zatim zaigra sopet muzika i se za- vojskinih trum, Bog Izraeljcov: Glejte pripeljal bom nad vendar p lovensk zalema, poslušajte besedo Gospodovo! To pravi Gospod poje od celoga družtva cesarska pesen po slovensko po kraj ta tako nadlogo, da bo vsakemu, ki jo bo slišal po vsakoj versti fštrofi) se zaupije trikrat „ SI postane neko smesano divj vpitje i i da ne usesih šumělo, zato ker so me zapustili in ta kraj oskru- jih niso naj daja kdo s belo nili: in darovali so na njem ptujim bogovom, ki rutico znamenje, da se odmeva lepo jednoglasno i složno; poznali ne oni zatem sledi „beseda" ali kazališna igra Tako naj bude, da bo lepo, castno P dom Matija Majar Potovanje po izhodoem ali po jutrovih deželah letu 1857 ne njih dedje, ne kralji Juda, in so na polnili kraj ta z nedolžno kervjo. In so zidali Baalu viso-čine, da bi žgali otroke svoje Baalu v žgavno daritev, cesar nisem nikdar ukazal, ne rekel, in kar mi ni na misel prišlo. Zato glejte, pridejo dnevi, pravi Gospod: in ta kraj se ne bo imenoval več Tofet in dolina sina Enomo- vega, Spisal Mihael Verne. XXXVII. Iz gore Sion gremo po stermem bregu v globoko dolino sina Enomovega, ki ji prerok Jeremija Tofet, ampak dolina morije. In razkropil bom na tem kraji namene Juda in Jeruzalema, in pokončal jih bom z mečem pričo njih sovražnikov in pričo tistih, ki po njih življenji etrežejo: njih trupla pa bom dal v hrano ptićem pod nebom in zverinam na zemlji. In mesto to bom dal v zavzetje in v zasmehovanje: sleherni, ki memo njega pojde, bo stermel in se smejal njegovi nesreći. In pasel jih bom z mesom njih sinov in njih hčer, in prijatel bo jedel meso prijatla svojega o času oblege in stiske, s ktero jih bodo obdali sovražniki njih in tišti, ki strežejo po njih življenji. In evangeli pa Gehéna pravi. Dolina ta se vlece od zahoda proti jutru na južni strani mesta o podnožji gore Sion, m je najglobokejša, najsamotniša in najneprijetnisa vseh dolin, ktere Jeruzalem obdajajo. Ime Geenom je sila sila staro; že ko je bil Mojzes boš razbil vere pričo mož, ki pojdejo s teboj, ter jim po rečeš: To pravi Gospod vojskinih trum: Tako bom poterl ljudstvo to in mesto, kakor se razbije lončarska posoda ki se ne dá več sceliti, in v Tofetu bodo pokopani, kjer bo druzega kraja, kjer bi se pokopavalo.a Strašna, grozovita prerokba! kaj ne da? In vendar se je dvakrat natanko spolnila ; pervikrat, ko je Nebukadnecar, kralj babilonski, kmali po prerokbi Jeruzalem vzel, mesto Izraeljce iz Egipta resil, in ko so se dvanajsterim rodovom v obljubljeni deželi meje stavile, navoduje sveto pismo fJoz. cap. XV. s. et XVIII. 16.) dolino to z imenom Geenom" kot mejo rodov Benjamina in Juda, tako da je spadal Jeruzalem pod rod Benjaminov. » Dasiravno pa je dolina ta neprijetna in neugodna * je dobila vendar pozneje pod hudobnimi kralj i ne judovskimi in tempelj oropal in razdjal. in Jude v babilonsko suznost posebno, toda zalostno imenitnost. Judje namrec si posta peljal. Nekoliko stoletij pozneje pa drugikrat ? ko je vijo v nji gerdega bronastega molika, ki so ga razno ime- namreč Tit Jeruzalem s strašno oblego stiskal. To je bila novali, kakor Moloh, Baal in Tofet. Bil je do vratu nadloga, da nikdar take. Jožef Flavi pripoveduje, da včs cloveske podobe, glavo pa je imel podobno glavi te- od 14. aprila do 1. julija, tedaj v poltretjem mescu so iz V f t t 1 • • 1 «it a « 1 1« • w m V V • i mm mm m m * m ~ . « « i « ^ i • 1 nesli, ali znabiti pometali iz enih samih vrat 115,880 mertvih lecji. Izraeljci so bili v tele zaljubljeni. Ze v puscavi pod goro Sinai jim je mogel Aron zlato tele napraviti; Jero- iz mesta. Te vrata pa so bile gotovo južne vrata nad Ge pervi kralj izraeljski, da napraviti dvoje telet boam bi podložni njegovi da hén o zakaj vse druge na izhodni, severni in zahodni Boga domá imeli in molili, in da strani so bile že terdo oblegovane. ne bilo treba v Jeruzalem hoditi; in celó blizo tem-peljna pravega živega Boga — v Gehéni najdemo gerdo jun — Dasiravno pa je bilo tii toliko tisuč in tisuč mertvih pokopanih, ker ni bilo druzega kraja, da bi se bili pokopavali, ni vendar v celi pošast s telečjo glavo ? kteri sov slepi nespametni > kruti Gehéni kar enega groba poznati. etarsi lastne otroke žertovali. — Clovek je pac čudna stvar! Vsake neumnosti se precej poprime, če mu je le nova; Vse drugač je na griču, ki Gehéno na južni strani oklepá. Tu je vse polno v žive skale usekanih večjih in posebno v bogočastji se derži od nekdaj raji praznih np- manjših grobov. Dan današnji so vsi odperti in nekteri \ 198 že zlo poškodovani, pa tisuč in tisuč let jih ni moglo po polnoma razdjati. Čudovito spoštovanje in veliko goreco ljubezen do očetov in dedov svojih so mogli nekdanji Izra-eljci, pa tudi drugi starodavni narodi imeti, da so jim po smerti tako lepe, terdne in skoraj bi djal, večne počiva- lisča napravljali. Izraeljci so si prisvojili to lepo šego berž ko ne v Egiptu, kjer je vse polno starodavnih terdnih, reci y za věčnost napravljenih grobov. Rad bi vedil y , tako kaj je starodavne narode spodbadalo, da so sebi in svojim umerlim take lepe in terdne hrame napravljali in z velikimi stroški v žive skale usekovati dajali. Ne verjamem, da bi si jih bili le iz nečimernosti in prazne častiželjnosti napravljali, kakor stavijo dan današnji tù in tam nekteri dědici, ki se z bogato dedšino v razujzdanosti pasejo, merličem, po kterih so jo podedovali, le iz prazne nečimernosti, ali pa zavolj jezikov ljudi krasne spominke na grobe. Na koncu tega griča je majhna, pa sloveča, po vsem svetu znana ravnina, nekdaj lonca rjeva nj iva, po Kri- stusovi smerti pa njiva ker vi Hak - el - dáma do da nasnjega dné. O, sveta zemlja, ki si bila za ceno Kristu-sovo kupljena! — Ko je namreč hudobni zdajavec Gospoda svojega, lakomni Iškariot, svojo pregreho spoznal, je nesel trideset srebernikov, ki so mu jih bili za gerdo zdajo dali, vikšim duhovnom nazaj rekoč: Nedolžno kerv sem izdal. Ker mu pa odgovore: Kaj nam zato? ti glej — verže nezvesti zdajavec srebernike v tempeljnu od sebe, ter odide. Pa tudi vikši duhovni vejo dobro, da dnar ta je cena kerví. m da se ne spodobi ga za tempelj ali za službo božjo po-rabiti. Zato kupijo za-nj lončarjevo njivo za pokopališče ptujcov. O času križanskih vojsk so mogočni in bogati Pizan čani v svoji nečimerni pobožnosti, ali menda v svoji pre vzetnosti, ki so jo za pobožnost imeli, veliko zemlje so jo najberže tu skopati dali. iz svete dežele domů navo y ki žili y y da bi po smerti, čeravno doma, vendar v sveti zemlji počivali. Za tem zanimivim gričem je nek višji, zlo kamnit hrib, ki mu hrib hudobnega sveta pravijo; zakaj pa, menda nihče prav ne vé. Res, da neko staro izročilo pripoveduje y da je imel Kajfa na tem hribu lepo pristavo, in da tù so se shajali vikši duhovni, pismouki in farizeji, in so se po-svetovali, kaj bi z Jezusom storili, ki je čedalje več čudežev delal. Kajfa jim dá svèt, da je bolje, da en člověk umerje, ko da bi vès narod poginil — in da od tod izhaja ime „hrib hudobnega sveta." > (Dalje Bledí.) Angel in déte Polnoě je. Svet počiva in luna lije na-nj Za plačo dnevnih trudov sladkôbo mirnih sanj; Vse spi y le mati čuje kraj bolniga sind In tarna in zdihuje, de smili se Bogu! Ob up so šli zdravniki, molčć hitéli přec In materi zabodli v sercé obupa meč; Ah! njeno dete-rož'co ji vertnarica smert Če z zemlje presaditi tjè gori v rajski vert. y y Pa kakor med deževje zasije sončni zrak. Se détešce nasmeja med njenih solzic mrak Vtolažiti si mater, ji vtešiti serce Ji jame govoriti besédice sladké: Oj, mati, mila mati, ne jokajte tak zlo! Me glava že jenjuje, in koj mi bolje bo. Poglejte, tu kraj zglavja mil angelček sloní Me tak prijazno gleda, na «mehljej se derži, 7> y mati , poslušajte, kak vabi me sebój; On pravi: Ljubi bratec, potegni jo z menój V nebesa Vsa polna je hudobe zbeživa zemlje y y preslaba je za té u. »Na nji veselje vmira, se prédin se rodi: Še blage sreće vžitek ljudem sercé těsní In sama radost vtaplja na zemlji se v neslast, In zdihljeji šumijo skoz slednjo mrač in strast.« 55 Temnil bi tvoje celo bojazni nepokój; Obli val cvetlo lice bi groze hladni znôj Solzé bi ti mračile očí tak jasni čvét, In gréha ost zasajal bi v tvoje serce svet. y u 55 ne! Mar z manoj zbégni tjè gori v sveti raj; Tam sreća, tù neznana, nam sije vékomaj; Nebeškimu Očetu boš tamkej hvalo pél, Se z angelci 'zigraval sam angelček vesél!u Tak pravi bolno dete, kar angel govori; Pa mati tarna huje, nji se v težavi zdí, De sinek umiraje že gré ob jasni um, De zgraja v bolni glavi mu že bleditve šum. In v réví na tla klekne, povzdvigajoč roké: V molitev za edinca se ji změní sercé; Na zdihljejih-perótah pošilja ga Bogu, Bi rada ga změnila za miliga sinu. In dolgo, dolgo moli, le kakor mati zna, Ki vé, de Bog rad skuša, pa v skušnji moč tud' dá Obup žé v sercu gasne, spet up dobiva moc Pa détešce zastoka, in pravi jokajoč: „Oj, mati, huda mati, ah , ne molite vec! Ne vidite, de angel od mene béga preč? y y Namést veselja sije z * t mu žalost zdàj Bojim se, de bo zbégnil brez mene v svétî raj In mati plane kviško, ga stisne na sercé, Gorkeje oblijejo njé britke ga solzé, Ter pravi: „Hudo déte, kak mi sercé moriš! Kaj srota bom počéla, če ti mi ubežiš?" K nji se nakloni milo, in pravi otroéió: « yy Le majhno poterpite y jókajte se nic; Dobil bom gori krila, se vernil bom vesél In vas iz revne mlj v nebesa zlate vzél." „Ah glejte, spét me vabi; pustite naj grém ž njim; Kaj hočem néki tukaj ; zadosti že terpím !u In déte se nasméhne ji enkrat še ljubkó, Še zdihne in uide za angelam v nebo. V tém mine noč, in zarja v zagorju sije spét y y In radostno se zdrami v življenje cili svét Pa mati nič ne vidi, nič svét je ne skerbí, Za sinám odletélim v nebésa se želí. Rodoljub Ledinski Novičar iz avstrijanskih Iz Siska 13. dan t. m. Přetečeni teden je šla tur- šica dobro spodrok, pa tudi pšenica je imela precej kupcov pa še več bi je bili prodali, ce bi žitarji ne upali y da bo poskočila, ker plačujejo pšenico zdaj dražej v Banatu, kakor pri nas. Prodane je bilo danes kakih 7500 vagánov, bečke po 3 fl. 6 kr. ; 8000 vag. beckerecke po 3 fl., 1000 tiske po 2 vag. po 2 vag. sorsice po 45 kr. y 20 tavžent vag. turšice nove 35 37 kr.; 1000 vag. stare po 2 fl. 42 kr. ; 2000 v • 2 fl. 18 kr. ; 15 vag. ovsa po 1 25 kr 9 skup 44 tavž. vagánov Vreme je omotno vroce. je šla na več krajih in je veliko škode naredila. Toča Voda y po suhem vpada; vožnina po vodi v Karlovec je 10 kr. do Zidanega mosta 42 kr. Iz Zagreba. Pri nas se je več manjih in večjih po- sestnikov združilo, kteri imajo namen, zastavnico za Hor-vaško in Slavonsko osnovati, ktera bo na terdni podlagi I rll I H I Mk utemeljena in bodo tudi kmetje mogli se nje udelezevati. lp Iz Polja na doljnem Stajerskem blizo Kozja plrachenburg). Ve drage „Novice", nam oznanujete veliko veselega, pa nam tudi veliko žalostnega poveste. Vzemite, vas prosim, tudi to, kar danes pišem, v svoj list. 11. dan t. m. ob dveh popoldan je začelo v moji fari pri sv. Miklavžu na Polji strašno grometi; hud vihár je drevje ruval in poderal, in toča se je sula celo uro, ktera ni samo pokončala lepih vinskih goric, ki so nam obetale dobro vino, temoč tudi njive, na kterih je stalo lepo žito. Še 109 atrašnejo škodo kakor toča so pa napravili hudourniki, kteri _____ • — * * v * -a # . m so rodovitno zemljo z Vinogradov in njiv cisto oderii ž njo senožete in pašnike zasuli. Kar je 11. ostalo, je bilo oralov veliki d 12. pokončano. jok spremenjeno. Ljubi bravci! dobri Slovenci! v imenu svojih sirot vas preserčno milošnje prosim, in z Jobom go kraj sek nam je na znanje dal, da kakor poprejsne leta je tudi letos bilo senó prihodnjo otavo vred) na 10l/4 mestui senožeti pod Rakovnikom vorim fako je vse prejsnje veselje v žalost in po javni dražbi prodano. Skupilo se je letos 516 gold, in 40 kr., tedaj spet 78 gold, več memo lani. Čedalje očit-niši se tedaj tù kaže velik dobiček, ki ga donaša drenaža močirnirn travnikom; nikoli več kakor kakih 80 „usmilite se nas, usmilite se nas, saj vi prijatli naši, zakaj Božja roka je nas strašno zadela." Lansko leto strašna suša, letošnje pa huda ploha in toča! Ako bi se gold, se je poprej skupilo za malopridno mervo na ti seno- sedaj žlahna trava toliki dohodek daje, in ga bo zeti, kjer pod milim nebom dobrotnikov našlo, ki bi radi sirotám na v dveh ali treh letih dajala še več, kadar bo cela pomoč pristopili, naj pošljejo meni milodare, ktere bodem nožet od konca do kraja se zarastla z novo sladko travo se siromakom vestno razdelil. Tudi lepo prosim, ce bi bilo Blejsko grajš komu mogoče y naj _ y nam pošlje ajde za seme, ktere mi ni je kupil gosp. Ruard berg je dosel s svojim mamo ne zerna. Za vse vam bomo hvalezni in bomo za vas kjer bode ostal do 27. t. m K r e u t z njakom v petek v Ljubljano y molili. *) Štefan Korošec, kurat Iz Koroske » Iz Velk 12. junija Iz Ljubljane. V petek se bojo podali naš svetli knez Danes na Dolensk Toča boj blagoslovili d nove cerkvi Suhorsko in Dragatuško, ktere ste večidel samo na 9 . Ker že delj časa nismo omenili je huda ura v kratkem vse upanje kmetov odnesla je šla kakor kokošje jajca debela, nazadnje se je pa še Njih stroške zidane bile oblak utergal. Šest sosésk našega okraja je čisto ob vse, kako je z nemško-slovenskim slovnikom, ki je tudi dar kar je polje tako lepo obetalo 9 iz Njih blagih rok, povémo pri ti priliki, da je na 98. poli Iz C 13. junija. Pervo kupčijsko družtvo druzega zvezka natisnjen do besede „Stipulation Ci štajerskih vinorejcov je tudi pri nas napravilo zi Štajerskih vin, in prodaja jih po prav nizki ceni. S » serca želimo, da bi se prepridni vrednik g. Ci gal y Iz ki se je mogel zavoljo bolehnosti v Karlove vrelce podati, kmali Iz Pazina 16. t. m. Pisal sem unidan, kako so se kmali okreval, in v kratkem izgotovil veliko, častno delo. pa povém, da je pri Svetli knez serčno želijo, da bi mogoče bilo, da bi přišel obnesle; danes pri nas svilne gosence nas to delo za letos že popolnoma dokončano, in prodali so potem berž slovensk ms k del natis Preteklo naši kmetov kokone že Montonezarjem po 1 20 kr. sredo je bila volitev funt ure v Kopru jih pa plačujejo po 2 Iz Šmartna poleg Kranja. ki smo ga funt. ' J % Prerokovanje hude samostana; precej predstojnice našega nunskega je bila volitva, ker ena stranka ë je hotla gospó 15 J brali se žalibo druga 13 glasovi) © , «V. unidan v „Novicah" hudo spolnuje. Od toče je slišati, da je že v več krajih gospo mater Jozefo; le za dva glasa je tedaj zmagala so posvetne volitve mater J Potlej se pa čudite, da pobila; strela je pa pri polje in vinograde naredila. Přetekli petek opoldne grejo trije ljudje iz S redna: domač fant 17 let star in pa dve dekli na veliko žalost vcasih tako n hitzig ? ce celó v tihem samostanu niso dru g Bit gace Jo ž. ? Gost Gospod Knob leh erj e vega naslednika, gospoda ner-ja, je smert kmali za njim vzela. Kakor sorškó polje, krompir osipat; proti trem pride od severja „Volksfr « m V i t 1 1 V t li V_ pise y je umerl 3 dni za njim v Chartumu huda megla, ki nam je pa le malo zazeljenega dezja dala Iz Ljubljane. Unidan smo povedali, da je Nj. eksc Oni trije delavci so bili na polji brez vsega zavetja y torej gospod minister baron Bruck, izvoljeni ud naše kmetijske se vkup vstopijo in se z veliko rjuho pokrijejo. Pri ti priči družbe, jo počastil s prav prijaznim dopisom. Naj povémo strela va-nje udari in vse tri mahoma ubije. Jok in žalost domaćih in sosedov sta bila silno velika, ko so vse tri mer liče na enem vozu domu pripeljali se i da tudi slavni gospod knez J Adolf Schw Fant Rant Jak edini sin, je bil pred v ljudski šoli, je ocetu in drugim marsikaj zrajtal in zapisal, in sosedom „Novice" in „Da- berg, predsednik c. k. češke kmetijske družbe, je z veseljem stopil v versto naše družbe in ji o pristopu podařil ranc-ova 100 Gosp. brata Ludevik in Vilem K • v ^ " iz tukajšne cukrarije sta za pogumno otetbo v Ljubljanico mco u bral tudi obe dekli ste bile delavne in uitu uiat, vuui wmv «vini »IV -------. r "------ ženski ; toraj vsi po fari žalujemo in molimo čudne pota pametne padlega otroka, za kterem sta v mer z li let m Božje Od treska in hudega vremena resi nas o Gospod k vodo skočila in mu živjljenje v • b 1 • v s k prej ela Iz Ljubljane. Kmetijska družba po višjem sporočilu dobiva od svojih poddružnic vsako leto spomladi popis: kako kaže letina za žito, mervo, sadje in terto na Krajnskem. Povzamemo ob kratkem, kar so o tej zadevi pisale. Novičar iz raznih krajev Iz Dunaj a. Iz sledečih številk se dá posnéti y na min Bog stoji p p na Gorenskem in Dolenskem ce obvaruje polje hude ure, bo pridelk obilen. V okolici bistriški na Notrajnskem pa je obila moča ozimini in kteri stopnjije solstvo vraznih cesarskih deželah; kažejo namreč, koliko rekrutov leta 1857 poterjenih je znalo y koliko pa ne. V doljni Avstrii je znalo med 2649 koruzi škodovala J V • t stoj i ploh P y v ne na kterih krajih ga je pomladansko merzlo vreme nekako za deržalo; v okolici bistriški • V mu je tudi preobilna moca sko dovala. Krompir. fižol in kar je sicer okopavneg; sada kaže dobro; sèm tei ne • dosti. je slana fižol posmodila y Senožeti in deteljš so kaj lep y pa le lanska prevelika suša je posmodila marsikako zlahno travico, zato spodnje trave ne bo povsod obilo in marsikod se bo manj nakosilo kakor je kazalo. Ter ta obeta le srednji pridelk. Silni mraz je pobral večidel staro Sadja bo komaj srednjo tersje; mlado pa poganja dobro mero ; češinj in posebno cespelj bode dokaj ; hrusk manj, celó malo pa bo jabelk. Cvetelo je vse lepo; potem je pa ekonom Pod- cvet začel odpadati Gospod magistratni V 4 ^ Če bi kdo usmilienih Krajncov hotel siromakom, zlasti kaj ajde, poslati y jo utegne tudi po vrednistvu poslati. Vr pisati rekruti pisati 2323; v zgornji Avstrii med 1630 1335; Solnograškem med 1269 913; na Štajerskem med 2234 651; na Tiroljskem med 1250 217; naKoroškem med 1147 449; na Krajnskem med 106& 72 ; na Prim or-skem med 1092 126; v Lombardii med 7043 2491; na Beneškem med 6678 2326; na Ogerskem med 21,474 3319; v izhodni Galicii med 7754 208; v zahodni Galicii med 4627 127; v Bukovini med 1143 33; na Ceskem med 11,111 6600; na Moravském in Siležkem med 6209 2821 ; na Erdeljskem med 1346 456; v Vojvodini in Banatu med 5915 384; na Horvaškem in Slavonskem med 2430 35 in v Dalmacii med 928 9. Iz Ogerskega. Povsod tožijo ljudje, da imajo vro-čino kakor v Afriki; v zóljski stolici je pa še mesca junija tako sněžilo, da je sneg vso pašo volovsko zapadel. Iz Milana 16. jun. Tudi pri nas smo s svilnimi červiči letos dovoljni. - • 200 Iz Rusije. Minister šolstva je ponižal sol ni no, ktera je bila v višjih učiliših precej velika, in je tako staršcm mogoče storil, otroke v solo posiljati. To bo omiko ljudstva moćno pospešilo. Tudi bodo napravili v vseh mestih carstva ljudske sole. Slišati je, da ima vlada namen, od zemljišnih po-sestnikov v šestih poljskih okrajinah zemljišno oprost en je kupiti. začeti, ne na pot se podati i. t. d.; to družtvo ima vsak petek gostovanje, in ker je vraža, da izmed trinajstih. ki za mizo sedé, eden v letu umerje, obhaja te gostovanja vselej 13 družtvenikov, kteri so se tudi slovesno zavezali, vse svoje započetja in potovanja samo v petkih začenjati. Preden se vsedejo za mizo, prebernejo še vse solnice, Iz Cerile gore. Cernogorske zadeve se bodo, kakor se kaže, še bolj zamotale. Francozka vlada je nek od namrec ? turške ter jala reči, v ktere se ne more nikakor vdati. Tirja da naj se popred meje med Cerno goro in Turčijo ustanovijo in potem še le bodo začeli poslanci v Carigradu vso to reč obravnovati. Turska vlada je nek odgovorila na to, da ima razpor s knezom Danilo m za notranjo zadevo Turčije in da ga bo tudi kot tako obravnovala; pri tem bo vlad, pripustila pa ne i da bi se vtikale v to rec, kar njeno obliko zadeva. sicer poslušala prijazne svete velicih bo Francozka in ruska vlada ste rekle, da naj bi se privzel černogorsk poobla- h konferencijam v Carigradu tud stenec; turška vlada je odgovorila zoper to ker po vrazi ljudstva tudi to nesrećo pomeni. V Amiens-u in okolici je bila 8. junija strašna ne vi h ta s treskom. Postiljona, kteri je pošto peljal, je ubila strela na poti. Zadela ga je na eni strani vratu, mu posmodila brado in sožgala obleko; uro mu je razdrobila. Šla je dalje po vajetih in ubila oba konja. Potnikom v vozu se ni nic zgodilo. Mertvi postiljon je obsedel na svojem sedežu, še vajete v rokah deržeč. t'esar je hišo, v kteri je Napoleon I. na otoku sv. Helene umerl, in grob, v kterem jepočival, francozki deželi pridobil. Angležka kraljica je odstopila namreč po-sestveno pravico gradića Langwood in Napoleonovega groba francozkemu cesarju. Iz Angležkega. Gotovo je, da Francozi in An- j da bi bila s g lež i delajo priprave za vojsko, ne vé pa nihče, zoper v v v * ' tem samostojnost Cerne gore spoznana, kar se ima pa ravno se le v konferencíi resiti. Iz Neniškega. Njih c. k. visokost, nadvojvoda Joan so bili o prihodu v Frankobrod od oudi zbranih nemških gojzdnarjev kaj priserčno sprejeti. Dobro pomnivši za-slug, ktere si je visoki gost za kmetijstvo in gojzdnarstvo pridobil, je sklenil imenovani zbor vseji 9. t. m. Njih c. k. visokost za častnega uda zbora izvoliti, v kar je obče ljubljeni Gospod z veseljem dovolil. 6. junija so pokopali v Saarlouis-u delavca. koga in zakaj. Zanimivo je povedati, da je tako imenovano reservno brodarstvo Angležev 171 parobrodov vsake verste mocno, na kterih je 2200 topov. S temi morejo An- gleži kakor je unidan sir Pakington rekel, se z brodovi vseh deržav svetá skusiti. Iz Turškega. 12. t. m. sta pripeljala dva turška parobroda 1125 vojakov in 51 kónj v Gravozo, od kodar so se 13. dalje proti Trebinju napotili. Kdaj se bodo zacele v turško-černogorskih zadevah, se Carigradu konferencije o nič gotovega ne vé. Vlada pošilja dan na dan vojakov po morju v Hercegovino, se kterega je komár upičil, kteri je berž ko ne na živini sedel, ki je imela čerm ali vrančni prisad. Ko je komár kteri vpriča francozkih bark v Gravozi na suho grejo. Tudi ena ruska barka s 400 vojaki in 44 topovi se je pridružila nesrecnega delovca picil, je spustil v njegov život strup ki ga je v krátkém s strašnimi bolečinami umořil. Iz Francozkeqa. Iz Pariza 15. jun Kar so v francozkim. Iz Afril Namesti umerlega gosp Gost ja je Parizu dolgo govorili, to se je zgodilo; césar je namreč sedaj cast. gosp. Matija Kirh provikar apostoljskega namést generala Espinasse-a postavil za ministra ne kega gosp. Delangle-a. To je zanimivo, ker s tem mi misiona v srednji Afriki ""O" - v ■ « .. e . v — - " J^ . V , «V* » »VII. .... ^ --- nistrom ne dobi le civile svoje pravice, temuč tudi notranja i» Vasingt politika se verne v svoj prod, iz kterega je po nesrečnem Iz Amerike. Najnoveje novice iz Novega Jork naznanjajo da sovražtvo Amerikancov od dné do dné huje prihaja zoper Angleze zavoljo tega, za napadu 14. januarja zašla. Da bi bil D elan gle tako srečen, ker so v amerikanskem morju barke z amerikansko^ zastavo izbrusiti škerbine, ktere je njegov sprednik v politiki na- preiskovali. Vsled tega je bilo starašinstvo zaprošeno, ""[>nov dolarjev do- voliti in 50 tavžent prostovoljnih vojakov zbrati, da se an-gležki preširnosti perute pristrižejo. V zboru je vstal nek je na vse strani želeti. Ta premena v ministerstvu pomnozenje armade in brodarstva 10 milij redil, je přinesla veliko tolažbe ali vsaj toliko se je prenapeta struna nekoliko odjenjala. more reči da Konferencije so imele tudi v 4. seji 10. t. m. z starostnik ter je rekel: Vojska ni zlegov najhuj mirno Moldovo in Valahijo opraviti 14. je bila 5. seja i pa y se v tej reči. ni bilo nič dognano se zasramovati dati, je še veliko huje in velicega naroda nevredno, o taki priliki molčati. Angleži sami pa nikakor Y> Moniteur" od 13. junija terdi zopet, da ni res, ne mislijo, z Ameriko resnobno kaj začeti, in amerikanska vlada je pripravljena, to reč z lepo poravnati. Upati je, da kar angležki časnik „Times" o groznih pripravah za vojsko govori. S tem pa res ni nič druzega dokazano, kakor da prijateljstva med Parizom in Londonom še ni vsega éuša uzela. Ali ..Times" našteje več djanj, kterih francozki se bo ta razpor kmalo prijazno obravnal Y) časnik nikakor ne more utajiti. Francozi pripravljajo na kopném in na morju; armada, že sicer velika, raste od dné do dné; železnica bo skorej dodelana, ktera bo zvezala vse zadevah narodnih pripovedk * ki jih bo izdal gosp. profesor Valjavec v Varaždinu. Národně pripovedke, v okolici varaždinski nabrane, se že na- vojaške postaje s šerburško terdnjavo; barke rastejo kakor tiskujejo. Gosp. izdatelj pa misli pripovedkam pridjati tudi nekoliko iz morja. Cimu tedaj toliko priprave? Ali da se ohrani narodnih pesem. Ker bo tedaj natiskovanje tega za slovstvo naše pokoj v dezeli? Ali je strela namerjena drugim narodom? Take priprave o času, ko vse v terdnem miru živi niso pripravne, sosedne dezele tolaziti in jih ne opominjati nadlo in težav, ktere izvirajo iz vojske. Cf ft jugoslavensko zeló imenitnega delà kake tri ali štiri tedne dalj terpelo, je gospod izdatelj cas naročila podaljšal do konca j ulij a, doklej bo tisk gotov. To damo vsem, ki se še želijo na pohvaljeno delo naročiti, s tem pristavkom na znanje, da tudi vred-ništvo „Novic" prejema do tistega časa oglase naročil, (dnar se Minister vojaštva je přivolil, da smejo tudi letos bo poslal gosp. izdatelju še le po prej emu natisnjene knjige). vojaki kmetovavcom na polji pomag ati. Vred. V Bordeaux (Bordó) imajo že več let družtvo, ktero se imenuje „družtvo trinajstih" in ima namen, nektere vraže ljudstva zatreti. Take vraže so: v petek nič ne polovica naših pesem pela! Poeovori vredništva. Gospod F. M. v K. Prav radi bi bili C _ _ ^ A m A ▲ v ft « m m i « vzeli Vaš dopis v „Novice*, ko bi môgli reči > da se je saj tudi Odgovorni vrednik: Dr. Janes BleiweiS Na tiskar in založnik : Jožef Blaznik*