.n orreitt m U usta)
St. 187 '''-'"j" -aBŽ _
jthaja, trvxcm£l pondeljek, vul j^	Urednllhro: nBcC m,
Atiftega R. 20, L Mdstrotfa. D# naj se pošiljajo ig«tni»rtL piana se ne sp-T?emaJo, nbffsf|e ne vraCaJo. bdsjatefl ta odgovoril Štefan Oed:ni. —Lastnik tiskarna Edinost Tbk tiskarna Edinort. mifa za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.60, r Za feaoscmstva mesečno 4 lire vat — Tel- jn
V Trstu, v Četrtek 10« avgusta 1922
Posamezna Številka 20 stotink
Letnik XLV19
EDINOST
ta e*o v .»jvsva it
/
Pocamezna Številke v Trstu In okolici po 20 atotiak. — Oglasi se računija * firokosti ene kolone (72 m/a.) — Oglati trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent nametnice, in aahvale, poslanice In vabila po L !• —, oglasi denarnih savodar mm po L Z — Mali oglasi po 30 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglati naročnina In reklamacije se pošiljajo izkiu&io upravi Edinosti, v Trstu, ulica s».; Frančiška Asiikega Stev. tO, L eadstropje. —• Telefon uredništva m uprava ll-i7.i
Zaključek brez rešitve
Dva velika dogodka v italijanski notranji politiki — vladna kriza in splošna stavka — sta torej končana. Uradni «zaključek» krize kakor sta\ke je bil sicer proglašen že pred nekoliko dnevi, toda odmevi zadnjih gromov se še vedno razlegajo in politično obzorje se le počasi iasni. Vlada je izročila v nekaterih pokrajinah vso oblast vojaštvu, medtem ko maši na drugi strani posamezne luknje, ki jih je vladna barka dobila v obupni borbi z razburkanimi valovi. Odstavitev senatorja Viglianija t. mesta glavnega ravnatelja varnostne službe in imenovanje komisarja Gasparrija na njegovo mesto spadata med drugim k tej uradni krpariji. Medtem se tu pa tam krvavi spopadi med fašisti in proletaria-tom ponavljajo in nadaljujejo, fašistovska armada ni še demobilizirana, vojaštvo in policiia stojita še vedno pripravljeni s puška ob nogi, prebivalstvo še ni prišlo popolnoma k sebi in čaka z vidnim izrazom strahu na obrazu hip, da izgine zadnji oblaček, zadnji spomin na hudo uro, ki je bila prihrumela nad* deželo
Vladna kriza in splošna stavka, ki sta bili neposredni povod zadnjih nemirov širom Italije, sta imeli eno značilno sličnost, radi katere se lahko smatrata za en sam dogodek. Vladna kriza in splošna stavka sta bili enako naperjeni proti fašizmu. Protifašistovske stranke v sredini in na levi rimske zbornice so se odkrito izjasnile glede cilja, ki so ga imele pred očmi pri glasovanju proti Factovi vladi. Popolari, socialisti, reformisti, Nitti^evi demokrati in dru^i, ki so sestavliali protivladno večino na dan izbruha vladne krize, niso nikako skrivali, da hočejo fašiste potom parlamentarnih manevrov nekako izobčiti iz družbe poštenih italijanskih strank, ki so proti uporabi nasilja v političnih borbah. In res je bilo prevladalo v začetku krize v rimskem parlamentu precejšnje protifašistov-sko razpoloženje tudi v krogih demokra-cjie, ki se (razen Nittijeve skupine) ni nikdar posebno navduševala za protifa-šistovsko «gonjo» ne v parlamentu ne v deželi. Parlamentarna skupina socialistične stranke, v kateri imajo v zadnjem času vodilno besedo pristaši sodelovanja s Turati jem, ModigUanijem in DAragono na čelu. so smatrali, da je prišel hip, ko lahko izpolnijo obljube, ki so jih dali množicam, organiziranim v Splošni delavski Zvezi. Dobiti morajo vplivno besedo v novi vladi, da jo lahko izrabijo za borbo proti fašistov-skemu nasilju in za zaščito proletarskih ustanov pred fašistovskim ognjem.
Da bi ustvarila vse predpogoj za čim iz-datneiši nastop v parlamentu, je sklenila socialistična parlamentarna skupina pod vplivom pristašev sodelovanja znano resolucijo, v kateri je izjavila, da je pripravljena na vsako sodelovanje, tudi na sodelovanje v vladi sami Pristaši sodelovanja med socialisti so storili ta odločilni korak brez ozira na občni zbor svoje stranke, ki je imel izreči končnoveljavno odločitev o vprašanju sodelovanja spi cA. In ravno to dokazuje predvsem, kako veliko važnost so pripisovali socialisti zadnji vladni krizi. Ko je bil tako led prebit, so morali slediti nadaljni koraki, in stari Filippo Turati je šel h kralju, točno po zgledu svojih tovarišev iz takcimenovanih ustavnih strank. Turatijev korak je bila logična posledica gori omenjenega sklepa socialistične skupine, cbenem pa je nov dokaz, da so bili socialisti zatrdno skemli, da morajo imeti pri rešavaniu krize važno, ako ne naravnost odločilno besedo. Socialisti so se dobro zavedali, da se vsa parlamentarna borba bije pravzaprav med njimi in fašisti. Ni več šlo toliko za to,, kdo bodo novi ministri, temveč se je s krizo vred imelo tudi rešiti vprašanje, ali bo nova <iada protifašisotvska ali protisociali-stična-
Mučno reševanje krize je kmalu pokazalo, da so ošabne Mussolinijeve grožnje s fašistovsko vstajo v slučaju obrazovanja protifašistovske vlade zalegle. Poskusi sestave nove vlade so žalostno propadali eden za drugim. Nobena stranka ni bila na jasnem, kaj je manj «ne-varno», ali se zameriti fašizmu aji sociali-mzu. Tedaj pa so socialisti skušali posnemati zgled fašistov ter so se odločili tudi oni za metodo strahovanja. V ta namen so zagrozili s splošno stavko, ki je bila 31. preteklega meseca tudi proglašena. Brez ozira na delne uspehe stavke same, se mora priznati, da je voditeljem proleta-riata to skrajno borbeno sredstvo v odločilnem hipu popolnoma odpovedalo. Delovna Zveza, ki je stavko proglasila, se je žalostno uštela. Odločilne stranke so se stavke seveda resno prestrašile, toda posledice tega strahu so bile naravnost nasprotne temu, s čimer so računali voditelji stavke. Pod pritiskom dogodkov je padlo samo ob sebi vprašanje, kakšna naj bo nova vlada, in vse stranke je obšla le ena želja, da se čimprej sestavi novo ministrstvo, naj bo kakršnokoli. In tako je prišlo do prenovljene Factove vlade. Isti Facta, ki je bil pred par tedni take neusmiljeno «vržen», se je včeraj po zaslugi splošne stavke zopet zmagoslavno predstavil rimskemu parlamentu, češ, tu sem, jaz sem tista < neprekucljiva igrača», kateri zastonj da:ate brce. Na drugi strani pa je
dala splošna stavka fašistom naravnost sijajen povodi, da pokažejo, da njihove grožnje niso le prazne besede. Vstajo, s katero
ukazati, naj se streha na Iste množice, ki so jih izvolile' Tako se je zgodilo Brian-gotovo podvrženi tudi italij. fašisti Ako vornosti Da se to ni zgodilo povodom zadnje vladne krize, je kriva protifašistovska večina, a predvsem je zakrivala to napako parlamentarna taktika socialistov samih. Ravno vsled tega pa pomeni zopetna po-
so grozili, so vprizorUi, toda ne proti dr- i vrnitev Facte na vlado zmago fašizma nad
*___! A_____?	..	I •___1 •____?' -_ ——1	__M«4amontnm NflllcriPn
ž a vi, temveč proti proletarskim množicam In to zopet po zaslugi splošne stavke!
Uspeh fašizma v zadnji borbi je torej očiten in je tem pomembnejši, ker ie faši-stovska stranka izvojevala dvojno zmago: zmagala je parlament in splošno stavko. Ako pa hočemo oceniti pravo vrednost, fa-šistovske zmage, ne sinemo vzeti za podlago presojanja oen nepregledne vrste porušenih delavskih zbornic in krožkov, zasedenih občin in proletarskih ustanov. To kar daja uspehu fašizma poseben pomen v političnem in moralnem oziru, so napake, ki so jih napravili njegovi politični nasprotniki sami torej voditelji proietariata na eni in protivladna večina ob izbruhu zadnie krize na drugi strani Temeljna napaka prvih je bila v tem, da so s proglasitvijo splošne stavke prenesli krizo iz parlamenta na ulico. Idejna razcepljenost preletavata, predvsem pa izkušnje iz zadnjih let borbe s fašisti so učile, da tu proletariat gotovo ne bo imel uspeha. Zraven tega pa pri sedanjem gospodarskem in finančnem poJožaju v Italijn tako dalekosežno gibanje ni moglo na rti pravih simpatij v širokih ljudskih množicah. Vkljub temu so prole-tarski voditelji proglasili stavko in s tem pripomogli fašizmu, da je zopet mogel nastopiti kot «rešitelj* Italije. Ta napaka pa je bila le posledica napake, ki jo je napravila protifašistovska parlamentarna večina s tem, da ni hotela sprejeti Mussolinija v novo vlado, dasi so bab fašisti pripravljeni iti na vlado magari tudi v družbi s socialisti. Znano je, da postanejo najnasilnejsi revolucionarni propagandisti zelo « pridni », čim se dokopajo do oblasti. To nas uči zgodovina raznih nekdanjih znamenitih socialističnih prvakov, kakor Brianda, Mil-leranda, Alberta Thomasa, Huymansa, Brantinga in dr. Kot člani vlade postanejo tako «dobri» ministri, da so v stanu celo
proletariatom in parlamentom. Neuspeh splošne stavke pa je to zmago še znatno potrdiL
Toda položaj, 1d je nastal v Italiji po zadnjih dogodkih, pa ni nikakor postal jasnejši nego je b;£ pred vladno krizo in splošno Stavko. »Ui pomeni neuspeh splošne stavke konec politične moči italijanskega' socializma? Ali se bo socializem v Italiji razbil ob posledicah nedavnega poraza, ali pa bo spričo tega neuspeha nanovo strnil svoje vrste, da se polagoma zopet okrepi in zbere zopet svoje razpršene moči? Je-3S ta ponesrečena splošna stavka res zadnja, kakor trdijo fašisti, ali pa ne bo morda služil« proletariatu kot vir važnih nđcušenj, s katerimi se bo okoristil v bodočih borbah? In fašizem? Kakšni so pravzaprav njegovi končni politični cilji? Ali hoče le iztrebiti «rdeči» proletariat, da zavzame potem sam njegovo mesto? AH se bo skušal uveljavljati na ustavnih podlagah, afi pa mu je končni cEj proglasitev diktature in nekake republike italijanskih fašjev (po zgledu republik sovjetov)? Znano je, da je izjavil sam Muasolsni, da je fašizem po nagnjenju republikanska. In slednjič: ali bo država dolgo dovoljevala, da se v njej poleg postavne vlade šopiri in razvija nekak fa-šistovski sovjetizem? Ni morda logično misliti, da mora priti prej ali slej do odločilnega spopada med fašizmom in državo samo?
Taka vprašanja se vsiljujejo opazovalcu zadnje dvojne krize in njenega zaključka. So to vprašanja, katerih rešitev je treba prepustiti bodočnosti, kajti poravnava vladne krize in neuspeh splošne stavke jih nista nikakor rešila.
Kriza je sicer dobila svoi zaključek, toda le zaključek brez — rešitve!
Stalila
Otvoritev zbornice. - — Izjave ministrskega predsednika.
RIM, 9. Poslanska zbornica. Seja se začne ob 15. Tajnik Acerbo prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri, nato vstane ministrski predsednik Facta-
•Spoštovani tovariši — je dejal ministrski predsednik — smatram za popolnoma brezko-ristno navajati vzroke in pogoje, pod katerimi se vrača vlada pred zbornico. Sedanja vlada ima politično in parlametarno strukturo prejšnje vlade. Posebne zahteve so povzročile menjaje nekaterih parlamentarcev, ki so bili popolnoma izvršili svojo dolžnost in zaslužili hvaležnost države. Kriza je nastopila v času, ko je ravno zbornica začela z vso resnobo raz-
bilo še govoriti o zadnjih dogodkih, vendar pa morajo ti biti opomin za vse brez izjeme, nasilnosti in nezakonitosti povzročajo le nove nasilnosti in nezakonisti, a trpi pri tem mir in delavnost, kar skrajno škoduje deželi. Edino država ima pravico, cb.-posreduje in skrbi za vzpostavo mira. Za to pa je samo eno sredstvo, ponavlja, vladanje zakona. Ni treba drugih besed, vlada se bo odločno držala tega programa, vsi v.krepi, tudi najbolj bolestni, bedo šli za tem vrhovnim ciljem. Govornik je nato povdarjal, da se nihče ne more pritoževati čez to, da se je v nekaterih pokrajinah odstopila vlada vojski, ker vojska in mornarica ste najbolj čist izraz nacionalnega duha, kar je izzvalo živo, splošno odobravanje zbornice.
Toda. nihče ne sme iz kroga zakonov — je nadaljeval Facta —* potrebno je, da se v dr-
45 r a vi jati o finančni in notranji politiki Id sta žavo povrne red tudi zaradi interesov, ki jih —i—*—».i j-i ---——'mora Italija ščititi v inozemstvu. Gre za reševanje ogromnih vprašanj, pri katerih se Italija ne sme postaviti v podrejen položaj.
Sedanja vlada sa namerava oprijeti tudi drugih vprašanj, ki so ostala nerešena. Zelo nujna je reforma uradništva in tudi odobritev začasnega proračuna je silna. Vlada si namerava zagotoviti počitnice, ki pa jih je pripravljena prekiniti, če bo treba, da pride spet v stik s parlamentom. Na vsak način pa ji je neobhodno potrebno popolno zaupanje parlamenta, ker spričo težkih mednarodnih vprašanj, ki čakajo rešitve, se vlada ne more zadovoljiti z dobrohotnim pričakovanjem s strani zbornice. Dežela ima pravico vedeti, jkaj hočejo njeni zastopniki in parlament bo gotovo podpiral to željo.
Vlada — je zaključil ^ministrski predsednik svoj... precej dolgočasni govor — je tukaj, da služi deželi
Na več klopeh so mu odobravali.
Vojaštvo zasedlo delavsko zbornico v Bariju, — Demobilizacija faSstov. — Sporazum med faSsti in socialisti v Genovi-
RIM, 9. Včeraj je voiaštvo zasedlo mesto v Bar i-ju, kjer je bO odpor delavstvu proti fašizmu najmočnejši. Zasedbo je izvršilo 800 mož pehote in 600 mož orožništva in kraljeve straže, S temi močmi je sodelovala z morja ena torpedovka, ki je bila naperila svofe topove proti mestu. Operacija se je vršila zelo previdno in je trajala nad štiri ure. Ko je prišlo vojaštvo v Delavsko zbornico, jo je našlo popolnoma prazno in zapuščeno. Poslopje je zasedlo 500 mož. Nato so se vršile hišne preiskave, pri katerih je bilo najdeno precej orožja in bomb. Več oseb je bilo aretiranih. Policija je tudi aretirala vse člane « Delovne zveze*, ki je vodila stavko t Bariju. V pokrajini so izvršili fašisti tekom včerajšnjega dne več nasilij in požigov.
Na podlagi soglasnih vesti iz raznih važnejših središč je razvidno, da se je začel povračati mir itx& v fašistovske vrste. Demobilizacija fašistov v Milanu je že skoraj
ua j važnejši del italijanskega življenja. Minister Peano ja bil razložil zbornici z vso iskrenostjo resni, toda ne vznemirjajoči finančni položaj in zbornica je že v začetku razprave poudarila, da je treba na vsak način rešiti finančo vprašanje, ki je vprašanje deficita. Predvsem je treba izravnati bilanco potom skrčenja tro-škov. Glede te točke se mnenja ločijo. Dočim trde eni, da skrčenje stroškov ne bo mnogo pomagalo, trde drugi, da bo krčenje troškov le v škodo delavskih slojev. Glede prvega ugovora ugotavlja Facta, da se da doseči postopno skrčenje troškov v raznih državnih obratih, železnicah, poštah itd.
Najboljši uspeh, ki ga more doseči vlada na polju politike štedenja je ta, da ne obremeni še več državnega proračuna ter da se absolutno protivi vsakemu izdatku, ki nima značaja neobhodna potrebe in .ki pred vsem ni produktiven. Vlada izjavlja, da se bo trdno protivila vsakemu izdatku, ki ne bo imel takega značaja. Program, ki zasleduje te smernice, odgovarja pravim kriterijem demokracije v kolikor seče pot k splošnemu ozdravljenju. V poteku zadnje finančne razprave so se z različnih strani stavili predlogi, kako naj bi se postopalo pri št eden ju; nekateri so predlagali komisijo po vzorcu angleške, kateri predseduje sir Geddes, drugi so hoteli imeti posebne komisije, zopet drugi so predlagali ustanovitev urada podobnega onemu, ki ga v to svrha vzdržujejo Ze din jene države. Zakladni minister pa si pridržuje tozadevne konkretne predloge; s tem s vlada strinja ter bo ob enem po počitnicah predložila parlamentu nekatere postavke za štedenje, ki bodo sicer skromne, toda premišljene in že udejstvovane.
Finančna in gospodarska obnovitev države ne more biti samo uspeh notranjih ukrepov; vnanja politika mora v vprašanju obnovitve Evrope izpopolniti tiste mere, ki bodo počasi do vedle do ozdravljenja. Kakor ni mogoče ločiti finančega problema od vprašanja dolgov, tako se ne sme pozabiti, da predstavlja obnova posameznih držav evropskega kontinenta eno samo vprašanje. Zak j ni mogoče popolno blagostanje v državi, če v sosedni državi grozi večna kriza. Te vidike bo Italija zastopala na sestanku v Londonu ki se vrši te dni. Govornik se je nato skliceval na izjave, ki jih je podal
kot^predsednnc j>rejšajje vlade. _Večkrat^sem dovršena m veKko število nh je že zapu-~	~ stilo mesto- Kakor je bilo pričakovati, vla-
da v vodilnih krogih fašizma zmagoslavno razpoloženje, ki je dobilo svoj izraz v proglasu vodstva fašistovske stranke. Fašisti naglašajo v svojem proglasu, da je nevarnost odvrnjena, zakar gre zasluga fašizmu in- predvsem tistim fašistom, ki so padli ob času zadnjih nemirov. Mislimo — pravi proglas med drugim — da se o splošni stavki v Italiji ne bo govorilo več tako kmalu. Dalje naglaša proglas, da fašizem ni nikak sovražnik delavstva (!) ter se obrača k vsem strankam, ki poznavajo domovino,
povdarjal, je nadaljeval, da se mi je zdelo nemogoče, da se boj, ki vrvi, ne bi spremenil v dobo sprave. Jaz sem to dobro povspeševal z neskončnim hrepenenjem. „Ugled, ki si ga je Italija pridobila na zunaj ter živa želja po delu, ki vlada v deželi, so opravičevali upanje, da pride kmalu do občega streznjenja in do gospodarskega in političnega vstajenja. Temu svojemu trdnemu zaupanju ob stran sem stav-Ijal potrebo strogega in nepristranskega izvrševanja zakonov in neizprosnega zatre tja vsake oblike nasilnosti, naj prihaja od katere si bodi strani.
Govornik je nato povdarjal, da bo vstrajal pri svojem programu pomirjenja. Prezgodaj bi
naj proslavijo zmago s klicem «Živela Italija*. Ob koncu poživlja proglas fašiste, naj se povrnejo v svoje sedeže.
Na drugi strani pa dela tudi vodstvo socialistične stranke račun o zadnjih dogodkih. Včeraj se je vršila seja njenega vodstva, na kateri je bil potrjen sklep, da se občni zbor stranke odgodi ter prepusti vodstvu, da določi pozneie, kedaj se bo vršil. Seje so se udeležili tudi zastopniki zveze socialističnih občin, ki so poročali o položaju. Bilo je sklenjeno, da za sedaj soc cialistični občinski* sveti ne odstopijo, temveč da ostanejo na svojem mestu, ne da bi sicer vršili svojo službo, ker jim je to onemogočeno, kajti vlada noče skrbeti za javno varnost m javni red ter osebno varnost socialističnih občinskih svetovalcev. Tudi vodstvo: socialistične stranke je izdalo povodom konca splošne stavke proglas, v katerem poziva vse socialiste, naj pogumno vztrajajo na svojem mestu, kajti stranka potrebuje vse, posebno sedaj, ko je borba najostrejša. Dalje poziva proglas socialistične občinske zastope, naj vstraja-jo na svojem mestu. Odstop se bo izvršil le v slučaju, ako bodo tc zahtevale splošne koristi socializma. Zmaga socializma — zaključuje proglas — je tem bližja, čim srditeje si sovražnik prizadeva, da bi jo odrinil.
Da bi fašisti «dokazali», da niso sovražniki proletariata, stopajo po nekaterih krajih v neposredna pogajanja s proletar-skimi organizacijami. Tako je bil sklenjen . -včeraj v Genovi med tamkajšnjim fašjem na eni strani ter zvezo pomorščakov in Delovno zbornico na drugi formalen sporazum. V pogodbi priznavata Zveza pomorščakov in Delavska zbornica fašizem kot nov činitelj v italijanskem političnem življenju in da se ima pravico uveljavljati tudi na sindikalnem polju. S svoje strani priznavajo fašisti iste pravice vsem drugim sindikatom brez ozira na njihovo politično barvo.
Koliko časa bo trajala ta idila?
D'Annunzso proti lašistovski diktaturi?
MILAN, 9. Z ozirom na odnošaje med D'Annunzijem in fašisti piše «Corriere del-la Sera»: Raznesel se je te dni glas, da fašisti nameravajo postaviti diktaturo^ izko-ristivši zadnje dogodke v parlamentu in demogoške napake začetnikov splošnih stavk. Reklo se ie tudi glede fašistov, da se z njihovimi nameni strinia tuda D'Annunzio. Fašistovska mladina je preveč vdana pesniku, da bi ne uvaževala njegovega stališča. Če so mogli imeti prvi glasovi kako podlago v razpoloženju, ustvarjenem po razmerah, so bili pač brezmiselni glasovi, ki so pripisovali D'Annunziju stališče, ki je v popolnem navzkrižju z njegovimi besedami in zadnjimi izjavami — On ob priliki fašistovske zasedbe palače Marino po gotovem obotavljanju pristal na to, da stopi na balkon občinske palače in izpregovori le izraz zaupanja v usodo domovine in vročega poziva k miru. Kdorkoli je poslušal ali čital njegov govor, ga ni mogel drugače razumeti- Fašistovski voditelji vedo, s kako vnemo je priporočal, naj bo zasedba čim krajša. Nekateri, ki so se borili ob njegovi strani v vojni, so bili zelo presenečeni vsled njegovih pri-poročiL Dan pozneje so fašistovske čete, vračajoč se iz palače Marino, defilirale pred pesnikom, ki se je pripravljal na vrnitev v svoj kot miru brez miru. Mladeničem, ki so ga pozdravljali z znano rimsko gesto in s starodavnim klicem, je odgovoril s klicem: Živela Italija! Fašistovskim voditeljem je priporočal, na) se sijajni u-speh kulturnega in izdatnega odpora proti stavki ne kvari z nasilstvi in represalijami.
V svojem odgovoru, ki ga je poslal z Gardsega jezera tajniku fašistovskih zvez kateri je hotel tolmačiti njegov govor kot poveličevanje fašizma, izjavlja D'Annunzio, da njegov klic je in bo vedno le: Živela Italija! Če bi bil kak list formulira! vesti o njegovi odobritvi fašistovskih diktatorskih namenov, bi Bil on take vesti gotovo odkrito zanikal. Porabil pa je rajši obletnico vojnega poleta nad! Dunaj skupno s tajnikom fašistovskih zvez Finzijem in opozoril svoje fašistovske voine soborce na nevarnost kakega prenagljenega čina. D'Annunzio govori sedaj v parobolah, toda pomen njegovih izjav je jasen spričo z »petne otvoritve zbornice in v času, ko se fašistom podtikajo taki fantastični načrti. D'Annunzio jih opozarja, naj se izogibajo napakam, in naivečja napaka bi pač bila, če bi se država vrgla v hudo krizo. K ozdravljenju razmer, lri ga vsi enako želijo, je treba priti zakonitim potom. Vsi, ki so se imeli te dni priložnost pogovarjati z D'Annunzijem, in v prvi vrsti fašisti sami, vedo, da se njegov opomin ne more tolmačiti drugače.
Jugoslavija
Imenovanje članov državnega sveta. _
Vprašanje notranjega ministra. — Zadeva ptioca Gjorgja.
BELGRAD, 9. Na zadnji seji je ministrski svet razpravljal o tekočih političnih vprašanjih. "Minister Marico Trifkovič je obširneje poročal o avdijenci pri kralfu na Bledu. Poročal je dalje o vseh ukazih, ki so bdi kralju predložena v podpis. Med drugimi je podpisan ukaz o imenovanju članov državnega sveta. V državni svet so imenovani: dr. A&upovič, dr. Arangjelovič, dr. Bogdanov, dr. Defterdarovič, dr. Jan-kulovič, dr. Jovanovič dr. Mušički, dr Mazi, dr. Fran Potočnjak, dr. Perovič, dr. Po-
llčević, dr. Rošić, dr. Raičevič, dr. Sagadin, dr. Stanišić, Škarja, dr. Sardelič in dr. Vu-lović-
Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je poročal o vprašanju imenovanja notranjega ministra. Med drugim je omenil izjavo predsednika demokratske stranke Ljube Davidoviča, da so demokratje pripravljeni kandidirati za notranjega ministra posl. Kosto Timotijeviča. To kandidaturo je odobril ministrski svet. Nato je izjavil ministrski predsednik, da radikalni klub kandidira za državnega podtajnika v tem ministrstvu posl. Pajo Filipovića. Dalje ie izjavil, da je radi tega odgodil za danes določeno potovanje v Marijanske Lažne, ker upa, da se doseže na današnjem sestanku z Ljubo Davidovičem sporazum.
Minister Trifkovič je dalie poročal o pogajanjih s kraljevičem Gjorgjem glede apanaže. Ministrski svet je soglasno sklenil rešiti to vprašanje na ta način, da se prizna s posebnim zakonom zvišanje apanaže kralieviču Gjorgju, da more svojemu rodu in stanu primemo živeti'. Apanaže bi se polovica izplačala v frankih, polovica v dinarjih.
Ministrski svet je dalje sklenil takoj predložiti narodni skupščini zakon o uradniški pragmatiki. Zakon se takoj v smislu paragrafa 133 ustave predloži zakonodajnemu odboru v razpravo-
I talila zopet zavlačuje spoi'azum,
BELGRAD, 9. Iz Rima je včeraj došlo oficijelno poročilo te-le vsebine: Vlada Facte je odločila, da do povratka Schan-zerja iz Londona še enkrat Tosti in Anto-nijevič revidirata vsebino jadranskega sporazuma.
Vest, da skuša Italija zavlačevati ditini-tivno odobrenje sporazuma, je v političnih krogih vzbudila splošno nevoljo in ogorčenje. Tudi ameriški poslanik se ie o tej vesti informiral v zunanjem ministrstvu.
Ameriški posSanik se je zelo zanimal za sporazum z Italijo, kakor tudi za pogajanja, ki se vodijo z bolgarsko vlado glede kemitaške akcije. Ta razgovor je bil popolnoma prijateljsko informativnega značaja.
Čehoslovaški poslanik Kalina na vsesckol-skem zletu.
BELGRAD, 9. Danes zvečer odpotuje z orijent expresom čehoslovaški poslanik g. Kalina V Ljubljano, kjer se udeleži vse-sokolskih slavnosti v dneh 11. do 15- t. m. Po končanih sla vnos lih' odide poslanik na daljši dopust na Češko.
Poljski gostje v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. Včerai je prispela v Ljubljano skupina poljskih naučnikov, katere vodi gimnazijski ravnatelj Žiga Mi-chalowski iz Varšave. Vseh izletnikov je 55- Med njimi je 22 profesorjev in 33 profesoric. Na kolodvoru je poljske goste pozdravil v imenu pokrajinske vlade dvorni svetnik dr. Fran Skaberne, v imenu mestne občine pa mag. svetnik Fran Govekar.
Gostie so kosili na kolodvoru, nakar so odšli v akademski kolegij, kjer so jim bila odkazana stanovanja. Popoldne so si ogledali Ljubljano in njene znamenitosti Zvečer je priredil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar na čast Poljakom večerjo v restavraciji na glavnem kolodvoru. Poliski gostje so se danes zjutraj odpeljali preko Vintgarja na Bled. Zvečer se vrnejo preko Dunaja in Prage v domovino.
Čehoslovaški akademiki ▼ Ljubljani.
LJUBLJANA, 9. V nedeljo zvečer je prispelo preko Maribora v Liubljano 15 čeških visokosolcev in akademikov v spremstvu dveh profesorjev, katere je poslal Savez čehoslovaških študentov, da potujejo po Jugoslaviji in se tako bližje spoznajo z jugoslovenskim dijaštvom. Ravnatelj Jeran je preskrbel gostom udobna prenočišča v akademskem kolegiju, obed pa iim je včeraj priredila Čehoslovenska obec v Ljubljani- Domači akademiki so jim včeraj razkazali znamenitosti Ljubljane, danes so odšli na Gorenjsko skozi Vintgar na Bled in v Bohinj. Po povratku odpotujejo dalje v Dalmacijo.
Pogajanja z Vatikanom.
BELGRAD, 9. Minister vere je v sporazumu z ministrom zunanjih del imenoval komisijo za vzdrževanje odnošajev v Vatikanu. Poleg obeh ministrov so v tej komisiji ti-le gospodje: M. Diuričić, Ljuba Jovanović, Čeda Mitrovič, dr. Jeglič in Uc-celini ter kanonik dr. Čuk,
Daljni Vzhod
Pogajanja med sovjetsko vlado, Japonsko in Kitajsko.
NEW YORK, 9. Iz Pekinga prihaia poročilo, da stopita Japonska in Kitajska v pogajanja s sovjetsko Rusijo. Rusija zahteva priznanje sovjetske vlade, na kar se lahko otvorijo trgovski stiki ž njo. Joffe potuje baje v Peking. Naiprvo pride do konference med zastopniki Japonske in Kitajske v Pekingu, nato mecj zastoprf ki Rusije In Japonske. Rusija izprazni Mongolijo, na kar dobi večja pooblastila na Doljnem Vzhodu, kontrolo nad! kitajsko vzhodno železnico in dovoli se jej trgovina na Kitajskem. Japonska odtegne svoje čete iz Sibirije in z drugega ozemlja, katero zahteva Rusija. Dovoli se Rusiji finančna podpora, vsled česar dobi Japonska posebne trgov* ske predpravice. PoročiLo iz Pekinga kon&« no naglaša, da si mislijo omenjene tri dr* žave s svojo zvezo urediti svoje finance« še predno se Evropa oddahne od svojiti vojnih ra%
/
Stran D
.*£DINOSl«
V Trsta, dne 10. avgastA 1922.
Anglija
Londonska konferenca« — Sestanek izvedencev,
LONDON, 9. Izvedenci so imeli sejo včeraj* zjutraj in popoldne pod predsedni-Itvom finančnega ministra. Stališče, ki ga je zastopal minister Schanzer na včerajšnji 6eji vrhovnega sveta. in sicer, da se ne sme dati istočasno dovoliti Nemčiji moratorij in jo obremeniti z ukrepi, ki bi zelo zmanjkali njene gospodarske vire, so izvedenci odobrili. Zivezniški izvedenci so razen tega priznali, da bi vzpostavitev vzhodne carinske čete, izterjevanje davkov v zasedenih pokrajinah in drugi podobni ukre-oi nikakor ne dali praktičnih uspehov, ker bi samo omogočili zbiranje papirnatih mark, ki jih Nemčija zelo težko izpreminja v inozemske devize. Ti ukrepi bi razen tega povzročili ponovno padanje nemške marke. Po mnenju izvedencev imajo zavezniki vsled ukrepov garancijskega odbora na razpolago dovolj inozemskih diviz za plaćanje dolgov na podlagi moratorija, dovoljenega minulega marca. Ni torej primer-ao ukrepati še druge ukrepe, posebno če bi gospodarski in politiški škodovali dolžniku. Vladni predsednki morajo odločiti, ali naj se te svote pustijo Nemčiji ali ne-
Kar se tiče drugih ukrepov, ki se tičejo državnih rudnikov v ruhrski kotlini in državnih gozdov, je komendator DamigHo poudarjal, da se mora zagotoviti potom odškodnin v naravi po programu, sporočenem po odškodninski komisiji. To načelo je bilo v glavnem odobreno. Predlagalo se je, nai se pozove odškodninska komisija, da določi, kakšne garancije naj se dajo. Francoski in belgijski izvedenci so zahtevali zaplenitev rudnikov in gozdov in njihovo eventualno prodajo. Glede zahteve po 60% akcij družeb, ki imajo tvornice kemičnih proizvodov na levem bregu Rena, so izjavili, da ne vztrajajo pri tej zahtevi. Danes se bodo izvedenci zopet sestali, da odobVs poročilo, ki bo predloženo konfe-
renci.
Ar-stnri
Avstrija
Finančno in politično stanje strije po izjavah ministra vaapjHi Grtiembergcrja.
DUNAJ, 9. Pri sprejemu tujih časnikarjev v ministrstvu vnanjih stvari so posamezni vladni člani dajali1 pojasnila glede avstrijskega finančnega stanja in posebno glede nove avstrijske banke. Vnanji minister Gruenberger je poročal o novih finančnih obremenitvah avstrijskih državljanov, o finančnem načrtu, ki ga je pred kratkim odobrila zbornica, o notranjem posojilu, o znižanju uradništva itd., kar bo vse ugodno vplivalo na bilanco. Največjega pomena pa je ustanovitev avstrijske državne banke, s katero se končno vrača solidno kritje papirnatega denarja v prometu- Avstrija ne zanika važnosti izbrisa hipotek s strani odškodninske komisije, teda spričo splošnega svetovnega položaja je tudi potrebna čim hitrejša rešitev vprašanja posojila, katerega dovolitev bi ne bila samo čin usmiljenja, temveč tudi dobra kupčija, ker avstrijska država nudi več kot zadostne garancije. Avstrija je pokazala svojo trdnost tudi v času, ko je nestalnost v drugih državah dosegla višek. V Avstriji je veliko manj izgredov nego v drugih državah in vendar se vsaka najmanjša politična manifestacija, ki se izvrši v Avstriii, v inozemstvu silno pretirava.
Govornik je prosil inozemske časnikarje, naj podpirajo prizadevanje avstrijske vlade, ker s tem bodo zagotovili bodočnost avstrijske diržavne banke in bodo zelo pripomogli k konsolidaciji Avstrije in sploh k ureditvi evropskih vprašanj.
Seipel ie obrazložil finančno in politično stanje Avstrije. Poudarjal je, da je Avstriji absolutno potrebna pomoč od zunaj, ki naj bi se predvsem udejstvila pri podpisovanju delnic nove banke.
Zastopniki inozemskega časopisja so obljubili svojoi podporo.
(Poročilo pripravljalnega odbora)
Prekratek je Čas, odkar smo v stari zi-beli pri Sv- Ivanu početkom letošniego leta 15 I ustanovili «Šolsko društvo», da bi zamogli poročati o kakih večjih uspehih njegovega delovanja. Na omenjenem občnem zboru 15,1 tržaške moške CM podružnice smo si po temeljitih posvetovanjih prekrojili nova pravila, po katerih je novo društvo ustanovljeno in je s tem doseglo oblastveno priznanje. Naša naloga je sedaj doseči z marljivim in vstrajnim delovanjem svojo šolsko organizacijo v Julijski krajini. Bogato izkustvo velikih šolskih društev, ki so po sijajnem uzoru Češke Školske Matice obrodile obilen sad • tem, da so vzbudile in uredile marljivo prispevanje v vseh najširših plasteh naroda — to bogato izkustvo je ustvarilo tudi v nas procvitajočo organizacijo za najnujnejšo obrambo vsaj na onih izpostavljenih točkah, kjer so tuji naval, krivičnost vlade, pohlepnost človeka, prežali na našo mladino, dobro vedoč, da je ravno v tej položena bodočnost vsega naroda. Čim se ta izgubi, ie postojanka zapisana propasti. Druge okolnosti zamorejo narodovo usodo le zavlačevati, a nikakor več rešiti.
Velikega Komenskega temeljni nauki o pogojih pravilne vzgoje v materinem jeziku prepričujejo vsakogar:
«Nihče ne more ia na sme dopuščati, da se tako spremenljiva otroška duša obre-menja in kvarja s tujimi vtisi še poprej nego si že prisvojila potrebno podlago za svojo lastno izobrazbo, še prej, nego se je navadil otrok misliti in prevdarjati z lastnimi predstavami, — še predno vzljubi neizbrisno in edino svojo govorico«. V dokaz kulturne zrelosti našega plemena razumevajo zares tisoči naših očetov, naših mater, da celo tisoči otrok, ki koprnijo in se žrtvujejo za to, da silijo v svojo slovensko šolo, a posebno še oni, ki Hm okolnosti zaprečujejo možnost, obiskovati šole svojega jezika. To je vzvišen plemenit nagon poštene slovenske duše, da oživlja m krepi vse ono, kar je že prešlo, da pride zopet do veljave čast in u^led našega radar tudi tam, kjer smo moral* stopiti v ozadje.
S težkim srcem se odrekamo imenu solunskih bratov Cirila in Metoda, ki sta kot blagovestnika naše bodočnosti in. svobode prerokovala in učila v dlavni prošlosti že vse to, kar se je končno v naših dnevih uresničilo: da tudi naš toli teptani rod sme svobodno živeti svoje živlienje. A zato, da naši istokrvni bratje uživajo mirno to svojo svobodo, moramo mi ostali začeti novo življenje, skromno in tiho kot pohlevni državljani, ki žele vestno izpolnjevati svoje dolžnosti napram vsem, tore) tudi napram sebi, v pričakovanju nesmrtnega veBkega Prešerna, ki nam poje:
Žive na? vsi narodi, ki hrepene dočakati dan Da, koder solnce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan Da rojak prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak!
Ker je pa še do tega dne daleč, ki ga ne utegnejo dočakati vnuki naših vnukov, moramo skrbeti za sedaj sami zase, da to, kar smemo in moremo, s svojo glavo misliti, s svojim srcem čutiti, s svojo vstrajno voljo izvršiti, da vse to ohranimo tudi svo-iim naslednikom. A s tem prevzamemo težko breme, ko čas in razmere zahtevajo I kramo samozatajevanje, da zastavimo vse, prav vse v ohranitev zadnjih svetih zapuščin naših pradedov na tej zemlji: t.
j- gojitev svojega jezika, vzgoje svoje mladine, ustvarjanje lastne kulture.
Tem našim podedovanim pravicam se ne smemo in ne moremo odrekati, da ne zaigramo človeškega dostojanstva in svojega jugoslovenskega imena! In, kakor smo znali v minulosti delovati in žrtvovati za svojo kulturno izobrazbo, si jo ohraniti in uveljavljati nasproti vsakomur, tako moramo najti za bodočnost pota in sredstva, da slovenskemu otroku preskrbimo slovensko šolo!
In res, volje ia razumevanje za te svoje vzvišene cilje in naloge ne primanjkuje. Vrsta« bivših CM podružnic je že na posameznih občnih zborih sprejela nova pravila in poslala danes semkaj med nas svoje zastopnike, da skupno pregledamo načrt naše nove stavbe, preiskusimo trdnost njenih temeljev, da najdemo delavcev za ogromno delo, ki nas čaka, ki potrebu;e vsestranske požrtvovalnosti, železne vstrajnosti m plemenite dohre volje V ta namen se moramo v prvi vrsti obrniti do širokih plasti našega ljudstva. V niem buditi zmisel, zanimanje, veselje, za tako delo, da bo vedelo in razumelo, da, kar stori za tržaško - istrsko šolo, za goriški dom, za postonjski vrtec, to stori samemu 6ebi. Saj s tem je obvaroval toliko in toliko* naše dece pred potujčevanjem. Le v obrambo ia ohranitev svojega, nikdar pa po tujem naj ne hrepeni naša roka!!
Sedanji odbor, — g. dr. Abram ko* predsednik, g. dr. Just Pertot ket podpredsednik, g. Ant Žiberna kot blagajnik, Fr. Venturini kot tajnik, gg. Šorn in Ivančič Josip kot odbornika — je bil izvoljen na podlagi pravil CM podružnice in je> bil nekak pripravljalni odbor «Šolskega društva*. V tem kratkem času svojega obstanka, tj. od 15. I., je imel odbor 14 sej, pri katerih se ie razpravljalo in sklepalo o raznih vprašanjih, osobito, kako obuditi in razširiti med narodom zanimanje za to velevažno obrambno organizacijo, obuditi in preustrojiti v podružnice «Šolskega društva» vse že obstoječe CM podružnice, ki so vsled novih razmer več ali manj hirale z ozirom na* svoje delovanje. Teh je ostalo v Julijski Krajini 89: 51 na Goriškem, 19 v Trstu in okolici, 14 na Notranjskem in 3 v severni Istri. To število podnižnic se mora vsekakor z marljivim delovanjem novega odbora do prihodnjega občnega zbora podvojiti- Nobena naših večjih vasi ne sme biti brez podružnice «Šolskega društva*, manjši kraji naj se združbo. «šolsko društvo* je našlo v tem kratkem času svojega delovanja mnogo odziva. Poročila v listu in izkazani darovi ob raznih prilikah, pristop številnih članov in tudi današnji občni zbor pričajo, da vlada med našim zavednim ljudstvom veliko zanimanje.
Ko ie teh 89 podružnic vsled novih mej ostalo odcepljenih od centralnega vodstva, je prevzela nekako vodstvo tržaška CM podružnica. Vešči in marljivi roki gg. dr. Abrama, šolskega voditelja Čoka, dr. Per-tota, učitelja Ribičiča, dra Sedmaka, dra Slavika, dra Wilfana, ki so tvorili v podružnici nekak « šolski odsek* katerega je vodila edina skrb, da ukljub vsem težavam in šikanam, vsem zaprekam in oviram, ohranimo slovensko šolo v Trstu, otroške vrtce v okolici ter želja in zahteva po skorajšnji otvoritvi ie ostalih zaprtih slovenskih šol v Trstu, Goriškem in v Istri — gre vsa čast in hvala m naša dolžnost ie, da izrečemo tem možem na tem mestu
najiskrenejšo zahvalo za neprecenljivo po-1 žrtvovalnost.	|
Novi odbor čaka ogromna naloga, a nič manjša tudi vas, cenjeni zborovalci.
Vsak naj ponese danes domov s tega ustanovnega občnega zbora, svež, oživljajoč duh, s sveto obljubo in zaprisego, da hoče delati za naš obstanek, našo bodočnost, ki ie pa le — v naši mladini.
Črnogorsko vprašanje in Italija
Kdor pripoveduje danes, da so bifi latinski narodi vedno slabiči na polju zemljepisne znanosti, ne pripovetkije nič novega. Francozi n. pr. se odlikujejo v nepoznavanju sveta in ljudstev na njem, izven meja njihove lastne države. Pa tudi Italijani ne zaostajajo za njimi v tej pomanjkljivosti- Ljudje, ki poznajo razmere in ljudi v sodobni ItaHii, nam za.trjajo, da je tam doli celo mn&go razumnikov, ki še danes niso povsem na jasnem niti glede zemljepisnega položaja novih pokrajin Italije.
To je pač drastičen primer. Če se pa danes vračamo k tej stari pesmi, ni razlog v tem, da bi hoteli ponovno naglasiti uvodoma podčrtano dejstvo, ampak v tem, da imamo pred seboj nov dnastičen primer za to od strani, kjer bi take nedbstatmosti res ne mogli pričakovati. Revija «Echi e Com-menti» je prvovrstna publikacija v Italiji za gospodarstvo, industriio ki trgovino. Za to revijo pišejo strokovnjaki iz trgovskega in industrialnega sveta, vseučiliščni profesorji, senatorji, poslanci — torej cvet naroda. Pričakovati bi b3o torej, da ta revija daja italijanski javnosti prvovrstnega pouka o drugih deželah in razmerah v njih in med njimi. V tej upravičeni domnevi pa so nas «Echi e Commenti» v svoji zadnji številki grenko razočarali s člankom o «črnogorskem vprašanju«.
Priznati1 moramo, da se člankar postavlja na pametno in pravilno .staEšče napram takezvanemu črnogorskemu vprašanju in se upira prizadevanjem tistih italijanskih politikov, ki hočejo, da naj se Italija nadalje zavzema za usodo Črnegore, in ki torej ne priznavajo, da je s priključitvijo Črmogore k Jugoslaviji to vprašanje rešeno, — končno in nepreklicno. Članek opozarja na govor poslanca Chiesa v rimskem parlamentu, v katerem je rekel govornik, da bi bilo nečastno za Italijo*, če bi se ne zanimala za usodo črnogorskega naroda. Rečeni poslanec se je skliceval na izjavo bivšega ministrskega predsednika Bonomiia, da Italija ni priznala priključitve Črnegore k Jugoslaviji. Poslanec Chiesa je naglašal, da ima črnogorski narod slej ko prej pravico do samoodločbe o svoji bodoči usodi in da ječi v «srbskem jarmu».
Članek v «Echa e Commenti» obžaluje, da italijanska viadqi še vedno nima jasnega in odločnega odgovora na talke bedast oče (sciocchezze) in da je zanio črnogorsko vprašanje še vedno «odprto*- To vedenje italijanske vlade da je v nasprotju z zgodovino in načeli italijanskega ujedinjenja. Kajti, Črnogorci so Srbi istotako, kakor so Napolitanci Italijani. Nezmiselno ie, da se Italija pogaja z Jugoslavijo o tem ali onem vprašanju, če pa ne priznava, da je Črnogora sestaven del Jugoslavije. Italija mera pripoznati integriteto in ujedinjenje države, s katero hoče priti do dobrih odnosa jev.
Do tu bi bila stvar v redu in stališče revije pravilno.
«Echi e Convneni*» se sklicujejo nadalje na odziv «Trgovinskega glasnika«, ki ie ojstro zavračal izvajanja poslanca Chiesa, a je tudS odločno grajal vedenje italijanske vlade ob takozvanom črnogorskem vprašanju. Ta poslednja graja pa da je neupravičena. Kot dokaz za to navajajo < Echi e Ccmmenti» dejstvo, da je prišlo do oistrega spopada med posflancem Chiesa in ministrom za vnanje stvari Schanzer-jem. Vlada da nikakor ne podpira rovarenja črnogorskih separatistov! Tu pa. postaja stvar že nekoliko bolj dvomljiva. Do-podilo se je že marsikaj, kar ni v popolnem skladu s trditvijo.
Pa pustimo tof Obrnimo se do dejstva, ki nam je dalo povod, da omenjamo to polemiko Vsakem, ki se le količkaj zanima za stvari in dogodke na Balkanu, ve, da ie «Trgovinski glasnik* odlično srbsko glasilo za gospodarske stvari in da izhaja v Belgradu! «Ecchi» pa ga postavljajo v Sofijo in ga označajo kot bjlgarski list! 2e radi sedanjih odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo, znanih vsemu svetu, bi morali uredniki italijanske revije vedeti, da je izkliučeno, da bi se kak bolgarski list postavil proti črnogorskim «separati-stom», da bi se zavzemal za integriteto Jugoslavije in da bi grajal tiste Italijane, ki nočejo priznata priključitve Črnegore k državi SHS. Pa da bi nis ne osupljalo. ko vidimo, da tega ne vedo uredniki naj-odličnejšega itaHj?nskega glasila njegove stroke. Če so take stvari možne. na taki zeleni veft prosvetljencev. se-li moremo potem čuditi, da drugi prenapetneži in ne-razsodneži zagrešajo take 2n tolike sciocchezze* spričo »črnogorskega vprašanja* in odnošajev med ItaKjo in Jugoslavijo, da tako strupeno nastopajo proti državi, s katero se oficielna Italija pogaja za ustalitev dobrih odnošajev?!!
Rojaki! Ne zabite na Selske druitvol
... Tragedija lire
Italijanski poslanec in večkratni ministrski predsednik Giolftti je poslal ob času zadnje vladne krize rimskemu listu «Tri-buni» pismo, v katerem je ostalo znamenito tisto mesto, kjer je naglašal, da italijanska kriza kljub krvavi, spopadom in izgredom ni nikakor politične, temveč gospodarske narave. Giolitti je povedali v svojem pismu staro resnico. Italija se bori od konca vojne do danes, oa bi zopet vzpostavila svoje razrušeno gospodarstvo. Vsa prizadevanja pa 6o ostala takorekoč brezuspešna. O tem priča predvsem tragični položai, v katerem se nahaja v primeri z dem -jem drt jih velikih zavezniških držav italijanska lira.
Milanski «Secolo» je priobčil pretekli teden izpod peresa g. Edvarda Girettija o tem vprašanju zelo stvaren in zanimiv članek, v katerem opozarja na stalno padanje lire in na nevarnosti, ki lahko nastanejo za- vse državno gospodarstvo, ako se iz sedanjega težkega položaja ne najde primerna in temeljita rešitev. Ako se državna baika ne reši iz močvirja, v katerem se sedaj nagaja, je popolna gospodarska propast neizogibna. «Pred vojno si dobil za 100 italijanskih lir 100 švicarskih frankov. Že takoj po začetku vojne pa je začela lira v primeri s švicarskim frankom občutno padati. V decembru 1. 1915. je stalo 100 švicarskih frankov že 125'43 lir, v decembru 1916.. — 139" 18, v decer-joru 1917. — 194*42, v decembru 1918. — 130'00, v decembru 1919- — 265*29, v aprilu 1920. — 470*18, v juniju 1920. — 325*24, v decembru 1920. — 456*51, v mesecu decembru
1920.	— 456*51, v juniju 1921. — 357*75, v oktofcru 1921. — 486*61 in v decembru
1921.	— 462,41 lir. Taka je bila useda italijanske lire od začetka vojne do konca lanskega leta. se tiče letošnjega leta. se lahko reče, da se je položaj v prvem polletju precej zboljšaL Mnogi so mislili tedaj, da se je padanje lire za stalno ustavilo in da se bo italijanski valuta ustalila na x/a vrednosti, ki jo je imela lira pred vojno, ko stta si bila švicarski frank in lira po vrednosti popolnoma enaka. Boljsanje italijanskega tečaja se je opažalo posebno ob času genovske konference, ko se ie upalo, da bo imenovana konferenca našla kalko rešitev valutnega vprašanja. Takrat je bil švicarski frank padel na 360. To se pravi, da je bilo treba tedaj 28 švicarskih eiotink za eno liro, medtem ko jih je zadostovalo v oktobru 1921. samo. 20- Takoj so se čutile blagodejne posledice na cenahfki so začele padati v trgovini na debelo in na drobno.
Toda kmalu so vsi lepi upi, ki so bil* nastali v zvezi s tem pojavom, šli po vodi in sledilo je novo razočaranje. Genovska konferenca je propadla in nekam istočasno ie bilo uradno razglašeno, da znaša primankljaj v italijanskem državnem proračunu 7 miljard lir — ako se ne izkaže, da je še večji, ko bodo vsi računi natančno ugotovljeni. Tedaj so začele naravne sile, ki povzročajo padanje italijanske lire, zopet delovati z vso svojo strašno močjo. Vsled tega je lira v primeri z denarjem z dobro valuto in z boljšo, kot je italijanska, naglo padla. Za 100 švicarskih frankov je bilo zopet treba plačati nadt 400 lir. Dne 10. julija t. t je znašal tečaj švicarskega franka 435, pozneje je padel na 420 in 410, toda ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da bi se zopet spustil pod 400, kjer velja lira 25 stotink, t. j, svoje predvojne vrednost i.
Toliko o položaju lire- Za presojanje gospodarskega položaja je najzanesljivejša podlaga gospodarski zakon o razmerju med kupno močjo denarja s» prisilnim tečajem in množino papirnatega denarja, vštevši seveda tudi zakladne nakaznice na kratek rok. Italijanska vlada trdi, da se število bankovcev ni povečalo, temveč nasprotno da se je zmanjšalo za par nr-liard. Leta 1921. je bilo v prometu še za 21.476 miljonov lir papirnatega denarja, a v maju 1922. samo še za 19*587 miljonov. Te številke so resnične, toda obenem je treba imetii pred očmi, da se je v zadnjem polletju izdalo za tri do štiri milja rde novih zakladnih nakaznic, tako da je znašala skupna svota vseh nakaznic v mesecu juniju gotovo nad 26 milijard z rokom na 6 in 12 mesecev.
Znana je, da so zakladne nakaznice prave državne menice. Tudi če vzamemo, da počivajo vse te nakaznice po blagajnah bank in zasebnikov in da niso v prometu obenem z bankovci države in emisijskih bank, obstoja vendar V kali večna nevarnost, da takrat, ko zapadejo te menice, njihovi posestniki jih lahko ne bodo hoteli obnoviti in da se niti ne bodo našli novi kupci V tem slučaju bi jih morala država izplačati, a to bi bilo mogoče le na ta način, da bi se začeli tiskati z vso paro novi bankovci Istot velja tudi o novih dolgovih, ki jih dela država, tako da se lahko reče, da znaša primanjkljaj redno vsak mesec miljarde.
Pri takih razmerah je nemogoče pred<-videvanje razvoja na denarnem trgu. Vsako znamenje, ki kaže, da peša plačilna moč države, pa mora imeti usodne posledice za vse gospodarstvo- Na drugi strani pa so take razmere obenem tudi izvrstno polje za špekulante z valuto. Ni dvoma, da* se že sedaj špekulira na novo padanje lire. In ta špekulacija je upravičena, kajti gotovo je, da bi stalni primanjkljaji in večna zadolževanja1 morala prej ali slej povleči državo v močvirje popolnega gospodarskega poloma.
Takten je tragični položaj — zaključuje pisec — t katerem se nahaja I tal ja. Spričo njega stopajo gledališki prizori posameznih strank in posameznih politikov, Id so pogreznjeni t pailam. prakse popolnoma v B1 ozadje. Ti politiki nimajo nikakega jasnega
pojma o temeljit" h in pogumnih reformah, ki bi danes še edine mogle rešiti Italijo pred prepadom, v katerega so že teleboilc — da o Rusiji niti ne govorimo — Av-sMja, Poljska in Nemčija.
Prim za osesokoiskf zlet o LManI
Prvi vsesokolski zlet v Ljubljani se začne — kakor znano — v nedeljo. Sodeč po pripravah, ki se vrše za ta dan, bo ta sokolska manifestacija tako veličastna, da bo šel glas o njej po celem svetu, koder je znano in ni še znano jugoslovenstvo: Zanimanje za to slavnost je že sedaj ogromno in od povsod prihajajo prijavnice za udeležbo. Pojeg jugoslovenskega sokol-stva bodo častno zastopani tudi čehoslo-vaški Sokoli, katerih bo prišlo v Ljubljano nad 5000. Čehoslovaško sokolstvo bo prišlo v Ljubljano 12. avgusta v petih posebnih vlakih pod! vodstvom staroste dr. Scheinerja in vodje dr. Vaničeka. Večja deputacia Čehoslovakov bo prišla v Ljubljano pod vodstvom dr. Stepaneka, namestnika ČOS, že prej, da uredi vse potre-bnoza čehoslovaško eokolstvo«.
V	četrtek, dne 10- avgusta, pridejo v Ljubljano mednarodni tel meci iz Belgije in Francije, nekateri bodo nastopili v posebnih tečikah na zietskih glavnih vajah. Sodelovali bodo tud* Romuni in Luksem-buržani. Poljski sokolski Savez bo poslal deputacijo. Anglež J, Kotaes bo sodeloval kot zastopnik angleške Amateui Gimna-stic Associaticn». Prišli bodo tudi član: «L'Avant-garde D'Alger, Societe Franco-Arabe» pod vodstvom profesorja tek> vadbe Omar ben Alahmoura iz daljne Afrike. V dopisu, s katerim naznanjajo svojo udeležbo, javljajo, da so nabiti krasni plakati za jugoslovenski vsesokolski zlet tudi v Afriki po Algiru, kier vzbujajo splošno pozornost. Na javnem nastopu bodo izvajali- člani omenjenega druživa francosko-jugoslovenski balet, skupne in proste vaje, v katerih so se vadil: v Can-nestru. Zkta se bodo udeležili tudi zastopniki ameriškega sokolstva.
V	petek, dne 11.avgusta, zjutraj se bo vršila teskma članic društev JSS, a ob 8. se bo začela sedma mednarodna tekma.
V	soboto, dne 12. avgiista, bodo prišli v Ljubljano številni gosti ii. domača SokoLska društva. Zjutraj se bo vršila tekma članov društev JSS, a ob 8- sv bo nadaljevala mednarodna tekma.
Zvečer se bodo vršile številne prireditve. Ob 20. bo na vrtu Kasina pozdravni -vercr mednarodnim tekrotecem. V veliki dvorani« hotela «Union» be sinfonistijni koncert sredočeške filharmonije iz Kladna.
V	drugih krajih bodo številni pev. ki in instrumentalni konrerti.
V	nedeljo, dne 13. avgusta, zjutraj se bodo vršile poizkušnje čehoslovaškega in jugoslovenskega sokolstva. Ob 9. se bo vršil sprevod od Narodnega wna *ia tjrob velikega Sokola pokojnega dr. Oražena. Predpclidne se bode vršili razen tega razni koncerti. Popoldne bo 1. jav-»a vaja, na kateri bodo nastopili jugoslov j^ki in če-hoslovaški Sokoli. Zvečer se bode v»sila v livoliju telovadska akademija društev JSS in gostov. Ob 21. bo pozdravni večer starešinstva gostom v dvorani Kazina.
V	pondtplieik, dne 14. avgusta, predpol-dne se bodo vršile ^opet preizkušnje, po-poidne bodo nastopili pri) javnih vajah jugoslovenski in čehoslovaški vojaki, moški in ženski naraščaj, gojenci podčasniske šole* v Zagrebu in mornarji z vesli. Zve*er koncerti. Ob 10. in pol \eličasHna serenada na Starem gradu v čast sokolstvu. Ob tej priložnosti bo nastopilo več tisoč pevcev raznih pevskih društev.
V	torek, dne 15. avgusta, se bodo zaključili svečani- sctkolski dnevi z veličastnim sprevodom Sokolov, žensk v narodnih nošah in pevskih društev po ulicah Ljubljane. Popoldne se bo vršila zadnia javna vaja.
Dnevne vesti
** Seja Političnega društva «Edinost ». Tržaški odborniki so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek II. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih uredništva «Edinost» ulica S. Fran-cesco 20, I. radi posvetovanja o naši politični organizaciji za Trst in okolico v okviru našega političnega društva za Trst in Istro.
Predsednik
«Piccolova» perfidnost. Komaj se je naše «Šolsko društvo« rodilo, in že se stezajo zli jeziki, ki mu hočejo škodovati. Prvi je — seveda — »Piccolo*. V svoji včerajšnji šieviUci podaja suho kroniko sežanskega zbo ovanja ter zaključuje ca sledeč način: ^Nepremišljene pritožbe in gotovi zgodovinski spomini, ki preveč jasno dišijo po iredentizmu, kakor spomin na uspehe češke Matice, gotovo ne pripomorejc k temu, da bi se to novo slovensko kulturno društvo pozdravilo s prevelikimi simpatijami. Tudi če se glede demogo£ičnosti govorov za-tisne eno oko, bi bili gospodje pri «Šolskera društvu«, ki niso nič drugega n?go nacionalist; «Edinosti», boij pametno storili, čc bi si bili prištedili gotova namigavanja, ki nc glede na to, da je njihov ton hreščeč za italijansko uho, ne smejo imeti ciljev, ki gledajo preko aieA' nove domovine.
«Piccolu» najprej citiramo besede iz pozdrava, ki smo ga v nedeljo poslali «Šolsjteniu društvu®:
«Pa še nekaj moramo posebno nagfeisiti, da-si je samoobsebi umevno ob blagi in krotki naravi našega ljudstva. Danes nc bomo zborovali v imenu kakih zlih nagonov, kakega na-sprotslva proti komur-sibodi. Novemu društvu bomo postavljali temelj v imenu kulture, torej miru in bratstva do vseh, ki so blage voljef Vsakdo pride danes v Se£ano takorekoč z oljkino vejico v roki: z znakom ljubezni. Pripraviti se hočemo in vsposobiti za plemenito, vsem koristno in blagonosno tekmovanje na
polju kulture.*
Naj bi nam «Piccolo» povrHa* kie ip ti^ia
y Trsio« dne 10. avgusta 1922.
»EDINOST«
Stran lit.
peja čez katero gledamo. Seveda, pritoževali
C o se, da nimamo zadostno Sol, da jih Imamo
nj nego smo jih imeli, da fe polovica naših pol v Istri zaprta, m verujemo, da je^ bil ton naših pritožb hreščeč, a krivi nismo mi!
Skrajna perHdnost pa je, če nam hoče «Pic-pola» podtikati iredentistične namene. Narod pi hoče dati sam le to, česar nam tista vlada, podpihovana ravno od «Piccolovih» gospodov, poče dati, čeravno bi to zahtevala od nje dolžnost in samospoštovanje. Jutri ali pojutrišnjšm pa bo «Piccolo» zopet prišel s svojimi hinavskimi besedami o bratstvu in sporazumu «fra |e due stirpi.» Tudi do tega bo prišio, toda ko se bomo domenjevali pri zeleni mizi, «Piccolo^> in Piccolovci ne bodo zraven, tam bo govorila odkritost in poštenje, za periidnost ne bo prostora!
Oddolžite se! Včeraj smo objavili po z/v Šolskega društva, naj vsi tisti, ki se niso mogli udeležiti slavnosti v Sežani, darujejo kaj za šolsko društvo. Opravičen je ta poziv. Razumemo razloge, radi katerih se marsikdo ni udeležil slavnesti, da-si je bil namenjen v Sežano. Razlogov je bilo več. Pred vsem je bilo čudno postopanje vlade, vsled katerega 5e v soboto ni bilo gotovo, ali se bo jpogla slavnost vršiti K temu so se ves teden širili razni zelo vznemirljivi glasovi o namerah od znane, nam nasprotne strani. In slednjič ni v nedeljo zjutraj tudi nebo obljubljalo nič dobrega. Gotovo je, da so Ie ti razlogi mnoge zadržali d<?ma. Zato se danes ponovno obračamo do njih. Prihranili so si preccjšen trošek. Oddolžijo naj se sedaj s tem, da od tega prihranka darujejo primeren del za namene, ki jim je bila posvečena nedeljska slavnost. S tem se najlepše pridružijo udeležnikom te prireditve.
Naloga Šolskega društva in komunisti. Z
neke zanesljive strani smo izvedeli, da je ka-zeljsko društvo «Dneva žar», ki je bilo priglašeno za sodelovanje na slavnosti »Šolskega društva*, odreklo svoje sodelovanje vsled agitacije nekega učitelja komunističnega mišljenja. Kazeljsko društvo se je sicer opravičevalo, da ne more nastopiti radi odsotnosti nekaterih sodelujočih članov, ali — (kakor rečeno — izvedeli smo, da se j<S zgodilo vsled rečene agitacije. — Sploh nam je nerazum-lijvo, kako se je mogla komunistična stranka ob taki priliki in takim namenom postaviti na tako neupravičljivo in nasprotujoč« stališče! Nameni šolskega društva so vendar vzvišeni nad vsa politična nasprotstva: gre za ikul-luro našega naroda. Drastičen dokaz za to je dejstvo, da obiskuje slovensko šolo pri Sv. Jakobu dokaj otrok komunističnih starišev! Komunisti se sicer v privatnih razgovorih skli-cuejjo na dolžnost vlade, da nam da potrebne šole, S tem se popolnoma strinjamo tudi mi. Mari pa naj Čakamo in držimo roke križem, dokler ne pride vlada do spoznanja te svoje dolžnosti?! Vprašamo le, kaj bi bilo danes iz naših otrok, kakšnega duha bi se navzeli v tujih šolah, ako ne bi imeli naših družbinih šol, ako bi se ravnali po komunističnem stališču in čakali na šole iz rok vlade! Čim dobimo zadostno tako šol od vlade, potem naše šolsko društvo res ne bo več potrebno. Dokler se pa to ne zgodi — in dotlej, bojimo se, poteče mimo še mnogo vode pod mostovi — nam ne preostaja drugega, nego da se zatekamo k samopomoči, da si narod sam pomaga! Sicer pa je nedeljska slavnost pokazala, kako da naše ljudstvo razume to potrebo in kako se zaveda svoje dolžnosti. To potrebo bi morali uvaževati tudi komunisti. Vsaj ob kulturnih vprašanjih naj bi nas ne razdvajale razlike političnega mišljenja. Saj hočemo menda vsi, da bi se naše Ij'udstvo kulturno razvijalo, kar more le s pomočjo svoje šole. Mari mislite drugače — gospoda komunisti?!
Pritožba in prošnja. Prejeli smo: Iz Krapanja blizu Šibenika je hotela priti osmerica potapljačev v Umag, da bi tam stopili v delo pri koncesijooiranezn italijanskem podfetju
Pietro Cessich za dviganje gob iz morja. Vse listine so imeli v redu. Vendar so jih v uma-škem pristanišču ustavili, jim odvzeli vse listine, jim zaplenili barko — vse njihovo imetje — in jih potem izpustili v žalostno — svobodo! Tako se sedaj teh osem glavarjev družin potika tam brez vsakega sredstva za preživljanje- Stradajo tam v najhujšem pomenu te besede že nad mesec dni. Nobena oblast se ne briga zanje in organi zmajujejo z ramo. Tudi vsi koraki, ki jih je ukrenil neki odvetnik v Trstu in v Rimu, so ostali brezuspešni. Nikdo se ne zmeni za to, da ti ljudje umirajo gladu. Vse kaže, da gre tu za čin političnega maščevanja radi kakega dogodka v Dalmaciji. AH, prizadeti ljudje so same sirote, ki jim je politika nepoznana stvar in niso prišli iskat nič drugega, nego dela pri rečenem podjetju, ki jih je hotelo sprejeti. Kje je Človekoljubje? Siromaki prosijo jugoslovenskega delegata, naj se energično zavzame za te svoje državljane.
Vpisovanje in matrikulacija na vseučilišča v Padovi. Na padovanskem vseučilišču se je začelo vpisovanj'e za šolsko leto 1922-23. Jesenska izpitna doba bo trajala od 16. oktobra do 4. novembra. Predavanja se začnejo 6. novembra. Imatri kulaci je in vpisovanje se vrši za sledeče tečaje in študije: juridična in medi-cinsko-hirugična fakulteta, fakulteta fizičnih, matematičnih in naravoslovnih znanosti, filo-
zofsko-književna fakulteta« inženirska iola, šola za izpopolnjevanje abiturijentov učiteljišč, tečaj za dosego posebnih^ diplom, iola za babice. Za imatrikulacijo m vpis v tečaje prvega leta na fakultetah ali Šolah je treba predložiti vse potrebne listine najkasneje do 5. novembra. Ta rok velja tudi za vpis k tečajem naslednjih študijskih let. Samo v izrednih slučajih, katerih upravičenost prizna Tektorat, se bodo sprejele prošnje za vpis do 30. novembra, a za inženirsko šolo do 15. novembra. Državne pristojbine se morajo plačati neposredno davkarijam a dodatne pristojbine in prispevki v uradu vseučiliš. ekonoma ta. Za vsako izpričevalo, prepis ali izvleček iz aktov in registrov mora prosilec napraviti prošnjo s kolkom 1 lire ter plačati 2 liri kot odškodnino, nevštevši ene lire, kolikor stane kolkovani papir. Zraven tega je potreben še kolek 2 lir za overovljenje podpisa. Glede oprostitve od pristojbin veljajo za dijake šole za izpopolnjevanje abiturijentov učiteljišč isti predpisi, ki so splošno v veljavi za oproŠČevanje od plačevanja vseučiliških pristojbin. K prošnjam za oprostitev od pristojbin (popolno ali delno) mora prosilec priložiti spričevalo občinskega odbora tistega kraja, kjer živi njegova družina, ter izpričevalo davkarije a ubožnosti prosil-čeve družine. Izpričevalo občine mora biti napravljeno na posebni poli, ki se dobi brezplačno v tajništvu vseučilišča in ki vsebuje vprašanja, na katera naj občinski urad točno odgovori. Občinski urad naj navede na izpri-čevalu tudi vsako drugo važno obvestilo, tudi če pola ne vpraša po njem, ako bi znalo služiti za podlago zanesljivejšega presojanja premoženjskih razmer prosilčeve družine. Prošnje za oprostitev od pristojbine za vpis, imatriku-lacijo in od dodatne pristojbine za posebne izpite je treba vložiti z vsemi potrebnimi prilogami do 30. novembra. Prošnje za oprostitev od dodatne pristojbine za polaganje lauree se morajo vložiti najkasneje šest mesecev po izpitih zadnjega leta, a prošnja za oprostitev od pristojbine za diplomo najkasneje tri mesece po prestanem izpitu. Za vsa druga obvestila naj se prizadeti obrnejo na tajništvo.
Zahvala. Podpisano »Šolsko društvo« v Trstu se iskreno zahvaljuje vsem onim rodoljubom v Rocolu, ki so se odzvali vabilu, ter se v tako lepem številu vpisali kot člani, kakor tudi onim, ki so darovali za »Šolsko društvo*. Posebna zahvala g. Lojzetu in Srečkotu Zerjal na njiju neumornem delovanju. Želimo, da bi imela mnogo posnemovalcev. Poživljamo vse Slovane v Italiji, da se vpišejo kot člani in nas vsestransko podpirajo.
»Šolsko društvo«
Pačenje krajevnih imen. Iz Boršta. O tem predmetu se je z naše strani že toliko pisalo, razpravljalo in protestiralo, da pač ne bi jaz danes pisal o tem, če ne bi mi slučajno prišel v roke poziv kr. sodnije v Kopru k neki razpravi. Evo vam čudesa. Naslovljenec prebiva v Borštu. V Borštu je tudi podal svoječasno tozadevne podaftke orožniškemu brigadirju. Sedaj pa je kr. sodnija poslala poziv v — čujte! — S. Giuseppe dt S. Odorico. Brez-dvomno je, da orožniški brigadir ni napisal tega imena. Napisal je Boršt, ali pa «Mocco». Kako more torej ta slavna kr. sodnija priti do tega, da poziv pošilja v S. Giuseppe di S. Odorico?! Ti gospodje so res praktični in iznajdljivi. Vsa čast! Sodni sluga, ki je prinesel ta poziv, bi bil pač zaman iskal naslovljenca v S. Giuseppe di S. Odorico, toda, bil je prej v Ricmanjih, kjer naslovljenca osebno paznajo in tako je poziv srečno «prirajžal» na svoje mesto. Sedaj pa — pazite — pride najlepše. V «Ključu> je napis, ki ga je postavilo italijansko planinsko društvo in tam je Boršt označen z «S. Antooio m Selva». Ce greste naprej, kmalu zagledate na postaji napis, ki vam črno na belem kale, da se ta vas po odrešenju imenuje «Mocco». Precej po zasedbi naših krajev je vojaško poveljstvo dalo napraviti in postaviti po vasi napise «S. Antooio di Mocco». Pri oddelku finančne straže v Dolini so do pred nedavnim rabili označbo «Borit». Nekateri naših ljubih sosedov Italijanov pišejo Sam Antomc di Borst. V rokah imam plačilni nalog civ. komi sari ata davčni oddelek v Kopru. Ta rabi označbo S. Antonio dt Mocco. Sedaj pa nastopa torej še slavna sodnija in nas kratko malo krsti v S. Giuseppe di S. Odorico. Tako je dosegla naša vas menda rekodr v različnih imenih: Borst, S. Giuseppe di Odorico, S. Antonio in Selva, Mocco, S. Antooio di Borst. Prava babilonija! Komentarja, mislim, ni treba pisati; le to naj dostavim, da se mi priprosti borštanski vaščani in vaščanke do tal priklanjamo pred oltarjem nesvete Kolobocije ter jo v svoji balkanski duše vnos t i strmeč občudujemo in kličemo: bravo, bravo, to je praktično in meda tudi moderno. Pika.
BorŠtansky.
Izjava. Z ©žirom na razna obrekovanja izjavljam svečano pred javnostjo, da se noben član naše družine ni in se ne bo izneveril svoji slovenski narodnosti in svojemu slovenskemu čustvovanju. V slučaju, da se ta neupravičena obrekovanja še nadalje širijo, bomo prisiljeni postopati proti obrekovalcem sodnijskim potom. — Družina Švab pri Sv. Ivanu.
Prošnja. Alojzij MuŽic iz Kojskega je prišel te dni iz Rusije, kjer je živel od januarja leta 1916. Mož je sedaj brez vsakih sredstev in v tej zadregi prosi oobra srca, da bi mu ila na
roko, bodi s kakim darilom, bodi * obleko. Eventuelni darov! naj ss pošiljajo upravi
(Edinosti*.
Prosveta — predavanja. Umri ob & uri in
pol bo pri Sv. Jakobu nadaljeval gosp. dr. Pavli predavanje «0 gospod arstu». Danes ob 8. uri in pol bo tudi predavanje mm, Prošeku.
V	soboto, dne 12. 1 ta. ob 8. uri in pol bo predaval gosp. dr. Joahim Ražem ▼ Padričah <0 razmerju med državo in cerkvijo.®
Isti dan in ob isti uri bo predavanje v Sv. Križu in na Sovraniščn.
V	Sv. Križu; gosp. dr Jasi Pertot: «0 spolnem vprašanju in obuženju®, na Sovranišču: gdč. Dolenčeva: «0 vzgoji*.
Tečaj sa hrvaščino. Ker se je prijavilo premalo udeležencev, se za zdaj ne bo otvoril j tečaj za hrvaščino. Oni, ki so že vplačali uč-nino, naj jo pridejo dvigniti.
•Sleparija«. Z o žirom na notico pod tem naslovom, obajvljeno v «Hdioosti» z dne 21. junija, kakor tudi v drugih tukajšnijh listih, v kateri se jo javljalo, da sem jaz prve dni maja oslepaiil s pomočjo ponarejenega pisma trgovca gosp. Alojzija Plesničaria zadružno trgovino »Unione Coopeiatfva della Venezia Giulia* v ulici S. France seo d'Assisi 16, za par vreč kave, sladkorja itd. izjavljam sledeče: Ni res, da sem jaz dvignil kako blago v omenjeni trgovini na račun g. Alojzija Plesničarja, pač pa sem ga tam večkrat kupil in pošteno plačal za svojo trgovino. Res je, da sem bil 17. junija t. L zaradi te zadeve aretiran in da sem ostal po nedolžnem v zaporu do 7. julija t. 1., ko se je končno izkazalo, da nisem bil pri slepariji prav nič prizadet. Toliko v obrambo mojega poštenega imena. — Fran Škabar.
društven« vesti
MDP — Sv. Jakob uprizori v nedeljo dne 13. t. m. otroško igro v 2 dejanjih *Škrati». Poleg tega so na sporedu druge ljubke točke, ki bodo našim otrokom, kar najbolje ugajale.
Odbor.
Zveza	društev. Redna odborova
seja se vrši v soboto ob 8. uri zvečer v delavskem konsumnem društvu Sv. Jakob.
Tajnik.
Pevsko društvo «Za»tava» is Lonjerja priredi s sodelovanjem domačega dajaštva dne 3. septembra t. L vrtno veselico v korist ^Dijaški Matici*, na kar se vsa bratska društva v naprej opozarjajo.
Iz tržaškega SSvIlenia
Po nesreči prišel pod avtomobil. 66 letni Josip Kerkoč iz Plavij je šel včeraj mirnega .koraka proti Trstu, ko je za njim pridrdral avtomobil. Starček ni slišal Šoferjevega znaka ali pa se ni utegnil pravočasno izogniti dejstvo je, da ga je avtomobil podrl. Revni starec si je pri tem zlomil nogo. Šofer ga je pobral v svoj avtomobil ter ga odpeljal v tržaško bolnišnico.
Prepovedano orožje. Ivan Alessino, star 30 let, stanujoč v ulici Maiolica, je bil včeraj aretiran, ker je imel poštolo brez orožnega lista.
Odmevi spopada med fašisti in stražarji na trga Borsa. Včeraj je bil aretiran 16 letni Bruno Speranza. Obdolžen je, da je proti kr. stražarjem sprožil štiri strele.
Kmetica pod tramvajem. 18 letna kmetica Josipina Slavec iz Ospa se ic včeraj vozila s tramvajem proti Sv. Soboti. Pri nekem ovinku jo je tako zaneslo, da je padla pod tramvaj. Zlomila si je pri tem levo nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Baba je... 30 letni delavec Nazarij Kocijančič, stanujoč v ulici Giuliani št. 23, je 2e pred Časom doznal, da ga neka soseda neprenehoma, ob vsaki priliki obrekuje. ^ Včeraj jo je vstavil v veži svojega stanovanja ter jo pozval na odgovornost radi njenega postopanja. Mar bi bil molčal. Ženska fe začela kričati, kakor obsedena, hotela je udariti Kocijančiča in ko seji je ta izognil, je potegnila nož, ki ga je imela pri sebi, ter ga zabodla v desno roko. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo zdravil kakih 10 dni. Razjarjeno žensko pa so komaj ukrotili.	_
Porotna razprava. Včeraj se je začela porotna razprava proti Kristjanu Gratton iz Tržiča obtoženemu radi poskušenega ubojstva. Čin, radi katerega je Gratton pod obtožbo, je sledeči: Obtoženec živi ia delj časa v skupnem gospodinjstva z 38 letno vdovo Magdaleno Gabrovič, katera ima iz prejšnjega zakona 18 letno hčerko Marijo. Poslednja je imela daljše ijubimsko razmerje z nekim Romeom Samec, ki jo je pa končno potem, kojo je zapeljal, zapustil pod ničevo pretvezo. Gratton, ki ima mlado Marijo Gabrovič rad kakor lastno hčerko, je vsled tega dne 28. novembra lanskega leta ustaWl Samca v uCci Farneto ter ga vprašal, kaj namerava z mlado Marijo, ali jo misli poročiti. Ko je Samec odgovoril, da o tej zvezi noče ničesar sKŠati, je potegnil Gratton revolver ter dvakrat ustrelil na Samca, ki je zadobšl rano v lice, radi katere se je zdravil tri tedne v bolnišnici.
Obtoženec priznava svoj čin ter navaja v svojo obrambo, da ga grdo in brezobzirno postopanje Samčevo tako razjarilo, da ni bil več gospodar nad svojo voljo.
Obtožbo zastopa odv. Gargaro; branitelj: dr. Robba. Civilno stranko zastopa odv. Zen-naro. Sodnemu dvoru predseduje comm. Andreis.
Po govorih državnega pravdnika, branitelja in zastopnika civilne stranke je bil obtoženec oproščen obtožbe poizkušenega umora, obsojen pa je bil na zapor 3 mesecev in 10 dni zaradi protipostavne nošnje orožja.
Vesti z Goriškega
Razpis natečaja* Civilni komisariat za tolminski politični okraj zastopajoč okrajni šolski svet, razpisuje v smislu okrožnice z dne 22. septembra 1920, ŠL 321/8848, izdane od Generalnega Civilnega Komisariata. natečaj za izpraznjena definitivna učiteljska mesta na ljudskih šolah tolminskega političnega okraja I s slovenskim učnim jezikom: j 1. Stalno nameščena učiteljica na dvo- ali večrazrednih šolah v ; Breginju, Cezsoči, Iderskem, Soči, Sedlu.
2.	Učitelj-Voditelj na dvo- ali večrazrednih šolah v: Cezsoči, Drežnici, Iderskem.
3.	Učitelj-Voditelj na enorazredni šoli v: Logu, Strmecu, Bulcovem, Bavšipi, Kamnem,
_ Kal-Koritnici, Gorjah, Hudajužni, Logjeh, Tolm. Lomu, Lazcu, Nemškem rutu, Otaleiu, Orahku, Planini, Pečinah, Plužnjah, Podbeli, Poljubinu, S tržiščih, Trnovem, Do4. Tribuši, Volarjih, Zalazu, Zakojci, Zakrižu, Ponikvah, Robidiščih, Rutih, Staremselu.
4.	Potovalni učitelj-voditelj na šolah v: .Laz-Cadrgu, Jagerščeh-Krnici, Jevščku-Rav-tnah, Polici-Vrhu, Selo-Logu, Temljinaj-Lojeh, Vrsnem-Krnu.
5.	Definitivno mesto kateheta na slovenski petrazrednici v Tolminu s pogojem, da bo podučeval veronauk tudi na italijanski ljudski ter na meščanski šoli v Tolminu.
K natečaju so pripuščeni samo učitelji z vsposobljenostno diplomo, kot jo zahtevajo po-, stave in sedaj-veljavni pravilnik. I, Prosilci naj predložijo okrajnemu tolminskemu šolskemu svetu do 25. avgusta 1922 prošnje opremljene s krstnim listom, s potrdilom o italijanskem državljanstvu, s potrdilom o brezhibnem politično-moralnem obnašanju, z izjavo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti, s tabelo o kvalifiki in sicer v dvojniku, ter z listinami glede učnih naslovov in odlokov prejšnjih imenovanj.
Nadalje je na razpolago deset provizornih mest na slovenskih m dve provizorični na italijanskih šolah tvk< okraja.
Prosilci morajo predložiti do 25. avgusta 1922 prošnjo opremljeno s krstnim listom, s potrdilom o italijanskem državljanstvu, o brezhibnem politično-moralnem obnašanju, s potrdilom o fizični sposobnosti, izdanim od uradnega zdravnika ter z maturitetnim izpričeva-lom, izdanim od enega izmed učiteljišč v kraljestvu.
Plačo in pravice, izvirajoče iz takih mest, določuje deželna postava za Goriško Gradiščanske z dne 20. julija 1914, št. 24, dalje okrožnica osrednjega urada za nove pokrajine z dne 8. januarja 1920 št. 118/05010 b ter končno ona okrožnica, ki jo je izdal Generalni Civilni Komisariat za Julijsko Benečijo dne 12. aktobra 1920 št. 3320/10345.
Imenovanja začnejo teči s 1. oktobra 1922.
Ako se kak učitelj namerava poganjati za več mest hkrati, mora za vsako vložiti posebno prošnjo.
Prošnje začasnih, že poročenih učiteljic se za sedaj ne morejo vzeti v pošte v.
Tolmin, dne 3. avgusta 1922.
Civilni komisar-predsedmk Giordano m. p.
Dijaški prirodni tečaj, združen z izletom na Nanos, ki je bil radi vsesokolskega zlet a odložen, je definitivno določen za dneve 27., 28. in 29. avgusta. Ker bodo stroški razmeroma majhni, bo udeležba omogočena vsemu di-jaštvu. Natančnejša pojasnila slede.
Akad. fer. društvo «AdriJa» v Gorici.
Rfhemberk. Kršč. soc. izobr. društvo v Ribe mberku priredi dne 24. septembra pevski dan, ki naj bi nam pokazal nivo, do katerega so se povzpeli naši pevski zbori. Vsem Bližnjim društvom na Vipavskem, Krasu in v goriški okolici so se že poslale okrožnice. Lahko se priglasi tudi kakšno bolj oddaljeno društvo z Goriškega ali Tržaškega. Za danes opozarjamo vsa pevska društva na to prireditev.
Gospodarstvo
K vprašanju jugoslovenske valute
(Po «Gosp. listu.)
Po polomu avstroogrske monarhije so se Slovenci, Hrvati in Srbi združili v eno državno skupino. Ker so imeli Srbi že pred vojno svoj lastni državni ustroj, je bilo iz' raznih razlogov umi j ivo, da tvori Srbija centrum Jugoslavije in se ji kot enakopravna priključita slovenski in hrvatski del.
Tako se je rodila Jugoslavija: na eni strani od svetovne vojne strašno tepen junaški srbski narod, izkrvavljen, s porušenimi domovi, na drugi strani jugoslovanske pokrajine bivše monarhije, bratje živeči drug tik drugega, pa vendar ločeni in odtu-
jeni. Vsak Jugoslovan bi hotel Jugoslavijo — po svoje.
Ko se je ustvarila Jugoslavija je bilo treba predvsem urediti enotnost valute. Vsled tega se je izvršila v bivših avstro-ogrških pokraijnah zamenjava kron v dinarje, kakor znano po ključu 4 krone za dinar. V koliko je bil ta ključ umesten in upravičen ne bomo razmotrivali na tem mestu.
Tedaj dinar bi moral od časa izmenjave kron raprezentirati enotnost jugoslovenskega denarja na znotraj in zuraj, toda ža-libog-ni te enotnosti vrnite: še do danes se govori na zagrebški borzi le o kronski, na belgrajski o dinarski valuti. To je že prva napaka, da ima ena država po treh letih in pol obstoja še vedno dve valuti.
V	kakem položaju se nahaja aanes jugo-slovenska valuta je vsakomur znano. V. treh letih in pol se je dvigala in padala ter je delila usodo slabih valut. Slabo stanje jugoslovenske valute je pripisati raznim okolnostim. Naj navedemo najvažnejše:
1.	Pomanjkanje moderne luke. Kar so pljuča za Človeka, to je luka za državo. Od Reke do Drača je vsa jadranska obal jugoslovanska, ali na tej obali bo šele treba ustvariti moderno luko z vsemi potrebnimi železniškimi zvezami, kar bo trajalo deset, dvajset let. Najhujši udarec za Jugoslavijo je dejstvo, da se je na Reki, ki ima dobro luko in dobre zveze z jugoslovenskim za e-djem ustvaril položaj, ki ne dopušča <lo danes rednega pomorskega prometa. Ta p->-ložaj je znal izkoristiti Trst, ki igra važro ulogo za jugoslovenski uvoz in izvoz. A \ > ni še vse: tržaška borza je žalibog premne i krat odločevala o usodi dinarja in marsika tero zavratno znižanje jugoslovenske valut« je treba pripisati spekulativnim mahinaci« jam te borze.
2.	Slabe železniške zveze, njih pomanjkljivost in pomanjkanje železniškega parka.
Vsak nov državni organizem potrebuje novih prometnih žil in bo treba desetletij vztrajnega dela in ogromnega kapitala, predno se bo uredilo to velevažno vprašanje.
3.	Uvoz prekaša za stotine miljonov izvoz. Jugoslavija je agrarna država in kot taka potrebuje predvsem uvoz industrijskih izdelkov. Paziti - bi se moralo pri uvozu predvsem, da se uvaža le one izdelke, ki so neobhodno potrebni; vsak uvoz nepotrebnih stvari in luksusa bi se moral najstrožje zabraniti. Šele v zadnjem času se je v tem pogledu obrnilo na bolje. V prejšnji dobi se je uvažalo za ogromne svote nepotrebnih stvari. Jugoslovenski gozdarji so se trudili v potu svojega obraza, da se je pripravil na pr. vagon tramov za izvoz, a na drugi strani je inozemstvo v zameno poslalo nekaj parov nepotrebnih svilenih nogavic aH ovratnic... Jugoslavija je poslala v Italija par vagonov volov, v zameno je dobila pai vagonov pomaranč.
4.	Notranji prepiri zavzemajo premncjfgo-krat tako ostre oblike, da je inozemstvo mnenja: država se stresa v svojih temeljih. Uporabi se vsako nerednost in vsak škandal, da se ga razkriči po svetovnem časopisju in pri tem trpijo vsi! Notranji osebni in strankarski prepiri so tudi vzrok, da vlada ravno na gospodarskem polju mnogokrat brezbrižnost in nezmožnost.
V	zadnjem času se je začelo v vsakem pogledu obračati na bolje, vsaj vsi znaki kažejo na to. Z gospodarskega stališča jo treba predvsem uvaževati trgovsko pogodbo z Nemčijo in najetje 100 miljonskega dolarskega posojila. Država s slabo valuto naj ima najožje gospodarske stike z enako državo, kakor v tem slučaju. Nemčija potrebuje za prehranjevanje svojega prebivalstva agrarno državo Jugoslavijo, na drugi strani potrebuje Jugoslavija vse industrijske izdelke Nemčije. Dolarsko posojilo v znesku 2 miljard lir je tudi dobro znamenje, da uživa Jugoslavija v inozemstvu kredit Sicer so pogoji tega posojila težki in so izzvali velik vihar debat, vendar je dejstvo, da je Jugoslavija krvavo potrebovala inozemski kredit in si ga je morala na vsak način priskrbeti. Najglavnejšo pažnjo bo pa treba obrniti na to, kako naj se ta kredit uporabi, da bo kar največ izdal. Ako se bo dobro uporabil, ne bodo izostali sadovi in lahko se dogodi, da se v najkrajšem času izdatno dvigne jugoslovenska valuta in z njo blagostanje.
Narofeifie in širite .EDINOST"
If1
mm
PODLISTEK
C S. TURGENJEV;
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivan Voak.)
(fil)
— Torej poslušaj, — je začel. — Seznanil sem se v Moskvi s precej čudnim gospodom. Bil je zelo bogat in je razpolagal z velikimi posestvi; ni služil. Poglavitna, njegova edina strast je bila ljubezen do znanosti znanosti vobče. Še sedaj ne morem razumeti, odkod ta strast v njem! Tako se mu fe podajala kakor kravi sedlo. Sam je malo razumel, in komaj je znal govoriti, Ie oči je izrazito obračal in pomembno majal z glavo. Prijatelj, iaz nisem še nikoli 6rečal vako malo nadarjenega in tako revnega diha... V Imolenskijevi guberniji so taki kraji, kjer je sam pesek, le tupa tam raste nekaj trave, ki je ne povoha nobena žival. Nič se mu ni posrečilo, vse mu je izpodle-telo; poleg tega je imel to bolezen, da si je 5c tako lahko stvar otežkočil. Ce bi bilo od njega odvisno, bi morali ljudje jesti z nogami Delal, pisal in bral je neumorno. Pečal se je z znanostjo z neko trdovratno
vztrajnostjo, s strašno potrpežljivostjo; samoijubje v njem je bilo ogromno,, a značaj mu je bil železen. Živel je sam in slovel za čudaka. Seznanil sem se ž njim... no, in sem mu ugajal. Priznati moram, da sem ga kmalu preluhtal; toda njegova marljivost me je ganila. Poleg tega je razpolagal s tolikimi sredstvi, imel sem možnost napraviti toliko dobrega, doprinesti resnično korist... Preselil sem se k njemu in končno odpotoval ž njim v njegovo vas. — Imel sem velikanske načrte, prijatelj: m njal sem o raznih izpopolnitvah, o uvedbi novih iznajdb.
— Kakor pri Tasnnski, ali se spominjaš? — je pripomnil Ležnjov z dobrodušnim
usmevom
—Kaj ie! Tam tem bil ? svoji duši prepričan, da ne bo nič iz mopb besedi; toda tu... se je odprlo popolnoma novo polje pred menoj.. • Natovoril sem si knjig za kmetijstvo... res je, da nisem niti ene do konca prebral... no, in dal sem se na delo. Spočetka ni Šlo* kakor sem pričakoval; toda potem je nekako ilo. Moj novi prijatelj je vedno molčal, opazoval in me ni oviral, to se pxavi do gotove meje. Sprejemal je moje predloge in jih izvrševal, toda z neko upornostjo, nevoljno, s prikritim nezaupanjem in vse je skušal po svoje obrniti. Neznan-
sko je cenil vsako svojo misel. Z velikim ' naporom se je vzpenjal nanjo kakor polon-čica na travnato bilko, pa ti sedi na njej, razpenja krila m se pripravlja na polet, a hkratu zdrkne in pade na tla in prične zopet lezti... Ne čudi se vsem tem primerjavam: že tedai mi je kipela duša od njih. Tako sem se boril dve letL Delo je slabo napredovalo ne glede na moj trud. Postajal sem truden, moj prijatelj mi je presedal, začel sem ga zbadati, a on me je davil kot pernica; njegovo nezaupanje se je izpre-menilo v razdraženost, sovražno čuvstvo naju je obvladalo, da nisva mogla več govoriti o nobeni stvari med seboj; skrivaj, toda neprestano se je trudil dokazati mi, da ne stoji pod mojm vplivom, moje odredbe so se izvrševale napačno, aH pa sploh ne,.. Končno sem opazil, da sem pri gospodu posestniku le še nekak u žitka r, gospodu ▼ duševno razvedrilo. Bridko mi je bilo tratiti čas brez koristi, bridko sem občutil, da sem se zopet in zopet varal t svojih pričakovanjih. Dobro sem vedel, da je pomenil moj odkod izgubo zame; toda jaz se nisem mogel udati m nekega dne po nekem težkem m grdem prizoru, kateremu sem prisostvoval, in ki mi je pokazal mojega prijatelja T skrajno sbtbi luči, sem se spri ž njim in odšel, tako sem se otresel oedantnega gospodiča. Id je bil zvarien iz
stepne moke ter pomešan z nemškim medom ...
—	To se pravi, da si se otresel tudi vsakdanjega kruha, — je rekel Ležnjov in položil obe roki Rudinu na ramena.
—	Da, in počutil sem se zopet lahkega in golega v praznem prostoru. Poleti, kamor te je volja... Eh, pijvaf
—	Na tvoje zdravje, — je izpregovoril Ležnjov, se vzklonil in poljubil Rudina v čelo. — Na tvoje zdravje in na spomin Pekovskega ... Tudi on je znal ostati ubog.
—	To je torej prva številka mojih doživljajev, — je začel po nekolikem času Ru-din. — Ali naj nadaljujem?
—	Le nadaljuj, prosim te.
—	Eh! niti govoriti se mi noče več. Utrudilo me je govorjenje, prijatelj... Toda, naj bo. Zatem sem se potikal po raznih krajih... Mogel bi ti na primer pripovedovati, kako sem postal tajnik nekega visokega blagorodja, in kaj je iz tega nastalo, toda to bi naju privedlo predaleč. Torej, potem ko sem se več časa potikal po raznih službah, sem se končno odločil... toda ne smej se, prosim te.. • da postanem afarist, praktičen človek. Do tega je prišlo tako-le: seznanil sem se z nekim Kurbjejevom,
morda si že čul o njem, ne?
— Ne. nisem slišal. Toda, oprosti, da te
prekinem, Rudin, kako si mogel ti s svojim umo mpriti na to, da postaneš -»praktičen* človek? To ni tvoi poklic.
—	Vem, prijatelj, da ni, sicer, kaj pa je potem moj poklic? ... Toda če bi ti poznal Kurbjejeva! Prosim, da si ga ne predstavljaš kot puhlega frazerja. O meni govore, da sem bil nekoč dober govornik. Toda v primeri ž njim sem ničla. To ti je bil čudovito učen človek, velikega znanja, ustvarjalna glava, prijatelj, imel je poseben dar za velika obrtna in trgovska podjetja. Njegov um je prekipeval od najdrznejših, nepričakovanih načrtov. Združila sva se ter odločila, da uporabiva svoje sile za skupno dobičkanosno delo...
—	Za kakšno delo, ali je mogoče zve--deti?
Rudin je povesil oči.
—	Ti se boš smejal.
—	Čemu? Ne, ne bom se smejal.
—	Sklenila sva napraviti plovno neko reko v*K... i guberniji, — je rekel Rudin s prisiljenim nasmehom.
—	Kaj? Torej tvoj Kurbjejev je bil kapitalist?
—	On je imel še manj nego jaz, — je odgovoril Rudin in tiho prikimal s svojo sivo glavo.
Ležnjovse je zagrohotal, toda nenadoma je prenehal in prijel Rudina za obe roki.
biran fV,
»EDINOST«
i Trstu, dne 10. avgusta 1922*
DAROVI
Dornberf. Na svatbi gosp. Andreja Đerce Z gdč. Tončko Rijavec je mio nabranih 65 lir ca Dijaško matico in Slov. airotiSČe v Gorici.
Dijaška aktka, Na svatbi g. Andreja Berce z gdč. Rijavec je bilo nabranih za naše društvo 33 lir. Posnemajte 1
Zastavah nabrali v Bazovici na povratku s sežanske slavnosti za lonjersko podružnico « šolskega društva 16.— lir.
Borzna o*>ro9la.
Taja valuta aa tržaškem ftrgai
Trst, dne 9. avgusta 1922.
DgTShC krone ........• • • 3.45.— 1.55
avstrijsko-nemške krone •	—.Oč.--.08
češkoslovaške krone	53.50.— 54.25
dinarji . . •...... • • . • 26.50.— 27.50
le jI... ............. 22.25.— 23.—
marke ...•••••••••»* 2.75.— 3.—
dolarU....."........21.70,— 21.90
francoski franki ......... 178—.—178.50
švicarski franki	416,—.—419.—
angleški funti papirnati...... 96.60.— 93.—
angleški funti, zlati....... 105.25.—107.25
prsoleoni ••.•*••••»•• 84.25.— 83.— Tabfi
Trst, dne 8. avgusta 1922.
Jađianak« banka..............129
Cosullch.......• ..........295
Dslmatia..................325
Gerolimich . . . . ..................1500
Ubera Triesttna • . ............	472
Llojrd...................1225
Lussino ...••*•....•••••..	630
Martlnollch . . . . ...................136
Oceanla ..................170
Preimitla . .••••••••••••••••	365
Tripcovžcb ..................220
Ampelea . ..•...••••••••••.	568
Cement Dalmatia . .............310
Cement Spaiato . •.............243
PARNI STROJ, dobra ohranjen, s približno 20 HP, kupim. Karel Kofol, Pečine, p. Slap ob Idriji	1507
JEDILNA soba se proda za L 2000.—, spalna soba za L 1450. Campo Belvedere i« Semolič.
1508
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. IL 19
POZOR) Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, L 16
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako mno žino. Naslov Kuret, Settefautane 1.
195
V
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE. ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« •
I
f
ali ©glasi
M računajo po 20 atotiak beseda. — Najmanja pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink b^-ceda. — Najmanjša pristojbina L 4'—, Xdor išče slnibOr plača polovično ceno.
MALA, meblirana sobica se odda. Via Istituto št. 40, vrata 8.	1513
NAŠA ZALOŽBA V TRSTU
ta nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen zalagati najboljša dela naših duševnih delavcev ob Adriji, je izdala kot svoje prvo delo »loviti zgod. roman Ivana Preglja
PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov
kulturni razcvit našega ljudstva na
tem ozemlju pri srcu! Za veliko noč je izšla zbirka novel Franceta Bevka
FARAON
Obe knjigi je umetniško opremil slikar Tone Kralj. Cena prvi 5.50 L, drugi 5.20 L. Dobe se v Trstu pri Štoki in Traniju, v Gorici pri KTD.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu, Raffineria št. 7, prodaja vsa za sedanjo setev potrebna semena kakor radič, broklje, solato, endi-vijo, redkev, špinačo, motovileč itd. ter kupuje seme radiča in ostala domača semena.
1512
SLUzEE gospodinje pri boljšem samostojnem j gospodu iščem. Nasiop takoj. Pismene ponudbe na naslov: Kati Tušar, Gorica, via della Croce št. 6, pri g. Markič.	1509
VINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi pri R. Malalan na Opčinah št. 386. Cena od ] 56 do 300 1 po L 260, od 300 1 naprej po L { 250 hI.	15101
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove ka-i rakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria št. 4, I._1511j
SLUŽKINJA, pridna, se sprejme v gostilnoj Piazza Oberdan 5.	1515 j
POROČNA SOBA, predvojno delo, iz oreho-I vega lesa, umivalnik z mramorom se proda za L 1500. Corso Garibaldi 29, vrata 6, 1514
ABSOLVENT dvorazredne trgovske šo4e in 3. razreda gimnazije, išče primernega mesta praktikanta pri kakem podjetju ali denarnem zavodu. Zmožen je slovenščine, nemščine in italijanščine ter je strokovno izobražen. Ponudbe pod «praktikant» na upravništvo.
1496
ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za rum, oognac, likerje, maHnovec ima lekarna v IL Bistrici.	28/3
KROJAŠKI pomočnik, poldelavec. Uče službe za nadaljevanje učenja, v mestu ali na deželi. Naslov: krojačnica Lonzner, Riborgo 32, Trst	1480
[9 13 i?
reg. zadruga z o. z.
Trs!, m deli* Olma Stw. 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Garibaldi št. 23 Via Frinii št. 614
Zaloga In delavnica majollžnili peči In štedilnikov. 65
Izbere majoiičnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se delo v okolici
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ha tm rn 4 KzzIbL — Lastna palata.
DetalAa glavalca ta rezervni zakla* K Č. SI. 223.039JMM
Jnrfiot Matom butali MtiatfNtniHkftL
llradM ur« od t-11
VEURO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, beliti In pisanih, žepnih robcev, molkih nogavic itd.
Trt toni I. L m IL [HM, štev. 24.
Velika zaloga vina, žganja in likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1373
Trs«, «toS.T. Xytflas iU C, telefon 2-g 6.
-r-~-
Vodno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski trojrtrtovec, kraSki brinjevec in kranjski si tvorec.
Lastni izdelki i Sumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima CristI In druga.
SpedsCteta 8 Jajčj! konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni mali novec in drugi.	(50)
KNJIŽEVNA NOVOSTI
SEST MLADINSKIH IGER -
Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1'50 L.
I.	snopič Jos. Ribičič: «V r a ž e», tro-dejanka.
II.	snopič Jos. Ribičič: «š k r a t U, dvo-dejanka in «P r i Sv, Petru*, enodej.
m. snopič Jos. Ribičič: ^Čudodelna s r a j c as in «M 1 a d j e» enodejanki.
IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubci®, tri slike.
Na prodaj v naslednjih knjigarnah:
J. Stoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio FHzi št. 10, I.
Malalan Rudolf
trgovec na Opčinah
ima veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo velike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene.	521
Srebrne Krone in zlato plačujem po najoišjiti cenah
ALOJZU POUH
Trst Piazza Garibaldi št. z
(prej Barriera)
Tržaško posojilnica in
registrovaoa zadruga z omejenim poroštvom,
nraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
za spolne, sfffilitlfne, kolne in etroSke bolezni	44
©.?a G. & A, De Leo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sffiUtične bolezni, zoženja In
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilltičnih ofeuženj.
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Piazza NfcoSoTeasmaseo (Piazzutta) 8
SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, 25 do 35 letno, išče večja trgovska hiša na deželi. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. 1495
POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3.	1394
Zaloga pohištva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št 14
(prej Gosposka ulica).
Doma kar manjka naj pregleda vsak -vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — In vse kar rabi sploh v domaći kući. — Ku« manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci
CTEŽAK, mlad, krepaJc, neoženjen, za splošna trgovska dela, se sprejme s 15. avgustom. Predlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu.
- 1503
INTELIGENTEN mladenič, narodno zaveden, bivši jugosl. dobrovoljec, sedaj brez vsakega dela in zaslužka, zmožen pisarniških poslov, išče kakršnekoli službe. Ponudbe pod «Do-brovoljec* na uparvništvo.	1505
ftVUARNICA 23
MICOLICH
Trst vin edine 32 (rogri L* Arfosie)
(prej Belvedere)
Izbera moškega, ženskega In otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke.	Postrežba točna.
via deš Rettori % in
via Kalcanton 7-13
korak ur&n-
ine cene, 67>
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ler jih obrestuje
P© 4°!o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, za- j stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za strsnHe od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
49
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz etaoioija, sSlsm lesi ia exćiiiran3 prsti. TRST — Piazza San Giovanni
————^^
ži——^
Dp. fl. GR0S0UIN
specialist za kofne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll.	60)
DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRĐKA
HIT
C8
Trst — Via Mazzini štev. 37 (prej Via Nuova) — Trsi
naznanja cenj. odjcmalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moS^e In 2enske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnlc In vatiranlh odej lastnega izdelka, trliža, volne In žime, izdelanega perila kakor tadl vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.
I £*5
ETERNIT,
to se pravi po slovensko
VEtNA STREHA.
Zastopstvo in zaloga
K. KAHfliCi Sv. Peter no Krasa.
Preono se odloČite za kritje streh, vprašajte za vzorce in proračun. (486)
—	Oprosti mi, prijatelj, — je rekel: — nisem pričakoval kaj takega. No, in ta vajin načrt je ostal kajpak le na papirju?
—	Ne popolnoma. Začetek izvrševanja je bil ta. Najela sva delavce... in sva pričela z delom. Toda sedaj sva naletela na vsako* jake ovire. Prvič nas gospodarji mlinov niso hoteli razumeti, poleg tega nismo mogli biti kos vodi brez strojev, a za stroje nismo imeli denarja. Šest mesecev smo preživeli v ilovnatih kočah. Kubjejev s eje branil s samim kruhom, pa tudi meni ni ostajala. Sicer pa mi ni žal tistega časa, zakaj pri« roda je tam čudovita. Borila in borila sva se, nagovarjala trgovce, pisala sva pisma in okrožnice. Končalo se je s tem* da sem svoj zadnji groš zabil v tem projektu.
—	No! — je pripomnil Ležnjov: — mislim, da ti ni bilo težko zabiti svoj zadnji £roš* , -,.
—	Ni bilo težko, res je.
Riidin je gledal skozi okno.
—	Toda projekt ni bil slab in mogel bi prinesti ogromne dobičke.
—	Kam je izginil potem ta Kurbjejev? —
—	Jaz? kaj morem zato! Sicer pa vem, da sem v tvojih očeh puhel človek.
—	Ti? Se motiš, prijatelj!... Res je, bili so časi, ko so mi stopile pred oči nekatere tvoje senčnate strani, toda zdaj, le veruj mi, sem se naučil ceniti te. Ti si ne boš pridobil premoženja. No, in ravno zato te ljubim ... da veši
Rudin se je slabo nasmehnil,
—	Ali res?
—	Jaz te spoštujem! — je ponovil Ležnjov; ali me razumeš?
Oba sta pomolčala.
—	Ali naj preidem k tretji številki? — je vprašal Rudin.
—	Prosim.
—	Torej, tretja in zadnja številka. S to sem ravnoktr zaključil. Toda ali te ne dolgočasim?
—- Govori, govori.
—	Torej, vidiš, — je začel Rudin: nekoč ob prostem času... prostega časa sem imel; vedno mnogo na razpolago ... sem pomislil:! znanja imam dovolj, moij nameni so dobri... | čuješ, morda pa mi odrekaš to, da imam debre namene?
—	Kaj še!
je vprašal Ležnjov.
—	On? on je zdaj v Sibiriji in se je vrgel na industrijo zlata. Boš videl, da si napravi j — Povsod drugod mi je več ali manj že premoženje; on ne propade.	! izpodletelo... čemu ne bi postal pedagog,
—	Morda; toda ti, kakor kaže, ne prideš ali pc domače učitelj.,. kakor pa da tratim io premoženja.	* čas zastonj ..,
m
¥ Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Dna Mer Lnlsf da Msstriiio ft 4, L
O&resfsje navade hranlliie vlooe pa
io =
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5 */,•/• ako znašajo 20-30.000 Lit po 6°/, ako znašajo 30-40.000 „ po 6l/,7# ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti
Uradne ure od 8—13.
Tel. St 16-04	TeL št 16-04.
izuriole m flsMa dela točno in solidno
Mari Mm so iM\$ v M Sv. Frančiška t&m 20
Delniška §Mca L 15,000.039 Rezerue L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. »
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Sfiade Bank.
o«
izvršuje vse baitine posle.
PREJEMA VLOGE
na branllfle knjižice In na tekočI račun ter Jih obrestuje po 4°/,
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
===== Daje v najem varnostne predalo (safes) ■ ■
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. S — Via S. Nkold Stav. 9.
Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.
%