Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 429 „1, po trgu se govori tako! Tisti gizdavi Ruda je baje mnogokrat gori na Drenovem, in ljudje ugibljejo, da ni zaman tamkaj. Pravijo, da je že zaročen." „Oh, klepetanje starih bab!" deje Koprivec, katerega je jezilo, da Boleta ni bilo. „Mogoče; a vsekako je čudno, da graščaka ni bilo semkaj," ugovarja učitelj. „Odpotoval je menda za par dnij," reče Koren, akopram sam tega ni verjel. „Sedaj pa gospodje, treba, da se organiziramo. Ako vam je po volji, snidemo se še nocoj, da se dogovorimo, kako nam bo postopati. Dovolj nas je, ako smo energični, dovolj, da vso nasprotno tolpo spravimo v beg. Shoda menda ne bo več, in zato je treba le delati in agitirati na vse kriplje. Osrednji odbor bo postavil Medena, to je sedaj skoraj gotovo ; za to bo že gospod Anton skrbel — a mi se ne udarno — nikdar ne, mi ne maramo kruhoborcev, polovičarjev, naš kandidat je odločno narodni doktor Hrast." Koren je stal sredi družbe, vihtel svoj klobuk, ter govoril strastno in naglo. v „Zivio Hrast!" klicali so drugi. Določili so večerno uro, da se snidejo zopet, in potem jih zapusti koncipijent. Napotil se je domov, a potem se zopet premislil in krenil ven iz trga. „Kaj, ko bi šel na Drenovo? Povoda imam dovolj — volilski shod in — saj so me večkrat vabili! In morebiti vendar jedenkrat po-zvem resnico o Rudi in o — nji?" Odločil se je naglo in zavil na stezo, ki je po bližnjici skozi gozd držala proti Boletovem gradiču. . (Dalje prihodnjič.) Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. Gospod dr. Štrekelj je račil mojo slovensko slovnico za srednje šole slovenskemu svetu objaviti in pri tej priliki mene opozoriti na nekatere hibe, ki so v knjigi zaostale. Jako hvaležen sem mu za popravke, če so opravičeni, proti drugim popravkom pa, ki po mojem mnenju niso popravki ampak pomote, imam se braniti. Naj grem po vrsti in dodam nekatere opombe in razjasnila. Pretresovatelj mi očita: 1. da v §. 41. učim, kaj prav za prav pomenjajo osebne končnice, — nedognan uk, o čemer je v šolski knjigi najbolje molčati. Na to naj 430 Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. odgovorim, da ima n. p. grška Cartius-ova in lat. Schmidt-ova slovnica tudi sličen nauk o osebnih končnicah. Slovnica pa se tega nauka težko izogiblje zato, ker je potrebno opozoriti učence, kako je pomen 1. 2. 3. osebe v zvezi z obliko dotične osebne končnice, ki je pritaknena na deblo gla-golovo. Ko bi se učenci ne zavedli te medsobnosti, prestavljali bi n. p. lat. lauda-tis v slovenščino z obliko hvali-mo. Da je med osebnimi končnicami in med osebnimi zaimeni nekaka zveza, o tem že zarad istega pomena ni dvomiti. Pretresovateljev citat iz Meverjeve slovnice sam je obrnen le proti medialnim oblikam, tedaj meni ne more veljati, ker go- v vorim le o aktivnih oblikah. Ce pretresovatelj pristavlja, da jaz učim -ntt> v 3. osebi je znak večine, dela mi krivico; kajti jaz učim, v končnici -ntto je n znak množine ; oziram se na podstavne oblike bere-t to in bero-nt to. 2. Pretresovatelj mi ne more verjeti, da je postal avl. osebi jed-nine iz o-m. Morda pa verjame Leskien-u, ki dokazuje v knjigi, die De-clination im Slavisch-Litauischen und Germanischen, Leipzig 1876, kako daj a o-m (iz ig. a m) glas a, o-m (= i g. a m) pa ig, zato praesens reka iz rek o-m in aorist rek-b iz rekom (p. 15). 3. Imperativ recemia ne smem razlagati iz reko-i-mt>, ampak iz reke-imia. Evropski ei daja v slovanščini i, k pa se mehča pred e v č, zato je meni le mogoče razložiti rečemo iz reko-i-m-b, prim. gr. lsyo-i-[ALv; kako pa Vi zagovarjate razlago iz reke-i-mb? 4. Da je predlog st> razložen iz san; pretresovatelju ni po volji. Besede n. pr. sn-es ti, so-sed, s-tiskam imajo jedno in isto pred-ponko, ki ima zdaj obliko s n, zdaj s o, zdaj s. In če postavim tem trem oblikam jedno jedino podstavo, storim li kaj drugega, nego če stavijo slov-ničarji sorodnim besedam skupni koren ? 5. Pretresovatelj pravi, da sem si ustvaril posebno pismo, da bi bolje zaznamoval, katerim glasom stsl. odgovarjajo nsl. Ne vem; na kaj pretresovatelj meri. Med vokali pišem samo nosni o mesto navadne pisave a, in to zarad učencev, da vidijo v glasniku o svoj o; med konsonanti pa pišem zraven č mestoma c, da bi tako povdarjal izvir iz let, gt, tj] kažoč na hrvatsko pismo v besedah reci iz*rekti, moči iz*mogti, hočete iz * hotjete, toda v vseh slučajih c (p. 11. 13). Zato tudi ni res, da jaz zaznamujem jeden slučaj s c, drugega pa ne. Kar se tiče postanka nsl. glasa c : stsl. št iz tj, je razlaganje vzeto iz Miklošiča I2 p. 222, stsl. št iz sk-j iz Leskiena.v Jagičevem arhivu I, 58; št iz kt in gt iz posredne oblike ct oziroma zt (zadnje meri na gt) je moje mnenje, posneto po analogiji Leskienove razlage. Naj bi tedaj račil pretresovatelj vsaj Miklošičevo in Leskienovo razlaganje ločiti od mojih nazorov, on pa imenuje vse skupaj napačne in neverjetne. Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 431 6. Da se pretresovatelj vjema z mojim načrtom glede razdelitve slov-niške tvarine po gvmnasijih, mi je drago, ne morem pa razumeti obžalovanja, da ni jednak načrt podan tudi za realke. Realke imajo 7 razredov, stsl. pride v 7. razred, in ko bi se učilo kaj iz hrvaščine, ono bi se postavilo v 6. razred. Tako bo si, mislim, vsak učitelj sam izračunil. 7. Nepravi predlogi imajo z večine pristojniški rodilnik za seboj, blizo kakor slični samostalniki. Zato, pravi Kern, Grundriss der deutschen Satzlehre, Berlin 1884, taki predlogi prav za prav ne spadajo v slovnico ampak le v slovnik. Ce sem jih jaz postavil v slovnico po stari navadi, dal sem jim prostor na prvem mestu, da jih ni treba celo dvakrat razpravljati. 8. Pretresovatelj mi očita, da preveč zahtevam od četrtošolca, če pravim, da ima vsakako znati, kaj je korenski, izimenski, izglagolski glagol, predno more soditi o dovršnosti, če se ta opira na izvod glagolov. Tu stoji aut—aut. §. 190 n. p. uči: Izimenski glagoli postanejo v sestavi dovršni, izglagolski pa trpežni: dokraljevati, izplačevati. Tu tedaj učenec ima znati, daje kraljevati izvod iz kralj, plačevati pa iz plačati; če tega ne ve, ne more razumeti, zakaj je dokraljevati do-vršnik, izplačevati pa trpežnik. Na take primere mislim jaz in želim, da bi tudi drugi učitelji mislili na take primere. Ce pa pretresovatelj misli n. p. na glagol pomeni ti, ki ga Miklošič razklada kot v. durativum in ga izvaja iz pomen, Krek pa dosledno piše pomenjati in ima zato gotovo tudi svoje vzroke, takim mislim jaz nisem dal povoda. Da pa opravičene niso, da se dokazati, kajti po isti analogiji lahko rečemo, kaj bodo učenci sklanjali, saj še učene glave same ne vedo, ima li jelen v lokativu jelenu ali jeleni, saj prvo uči Miklošič, drugo Levstik. Glede etymo-logičnega nauka bo menda pretresovatelj nekaj inače sodil, če pregleda n. p. Seemullerjevo knjigo, Leitfaden zumUnterrichte in der deutschen Grammatik am Obergvmnasium nach dem neuen Lehrplane, Wien, 1885. 9. Glede pisave navedenih izgledov je moj nagled tak. V oblištvu sem imel razjasnjevati in se zato držati sporočenih oblik, samo da sem tu pa tam zaznamoval samoglasniku zgodovinski značaj, v skladnji pa mi je šlo za pomen besednih plemen in oblik, zato sem podaval tu besede v sedanji pisavi. Če so zaostale pomote, jaz bi jih popravljal v tem smislu. 10. Kedaj naj pišemo u, kedaj v, bi si jaz pač ne upal auktoritativno ustanoviti; glede razlage in pravilnosti naših dosedanjih pisav pa ima slovnica svoje opazke v §. 20, 4, §. 145, 15, 16. 11. Pretresovatelju se ne dopada izraz vladni stavek in želi vlada v ni. Še tretji predlog bi bil vladarski. Jaz sem postavil vladni, ker je ta oblika najprostejša. Ce hočemo regierend prestaviti, lahko re-kamo vladajoč. Toda kakor smo napravili iz prehaja v ni h glagolov 432 Jos. Šutnan: Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice. prehodne, iz povračivnih povratne, jednako sem postavil mesto vladavnih vladne, prim. glaven : glava, postaven : postava itd. Da ti stavki v istini vladajo periodo in da je ta besedna slika res vzeta po posvetni, državni ali če hočete deželni ali občinski vladi, razumeva se samo ob sebi. 12. Glasništvo je Ausrufergilde. Zato je menda soglasnik Helfer beim Ausrufen? — Glas je po mojem mnenju preširok pomen: glas ima struna, lev, pevec itd., potrebujemo pa izraz, ki bi za govorjenje značil ono, kar znači pismenka za pismo. In ker uže rabimo samoglasnik in soglasnik, zato sem si dovolil vzeti tudi glasnik za ta pomen. 13. Da je pregibovanje nauk o pregibovanju, razumeva se pač tako samo ob sebi, kakor se razumeva, da je grammatika nauk ttsoI tcov Yp<5cP>~ v [/.octdccSv ali živalstvo nauk o živalstvu. Ce pretresovatelj graja izraz slo-votvorje in ob jednem izraz besedotvorje, češ napačno je oboje, ter priporoča osnovstvo, naj pomisli, da imenuje Miklošič 2. del svoje slovnice Stammbildungslehre, imenuje pa tudi 3. del Wortbildungslehre. Dokler naši učenci nimajo teh korrelativnih pojmov Stamm- in Wortbildung ter zadnje imenujejo kakor dozdaj po starem še Flexionslehre, tačas jim je pač jedino le postreženo s starim šolskim izrazom vseh drugih šolskih knjig. O rabi domače terminologije zavračam na predgovor, dasi imam mnenje pretreso-vateljevo jako hvaliti. 14. Med pisavo analvsa in instrukcija ne nahajam protislovja. v Ce pretresovatelj misli, da bi naj pridržal lat. c tudi če se glasi kot k, ker pridržujem y in s v besedi analvsa, na to naj odgovorim, da sem tako pisal nekako v porazumljenju z onimi gospodi, ki pišejo knjige za srednje šole, videč, da tudi Nemci zdaj cesto tako ravnajo in lat. c pišejo kot k, kedar se tako govori; y pa pišem, ker mislim, da je analiza kriva pisava in kriv izgovor, zarad * kriv, ker ima izvirna beseda v, ki se govori kot ii, zarad s, ker v grščini ni L. Nemci se branijo izgovora Analise in terjajo Analvse, zakaj pa bi mi popuščali?*) 15. Po pravici pretresovatelj opominja, da je moč in krasota slovenskega jezika v glagolu, ter graja, če bi kdo nemška substantiva na -ung vedno prestavljal z glagolnikom. Toda kje, kedaj bo menda vendar dovoljeno rabiti tudi glagolnik, sicer bi jaz imel iz svoje slovnice izbrisati iz zadnjega §. zadnji odstavek, ampak tudi celo poglavje o glagolniku. Da bi še račil pretresovatelj primerjati, kako je Janežič razvijal pomen dotičnih predponk. 16. Med hibe šteje pretresovatelj prilog osebkov v zvezi osebkov! glagoli, kažoč, naj bi bilo osebkovni, oseb s ki ali oseb-kovski, češ, da stoji priponka -ov razven rastlinskih imen le na prašanje *) Tako tudi krivo izgovarjamo in pišemo n. p. atribut m. attribut iz ad-tribut, kolega m. kollega iz kon-lega, pojezija m. poesija itd. Pis. Jos. Šaman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 433 čigav. Morda bi služil tudi izraz osebovski ali osebkovni — drugi pomen pa bi imel vsakako osebski —; toda vzrok proti obliki osebkov menda ne velja. Priponka -ov se namreč ne stavi samo na prašanje čigav, ampak tudi na druga prašanja. Da bi pretresovateljevo pravilo veljalo, kako bi pa mogli imeti v Ljubljani take napise, kaki so n. p. Valvasorjev trg, Vodnikove ali še celo Slonove ulice? Istina je, da je med besedami čigav in recimo Adam o v glede priponke nekaka zveza, a ta zveza se mi dozdeva biti na opak, nego jo predstavlja pretresovatelj. Jaz si namreč mislim, da je beseda čiga-v še le potvor-jena po besedi Adam-ov. Zdi se mi, da so izimenski posestni prilogi na -ov služili v sliko, da so se po njih porodili novi prilogi celo iz ro-dilnikov, n. p. njih-o v, čiga-v. Tako uči tudi Miklošič II. pod priponko -ov. Pomen na prašanje čigav pa je le jeden pomen prilogov na -ov, oni pomen, ki ga znači Mikloši i pod a) kažoč: na imena živih bitij pritaknen, tvori -ov posestne priloge; ostale pomene znači Miklošič pod b) v svoji znani in občudovani previdnosti kažoč : sicer pomenijo prilogi na -ov tvarino, iz koje je kaj stvorjeno ali sličnost (Aehnlichkeit), pristojnost (Zugehorigkeit). Da je ta zadnji pomen pod b) v istini lasten priponki -ov, da se dokazati na isti način, po katerem hoče pretresovatelj raztegnoti pomen pod a) na vse slučaje. Kakor imamo namreč po sliki Adam-o v tvorjeno prašalko čiga-v, jednako imamo po sliki, recimo, lipov, hrastov (les) stvorjeno tudi prašalko kak-o v. Kakor tedaj odgovarjamo pod a) na prašanje čigav s posestnimi prilogi na -ov, ki so stvorjeni iz imen živih bitij, jednako odgovarjamo pod b) na prašanje k a ko v tudi s prilogi na -ov, n. p. lipov, hrastov les, jelenov rog, slonova kost, Valentinovo bolenje, višnjevo nebo itd. Ce sem jaz Miklošiča prav razumel, stavi pod pomen b) sledeče slučaje: a) priloge, ki znacijo tvarino iz drevesnih in zeliščnih imen: hrastov les, lipov bog, trnova krona itd; (i) priloge, ki znacijo tudi tvarino iz drugih imen: kamenova krogla, otreva srajca Hemd aus otre d. i. aus grobem, beim Hecheln herabfallenden Flachse; sem spada menda tudi: polhova (koža) kapa, jabolko v, sirov štrukelj, itd.; y) priloge, ki znacijo sličnost; tu sem šteje Miklošič menda prilog višnjev, n, p. višnjeva obleka, t. j. obleka, ki ima barvo kakor višnja. Tu sem tedaj gre tudi Valentinovo bolenje, r ako v a p ot, le vo vo (junaško) sr c e , kralj Matjaš, kraljev bolnik, itd. Tu sem bi spadali tedaj osebkov i stavki, ki stoje kakor osebek; o") priloge, ki znacijo pristojnost ; ta pomen pa je jako širok, kakor kaže nauk o rodilniku. Sem stavi menda Miklošič priloge pogrebova plenica t. j. plenica za pogreb, po d-jarmova oslica: oslica pod jarmom, jutrova dežela : dežela •• 28 434 Književna poročila. proti jutru, deževamavra:mavra ob dežju. Jaz bi si dovolil, sem postaviti stolova noga, t. j. noga na stolu, gabr o v a v o d a : voda izpod gabra. Na dalje tudi: mščev, majnikov mesec; tu stoji prilog, kakor v lat. genetivus explicativus, primeri arbor fici: figovo drevo, jednako orehovo drevo, bezgov grm, kumova trava. Sem spada tudi menda gornji slučaj Vodnikove ulice. Na dalje bi stavil tu sem: špehova salata : salata s špehom, križev pot : pot s križem itd.; zato menda tudi osebkov glagol. Tako tedaj menim, da je izraz pravilen. Vsakako pa je pretresovateljeva omejitev glede pomena naše priponke -ov preozka in neistinita, kakor svedoči cela vrsta primerov, ki ne spadajo pod prašanje čigav. Suman. (Dalje prihodnjič.) Književna poročila. IV. Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. Spisal in založil Ivan Lapajne, v Ljubljani natisnil R. Milic 1884, str. XVI + 310, cena vezanemu iztisu 1 gld. 20 kr. Gosp. Ivan Lapajne je nedavno podal slovenskemu občinstvu zgodo-vinsko-znanstveno knjigo, da bi ž njo izpolnil zelo občutljivo praznoto v naši literaturi in ob jednem vzbudil zanimanje za domačo zgodovino med narodnimi učitelji, zlasti pa med slovensko mladino na štajerskih srednjih šolah. Vrhu tega je bila še pisateljeva želja, da bi ta knjiga ,,prodrla tudi v ljudske kroge". Pisatelja samega je plašilo njegovo podjetje in takoj s početka mora priznati, da ,,njegova knjiga nosi nekoliko po krivem naslov zgodovine štajerskih Slovencev, ker je prav za prav zgodovina skupne Štajerske s posebnim ozirom na slovenski Stajer". Se bolj žalostna pa je njegova izpoved (na str. IX. in XVI.), „da štajerski Slovenci niti nimajo svoje posebne zgodovine, da oni niso bili nikdar samostalen narod, niso imeli nikoli svoje lastne države". Ta trditev ni povsem resnična, čeravno se opira na izrek občespo-štovanega in kompetentnega slovenskega zgodovinarja. Štajerski Slovenci so sicer že od davna samo del druge, neslovenske dežele, ali ohranili so vendar še do denašnjega dne najvažnejša znamenja svoje posebne individualnosti, t. j. svoj jezik, svoje običaje, svoj značaj in narodno svojo samozavest. Vse to jih je ločilo vsekdar od svojih nemških sosedov in vtisnilo jim pečat samostalne skupine. Ta plemenska razlika in individualna samostalnost štajerskih Slovencev se je izražala več ali menj vselej tudi v njih zunanjem življenji, Jos. Šuman: Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice. 501 Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice. (Dalje.) 17. Ne vem, kje je našel pretresovatelj glagol sosidati v tej obliki. v Ce morda kje stoji, onda je tako imenovana tiskarska pomota. Med tiskarske pomote pa štejemo take pomote, ki so ostale v knjigi proti volji pisateljevi. Znano je namreč, da je tiskar pri takih pomotah celo nedolžen in da je kriv le pisatelj sam, ki ni popravil ob pravem času. In glede takega pregledanja so pretresovatelji, rekel bi, jako plemeniti in priznavajo navadno za tiskarske pomote vse one pregreške, ki so se vrinoli v tisek, če se o pisatelju le sme soditi, da jih ni navlašč dal tiskati, ampak da jih je samo spregledal, ter bi jih popravil, ko bi ga ne prevarilo slabotno človeško oko. Na to stran so, rekel sem tedaj, pretresovatelji jako plemeniti ter dopuščajo tiskarske pomote v onih slučajih, kjer se pri pisatelju sme podstaviti toliko vednosti, da bi kaj takega sam rad ne pustil v tisku, ko bi pri popravi bilo njegovo človeško oko dovolj bistro in zbrano. Te plemenitosti baš naš pretresovatelj nima, ampak ne prisoja mi še ni vednosti sklanjatve, nego v svoji ostrosti mi podčrtuje o na prilogu vr-šečo djanje in, da se daleč vidi, napravlja še tablico z latinskim napisom sic in še klicaj zraven. Takemu nezaupanju nasproti mi je pač težko upati vere, sicer bi trdil in prosil, da se mi verjame, da je sosidati, če kje tako stoji, le tiskarsk pregrešek, t. j. da stoji m. sezidati in sicer v tej slovnici tako proti moji volji. Tem veče vere pa zato pričakujem, če trdim, da sostavije res stoji po moji volji. Jaz sem skoval iz besede stav der Satz novo besedo sostav der Mitsatz in iz tega sostavije eine Gruppe von Mitsatzen, das Satzgefiige, in skoval sem jo s polno priponko, da se ji vidi na licu, da je skovana. Ko bi se svetu poljubilo spustiti jo v se, bode si uže perotnico i sama odglodala. 18. Sabljo damascenko mi popravlja pretresovatelj v sabljo damaščenko. Jaz bi rad mislil, da se je tu pretresovatelju vlezel kak tiskarski pogrešek, kajti tudi pretresovatelji niso prosti te nezgode, kakor kaže str. 182, kjer so se v vr. 18. pritepli samostalniki na mesto samoglasnikov. Tukaj bi tedaj jaz tudi mislil, da mi hoče pretresovatelj popraviti damascenko v damaščanko. Ker se pa pretresovatelj jako čudi moji obliki, mislim, da je on svojo navlašč tako zapisal, kakova da je. Jaz branim svojo obliko tako: damascenka: damascenus, a, um kakor kristjanka: christianus; ko pa bi hotel izvajati iz Da-mascus: Damask po podstavni obliki * Damask-jan Damaščana, bila bi sablja damaščanka. Da je c pred e; ki mu odgovarja grški V) 502 Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. in slov. ef mogoč in pravilen, nasproti pa c nemogoč in nepravilen, o tem učijo glasniška pravila. Toda o teh se zmeniva poznej, ko prideva do njih. 19. Mesto napolnitev beri napolnjenost. Napolnjenost pa znači nekako stanje, kar je tu nemogoče; glagoli značijo baš le napolnitev. Glede passivnega pomena prim. p r o s i t i si časne osvoboditve zakon dovoljuje itd. Levstik v nauku si. žup. 20. Rodilnik mesto tožilnika se stavi na možkih samostalnikih. Tu je v istini le rodilnikova oblika, ki je na besedi, ne pri njej. 21. V razliko prednih prestavlja pretresovatelj zum Unterschiede der vorhergehenden, Nemec bi rekel zum Unterschiede von. Toda ta prestavami služi. Če more Nemec rabiti tu objektiven genetiv, smemo ga gotovo mi, kajti polje objektivnemu genetivu je v slovanskem širše nego v nemškem. 22. Zakaj pa trojen mesto trojni spol? Saj bi tudi v nemščini rekli das (bekannte) dreifache Geschlecht, alle drei Geschlechter. 23. Opazko k § 121 pa imam celo prepisati, da se pretresovatelj prepriča, kako mi dela krivico. Pretresovatelj navaja: „imena značijo stvar ali pojem za se in so pregibna; nepregibne besede pa značijo kako razmero pri glagolu ali prilogu, ali razmero v stavku med členi in razmero med stavki." Na to pa pristavlja: „Kaj to pomeni? Ali spada glagol k imenom ali nepregibnim besedam?" Na to prašanje si pač dobrohoten pretresovatelj sam odgovori, če raci v spominu držati izmed prednjih 6 vrstic prve tri vrstice, kjer stoji, da sta glagol in ime prve važnosti in da so se iz njiju razvila vsa ostala plemena. V prvem oddstavku tega § je tedaj govor o glagolu in imenu, drugi odstavek ima na dalje razdeliti imena in zaimena, tretji odstavek pa še ostala plemena. Kako je tedaj opravičeno tu med nepregibne besede hoteti subsumirati še jedenkrat glagol, če je nepregibnim besedam istinsko nasprotje glagol .in ime, pridajmo še in recimo glagol in pregibno ime? Nekoliko dobre volje od strani čitatelja ima pričakovati pač vsak stavek ! 24. Kar se tiče primera: ali grmi ali se zemlja trese, naj pretresovatelj raci pomisliti, prvič, da smemo srbske stavke sloveniti, drugič da so tudi prašanja disjunktivna. 25. Ločilnih števnikov skoraj ni umeti bez Miklošiča (§ 134). Pač ne bi vedel, kaj bi se v tem § ne moglo umeti. Ravno tako malo mi je zapopasti, zakaj bi kdo § 136 ne mogel razumeti; komur je pa tu stvar nova, ta naj pogleda § 70, 71, 72. 26. Pretresovatelj pravi, omenjam pre nenavadni skorom, opuščam pa navadni skoro, skoraj. Skorom stoji pod mestnikom in zato tam ni oblike skoro niti skoraj, ker pod mestnik ne spadata, kajti prva je tožilnik, druga pa rodilnik. Zadosti pa je, mislim, pod rodilnikom in Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 503 tožilnikom stičnih oblik, ki so v stanu učencu, razjasniti tudi še navadno obliko skoraj in skoro. Slovnica ni slovnik. 27. Glede boritve proti govornim in pismenim spakam naj zadostuje opomnja, da učitelj naprej ne more vedeti, kaj in kako bodo učenci gre- v v šili. Ce pa grešijo, ima jim učitelj pokazati v slovnici pravilo. Ce kdo dvomi vsled postavljenili opazk in razlag, kako se naj sedaj piše, temu svetujem, naj se drži paradigma!, 28. Glede deležnikov pomisliv, pridelav imam v knjigi sami na str. 121 primer iz Levstika. 29. Izmed predlogov, kojih raba je pretresovatelju na sumu, sta sled, posled prepisana iz Miklošiča. 30. Pretresovatelj dvomi, da bi se mogel o krajšati v i>, zato se bori tudi proti Miklošičevi razlagi tok Futteral Sclieide des Schvvertes (Valj. prip. 66) iz (vb-) t-bk- (npti) ter predlaga razlago iz teči currere. Poglejmo. Lat. acc. sing. lup um razlagajo iz lupo-m : gr. )or/.o-v, slov. vlbk-b iz vlbko-m. V obliki vliok-b tedaj stoji zadnji *> mesto o. Za korenski slog bi jaz ne dvomil, da je ostal v besedi t-bkati texere "b mesto o, tako tudi v besedi sklati; sicer bi poprek morali dvomiti, da se tu sme pisati -b, ker se pričakuje 13; toda mislim, da še nihče ni dvomil, da je ¦b tu pristen in zato stoji mesto o, t. j. mesto trdega vokala a-vrste. Da je takih korenskih glagolov malo, je sicer res, kajti korenski glagoli imajo v korenskem slogu tu navadno e ali če je e uslabljen, imajo b. Pa tudi korenskih glagolov, ki bi imeli v korenu samoglasnik o, je primeroma prav malo. Ali da jih ni, se ne more reči, ker imamo bod-em, sop-em morem, poljem, kol je m. Tok Futteral, Scheide pa iz tek- currere razlagati ne moremo, ker se pojem ne vjema. Tok iz tek- je Lauf, Fluss, primeri p o-t o k, a ni Futteral, Scheide, kamor se kaj (meč) vtakne, zato jaz verjamem Miklošiču. 31. „Kaj pomeni pisava j e r i jeru?" Miklošič v knjigi I2 p. 19, B. 1 in 3 in p. 149, 1. uči, da so pismenke o, -b, u imenovane v imenih jero, jero, jerH z ono pismenko, ki stoji ob konci in sicer zato, ker imenovane pismenke v začetku ne stoje. Naglaske sem res dodal jaz, želeč. da se naglašena pismenka v izgovoru tudi povzdigne. 32. „1 (iže) se ne krepi v e, oj.u Tako pretresovatelj. Poglejmo: bi-ti: boj, po-či-ti: po-koj, li-ti: loj levati, pi-ti: poj-iti, ri-ti: roj, si-jati: pri-soj-na stran, tri: troj, po-vi-ti: po-voj, vid-eti: ved-a, vis-eti: ves-iti, zi-jati: po-zoj, u-ži-tek: goj-iti. I se tedaj krepi v oj in e. Kar pa dalje stoji, namreč tudi u se ne krepi v u, ov, pa je pomota ali tiskarska ali pretresovateljeva, kajti v moji knjigi ne stoji u} ampak y se krepi v u} ov. 504 Jos. Šaman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 33. „0 mehkem a dozdaj še ničesar nismo culi; o je bil mehak, a pa, ki je iz njega postal, ni več mehak." Tako pretresovatelj. Ali je a tudi mehak ali ne, o tem se kmalu zmeniva pri oni točki, kjer bo govor o glasniku e. 34. Pretresovatelj pravi: „Da se v a-vrsti (§ 3, 3) *>, ki je baje okrajšan, zateguje v y, podkrepljeno je pač s premalo dokazi, da bi se to pravilo smelo jemati v šolsko slovnico. Miklošič sam podaje v vzgledih I2 79, ako jih primerjamo z vzgledi na str. 142 in nasl. dosti takega, kar potrebuje preiskavanja in potrdila." Na to odgovarjam, podaljšatev ¦b v y potrebuje slovnica v a-vrsti, da razjasni oblike do-tak-nem : do-tyk-am, v-tak-nem: v-tyk-am itd.; sicer pa tu vse ponavljam, kar je bilo rečeno gori pod brojem 30. 35. „Tudi ni e zateza iz oju. To ima pretresovatelj prav. Ta tiskarska pomota je tudi popravljena na strani 203, kar pretresovatelj morda ni opazil. 36. „Sploh je vsa tablica prenejasna." Tudi jaz sem bil tega mnenja, zato pa sem dodal dva §§ razjasnil, t. j. § 4. o stopnjah in § 5. o po-daljšatvi. 37. „Miklošič je imel dobre razloge, zakaj je razdelitev v tri vrste še obdržal, ko je uže novejša veda ni več priznavala v popolni meri; gobovo pa je Miklošičeva razdelitev za šolo boljša in preglednejša, nego Šu-manova hipotesa." Tako pretresovatelj. In kaj je pomen teh besed? Jaz imam tri vrste a-i-u-vrsto, in Miklošič tudi tako: A, i, u sind die drei Grundpfeiler des Vokalismus der arischen Sprachen Dies lehrt die Sprach-wissenschaft in Uebereinstimmung mit der Phvsiologie. Alle ubrigen Vo-kale sind aus diesen drei entstanden I.3 p. 1. vr. 1. Te jasne in prepričanja polne besede, ki jih stavi Miklošič svoji knjigi na čelo, bodo se menda svetile dalj časa, nego novejša veda. Jaz sem svojo tablico prepisal iz Miklošiča in sicer stopnje za a-vrsto iz str. I2 183, za i- in w-vrsto, iz 184, za podaljšanje iz 185; kje je tedaj Sumanova hvpothesa? 38. Po katerem pravilu stoji v slovenski podstavni obliki *gelt, *gert g pred e? 39. Opazka, da so p, e v obče uže dolgi samoglasniki, pa ni resnična, pravi pretresovatelj. Za moje namene je resnična, kakor kaže moj pristavek, ki se glasi: zato ostajajo tudi na glagolih opetovalnikih. Mi imamo namreč voliti med oblikami poročiti: poročati in poračati. Katera oblika je pravilna in zakaj ? 40. Ce z o v-ne stoji mesto zi>v-, zakaj pa ni opetovalnik *zavam? Nadalje, zakaj pa stoji n. p. našemu plov-em nasproti gr. izXLr-? Plov-em pa stoji menda na isti stopnji, na kateri zov-em. Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 505 41. Visoki*) e se mehča v i. Tako ima slovnica. Proti tej trditvi se obrača pretresovatelj z naslednjo besedo. On pravi: „e je vedno visok in uže tako palatalen vokal, torej mu mehčanja ni treba; taki izrazi", dostavlja pretresovatelj ostro, „ki le motijo in vrhu tega še kaj napačnega povedajo, morajo se prepoditi iz šolskih knjig". To je vsaj jasna beseda in kaže globoko prepričanje, neupogljivo in trdno kakor jeklo. Kako pa se vjema s tem Vašim prepričanjem, gospod pretresovatelj, če v 14. vrstici niže pišete to-le: „e se za mehkimi soglasniki spreminja zdaj v a, zdaj v «'." Kaj pa je to, e se spreminja? Tedaj vendar spreminja! Tudi vzrok je povedan, zakaj se spreminja, ker je rečeno za mehkimi soglasniki. Kar tedaj Vi gori grajate in podite iz šolskih knjig, učite tu sami. Jaz pravim e se mehča, Vi pa, e se spreminja. Imava tudi isti vzrok. Jaz pravim po nebnikih, Vi pa, za mehkimi soglasniki, kar je tukaj isto. Razloček je le v izrazu spreminja in mehča se. Vam se zdi, da ta prikazen ni mehčanje. Kaj pa je? Saj bomo smeli tej premembi dati tudi kako ime. Prikazen je ta, da prehaja e po mehkih soglasnikih t. j. zarad mehkih soglasnikov ali nebnikov v i. Besedo za mehkimi soglasniki rabite Vi, odobrujete zato menda — dovolite, da se poslužim tu Vašega izraza — nehote ime mehčanja, če pravite vpliv mehkih soglasnikov je vzrok naši prikazni. Za mehkimi soglasniki tedaj se. spreminja e v i, za trdimi pa ne. Kakor se tedaj o po nebnikih spreminja v e, isto tako e v i. To kažejo stsl. paradigmata grade:maži, gradeh-b : mažihip, šele : polj i, s elehi> : po lj i hia, primeri selo : polje, selomo : poljemo ; jednako te m t> : jimt>, tema : jima, temi: jim i, primeri tomt>:jemi3. Tako tudi v nsl. s tem: ž njim, čim, prim. čim bolje, tem bolj, s temi: ž njimi, primeri komu : jemu. Res daje e za se uže nekoliko mehek in je v stanu omehčati pred seboj stoječi goltnik v sičnik, zato v stsl. rečete iz rek-, po-toče: potoki); toda najviše stopnje mehkobe še ni dosegel, sicer bi se ne mogel spreminjati še dalje za mehkimi soglasniki. Ima pa e nekako slično mehkobo proti i, kakovo ima c proti c, postavim c v stsl. imperativu rečete in č v indikativu rečete. Tudi v teh besedah sta c in č oba mehka soglasnika proti trdemu k, a mehka v različnih stopnjah; tako tedaj tudi e in i. Toliko o tem. Ker se e spreminja tudi v a, imenujem tudi a v teh jednakih in sličnih slučajih mehek, n. p. ž(t>) gem : pri-žig-am in tudi pri-žag-am, recimo, luč. V stsl. je tu misliti na več slučajev, n. p. kažate zraven kazite, bijate zraven biite. Tu je tedaj odgovor na ono vprašanje, ki sem ga dolžen ostal pod našo točko 18. in 33. Znano je, da smatra Miklošič naš a za izvirnega, zadostuje pa po- *) Op. Za pretresovatelj a naj bo omenjeno, da, je izraz visok tukaj epitlie-ton ornans. 506 Slovenski glasnik. vdarjati, da stoji ta a po mehkih soglasnikih v vsporedju z i ali pa v vspo-redju z č po nepalatalnih soglasnikih. Kar se tiče oblik začinjati začenjati, pa je sklep pri Miklošiču na str. 54 P inačišen, nego ga predstavlja pretresovatelj. Pretreso-vatelj trdi, da je začenati prvotna oblika in da je iz te postala oblika začinati. Miklošič pravi, da je a prvoten, t. j. v onih slučajih, kjer se menjata a in e ali i, je a prvoten, zato mu je pijate ali kažate prvot-nejša oblika, nego plete te rečete in nego piite kazite. Da postane i iz e, stoji pri Miklošiču I2, 121, da pa bi mogel tudi e v stsl. kje stati po jf, š, C, $, tega nima Miklošič v vseh svojih knjigah nikjer. Na opak na str. 54 I3 pričakuje Miklošič po sliki rabelrb na mehkih deblih le *krajaht>, kar se pa nikjer ne nahaja, pač pa so oblike pečalo zraven ob^retelb, rožanis zraven vi as en -fo, ž a vati mandere zraven bolj navadnega živati, krep-bčajši zraven dobrejši. Po stsl. glasniških pravilih zato e nikjer ne stoji po nebnikih, ampak le a ali i v vsporedju z onimi oblikami, ki imajo e po nepalatalnem soglasniku. Zato se jaz čudim nsl. oblikam za-čenjati pre-ževati itd., ter pravim, da bi bilo pravilneje začinjati, preživa t i, kakor imamo tudi prižigati. Ali seveda jezika ne smemo popravljati, pa reči smemo, te oblike in besede, ki imajo po palatalih e, so čudne, ker se pričakuje i ali a, jaz sem rekel potvorice so, ker so menda potvorjene po oblikah s trdimi so-glasniki, n. p. vršeti po trpeti, krajeh po robeh, začenjati po opletati. Pri tem prašanju sem se mudil dalj časa, potrebno je bilo braniti moje stališče proti neopravičenim trditvam. Pretresovateljeve pod-stavne oblike jam in k2an ne dokažejo ničesar, za tega delne, ker tem oblikam odgovarjajo na slovanskih tleh le oblike jem- in č e n- in iz teh oblik dobivamo po slov. glasniških pravilih v opetovalnikih le osnove jima-, čina-. Ko bi pa v obliki k2an- na slovanskih tleh k ostal, ker sicer ni mogoče, bila bi opetovalna osnova cena- ali pa kana-, zadnja, če hočete podstavljati obliko k on-. (Konec prihodnjič.) Slovenski glasnik. Nove knjige slovenske. — Tisočletnica Metodova. Spisal duhoven ljubljanske škofije. Cena -10 kr. V Ljubljani 1885, 8, 32 str. Izdal in založil odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago. Tisk „Narodne Tiskarne". — Ko smo dobili v roke to knjižico ter jo začeli brati, vzbujala nam je pri vsakem novem naslovu posamičnih oddelkov vedno večjo pozornost, in nismo je mogli dejati iz rok, dokler je nismo vse prečitali, in ob konci smo vzdihnili: Deo gratias! Tako se piše za ljudstvo, tako za mladino; blažena roka, ki je to napisala! Pero, ki zna s svojo prozorno pisavo tako um razsvetljevati in ob jednem srce prešinja Jos. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. 567 „Da, tukaj!" „Pa težka sem bila vendar! AH ne?" Obstala je pri vodi in zrla v temni tolmun pod košatimi vejami; on pa jo je držal za roko, a odgovoril ni; niti slišal ni njenega vprašanja. „Gospodična Milica!" dejal je s tihim, skoraj šepetajočim glasom: ,,ali boste tudi z menoj tako storili, kakor z — onim?" Deklica se je stresnila, a ni se upala obrniti vanj. ,,Zakaj ?" dejala je poluglasno. ,,Ker Vas ljubim, in ker Vam moram to povedati!" Obrnila se je počasi, in privzdignila svoj zarudeli obrazek ter podala mu še drugo roko. Odgovorila ni, in tudi on ni mogel izustiti več nobenega vprašanja. Prijel jo je okoli pasa in jo poljubil. ,,Pojdiva nazaj!" šepetala je ona in z roko v roki sta se vrnila do vrta. Govorila pa nista nobene besede več. (Dalje prihodnjič.) Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. (Konec.) 42. Tudi jaz zagovarjam pisavo ogrska; ali kaj si hočem? Kot slovničar imam konstatovati, kako se piše sedaj. Primerite tudi Vi Vašo opazko v „Zvonu" in poglejte še vrstico 4 niže. 43. Glede naglasa naj svoje stališče celo kratko načrtam. Ločiti imamo razmero naglašenega in nenaglašenega sloga in potem na naglaše-nem slogu samem, je li naglas raven ali neraven. Kar se tiče prvega prašanja, meni ni dvomljivo, da ima naglašeni slog musikalno povišan glas proti nenaglašenemu. Intervali med naglašenim in nenaglašenim slogom iste besede da se še celo določiti in se menja z affektom vred od sekonde do oktave in še dalje. Tudi pri ljudeh, ki govoreči pojejo so intervalla veča, nego pri drugih, ki ne pojejo. O tem se pretresovatelj lahko prepriča, če posluša, kako berejo n. p. mali učenci, ki se še borijo z branjem, ter nenaglašajoči izgovarjajo slog za slogom z istim glasom v isti višini. Nekdaj sem poslušal na Dunaju govorno mašino, kazal jo je neki Hoffmann, če se ne motim. Ta mašina je govorila besede raznih jezikov in stavke, toda slog za slogom v istem glasu; na prvi mah sem opazil, da mašina besed ne naglasa, da govori bez akcenta. Toda včasih je vendar Hoffmann hotel pridati naglas, napustil je dvojno sapo in glas je preskočil nenaravno 568 Jos. Šaman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. visoko, kakor dobimo na piščali prvo in drugo in tretjo oktavo ob istem zaporu, če pihnemo močneje in močneje. Lahko da je naglas ekspiratorno povečan in musikalno povišan glas ob jednem, bez musikalne višine pa menda ni. To je jedna stran, ki se tiče razmere naglašenega sloga proti nenaglašenemu slogu. O tem mislim, da v obče mnenja niso različna. Druga stran pa je prašanje, je li naglas na naglašenem dolgem slogu raven ali neraven in če zadnje, je li okrogel (crescendo in decrescendo), ali' po-tisnen (decrescendo) in potegnen (crescendo) in to musikalno ali ekspiratorno ali oboje. Da je dvoj naglas na dolgih slogih v litvanščini, uči Kurschat v litvanski slovnici, imenuje ga „gestossen" in „geschliffena ter ga znači kot musikalnega; grščina ima svoj f\ in ti,