PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. I TRST I Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 , Tix 460894 PD I I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 144 (14.235) Trst, sreda, 24. junija 1992 Po podatkih za junij Letna inflacija nekoliko nižja kot v maju Mandatar za sestavo nove vlade je imel še včeraj vrsto pogovorov Amato bo danes strankam posredoval osnutek programa Danes srečanje s predstavniki družbenih strani - La Malfa odklonil sodelovanje republikancev - KD zainteresirana za vsebino programa - Popolna podpora PLI RIM Po podatkih, ki jih je včeraj o gibanju junijskih cen v osmih vzorčnih mestih posredoval statistični urad iz Bologne, lahko sklepamo, da bo letna inflacija rahlo upadla. Mesečna rast cen je znašala od 0,1 do 0,5 odstotka in če bo Istat te podatke potrdil tudi na vsedržavni ravni, se bo letna inflacijska stopnja spustila na 5,5 ali 5,6 odstotka, medtem ko je bila maja letna inflacijska stopnja 5,7-odstotna. Po podatkih bolonjskega občinskega statističnega urada so bile mesečne spremembe cen dokaj homogene. Cene so se za 0,3 odstotka dvignile v Bologni, Turinu, Genovi in Neaplju, za 0,4 v Trstu in Palermu, za 0,5 odstotka v Benetkah, najmanjšo rast pa so tokrat zabeležili v Milanu, kjer so bile junijske cene v poprečju le za 0,1 odstotka višje kot v maju. Če pogledamo letno rast cen, pa se je inflacija rahlo znižala v Genovi, Palermu, Turinu, Bologni in Neaplju, medtem ko je v Milanu, Trstu in Benetkah ostala na majski ravni. Med postavkami, ki jih upoštevajo za računanje inflacije, so zabeležili najvišjo rast cen pri prevozih in zvezah, kjer so cene narasle od 0,8 do 1 odstotka, medtem ko so bile cene na ostalih področjih precej bolj umirjene. RIM Giuliano Amato je včeraj intenzivno pripravljal osnutek vladnega programa, ki ga bo danes dopoldne posredoval vsem strankam. V beležnici pogovorov v zvezi s programom ima danes na dnevnem redu tudi srečanje s predstavniki delodajalcev in sindikati, da bi slišal njihovo mnenje predvsem o gospodarskem in socialnem delu programa. Prav programu pa je bilo včeraj posvečenih cela vrsta srečanj in pogovorov, kjer je bila KD s For-lanijem še posebej aktivna. Zainteresiranost KD je potrdil tudi Gava, ki je dejal, da bo v programu »vidna roka KD,« pri čemer je mislil predvsem na institucionalne reforme. Precej nasprotujočih si mnenj je bilo v zadnjih dneh slišati o neposrednih volitvah župana. Ama-tov predlog bo s tem v zvezi izredno razčlenjen, tako da bi moral zadovoljiti tudi pomisleke, ki jih je s tem v zvezi izrazil voditelj Lige Bossi (na sliki AP). Na vsak način naj ne bi šlo za nek splošen predpis in v prvi fazi naj bi bile te volitve omejene le na občine z manj kot 50 tisoč prebivalcev. Z odklonilnim stališčem do Arna ta pa se je včeraj oglasil La Malfa, ki je dejal, da je Amato »ujetnik KD in PSI« in da zato ne bo dobil soglasja PRI. Toda tudi pri republikancih se krešejo mnenja med zagovorniki vstopa v vlado in tajnikom stranke. Mammi, Visentini in Battaglia namreč pravijo, da so pripravljeni podpreti mandatarja, če se bo pokazalo, da pri imenovanju ministrov ni odvisen od tajništev strank. S tem v zvezi je La Malfa bolj skeptičen in morebitno pozitivno mnenje o programu povezuje z negativnim stališčem do sestave same vlade. Popolno podporo pa so ponovili liberalci, kjer je Altissimo tudi dodal, da bi morebitni Amatov neuspeh pripeljal do devalvacije lire in novih predčasnih volitev. Na sinočnjem prvem zasedanju tržaškega pokrajinskega sveta Groba nestrpnost ob nastopu Spetiča (SKP) v slovenščini TRST Sinočnje prvo zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta je povsem potrdilo najslabše napovedi: stranke se še zdaleka niso dogovorile za sestavo kakršnekoli koalicije, oster zasuk na desno pa je grobo prišel do izraza z nesramno nestrpnostjo, ki so jo ob nastopu v slovenščini predstavnika SKP Stojana Spetiča izkazali predstavniki MSI in tudi KD. Sejo je kot najstarejši svetovalec nespretno in nedemokratično vodil Ferruccio Klingendrath (Severna liga), ki je Spetiču dejal, da se vede nezakonito. Po kratki seji, ki je klavrno izvenela, so se sestali načelniki skupin: dogovorili so se, da bo naslednja seja v ponedeljek, 6. julija. Tržaški pokrajinski svet mora nepreklicno do 12. avgusta izvoliti odbor in odobriti program. g* JM MIa L/WŠ Tržaški pokrajinski svet na prvi seji (Foto Križmančič) Knjiga Janeza Janše Premiki Že sprožila celo vrsto polemik LJUBLJANA Včeraj je bila v Cankarjevem domu velika medijska promocija in predstavitev knjige obrambnega ministra Janeza Janše, ki nosi naslov Premiki in podnaslov Nastajanje in obramba slovenske države 1988 do 1992. Knjigo je na pot spremila velika propagandna akcija in že v prednaročilu je bilo prodanih 17.000 izvodov. Založba napoveduje Ponatis. Za njo pa je tudi v političnih krogih vladalo veliko zanimanje, saj je izid knjige napovedoval tudi nekatere Janševe sporne ocene glede delovanja posameznikov za časa vojne in plebiscita. Vendar, kakor je poudaril urednik založbe Mladinska knjiga, Pri kateri je knjiga izšla, to ni knjiga škandalov am-Pak predvsem "državotvorna knjiga". Janša v svojih Premikih opisuje dogodke od svoje aretacije 31. maja 1988, formiranje Odbora za zaščito človekovih pravic, v katerega se je zbrala vsa energija slovenske pomladi in lanske vojne v Sloveniji. Janša za svoje delo pravi, da ni roman, in da ne predstavlja globljih vtisov, pač pa je dokumentirana kronika zadnjih štirih let in meni, da so v njej po enemu ali več letih bolj osvetljena nekatera takratna mnenja in da knjiga na njih meče drugačno luč oziroma kakor je poudaril: načeloma so vsi zagovarjali neodvisnost, toda v praksi je bilo drugače. Nekatere stranke so zagovarjale drugačne poti, ki so za Janšo še vedno sporne. Pri tem v svoji knjigi ostro kritizira predvsem Školčevo LDS, SDP in tiste medije, ki so zagovarjali razdruževanje kot pot do neodvisnosti. Tako je Janša menil, da je med vojno bilo kar nekaj dejanj, ki so mejila na izdajo, vendar sodnih procesov ni bilo, ker ni bilo potrebe po pogrevanju stvari. Janša se je strinjal z oceno, da bi lahko prišlo do NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes osrednja proslava dneva državnosti Prvi rojstni dan Slovenije BOGO SAMSA LJUBLJANA Danes bo ob 21.30 osrednja proslava dneva državnosti oziroma prve obletnice razglasitve osamosvojitve Slovenije. Proslava bo na osrednjem ljubljanskem trgu, prirejena tako, da bo vidna iz vseh kotičkov velikega trga, neposredno jo bo prenašala slovenska televizija. Prvi slavnostni državni del bo zelo kratek. Predsedniki predsedstva Milan Kučan, skupščine Franc Bučar in vlade Janez Drnovšek, bodo prišli iz poslopja skupščine, poslušali Zdravljico, nato pa bo predsednik Kučan pregledal častno četo slovenske Teritorialne obrambe in prebral svoj govor. Na istem trgu bo sledil kratek, 40 minut trajajoč kulturni priložnostni program. O vsebini in o ocenah dogodkov sta včeraj govorila Kučan in Drnovšek, predsednik skupščine Bučar pa je govoril na Dunaju. Predsednik Kučan je svoje uvodno poročilo pričel z ugotovitvijo, da je bil pred letom dni mnogo bolj zaskrbljen, čeprav skrbi in odgovornosti ne manjka tudi danes. Nekateri se sprašujejo, če je Slovenija imela srečo? »Da,« je njegov odgovor, »tudi srečo.« Zato, ker je bilo takrat v Sloveniji mncgo časnikarjev iz vsega sveta, ki so prvi poročali, da se je Beograd poslužil tankov in letal, ker se ni hotel sprijazniti s tem, da je Jugoslavija razpadla, temveč jo je hotel ohraniti s silo. Predsednik Kučan je nato izhajal iz plebiscitne odločitve, katere sestavni del je bila izjava o dobrih namenih. Poudaril je pozitivno vlogo takratnega predsednika Peterleta in obžaloval, da »ga sedaj ni med nami«. Na več vprašanj zamejskih novinarjev in tudi našega časopisa je predsednik Kučan podčrtal skrb za manjšine, kar je bil sestavni del takratne izjave o dobrih namenih. To je načelna politika Slovenije in je njena kontinuiteta. Ni je bilo treba spreminjati, ker so tudi tuje vlade piznale, da je raven manjšinske zaščite v Sloveniji zelo visoka. Enaka načela je Slovenija zagovarjala v odnosu do svojih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V tej zvezi je govoril tudi o izredno delikatnem vprašanju veljavnosti avstrijske državne pogodbe, ki je glede manjšinske zaščite sestavni del avstrijske ustave in ki bi morala biti ohranjena z delitveno bilanco bivše Jugoslavije. Glede odnosov z Italijo in manjšinske zaščite pa je Kučan izhajal iz naporov, da se dosežejo dvostranski sporazumi, ki bi urejali status Italijanov, ki sedaj žive v dveh državah. Problem ni v visokem standardu zaščite, ki naj bi jo zagotovila Slovenija, temveč v mednarodni dvostranski obvezi s Hrvati in z Italijani. Na vse to je Slovenija pristala. Toda Slovenija želi razumevanje, ne recipročnost, za Slovence, ki žive v treh pokrajinah Republike Italije in imajo različno raven zaščite. Osimski sporazumi so prestali NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Izetbegovič najbrž ne bo mogel v Strasbourg Blejska konferenca Slovenija - vaš partner V Bosni divjajo »beli orli« ZDA zaostrujejo pritisk Slovenija gospodarsko čedalje bolj zanimiva LJUBLJANA - Predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je včeraj sporočil, da se je pripravljen udeležiti sestanka, ki ga v četrtek v Strasbourgu sklicuje predsednik Konference o Jugoslaviji lord Carrington, če bo lahko nemoteno odšel iz Sarajeva in se tja tudi vrnil. Na tem sestanku naj bi sodelovala tudi predsednik Srbije Slobodan Miloševič in predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman. Dejanske razmere v Sarajevu pa so takšne, da praktično ni nobenega upanja, da bi predsednik Izetbegovič odpotoval s sarajevskega letališča. Poveljnik sil Združenih narodov v Sarajevu general Lewis MacKenzie, ki je zadolžen za odprtje sarajevskega letališča, je razočarano izjavil, da praktično ni nobenih možnosti, da bi srajevsko letališče odprli v naslednjih 48 urah. General, ki je bil glede deblokade sarajevskega letališča pred nekaj dnevi razmeroma optimističen, meni, da je ponedeljski pokol nedolžnih civi-lov v središču Sarajeva spet bistveno poslabšal vojaške razmere v Sarajevu. General opozarja, da se kar naprej vrstijo kršitve premirja, čeprav je deblokada letališča edina možnost, da bi se pomagalo sestradanim ljudem. V Sarajevu že govorijo o tem, da ljudje umirajo od lakote. Saraje- vo je v ponedeljek okoli 21. ure znova doživelo hud napad z okoliških hribov. Zelo aktivni so bili tudi ostrostrelci, nekateri opazovalci pa so noč od ponedeljka na torek že opisali kot eno izmed najbolj tragičnih noči v Sarajevu. Napadi na Sarajevo so se nadaljevali tudi včeraj dopoldne, najhuje pa je bilo v naseljih Dobri-nja, Butmir, Sokolovič koloniji in Kobilji glavi, kjer so izstrelili okoli 30 izstrelkov, ki so porušili osem hiš. Včeraj so sporočili, da je v spopadih, ki so potekali v ponedeljek, izgubilo življenje 19. civilistov, preko 100 pa jih je bilo ranjenih. Iz Višegrada so poročali, da elitne četniške enote »Beli orli« požigajo muslimanske hiše in ubijajo posamezne ugledne Muslimane. Po poročilih bosanske tiskovne agencije BiH-press pa naj bi v nedavnem masakru na drinskem mostu v Višegradu ubili 40 Muslimanov. Svetovno javno mnenje se čedalje bolj zgraža zaradi razmer v Bosni in Hercegovini in terja od svojih vlad večjo odločnost pri zaustavljanju agresorja. New York Times je tako spet objavil zelo oster komentar, v katerem se zavzema ha »hitrejše delovanje Zahoda«. New York Times meni, da bi morala Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju še poslednjič zelo resno opozoriti Srbijo in Črno goro, naj spoštujeta premirje. Če pa to ne bi pomagalo, bi morali uporabiti vojaški pritisk. Ta ugledni ameriški list opozarja, da se sicer lahko zgodi, da bo vse skupaj prepozno in da se bo balkanska vojna iz Bosne in Hercegovine razširila na Kosovo, lahko pa tudi proti Grčiji, Turčiji in nekaterim državam bivše Sovjetske zveze. New York Times prav tako meni, da bi morali sankcije proti Miloševiče vi Srbiji in Črni gori podaljšati na pet let. Ameriški zunanji minister James Baker pa je v nekem intervjuju izjavil, da so sankcije Združenih narodov proti Srbiji in Črni gori šele vzpostavljene in da se bo pritisk proti njima nadaljeval. Baker pa ni izključil tudi vojaškega pritiska, »če bo to potrebno«. Francoska vlada je včeraj demantirala pisanje nekaterih listov, da Francija ni dovolila preleta ameriških izvidniškim letalom U-2, katerih naloga naj bi bila, da v skladu z resolucijo VS ZN nadzirajo dogajanje na posameznih območjih nekdanje Jugoslavije. Predstavnik za tisk francoskega letalstva pa je izjavil, da francoska letala AWACS spremljajo letalski promet nad »Jugoslavijo« in Libijo, da bi kontrolirala kako se spoštujejo sankcije OZN. (NIA) LJUBLJANA — V ponedeljek zvečer se je na Bledu zaključila poslovna konferenca z naslovom Slovenija — Vaš partner, na katero je IASDPu — Mednarodnemu združenju slovenskih razvojnih partnerjev uspelo privabiti preko dvesto poslovnežev, od katerih je bilo več kot polovica iz tujine. IASDP je nevladna in nepolitična organizacija, ki je bila ustanovljena lani v Avstraliji na pobudo tamkajšnjih slovenskih gospodarstvenikov. Cilj te organizacije je ustanovitev svetovne mreže slovenskih poslovnežev, strokovnjakov in prijateljev Slovenije, ki si želijo gospodarsko sodelovanje z matico. Povezovalno vlogo v združenju IASDP za Italijo opravlja SDGZ. Na lanskem Svetovnem slovenskem kongresu so javnosti predstavili zamisel o tej poslovni konferenci, ki je bila začetno zasnovana predvsem za zamejske Slovence, zanimanje številnih zdomcev pa je privedlo do sedanje poslovne konference, na katero so prišli udeleženci iz štirinajstih držav. Srečanje je v nedeljo zvečer s častnim sprejemom udeležencev v vili Bled otvoril minister za zunanje zadeve Dr. Dimitrij Rupel, poslovni del pa se je začel v ponedeljek zjutraj s pozdravnim nagovorom predsednika organizacijskega odbora, dr. Andreja Ocvirka. Njegovemu so sledili še pozdravi predsednika IASDP Dušana Lajovica (ki je bil na tej funkciji tudi potrjen) in predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Bojana Brezigarja. Pomembnost te poslovne konference je v svojem referatu podčrtal tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki je na kratko predstavil sedanji gospodarski položaj Republike Slovenije in temeljne točke vladnega gospodarskega programa, predvsem pa prizadevanje za čimprejšnji sprejem smotrne lastninske zakonodaje, brez katere si Slovenija ne more pričakovati bistvene gospodarske rasti in niti tujih investicij. Drnovšek je dalje orisal gospodarske uspehe Slovenije, kije v zadnjih tednih dosegla presežek plačilne bilance in večanje deviznih rezerv, kar je edinstven primer za države na Vzhodu in kar daje upanje za čimhitrejšo rešitev težke gospodarske krize. Sprejetje v OZN omogoča vključitev v številne mednarodne organizacije, predvsem v mednarodni monetarni sklad in zbliževanje ES, kar odpira vrsto poti do mednarodnih investicij. Pomen poslovne konference Slovenija — Vaš partner potrjuje tudi prisotnost številnih strokovnjakov svetovnih organizacij, od Evropske banke za obnovo in razvoj do Unida, od avstralskega ambasadorja na Dunaju do predstavnikov številnih bank in investicijskih družb (Sumitomo, Parih as, Kommerzbank, zamejske banke v Italiji in Avstriji in številne druge) in drugih poslovnežev. V jutranjem delu ponedeljkovega dne so se zvrstili pozdravi in referati podpredsednika GZS Josipa Škoberneta, predstavika EBRD Rolfa VVestlinga in številnih drugih, med katerimi tudi predsednika SDGZ Borisa Siege, ki je v svojem posegu med drugim orisal gledanja zamejskih gospodarstevnikov na razvoj Slovenije, poudaril zemljepisno vlogo in tranzitno lego nove države, katero je treba uveljaviti tudi kot most med državami vzhodne Evrope in Zahodom. V tem procesu lahko naša podjetja, predvsem zaradi poznavanja in povezav z obema stranema, igrajo važno vlogo. Dalje bo Slovenija morala uvesti stimulativno davčno politiko za tuje investicije, in to predvsem za investicije v manjše, proizvodno bolj prožne in dinamične ter ekološko čiste proizvodnje ter uvesti ustrezno in kakovostno politiko na turističnem področju. Siega je še dejal, kar so številni diskutanti potrdili tudi v popoldanskih razpravah, da bi morala Slovenija, v dogovoru z ES postati finančni center za zahodne družbe, torej pripraviti ustrezni kreditni sistem s primernimi olajšavami. V zvezi s tem je omenil italijanski zakon za obmejna področja in dvostranske sporazume (videmske in osimske), ki so nedvomno pripomogli h gospodarskemu razvoju teh območij in h kateremu je treba tudi v bodočnosti stremeti. V ponedeljek popoldne so se sestale delovne skupine, ki so obravnavale različna področja in sicer mednarodno trgovino, finance in bančništvo, ekološke dejavnosti, inovacije ter razvojne in raziskovalne dejavnosti, turizem, odkup podjetij in nepremičnin ter mala in srednja podjetja. Zaključki prvega dne konference so dali slovenski vladi in gospodarskim organizacijam številna vprašanja in mnoge izzive, izražena pa je bila tudi želja, da bodo v bodočnosti Slovenci, ki živijo izven meja Republike, imeli prednostni in preferenčni odnos, za kar se bi morala obvezati sama slovenska država. Poslovna konferenca Slovenija Vaš partner se je zaključila z borzo projektov, na kateri so predstavili preko tristo investicijskih načrtov z vseh gospodarskih področij. A.VV.S. Hrvaška javnost nezadovoljna z dejavnostjo pripadnikov OZN ZAGREB — Hrvaška javnost in oblasti so iz dneva v dan vse bolj nezadovoljne zaradi prisotnosti enot OZN na hrvaškem teritoriju. Nobena skrivnost ni, da so bili Hrvati od vsega začetka dokaj skeptični glede učinkovitosti modrih čelad pri razreševanju jugoslovanske krize. Hrvaška vlada je pristala na Vanceov plan, ker je to pač bil eden izmed pogojev, ki jih je svetovna organizacija postavila za mednarodno priznanje novonastale države. Poleg tega je bila Hrvaška takrat vojaško dokaj nebogljena in ji je mednarodni ščit koristil, še posebej na ravninskem slavonskem bojišču. Danes pa so se stvari temeljito spremenile. Z druge strani, resnici na ljubo, modre čelade izjemno počasi uresničujejo naloge, zaradi katerih so prišle na Hrvaško. »Kontrolo« teritorija so prevzele samo na vzhodnoslavonskem področju. To pomeni, da se je iz tega teritorija umaknila Jugoslovanska armada s težkim topništvom. Ostale pa so neregularne srbske enote, ki z okupiranega področja še naprej preganjajo preostalo hrvaško prebivalstvo ter od časa do časa z minometi obstreljujejo Osijek in druga naselja. Hrvati so zaradi tega seveda nadvse nezadovoljni. Olje na ogenj pa prilivajo posamezni, dokaj neodgovorni, člani modrih čelad. Pred dobrim mesecem dni, na primer, je osiješka policija zaustavila in pregledala vozilo ruskega kontingenta modrih čelad. V njem so našli imovino in razne osebne stvari, ki jih je ruski častnik odvzel v stanovanju enega izmed voditeljev srbskih upornikov iz Osijeka. Stanovanje je hrvaška policija pred časom rekvirirala. Na zasliševanju je ruski oficir priznal, da je odvzeto blago nameraval vrniti lastniku, kateri mu je to naročil. Podobne vesti prihajajo tudi iz drugih krajev. Pri Daruvaru so Hrvati zaustavili vozilo modrih čelad, s katerim so nekateri Kanadčani tihotapili na področja, ki jih držijo četniki. Modre čelade vsakodnevno patruljirajo področje med Novsko in Jasenova-cem, kjer so postojanke srbskih upornikov. Preden gredo na pot pa v trgovini v Novski pokupijo vse razpo-rožljvo olje in sladkor, ki ga potem preprodajo Srbom. Vse te novice so bile seveda objavljene z dokajšnjim poudarkom v hrvaškem tisku. Splitska Slobodna Dalmacija je pred nekaj dnevi v rubriki Sarajevske ratne priče, ki jo piše ugledni novinar Zlatko Dizdarevič objavila vest, da posamezni člani modrih čelad, ki so nastanjeni v Sarajevu, nudijo nesrečnim prebivalcem glavnega bosanskega mesta priložnost, da zbežijo iz pekla. Prevoz z belim vozilom OZN, v katerokoli smer, stane samo 100 DEM. Vse te novice na Hrvaškem ustvarjajo klimo splošnega nezaupanja do enot Združenih Narodov. Iz dneva v dan se pojavljajo zahteve, to je na primer storila tudi Hrvaška Demokratična Stranka, da naj Hrvaška vojska, ne glede na prisotnost modrih čelad, prevzame iniciativo in sama osvobodi okupirana področja. Hrvati so z nedavno ofenzivo na južno-dalmatinskem področju in na hercegovski fronti dokazali, da so to tudi sposobni storiti. Njihova vojska je iz dneva v dan vse bolj motivirana in bolje oborožena. Kljub temu pa je še zmeraj malo verjetno, da bi si Hrvaška lahko privoščila spor z mednarodno javnostjo. VVALTER ŠKERK nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani Janševi Premiki povzročili vrsto polemik samostojnosti brez vojne, toda če se ne bi Slovenija 27. junija uprla JNA, bi bila razglasitev samostojnosti samo papirnata. Kakor je menil Janša, knjiga ni bila pisana in izdana z namenom ustvarjati strankarska nasprotja. Če bi to želel, bi, kakor je dejal, izdal zbornik parlamentarnih razprav iz leta 1991, kjer bi se natančno videlo, kakšna stališča so posamezne stranke zagovarjale. Na predstavitvi knjige je bil prisoten tudi član predsedstva Ciril Zlobec, ki je pohvalil avtobiografsko moč Janševih Premikov, toda vprašal se je kakšna literarna zvrst predstavlja delo, v katerem je on (in njegov sin Jaša) največji negativni junak. Zlobec je menil, da je dilema, postavljena v knjigi, češ na čigavi strani bi se znašla on in Jaša, če bi se stvari drugače zasukale, skrajno vprašljiva, prav tako kot naj bi bila sporna ocena, češ da je Zlobec v času agresije širil defetizem. Janša je na to odgovoril, da ima o vseh dogodkih dokumentacijo in magnetograme in da sta bila z Zlobcem o obrambnih vprašanjih na nasprotnih straneh. Dilema, češ »na čigavi strani bosta Zlobca« pa naj bi bila za člane razširjenega predsedstva, ki se je sestajalo v času agresije, realna. Nekateri sklepi predsedstva npr. tisti o enostranski izpustitvi vojnih ujetnikov, pa naj bi bili kljub vsemu sporni. Zlobec kljub vsemu Janši ni oporekal vojaških zaslug, vendar je poudaril pridobitev, da je za časa agresije delovalo enotno vodstvo, in da brez političnih in diplomatskih naporov ne bi bilo nič z neodvisnostjo. Slišati pa je bilo tudi mnenja, da je Slovenija dosegla svoje cilje prav zato, ker je tudi v času vojne ohranila politični pluralizem in pravno državo - zato ugovori proti tistim, ki so takrat zastopali drugačna mnenja, niso najbolj na mestu. Eno uro po predstavitvi Janšine knjige Premiki je tudi SDP imela svojo tiskovno konferenco o nekaterih negativnih ocenah in neresnicah, ki naj bi jih Janša podal o stranki in o njenih članih, ki naj bi svojem skupščinskem delovanju pokazali projugoslovansko usmerjenost in svojo kompromitira-nost s starim režimom. Predsednik SDP Ciril Ribičič je podaril, da so v stranki zaskrbljeni nad dejstvom, da obrambni minister ne zna spoštovati pomena političnega soglasja, ki so ga dosegle stranke pred plebiscitom, v katerem je bilo rečeno, da si nobena politična stranka ali koalicija ne more prilaščati osamosvojitvenih zaslug. Poleg tega pa naj bi Janša spregledal dejstvo, da je prav SDP ob napadu JNA enostransko zakopala bojno sekiro medstrankarske- ga spopadanja in kritike takratne Peterletove vladne koalicije Demos. V SDP so tudi menili, da so lahko spomini dokumenti obdobja, nikakor pa ne more obrambni minister deliti političnih ocen na levo in desno. Zato naj bi za knjigo stala tudi premišljena predvolilna poteza. Janša naj bi z njo kot podpredsednik Pučnikovih socialdemokratov skušal spodkopati vpliv, ki ga med volivci ima SDP, ki je največja socialdemokratska stranka v Sloveniji. Stvari pa se dodatno zapletejo ob dejstvu, da je SDP z LDS v taisti vladi, v kateri je Janša obrambni minister. Ko je Peterle padel in je Drnovšek postal mandatar nove vlade, ga je SDP podprla s četrtino glasov, s tem pa tudi Janševo ponovno kandidaturo za obrambnega ministra, SDP pričakuje, da se ji bo za svoje ocene podane v knjigi Premiki, Janša javno opravičil. (NIA) • Prvi rojstni dan Slovenije preizkus časa, nekateri problemi pa zahtevajo sodobnejšo rešitev, zato pa je treba sesti za mizo in se pogajati, sporazumno in skladno. Tudi predsednik Drnovšek je delno obujal spomine in še zlasti na razdobje, ko je bil zaslužen za končni miren umik jugoslovanske armade. Nato pa je spregovoril o bodočnosti svoje vlade in zlasti gospodarskih perspektivah. Težko je namreč pričeti nekaj učinkovitega na nesolidnih temeljih. Zato je prvi napor usmerjen k zavrtju inflacije. Zato tudi pripravljajo program za sanacijo bank in nekaterih podjetij. Plačilna bilanca je pozitivna. Vse to pa je treba doseči ob osnovnem pogoju, da se ne zaostri brezposelnost in ne ogrozi življenjska raven prebivalstva. Enaka usoda naj bi doletela Gorsko skupnost za Nadiške doline Finančni stražniki so preiskali sedež pokrajinske uprave v Vidmu Deželni svet soglašal s sklicanjem deželne konference o obrtništvu VIDEM, ŠPETER Kot strela z jasnega je v Furlaniji odjeknila vest, da so finančni stražniki pregledali tudi sedež Videmske pokrajine in iz njega odnesli več svežnjev dokumentov. Milanski dogodki zadnjih tednov so prispevali, da je »afair« dobil še večje razsežnosti. Nekateri so se že spraševali, ali se »model Furlanija«, ki je predstavljal uspešnost in prodornost tega območja, topi kot kocka ledu pod soncem. Resnici na ljubo je treba povedati, da preiskava še ne pomeni kaznivega dejanja s strani preiskanega. Zato je za končno sodbo treba počakati na rezultate sodnih oblasti. Vprašanje pa je, kaj iščejo finančni stražniki na sedežu videmske pokrajinske uprave. Po besedah državnega pravdnika Carusa, ki vodi preiskavo, Videmska pokrajina trenutno ni vpletena v noben škandal, dokumenti naj bi služili za druge preiskave. Dvome o možnih podkupninah je sprožilo pisanje beneškega časopisa, ki je objavil intervju z bivšim predsednikom videmske uprave Robertom Maido. Ta je zagotavljal, da so tudi na Pokrajini »delili« posle na podlagi podkupnin. Maidove izjave naj bi torej sprožile preiskavo, zaradi česar je preiskovalni sodnik že zaslišal samega Maido in nekatere podjetnike, med temi tildi Enza Cossia, De Eccherja in Venturinija. Včeraj je predsednik Videmske pokrajine Tiziano Venier demantiral te vesti in dodal, da na sedežu Pokrajine finančnih stražnikov sploh ni bilo, kar je delno v nasprotju z izjavo državnega pravdnika. Ob aferi na Videmski pokrajini pa ne moremo mimo govoric, ki se v teh dneh širijo na Cedajskem in v beneških dolinah. Iz nepotrjenih virov smo izvedeli, da so finančni stražniki obiskali sedež Gorske skupnosti za Nadiške doline in iz njega odnesli nekaj dokumentacije. S tem v zvezi smo se telefonsko povezali s predsednikom Gorske skupnosti Giuseppejem Chiabudi-nijem, ki je odločno zanikal te vesti. Dejal je, da po novem zakonu št. 142 vsakdo lahko seže po dokumentih javnih uprav in zato tudi finančni stražnik. To pa še ne pomeni, da je kakšna preiskava v teku. Za kroniko povejmo, da so nekateri naši sogovorniki omenili nekaj v zvezi z upravnim postopanjem gorske skupnosti, kar zadeva špetrsko industrijsko cono. To pa naj bi ne imelo nobene veze s podkupovanji in podobnim. Po pisanju milanskega tednika, naj bi se položaj bivšega ministra za prevoze, Videmčana Giorgia Santuza, zaostril in to v zvezi s podkupninami za obnovo milanskega letališča Malpensa. Po izjavah bivšega funkcionarja Italstata Alberta Zamoranija, ki je v zaporu, naj bi Santuz iz samih Zamora-nijevih rok sprejel kuverto s 100 milijoni lir. Vsota naj bi bila izraz »zahvale« za pomoč, ki jo je minister nudil nekaterim podjetjem pri obnovi letališča. Dogodek, kot pravi Alberto Za-morani, naj bi se zgodil v baru Harry's v Rimu. Santuz naj bi kuverto spravil v torbo in to ob prisotnosti orožnika, ki je iz varnostnih razlogov povsod spremljal takratnega ministra. RUDI PAVŠIČ TRST Deželna skupščina je včeraj soglasno sprejela resolucijo svetovalske skupine Demokratične stranke levice, ki predlaga sklicanje druge deželne konference o obrtništvu. Načelnik skupine DSL Renzo Travanut je naglasil, da bo pomenila konferenca važno priložnost za preveritev, kakšno je trenutno stanje v tej pomembni panogi, in za začrtanje bodočih razvojnih smernic. Vendar naj se konferenca skliče daleč od prihodnjih deželnih volitev, je "pripomnil Travanut, da se ne bo sprevrgla v nekakšno volilno kampanjo. Nakazal je tudi potrebo, da se pravočasno osnuje temeljni dokument, na katerega podlagi naj bi se odvijalo konferenčno delo, hkrati pa zahteval, da se ta dokument predloži v pretres pristojni komisiji. Tudi misovec Mario Coiro je menil, da ne sme konferenca sovpasti z volilnim obdobjem in da je treba sestaviti tematsko prednostno lestvico - ustroj podjetniškega sistema, socialno skrbstvo, finančne podpore itd. Podobno je naglasil načelnik socialistične skupine Dario Tersar: deželni odbor naj oblikuje anagrafsko sliko o obrtništvu, sama konferenca pa naj se izpelje v začetku leta 1993. Demokristjan Alberto Tomat je dejal, da bi morala konferenca nakazati tudi perspektive za pospešitev sodelovanja obrtnikov s tujino in rešiti nekatere probleme na davčnem področju, ki jih državna zakonodaja doslej še ni znala. Pristojni odbornik Pierantonio Rigo je začetek leta 1993 označil kot najboljši datum za konferenco, saj bo dovolj oddaljen od deželnih volitev, sicer pa je poudaril, da bi bilo treba na konferenci opredeliti tudi izglede za prodor deželnega obrtništva v vzhodnogvropske države oziroma na enotno evropsko tržišče, ob čemer bo treba posvetiti veliko pažnjo vprašanju poklicnega usposabljanja. Vsebinsko zasnovo konference, je še dejal odbornik, naj bi komisija za obrt izdelala že v najkrajšem času. Deželni svet je tudi odobril zakon, ki urejuje lov in posest ptičev vabnikov - škrjancev, kosov, drozgov, vrabcev, škorcev, vivkov, grivarjev idr. Proti so glasovali DSL, zeleni, EV in Cecovini (LpT). Mednarodno zborovanje antifašistov na Koroškem CELOVEC — Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov, ki bo v nedeljo, 28. junija, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci. Srečali se bodo bivši partizani in aktivisti ter de-mokratje iz Avstrije, Slovenije in Italije. Svojo udeležbo so že potrdili tudi predstavniki borčevskih organizacij z območja Alpe-Jadrana, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega centra na Dunaju in visoke osebnosti iz Ljubljane. Poleg nagovorov bo na sporedu pester kulturni program, ki ga bo oblikoval partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Zemeljski plin • A 1 V e • • iz Alžirije prek Jadrana vse do Slovaške BUDIMPEŠTA - Hungari-an Oil and a Industry PLC (Mol) se pridruži mednarodnemu konzorciju za gradnjo plinovoda, ki bo povezal Jadransko morje s Slovaško. V konzorciju so zdaj avstrijska, češkoslovaška, hrvaška in madžarska podjetja, za sodelovanje pa se zanimajo še nemške in francoske firme. Madžarska Mol bi imela v projektu 17-odstotno udeležbo. Tekoči zemeljski plin LNG naj bi pripeljali na Jadran z ladjami iz Alžirije, zatem pa bi v plinastem stanju plin potiskali skozi plinovod. Preliminarna študija bo konzorcij stala 10 milijonov dolarjev. Kresovanje po ljudski tradiciji Sinoči so po naših vaseh že spet zagoreli kresovi Marega Elio Ulica S. Cilino 34 - Telefon 54304 JESTVINE TRST - Ul. S. Cilino 52 - Tel. 567845 Zaradi neuresničevanja kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti Slovenski šolski sindikat bo uprizoril množičen protestni shod sredi Ljubljane KOPER V slovenskem sindikatu delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti z več kot 26.000 člani v 128 srednjih šolah in dijaških domovih ter 324 osnovnih in glasbenih šolah po vsej državi, te dni znova vre. Vzrokov za nezadovoljstvo je več: najprej neuresničevanje kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki jo po mnenju sindikata slovenska vlada kot sopodpisnik v letošnjem letu uresničuje le 80-odstotno. Majsko povečanje plač v javnih službah ni bilo prekomerno, dalje trdijo v največjem šolskem sindikatu, temveč je vlada tako samo izravnala plače za ugotovljeno rast v gospodarstvu marca letos. Zdaj pa namerava izhodiščno plačo za junij znižati za 1.675 tolarjev ali 7,4 odstotka na nekaj manj kot 21 tisočakov. v tem času pa bodo plače še dodatno nižje zaradi obveznega prispevka solidarnosti v višini enodnevnega zaslužka. Poleg vsega pa po podatkih sindikata zaposleni v vrtcih in šolah (menda edini od družbenih dejavnosti) še niso prejeli regresa za letni dopust. Zaradi tolikšnega nezadovoljstva nameravajo v sindikatu pritisniti na vlado in resorne ministre. Razmišljali so o več oblikah protesta, o tem celo, da bi zadržali izdajanje šolskih spričeval, da bi uvedli bojkot popravnih izpitov v juniju in bojkot vseh pisnih poročil, ki jih šolske oblasti ob koncu pouka zahtevajo od učiteljev. Po večkratnih pogovorih so v republiškem odboru odstopili od tako »bolečih« oblik, saj bi prizadele najprej učence, ki so pri stvari še najmanj krivi. Najverjetneje se bodo odločili za protestni shod v Ljubljani in to skupaj z zdravstvenimi delavci. Spodbudna pa je v tem času vest, da so v republiškem odboru Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije soglašali s predlogom dolgo pričakovanega pravilnika o napredovanju pedagoških delavcev v nazive. Napoveduje tudi materialno stimulacijo učiteljev glede na pridobljen naziv; predlog je predložil šolski minister, ki ga v začetku prihodnjega tedna pričakujejo na Obali. MIRJAM MUŽENIČ POHIŠTVO Ulica S. Cilino 38 - TRST Telefon 54390 RAZSTAVLJA NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V PAVILJONU »MOBILITA« Ob priliki praznika sv. Ivana vabimo vse odjemalce in prijatelje na »drink« z domačo kapljico. Pekama f v v* v Slaščičarna Monaco Gioiana - Krainz Ul. S. Cilino 32 Tel. 569651 Ghez U. & C. s. n. c. Lonjerska cesta 168 - Telefon 54388 ZADRUŽNA KLET VINA Z ZAŠČITENI POREKLOM (D.O.C.) iz Evganskih gričev GROSISTIČNE CENE ZA MALOPRODAJO ODPRTA VINA (liter) 1.600 lir VSTEKLENIČENA (75 cl) 3.400 lir Izkoristite priložnost Trst - Vardelska cesta 3 - Tel. 571420 (pri Bošketu) 0B SOBOTAH N0N-ST0P! RAMAZZOTTI ANGELO Prodaja na debelo in na drobno rastlin ter artiklov za cvetlične nasade 34128 TRST Ulica Brandesia 13 Telefon (040) 567505 NOVA UPRAVA Danes izredna seja deželnega sveta FJK o krizi škedenjskega obrata Železarna: v iskanju rešitev Delavci škedenjske železarne v razgovoru s predstavniki deželne vlade Jeza in razočaranje sta včeraj dopoldne prekipevala z obrazov kake stotine uslužbencev škedenjske železarne, ki so se zbrali pred palačo deželnega sveta na Trgu Oberdan, da bi deželnim upraviteljem iznesli svoj besni protest nad odločitvijo lastnikov škedenjskega obrata o dejanskem stečaju podjetja. Jeza, ker ukrep postavlja pod vprašaj njihovih tisoč delovnih mest; razočaranje, ker so bili tako-rekoč opeharjeni. Le nekaj dni prej sta tako javni kot zasebni partner v podjetju govorila o zvišanju glavnice, da bi tako krila primanjkljaj železarne, ki je v zadnjih treh letih dosegel 83 milijard lir. Svoj prispevek k zvišanju glavnice je obljubila tudi deželna finančna družba Friulia. V ponedeljek pa je prišlo do zasuka: delničarji so opustili možnost zvišanja glavnice, Friulia se je »umaknila«, lastništvu podjetja pa ni preostalo drugega, kot da preda vse posle sodišču. Le-to bo sedaj imelo možnost imenovanja enega ali več komisarjev, ki bo vodil (ali bodo vodili) takoimenovano izredno upravljanje obrata. Ob tem se odpirata lastnikom, političnim silam in delavstvu dve možnosti. Prva je najbolj dramatična: zaprtje železarne. Druga predvideva prihod novega gospodarskega partnerja, ki naj bi odkupil podjetje. Delavci so se pred poldnem sestali z deželnim odbornikom za industrijo Sarom, ki je že od izbruha zadnje krize v železarni sledil vsej zadevi. Deželni upravitelj jih je seznanil z ukrepi, ki jih je ob novi zaostritvi krize v železarni sprejel deželni odbor. Deželna uprava bo spet pozvala lastništvo podjetja, naj prekliče sklep o »izrednem up- ravljanju« in naj se vrne na pot zvišanja glavnice. Če le-tega ne bo mogoče doseči, si bo uprava prizadevala, da bi se sodstvo odločilo za »pot«, ki jo predvideva zakon Prodi. S tem naj bi se izognili stečaju. V primeru, da se bo sodstvo odločilo za prvo varianto (torej za komisarsko upravo), bo deželna uprava storila vse, kar je v njenih močeh, da bi omogočila prebroditev krize in ohranitev delovnih mest. Kriza škedenjske železarne bo v ospredju današnje izredne seje deželnega sveta. O tem argumentu sta bili včeraj predloženi dve resoluciji: prvo so podpisali svetovalci Demokratične stranke levice Poli, Luša in Padovan, drugo pa demokristjana Donaggio in Vattovani, socialist Tersar, listar - G ambassini in Poli in Padovan (DSL). Med možnostmi, ki so jih včeraj omenjali za prebroditev tega dra- matičnega trenutka škedenjskega obrata, naj bi bil pristop novega poslovnega partnerja, ki naj bi prevzel mesto »železarja« iz Osoppa Pittinija. Po vesteh, ki so krožile v sindikalnih krogih, naj bi bil prav Pittini tisti, ki naj bi spravil vso zadevo »škedenjska železarna«, na sedanjo umirajočo (če že ne mrtvo...) točko. Po dogovoru iz prejšnjega tedna naj bi pri zvišanju glavnice podjetja škedenjske železarne sodelovali - kot zapisano -javni in zasebni partner in družba Friulia (z 20 milijardami lir). Pittini bi moral prispevati 8 milijard lir, a naj bi ostal brez likvidnega denarja. Da bi si priskrbel denar, naj bi javnemu partnerju Ilvi ponudil nakup železarne v S. Giorgiu di No-garo, kar pa je Ilva odklonila. Posel je propadel, z njim pa tudi zvišanje glavnice. Sindikati v svojem gnevu niso prizanesli niti Ilvi in njenemu predsedniku, tržaškemu liberalcu Traunerju. Ilva je bila doslej toga, nepopustljiva, je že v ponedeljek v svoji izjavi zapisal deželni tajnik CGIL Pasgual. Na včerajšnjem srečanju z delavstvom pred palačo deželnega sveta je dolgoletni pokrajinski tajnik CGIL in sedanji občinski svetovalec Demokratične zveze Trst za Evropo Roberto Treu spomnil na nekatere zaskrbljujoče Traunerjeve precedense. »V času, ko je bil Trauner podpredsednik IRI, torej za predsednikom Prodijem njegova številka dve, je prišlo v Trstu do prodaje in kasneje do zaprtja obrata VM-CMI, do obubo-žanja Arzenala, do prodaje Italsi-derja zasebnikom in do zdesetka-nja Tovarne velikih motorjev. Kaj je storil ta človek za tržaško industrijo?« se je glasilo njegovo retorično vprašanje. »Za nas ni imel časa, saj se je zadnje štiri mesece "učil" za župana,« mu je pritrdil eden od ogroženih delavcev, ki mu je gotovo ostala v spominu njegova letošnja izdatna volilna kampanja. Kriza škedenjske železarne je skratka spet postavila v ospredje mačehovski odnos javnih institucij in podjetij do tržaške industrije. V tem pogledu postaja zadeva železarne vsetržaški, mestni problem, kot je to v včerajšnjem tiskovnem sporočilu zapisal pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli. Zato je potrebno, da se vse mesto, s političnimi in družbenimi silami, končno zgane v obrambo objekta, ki ostaja še eden zadnjih redkih pričevalcev industrijske prisotnosti v mestu v Zalivu. Policijska kartoteka za slovenske uslužbence? Med včerajšnjo sejo deželnega sveta je predsednik deželne vlade Turello odgovoril tudi na vprašanje svetovalca LpT Gambassinija o zaposlovanju uslužbencev iz vrst slovenske manjšine pri družbi Sin-crotrone Trieste. »Želim pojasniti,« je dobesedno dejal Turello, »da število oseb, ki delajo in sodelujejo z družbo Sincrotrone, vzetih v službo med krajevnimi prebivalci in ki jih je mogoče povezati (v italijanščini "riconducibili" - op.ur.) s tako imenovano slovensko manjšino, znaša pet enot. Od teh petih,« nadaljuje Turello, »so štirje uradniki in en delavec.« Predsednik odbora še dodaja, da pri družbi dela tudi tuje osebje, med njimi tudi slovenski sodelavci, ki pa, pojasnjuje Turello, »ne pripadajo zgoraj omenjeni manjšini.« Ob Turellov odgovor se je ironično obregnil deželni svetovalec DSL Miloš Budin: »Lahko bi nam postregel še z anagrafskimi in somatskimi podatki, pa bi bila policijska kartoteka popolna!« Vsa stvar bi se lahko zdela smešna, je nadaljeval Budin, a ni tako, kajti slovenski manjšini in njenim pripadnikom še vedno odrekajo preveč temeljnih pravic in so podvrženi diskriminacijam. Toda prav zaradi takega stanja, ki ga še zaostrujejo nekateri nacionalistični izbruhi, bi bila potrebna večja pozornost pri obravnavanju problemov slovenske manjšine. Ali niso njeni pripadniki, italijanski državljani, enaki drugim državljanom te republike?, se je še polemično vprašačl Budin. S podobno grenkobo je Turellove besede komentiral tudi deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar. Slovenski maturanti so včeraj opravili drugo pismeno preizkušnjo Že Celsus je pisal o dobri formi Pozitiven lanski finančni obračun tržaškega IACP »Odpravili smo primanjkljaj, ki je znašal 14 milijard lir in danes predstavljamo finančni obračun s 6 milijardami presežka, kar pomeni, da smo dosegli pogoje, v katerih lahko z lastnimi skladi skrbimo za potrebna vzdrževalna dela,« je z zadovoljstvom poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik tržaškega zavoda za ljudske gradnje IACP Emilio Ter-pin, ko je skupaj s podpredsednikom Francom Zigrinom novinarjem orisal glavna poglavja iz lanskega poslovnega obračuna. Bilanca, ki jo je pretekli teden odobril upravni odbor zavoda, je po Terpinovih besedah kronala dveletno delo oziroma prizadevanja za sanacijo računov, ki so danes končno taki, kot računi kakega zasebnega podjetja. Vendar pa to ne pomeni, da je v zavodu vse tako, kot bi moralo biti: nasprotno, posebno boleče note izhajajo po zagotovilu vodstva tržaškega IACP iz odnosa z deželno upravo. Plaz kritik se je v tem smislu na tiskovni konferenci usul posebno na odborništvo za gradnje, ki naj bi iz zgolj formalnih vzrokov blokiralo zavodov sklep o realizaciji podzemnih garaž v središču mesta, s katero bi si IACP lahko zagotovil donosen vir samofinansira-nja. Drugo jabolko spora z Deželo zadeva predvideno reformo zavodov za ljudske gradnje: medtem ko se na nacionalni ravni poraja težnja po tem, da bi zavode spremenili v javne ekonomske ustanove - je opozori Zigrino - jih namerava odbornik Braida »birokratizirati po vetero-ministrskem konceptu«, pri čemer je v primer navedel finančno računovodstvo. Tako Terpin kot Zigrino sta se nato obregnila še ob nasprotovanje decentralizaciji, ki naj bi - v naprotju z drugimi deželnimi sektorji - prevevalo odborništvo za gradnje. Piko na i pa po Terpinovih besedah predstavlja neuradna vest, po kateri naj bi Braida pripravljal predlog za preklic finančnih dotacij, ki jih je tržaški IACP prejel za odpravo arhitektonskih ovir, čeprav bi se moral iter za začetek del začeti do 30. t.m. Matura, drugo dejanje. Slovenski kandidati so se po ponedeljkovi nalogi v slovenščini včeraj spoprijeli z drugo pismeno preizkušnjo, takoimenovanim strokovnim predmetom. Na znanstvenem liceju je bil to že »tradicionalna« matematika, na klasičnem liceju in učiteljišču latinščina, na trgovskem tehničnem zavodu knjigovodstvo, na oddelku za geometre topografija, na poklicnem zavodu pa elektrotehnika in elektronika (za oddelek tehnikov elektrotehnične in elektronske industrije) in tehnika proizvodnje in risanje (za oddelek tehnikov mehanske industrije). Ko so se kandidati še potili nad nalogami, smo med našim popotovanjem od šole do šole povprašali predmetne profesorje, člane ocenjevalnih komisij in njihove pred- Botanični vrt Carsiana med Zgonikom in Gabrovcem slavi dvajsetletnico obstoja kot javne strukture. Obstajal je sicer že prej, maja 1972 pa ga je Pokrajina Trst namenila javni uporabi v okviru pobud za valorizacijo Krasa. Obletnice so se spomnili včeraj s kratko svečanostjo ob udeležbi pokrajinskega komisarja Mazzur-ca, zgoniškega župana Budina in predsednika Kraške gorske skupnosti Širce. V svojem pozdravnem posegu je dr. Mazzurco med drugim podčrtal pomembno vlogo botaničnega vrta pri valorizaciji kraških posebnosti, pa tudi zanimanje, ki ga je bila Carsiana deležna v vseh teh letih s strani šol, pa tudi turistov in sploh ljubiteljev narave. Naj omenimo, da so vrt Carsiana letos odprli publiki 1. maja in bo ostal odprt do 30. septembra s sledečim urnikom: od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od sednike za mnenje o posameznih »strokovnih« nalogah. Na učiteljišču so se dijakinje »mučile« s prevodom latinskega teksta nekega »Celsa«, manj znanega avtorja, kot so nam povedali na šoli. Naslov teksta je bil za našo dobo lepotilnih sredstev, telovadnic in vsega, kar spada k stremljenju po lepem videzu zraven, kar se da aktualen: Nekaj nasvetov, da se lahko človek obdrži v formi. Šele med obiskom na klasičnem liceju smo od profesorice izvedeli, da je ta italijanski »Cel-so« naš Celsus, strokovni pisec srebrne dobe. No, naj bo kakorkoli že, tekst po mnenju profesorice na učiteljišču ni bil težak, a kaj ko se je mnogo dijakov pri prevajanju rado izgubilo v žlici vode: besede so poiskali v slovarju, zaustavili se 10. do 18. ure, medtem ko je ob ponedeljkih zaprt. Obiski z vodičem so možni ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.30, 15. in 16. uri, po dogovoru na telefonsko štev. 229573 pa tudi ob drugih že pri prvem pomenu, teksta niso povezali logično, zato je ostal prevod nerazumljiv, brez repa in glave... Na klasičnem liceju so morali kandidati prevesti 15 tipkanih vrstic dolg tekst iz Petronijevega Satiricona. Tekst ni bil pretirano težak, govoril pa je o vzgoji mladih. Na znanstvenem liceju so se maturanti ukvarjali s krivuljami in drugimi matematičnimi in geometrijskimi neznankami. Ministrstvo je kandidatom predložilo tri naloge: v prvi so imeli glavno besedo vektorji, v drugi so morali rešiti eksponencialno funkcijo, tretja naloga je bila geometrijska. Tisti dijaki, ki so pravilno rešili dve nalogi od treh predloženih, se nimajo česa bati: naloga bo pozitivna. Po mnenju predsednice ocenjevalne komisije so bile naloge urah, če je najmanj 10 interesentov. Vstopnina znaša 3.000 lir, s popustom 2.000. Na sliki (foto Magajna) predstavniki oblasti in gostje med včerajšnjim ogledom parka. srednje težke, vsaj na prvi pogled pa kaže, da so kandidati dobro obvladali snov. Na poklicnem zavodu so morali bodoči tehniki elektrotehnične in elektronske industrije izvesti celotni sistem regulacije elektromotorja. Morali so izvesti meritev hitrosti motorja in zaustavljanje motorja pri določenih pogojih. Po mnenju predmetnega profesorja je bila maloga zelo kompleksna, a se jo je dalo z dobrim predznanjem zelo elegantno in enostavno rešiti. Dijaki so morali torej pri rešitvi misliti samostojno, naloga je bila skratka tudi nekakšno preverjanje njihove »ustvarjalnosti«. Njihovi kolegi »mehaniki« so morali pri predmetu tehnika proizvodnje in risanje izdelati ročič-no gred za motor. Naloga ni bila lahka. Glavna težava je tičala v tem, da so morali kandidati sami izbrati določene podatke, pri čemer so se lahko zmedli. Vse so morali nato narisati in opisati termično obdelavo in postopek na numerično vodenem stroju. Na trgovskem tehničnem zavodu so v nalogi iz knjigovodstva pisali o uporabi notranjih virov finansiranja, ki igrajo pomembno vlodo v razvojni strategiji podjetij. Kandidati so morali opraviti analizo poslovne izbire, glede teh izbir pa so morali nato primerjalno prikazati dve bilanci. Zatem so imeli na izbiro še tri točke, med katerimi so morali preurediti premoženjsko stanje po novi evropski normativi na podlagi zakona št. 127 iz lanskega leta. Ta del naloge so kandidati pričakovali, saj so med šolskim letom mnogo »vadili« na tem področju. Na oddelku za geometre so bili lahko tudi zadovoljni z nalogo iz topografije. Naloga o meritvah za cesto je bila podobna tistim, ki so jih že opravili med šolskim letom. Slo je skratka za standardno vajo, pri kateri pa je prišla v poštev tudi snov iz 3. in 4. letnika. Po dveh pismenih preizkušnjah bodo imeli kandidati sedaj nekaj dni premora. Na šole se- bodo vrnili konec tega tedna ali v začetku prihodnjega, ko bodo stekli še ustni izpiti. Včeraj krajša slovesnost v botaničnem vrtu med Zgonikom in Gabrovcem Dvajset let Carsiane za valorizacijo Krasa Klavrn začetek delovanja novega pokrajinskega sveta S kričanjem preprečili Spetiču (SKP) da bi govoril v slovenskem jeziku Po dolgi razpravi o volilnem porazu Federalni odbor DSL zavrnil odstop tajništva Potek sinočnje, prve seje tržaškega pokrajinskega sveta je v celoti potrdil najbolj črnoglede napovedi, ki so se zvrstile od razglasitve volilnih izidov: po eni strani je bilo zaradi naglice nespretnega predsedujočega Ferruccia Klingendratha (Severna liga) jasno, da sploh še ni prišlo do nikakršnega sporazuma med strankami za sestavo kakršnekoli koalicije, po drugi pa je virulentno prišla do izraza groba nestrpnost do slovenskega jezika, ko je predstavnik Stranke komunistične prenove Stojan Spetič želel govoriti v svojem materinem jeziku. Najprej se je ostro opredelil že sam predsedujoči Klingendrath (to funkcijo je prevzel kot najstarejši izvoljeni svetovalec), ki je Spetičevo obnašanje označil za protizakonito dejanje, vsekakor pa so Spetiču onemogočili, da bi govoril v slovenščini svetovalci MSI in KD, ki so s tolčenjem po mizi in kričanjem povsem preglasili govorca, ne da bi predsedujoči učinkovito posegel. Spetič, ki je skušal v slovenščini pojasniti zahtevo po prisotnosti prevajalca v pokrajinskem svetu, je tekst nato predstavil v italijanščini, vendar pa je bilo besedilo zaradi stalnega negodovanja predstavnikov MSI, KD in tudi LpT komaj mogoče slišati. Nato se je vnela razprava o tem, kaj storiti z resolucijo oziroma s sejo: težnja predsedujočega je bila namreč ta, da bi po umestitvi svetovalcev in po imenovanju načelnikov svetovalskih skupin sejo kratkomalo zaključil. Vendar pa je moral Klingendrath, ki ni zelo podkovan v zakonih in pravilnikih o delovanju pokrajinskega sveta, pristati vsaj na glasovanje o možnosti, če naj gre Spetičev dokument v razpravo ali ne. Z glasovi MSI, LpT, KD in PRI je skupščina to možnost zavrnila, za razpravo o res-luciji so se izrekli svetovalci SKP, Demokratične lige, SSk, Zelenih in Vittorino Caldi (PSI), drugi predstavnik socialične stranke in bivši predsednik Pokrajine Dario Crozzoli se je vzdržal, isto pa sta storila tudi predstavnika Severne lige Eva Gruden in Edoardo Marchio. Končni rezultat glasovanja je torej bil 11 proti, sedem za in trije vzdržani. Soglasno pa je svet na začetku sinočnje razburljive in tudi precej zmedene kratke seje potrdil izvolitev svetovalcev in tudi sprejel zamenjave, ki so jih predlagale nekatere stranke. Več predstavnikov je namreč kandidiralo tako za izvolitev v pokrajinski kot tudi v občinski svet in so se zato morali odločiti za enega ali drugega. Tak je primer Predstavnika Zelenih smejočega se sonca Paola Ghersine, ki se je opredelil za občinski svet, članica pokrajinskega sveta pa je tako postala Donatella Ferrante; do dveh zamenjav je prišlo v kričavih in napadalnih vrstah MSI, namesto liberalca Sergia Traunerja pa bo v pokrajinskem svetu sedel Giorgio Berni. Dolžnost kronista narekuje še, da Povemo, da je sinoči večina strank (izjema je LpT) določila načelnike svetovalskih skupin, ki so se sestali takoj po zaključku zasedanja sveta. Dogovorili so se, da bo naslednja seja v ponedeljek, 6. julija, tri dni Prej pa naj bi se sestali načelniki skupin, ki bodo predložili programske dokumente, na osnovi katerih se bo začela politična razprava. Predvidoma naj bi se pokrajinski svet julija sestal še dvakrat, možna pa je tudi seja v avgustu: skupščina mora namreč najkasneje do 12. avgusta izvoliti odbor in odobriti program. O nujnosti čimprejšnje sestave koalicije je tudi včeraj po hodnikih govorila večina strank, toda če je merilo za medsebojno strpnost sinočnje zadržanje ob Spetičevem nastopu, bodo pogajanja res težka. Ostro je seveda potek seje ocenil sam Spetič, ki je po seji načelnikov skupin izjavil, da bi Klingendrath lahko vodil le osmico, nikakor pa ne pokrajinskega sveta. Kritičen je bil tudi predstavnik SSk Ivan Peterlin, ki so ga med drugim predstavniki MSI po zasedanju v kavarni obkrožili in mu grozili. V krajši izjavi Peterlin ugotavlja, da se novi pokrajinski svet rojeva pod nesrečno zvezdo, v duhu izrazite nedemokratičnosti in zaprtosti. Istočasno pa obsoja dejstvo, da je bil kršen pra- vilnik pokrajinskega sveta, in to pri proceduralnih postopkih, ki so kot predmet imeli rabo slovenskega jezika. Na izpitu o strpnosti pa so po njegovem mnenju padle tudi nekatere sile, ki se imajo za demokratične (KD, Severna liga in del PSI). Zadržanje misovcev, ki so na sedežu Pokrajine skušali izzvati tudi Primoža Sancina, ki je sledil poteku pokrajinskega sveta, ko je ob zaključku seje zapuščal pokrajinsko palačo, pa po Peterlinovem mnenju sploh ne preseneča. Desničarski val pa ni zajel samo tradicionalnih desničarskih sil, je menila načelnica skupine Demokratične zveze Nives Košuta, saj teze in obnašanje MSI prevzemajo tudi druge stranke (npr. KD). Po njenem je sedaj glavni problem zajeziti nacionalistično obnašanje. Ob koncu še nujna ugotovitev: Trst, kakršnega je pokazal sinočnji pokrajinski svet, bi težko našel mesto v skupnem evropskem domu. (bip) Na sliki (foto Križmančič): sinočnji pokrajinski svet med posegom Stojana Spetiča. Federalni odbor tržaške Demokratične stranke levice je ob zaključku dolge ponedeljkove seje zavrnil odstop pokrajinske tajnice Perle Luše in celotnega tajništva ter odobril dolg politični dokument, ki obravnava tri ključne točke: volilni neuspeh Demokratične lige, perspektive upravljanja mesta po junijskih volitvah in položaj v stranki. Najprej torej analiza volilnega poraza: Demokratična liga je nastala kot laboratorij in instrument za združevanje levičarskih sil, pri čemer je ponekod naletela na podporo, pa tudi na odklone. Glavna hiba tega eksperimenta je bila, da ni uspel privleči socialistov, ki »ostajajo naši bistveni sogovorniki za možno napredno zavezništvo«, niti ne Komunistične prenove in drugih levičarskih sil. Politični projekt združevanja na levici je sicer pravilen, saj je DSL nastala tudi s tem namenom, treba pa bo preveriti oblike, roke in samo vsebino operacije, ki se ne sme že v začetni fazi omejiti na že vnaprej določene formule in ustroje. Z drugimi, manj »političnimi« besedami to pomeni, da DSL ne namerava vreči v koš Demokratično zvezo, ampak da namerava globoko premisliti celotno operacijo, ki je hočeš nočeš privedla do volilnega poraza. Perspektive upravljanja mesta - če preidemo k drugi točki - so po junijskih volitvah res skrajno težavne. Desnica je nedvomno napredovala, DSL in PSI sta se ošibili, SKP teži k izolaciji, vse to pa ustvarja nevarnost, da bi levica izgubila svojo vlogo in težo in da bi se politično življenje »pota arbarilo«. Po mnenju DSL pa alternativa nikakor ni med štiris-transko koalicijo in večino, ki bi bila alternativna Krščanski demokraciji, pač pa med sredinsko-desničarsko rešitvijo (KD-PSI-PLI-LpT s političnim pogojevanjem MSI) in drugo, uresničljivo rešitvijo, ki bi temeljila na programih, na upravni prozornosti in prenovi, ki bi se sklicevala na vrednote demokracije in ustave, ki bi bila usmerjena v levo in v kateri bi Lista ne bila odločujoča, MSI pa bi bila nedvoumno v opoziciji. Na tej osnovi bi lahko preverili tudi pripravljenost Severne lige za sodelovanje. Na tej hipotezi je treba delati - pravijo pristaši stranke hrasta - in v takšnem zavezništvu bi bila DSL pripravljena sodelovati, toda le, ko bi njeni glasovi ne bili zgolj dodatni, ampak odločilni. Dokument federalnega odbora DSL našteva nato nekatere točke, katerih naj bi se takšno zavezništvo lotilo, pri čemer postavlja kot prvenstveni cilj politiko sožitja in priznanje pravic slovenske narodne skupnosti. In končno še problemi stranke, ki »jo je treba okrepiti in reorganizirati«. Sicer vzgledna in požrtvovalna mobilizacija članov -piše v dokumentu - je doslej zadala DSL videz mnenjskega gibanja, medtem ko bi želeli biti masovna demokratična stranka. Federalni odbor je vsekakor sklenil sklicati že v začetku jeseni organizacijsko konferenco, ki naj postavi temelje za globok preustroj Demokratične stranke levice. Kot kaže bo Trst v juniju znova najdražje severnoitalijansko mesto Mesečni indeks porasta cen osnovnih življenjskih potrebščin in stroškov se je v tekočem msecu juniju po začasnih podatkih občinske statistične službe v Trstu povišal za 0,4 odstotka, medtem ko je v letni primerjavi pristal pri 5,9 odstotka. Med petimi severnoitalijanskimi mesti, ki jih statistični zavod Istat jemlje kot vzorce, se je Trst v mesečnem povprečju uvrstil na prvo mesto, sledijo mu Bologna, Turin in Genova z 0,3-odstotnim mesečnim indeksom, medtem ko je naj nižjega tokrat zabeležil Milan z 0,1-odstotnim zvišanjem. V letnem povprečju pa se »ponaša« z naj višjim indeksom Bologna (6,2), Trst in Milan sta s 5,9 na drugem mestu, medtem ko sta Turin in Genova dosegla 5,1- oziroma 5-odstotni letni indeks zvišanja življenjskih stroškov. Naj večji delež je k tržaškemu mesečnemu primatu na draginj ski lestvici severnoitalijanskih mest pripevalo poglavje dobrin in storitev, ki je doživelo okrogel odstotek porasta, medtem ko je v ostalih vzorčnih mestih ta porast nihal med 0,2 in 0,6 odstot- ka. Na drugem mestu najdemo z 0,9-odstot-nim porastom izdatke za prevoz in komunikacije, na trejem prehrano ( + 0,3%), na četrtem stanovanje, uporabo raznih storitev in zdravstvene službe ( + 0,2%), na petem pa izdatke za obleko in obutev ( + 0,1%), medtem ko so se izdatki za električno energijo in kuriva znižali za 1,4 odstotka, izdatki za rekreacijo pa so ostali nepsremenjeni, se pravi na ravni iz preteklega maja. Podobno sliko kaže tudi pregled letnih variacij indeksa življenjskih stroškov, ki je, kot rečeno, glede na lanski junij zrasel za 5,9 odstotka. Tudi v letni primerjavi pripada največji delež povišanja izdatkom za odbrine in storitve, ki so zrasli za okroglih 10 odstotkov; na drugem mestu je prehrana ( + 6,3%), sledijo pa ji stanovanje ( + 5,4%), obleka in uporaba raznih storitev (obe +4,8%), prevoz in komunikacije ( + 4,1%), izdatki za rekreacijo ( + 3,8%) in zdravstvene službe ( + 2,7%), medtem ko so izdatki za električno energijo in kuriva z 2,3 odstotka doživeli najmanjše zvišanje glede na raven iz lanskega junija. Pomembna pobuda ustanove Ezit in Dežele FJK Jutri bodo predali namenu poslovni park Valdadige V tržaški industrijski coni bodo jutri slovesno predali namenu novo, pomembno proizvodno strukturo, ki so jo poimenovali Industrijsko naselje Valdadige. Gre za primer sodobnega poslovnega parka, kakršnih je v Italiji še zelo malo, čeprav povpraševanje posebno pri malih in srednjih proizvodnih podjetjih močno narašča. V dolini pri Orehu ga je realizirala ustanova Ezit, finančno breme pa je v celoti prevzela Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina. Poslovni park na 13 tisoč kv. metrih so začeli graditi maja 1991, investicija pa velja sedem milijard lir. Trinajst proizvodnih paviljonov, v katerih so delavnice, uradi in vsa potrebna najmodernejša tehnološka oprema, ima po 400 kv. metrov površine in pokriva 6 tisoč kv. metrov, ostalih 7 tisoč kv. metrov prostora pa služi za notranje ceste, parkirišča in zelenice. Osrednji paviljon, skupen za celotno naselje, pa ponuja bodočim uporabnikom razstavni prostor, konferenčno dovrano, okrepčevalnico in druge funkcionačlne prostore za razne dejavnosti. Poslovni park bodo slovesno predali namenu jutri ob 11.30, ko bo simbolični trak prerezal predsednik deželnega sveta odv. Turello. V DSI predstavili delo F. Pibernika o zamolčanih slovenskih avtorjih Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek zaključilo svojo sezono s predstavitvijo knjige prof. Franceta Pibernika z naslovom Jutro pozabljenih, ki je nedavno izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. Avtor je po dolgih letih raziskovanja zbral dovolj gradiva za objavo te zanimive anto-l°9ije, v kateri so zbrana slovstvena dela 21 slovenskih fantov, ki so padli ali bili ubiti med drugo svetovno vojno in po njej. Podnaslov knjige je: »Antologija pad-ih pobitih prepovedanih zamolčanih pozabljenih«. Nekaj del teh pesnikov je na Ponedeljkovem večeru v DSI prebral Pavie Ravnohrib, za glasbene vložke pa je poskrbel čelist Milan Hudnik, oba iz Slovenije. Nato je o svojem delu in o neka-|erih avtorjih (večinoma gre za katoliške književnike) spregovoril sam prof. Pibernik, ki je obenem °menil težave, na katere je nale-tei pri svojih raziskavah, saj je bilo včasih izredno 'težko dobiti rokopise. Marsikaj je bilo tudi v vojnem in povojnem času uničeno in naš narod je tako izgubil del svojega literarnega zaklada. Nekateri avtorji, ki so zbrani v tej antologiji, so že znani, za druge pa nismo še nikoli slišali in verjetno tudi nikoli ne bi, če ne bi bil prof. Pibernik izvedel zanje. Gost DSI je ob koncu izrazil željo, da bi ta seznam zamolčanih imen še dopolnil in morda izdal še kako antologijo. Občinstvo je opozoril na najpomembnejše mlade književnike, ki jim zaradi prezgodnje smrti ni bilo dano dozoreti. S srhljivo natančnostjo pa je Pibernik opisal tudi usode nekaterih zamolčanih pesnikov, ki se pojavljajo v njegvi knjigi. Ob koncu večera je spregovoril še predstavnik Mohorjeve družbe iz Celja Janko Jeromen. Opozoril je na najzanimivejše knjige te založniške hiše in napovedal nekaj privlačnih novih izdaj, (hj) Zasedanji občinskih svetov v Dolini in Devinu-N abrežini Drevi ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet, v petek ob 19.30 pa devinsko-nabrežinski. Dolinski občinski svetovalci bodo obravnavali vrsto točk, med njimi konvencijo s tržaškim občinskim podjetjem ACEGA za metanizacijo občine in finančni načrt za ureditev javne razsvetljave na Krmenki. Na seji bodo vzeli v vednost zamenjavo občinskega svetovalca zelenih marjetice Ferruccia Gianninija z Ales-sandrom Capuzzom in imenovali novega člana občinske gradbene komisije namesto svetovalca KD Roberta Drozine, ki je odstopil. Devinsko-nabrežinski občinski svet pa bo na petkovem zasedanju imel na dnevnem redu predvsem odobritev finančnega obračuna za leto 1991 in vrsto z njim povezanih finančnih sklepov, obravnaval pa bo tudi nekatera urbanistična vprašanja, med njimi integrirani načrt za Ribiško naselje. Pod Montebellom včeraj dan Bolgarije, danes pa Poljske Na tržaškem vzorčnem sejmu je bil včeraj dan Bolgarije. Delegacija bolgarskih gospodarstvenikov si je najprej ogledala tržaške sejemske stmkture, nato pa je v spremstvu sekretarja tržaške sejemske ustanove Tamara obiskala Trgovinsko zbornico in družbo Friulgiulia. V pogovoru z gosti je dr. Tamaro poudaril, da se v Bolgariji odpirajo nova obzorja demokracije in podjetništva in da mora zato ta država poiskati nove komercialne poti, pri čemer ji Trst lahko nudi zanimive predloge, med katerimi je sodelovanje na vzorčnem sejmu le izhodišče. Jutri bo na razstavišču pod Montebellom dan Poljske. V Štramarju praznujejo zavetnika Danes bo v cerkvi Sv. Ivana v Štramarju slovesna maša ob praznovanju cerkvenega zavetnika. Sodeloval bo pevski zbor s Kolonkovca, po maši pa bo pred cerkvijo na prostem družabno srečanje. Na tradicionalno praznovanje vabimo vse župljane in prijatelje! Slovenska župnijska skupnost Zavije, Štramar, Oreh in Vinjan Karabinjerji zajeli Hrvatici z drogo Nabrežinski karanjerji so pretrgali eno izmed poti, ki iz Slovenije oskbuje Trst z mamili. Pretekli večer so na Opčinah aretirali hrvaški državljanki, 46-letno Biserko Graho in 40-letno Giannino Hržič, obe stanujoči v Trstu, ki sta skrivali v avtomobilu 226 gramov heroina in 213 gramov hašiša v skupni vrednosti okrog 100 milijonov lir. Ženski, ki sta po mnenju preiskovalcev članici kriminalne organizacije, ki zalaga tržaške narkomane, sta sedaj v koronejskem zaporu. Na letošnjih praznikih več tekmovanj za otroke Na letošnjih prvih poletnih šagrah, ki so bile v raznih krajih tržaške pokrajine, so večjo pozornost kot v preteklosti namenili najmlajšim. Organizatorji so predvideli in izvedli več tekmovanj, ki so bila v glavnem zasnovana po meri osnovnošolcev. Glavna veščina, v kateri so se pomerili najmlajši, je bilo risanje: v Boljuncu in Praprotu so priredili otroški slikarski ex tempore, v Trebčah pa igro-tek-movanje v oblikovanju gline. Na zgornjih slikah, ki jih je posnel Mario Magajna, so po vrsti od zgoraj dol nagrajenci otroškega ex tempore v Boljuncu, ki so se ga udeležili učenci italijanske in slovenske osnovne šole, igre za otroke na šagri v Praprotu, kjer so tudi priredili slikarski ex tempore, in končno še mladi oblikovalci na vaškem prazniku v Trebčah, medtem ko skušajo glino pregnetiti v majhne okrasne predmete. koncerti Gledališki in glasbeni laboratorij V petek, 26. t. m., ob 15. uri bo v tržaškem zaporu nastop gojencev-zapor-nikov gledališkega in glasbenega tečaja, ki so ga vodili Velemir Teatro, Zadruga La Collina in Glasbena šola Musiča 55 v sodelovanju z Deželnim odborništvom za skrbstvo. Tečaj sta vodila igralec Clau-dio Misculin in psihologinja Angelina Pianca Zadruge La Collina in gledelišča Velemir. BBC Club Jutri ob 22. uri bo v BBC clubu v Ul. Donota nastopil TRŽAŠKI JAZZ KVARTET. Rumena hiša Jutri ob 21. uri bo v Rumeni hiši na Furlanski cesti nastopila s svojo skupino pevka ALBA MARIA. Grad sv. Justa V sredo, 1. julija, ob 21. uri bo na sporedu koncert ameriške skupine SCREAMING TREES. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. Moški pevski zbor Vasilij Mirk Pro-sek-Kontovel priredi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert v Kulturnem domu na Proseku. Klub prijateljstva vabi v sredo, 1. julija, na izlet v Soško dolino z bogatim programom (ogled muzeja v Kobaridu, naravnega parka v Tolminu, vožnja z ladjo po Soči itd.) Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 630460. izleti Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu obvešča, da bo jutri, 25. junija, ob dnevu državnosti Republike Slovenije konzulat zaprt za stranke. prispevki V spomin na Romano Crisma darujejo žene, ki so delale na šagri na Krmenki 100.000 lir za KD F. Venturini. Namesto cvetja na grob drage Marije Žafran por. Kuret daruje sestrična Milka Slapnik z možem 50.000 lir za SKD Slavec. KD Primorsko daruje osnovni šoli Mačkolje 200.000 lir ob 40. obletnici šole. Gospa Silva Ferluga Kodrič daruje 100.000 lir osnovni šoli Mačkolje ob 40. obletnici šole. V spomin na teto Bernardo darujeta Olga in Nada iz Trebč 60.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. Namesto cvetja na grob Nete Briškove Škerlavaj in Marice Signoracci daruje Pia 30.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. V spomin na sina Andreja Ražma ob 25. rojstnem dnevu dne 26. junija darujejo starši in brat od Rine Ražem 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. V spomin na Štefanijo Besednjak vd. Križman daruje Lidia Milič 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuk. V spomin na pok. mamo prijatelja Ne-via daruje Andrej Petaros in družina 50.000 lir za TPK Sirena. razstave V TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Sklad Mitje Čuka vabi na razstavo likovnih in ročnih del gojencev vzgojno-zaposlitvenih centrov "E. Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki je na ogled v Mali galeriji v Sežani. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Sergej Verč - Boris Kobal IME MU BO JUST Režija Sergej Verč Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL Predstavi na prostem: v nedeljo, 28. junija, ob 21. uri v Mačkoljah - Borov gozdiček v ponedeljek, 29. junija, ob 21. uri v Trebčah - Ljudski dom razne prireditve ŠD Mladina Resco - baletni odsek - vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Dom Alberta Sirka v Križu na ponovitev zaključne produkcije gojenk baletne sezone 91/92. Izkupiček večera bo šel za pomoč beguncem iz BiH. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev godbene šole z nastopom trobil, pihal, tolkal in trobilne skupine, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 18.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni. Glasbena matica Trst - harmonikarski oddelek podružnice Prosek-Kontovel vabi na zaključni koncert v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. kino V galeriji Torbandena in v gledališču Mlela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V razstavni dvorani Turistične ustanove v UL S. Nicold, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V galeriji Studio Arte 3 v Ul. dell An-nunziata 6/b je odprta razstava LUCIANA CELLIJA. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 13. ure, ob praznikih zaprto. Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE. V galeriji Minerva, ul. S. Michele 5 razstavlja do 25. t.m. svoja dela LIVIO ZOPPOLATO. V kraški hiši v Devinu je do 5. julija odprta razstava čipk, ki jo organizira Šola čipk iz Gorice v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, Kulturnim združenjem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 14.30 do 21.00. razna obvestila ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). Glasbena matica sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 29. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega in volitve novega odbora, razno. V kolonijo v Comegliansu bodo otroci odpotovali 13. julija. Navodila za odhod dobite na sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolo 31, 2. nadstr., do petka, 26. t. m., od 17. do 19. ure osebno ali po telefonu na št. 638762; v večernih urah pa na št. 43194. Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Čroce 3. ŠD Vesna prireja VAŠKO ŠAGRO 27., 28. in 29. junija v kriškem Ljudskem domu. ŠD Gaja organizira od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah »Šport in zabavo«. Prosvetno društvo Slovenec se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu 22. praznika vina in jih vabi na zaključno družabnost, ki bo v petek, 26. t. m., ob 21. uri v Hribenci. SKD Grad - Rabota v Badalučki - V soboto, 27. t.' m., od 9. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est in Občine Trst izpraznili star vodnjak in uredili okolje. Sodeluje Jamarsko društvo Adriatica. Vabimo člane, navdušence in radovedneže. Združenje prijateljev Podlonjerja in Pro Loco od Sv. Ivana prirejata v sklopu RAJONSKEGA PRAZNIKA, ki se bo nadaljeval do 29. t. m. v Ljudskem domu v Podlonjerju 1. tržaško revijo godb. Nastopili bodo ob 20.30 danes godba od Korošcev, jutri Salezijanska godba, v petek godba »Bersaglieri«, v soboto godba Vecia Trieste, v nedeljo skupina Arcoba-leno in v ponedeljek godba Naselja sv. Sergija. Vsak večer ples z Nevo in Cesa-rom. Združenje književnikov Primorske in ZKO Ilirska Bistrica vabita na 6. preroška srečanja na gradu na Premu v nedeljo, 28. junija. Pričetek ob 10. uri: Jasna Čebron - Literatura slovenske Istre; Igor Saksida - Motivno tematska oblikovanost primorske mladinske poezije; Igor Škamperle - Portretna skica Borisa Pahorja; Ines Cergol-Bavčar - Istrska tematika v delih Marjana Tomšiča. Srečanje z letošnjima Prešernovima nagrajencema. Ob 16. uri Področno srečanje mladih piscev Primorske; ob 17. uri Literarni večer s primorskimi pesniki in pisatelji; ob 20. uri Andrej Jelačin - Toni Karjola Show in glasbena skupina Bistre s pevcema Barbaro in Sašom Boštjančičem. gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTI V petek, 26. t. m„ ob 20.30 tretja predstava operete Giuseppeja Pietrija AD-DIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi. Prodaja vstopnic piri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. V soboto ob 20.30 premiera Stolzove operete PARATA Dl PRIMAVERA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Cri-velli. V torek ob 20.30 druga predstava. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 24. t. m. , ob 18. uri bodo v Avditoriju Muzeja Revoltella predvajali nekak uvod k Stolzovi opereti PARATA Dl PRIMAVERA, ki bo na sporedu v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v gledališču Ros-setti. Na sporedu bo barvni film iz leta 1940 Ernsta Marischka, v katerem nastopata Magda in Romy Schneider. Vstop prost. včeraj - danes Danes, SREDA, 24. junija 1992 JANEZ Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 1.12 in zatone ob 15.41. Jutri, ČETRTEK, 25. junija 1992 VILJEM PLIMOVANJE DANES: ob 00.30 najnižja -17 cm, ob 5.33 najvišja -8 cm, ob 9.27 najnižja -13 cm, ob 17.26 najvišja 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1012,2 mb pada, veter 5 km na uro južni, vlaga 56-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michele Fronda, Lola Zlokapa, Luca Montensi, Gaia Travan, Martina Visintin, Linda D'Orlando, Mat-tia Zerial. UMRLI SO: 77-letna Maria Gugnaz, 93-letna Maria Zannini Ouirini, 81-letni Ettore Marcucci, 72-letni Oliviero Gornici, 69-letni Mario Pelanda, 88-letni Teo-baldo Sancin, 55-letni Gianfranco De Vito, 84-letna Concetta Giuffrida, 57-let-na Maria Grazia Vezzi, 77-ietna Bianca Buda, 70-letna Genoveffa De Moro, 80-letni Marino Zanelli, 76-letni Guerrino Ferro Casagrande, 77-letni Giuseppe Gerchi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Giulia 1 (tel. 635368). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Čuka ARISTON - 21.30 Paura d'amare, i. A. Pacino. M. Pfeiffer. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 La časa nera, r. Wes Craven, □ EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Garage Demi, r. Agnes Varda. NAZIONALE I - 16.30, 20.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Kostner. NAZIONALE II - 17.45, 22.15 Gran Can-yon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Števe Martin. NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil. NAZIONALE IV - 17.00, 18.20, 20.30, 22.15 La donna indecente. GRATTACIELO - 17.00, 20.20, 22.15, Blue Steel, bersaglio mortale, i. Ja-mie Lee Curtis, Ron Silver, D MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice. LJUDSKI VRT - 21.15 Ghost - Fantasma, i. P. Swayze, D. Moore. EDEN - 15.30, 22.10 Bestialita Bi-Trans-sexual gay, pom., D D CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 17.00, 22.15 Hook - Capitan Uncino, i. D. Hoffman, J. Roberts. ALCIONE - 18.00, 21.00 Con le migliori intenzioni, i. Max von Sidow. RADIO - 15.30, 21.30 Sesso supersexy in Flash dance, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ D čestitke GIANNA PAHOR praznuje svoj rojstni dan in god. Ob tej priliki ji Meta pošilja 22 poljubčkov, mama Vilma in sestra Bojana pa ji voščita veliko sreče, zdravja in uspehov v življenju. Tam daleč od nas vas Štandrež stoji, ob robu vasi hišica pod smrekami tiči, v njej danes svoj praznik živahna navihanka ISABEL rojstni dan slavi. Zdravja, sreče, veselja, razigranosti vse dni kliče teta Aleksija ji, enake želje kličejo ostali vsi. Danes praznuje rojstni dan LOJZKA KOROŠEC FAIS. Mnogo zdravja in sreče ji želijo mož Marcello, Marija, Pepi, Mario in vsi prijatelji, ki jo imajo radi. __________mali oglasi________________ OSMICO je odprl Silvano Močilnik v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko Gruden iz Sa-matorce. Vabljeni. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. RENAULT R5 TURBO, letnik 1988, bele barve, v odličnem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 211672 v večernih urah. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. na št. 212688. NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. na št. 212688. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine kot priprava za popravni izpit. Tel. do konca junija ob večernih urah na št. 728601. PRODAM zaradi upokojitve licenco dobro vpeljane drogerije v zelo prometnem predelu predmestja Trsta (Opčine). Tel. ob večernih urah na št. 213553. PRODAM volvo 244 GLE, 2.000 ccm, letnik 1980, srebrno-metalizirane barve, s popolno elektronsko-električno tehnologijo in vso dodatno opremo, s priključkom za prikolico, tehnično pregledan aprila 1991, v dobrem stanju, za 5.500.000 lir. Informacije ob urah obedov na tel. št. 818018. IZKUŠENA poklicna bolničarka nudi spremstvo in nego potrebnim bolnikom. Informacije na tel. št. 228910 ob večernih urah. PRODAM fiat 126 bis, september 89, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 220324. 16-LETNI fant išče delo kot vajenec v pekarni ali katerokoli drugo delo. Tel. na št. 363638. ŠNAUCER črni, veliki, mladiče šampionskega porekla, oče svetovni prvak, mati evropski prvak, ugodno prodam. Telefon 0038/61 551830 popoldne. NUDIVA INŠTRUKCIJE iz latinščine, matematike ter finančne matematike. Tel. na št. 310954 od 13. do 15. ure. menjalnica 23. 6. 1992 TUJE VALUTE FIXING 1 MIT.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1183,20 1160,— Švicarski frank 836,37 830,— Nemška marka . 756,30 748.—: Avstrijski šiling 107,423 106.— Francoski frank 224,64 221,— Norveška krona 193,43 191.— Holandski florint ... 671,33 662. Švedska krona 209,38 206.— Belgijski frank ..... 36,752 35,50 Portugalski eskudo . 9,106 8.— Funt šterling .. 2205,30 2190,— Španska peseta 12,016 11,30 Irski šterling .. 2021,80 1990. - Avstralski dolar 888,90 850. Danska krona . 196,74 192, Jugoslov. dinar Grška drahma. ..... 6,229 5,50 ECU 1550,75 Kanadski dolar 988,40 950,— Slovenski tolar 14,25 Japonski jen .. 9,296 9,10 Hrvaški dinar — 4,50 Čudovit koncert v cerkvi sv. Jerneja ob deseti obletnici Labodji spev zbora M. Pertot Prejšnji četrtek je v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah imel svoj koncert mešani pevski zbor »Milan Pertot«, ki ga je 10 let vodila Aleksandra Pertot. Ob desetletnici smo torej preverjali rezultate prizadevanj, učenja, vokalnega izobraževanja, študija programa, ki je terjal temeljitega strokovno pevsko tehničnega dela in priprav, stilenga spoznavanja raznih ustvarjalnih obdobij, poglabljanja in dojemanja vrednot, oblikovanja le-teh, interpretiranja in zaokrožen ja del nazorno povedne, odzivne umetnosti. Gotovo je bilo največ dela s pevsko problematiko, saj bi zbor drugače ne mogel doseči take zlitosti in zvočne uravnoteženosti, ki sloni na homogenosti posameznih skupin; ta je bila očitna, zlasti od pp do 1 dovršena, le v if so se oglašali posamezni moški glasovi. Vendar to ni motilo, ker je vedno pretehtala muzikalna zanositost. Zbor torej ni dosegel le pomembne pevsko tehnične dovršenosti, kar je seveda zasluga strokovnega znanja in vzgojne sposobnosti dirigentke, vendar je to le temelj, na katerem je lahko gradila svoje koncepte, snovala svoje zvočne predstave, uresničevala svojo ustvarjalno voljo, pripovedovala in pela iz globin, doživljala in oživljala čustveni svet poslušalcev. Njeno muziciranje izziva napetost, deluje izredno prepričljivo, je osvajajoče. Vsaka pesem ima veren obraz svojega avtorja, prežeta je z duhom epohe, ki ji je utisnila svoje posebnosti. Za navedene pevske odlike in stopnjo glasbeniške kulture je seveda najbolj odločilen prvi del sporeda a capella / razen Vrabče-ve Bila je noč z orglami /, ko so Aleksandra Pertot se zvrstila dela Gallusa, Kedrova, Kovalevskega, Pertota, Srebotnjaka, Maklakiewicza, Grbca in še dve Vrabčevi pesmi, zlati moram poudariti svojsko zasnovano in izoblikovano Samo miljon, po muzikalni dojemljivosti celo izraziteje poustvarjeno kot jo je nekoč njen avtor sam. Zaradi tega se ne čudim, da je Ubald Vrabec zapisal: »Dirigentka Aleksandra Pertot je pri tem koncertu dokazala, da zna brezhibno izvajati ne samo napisane note, temveč tudi to, kar stoji - kakor pravijo strokovnjaki - za notami«. Seveda je pri tem mislil na njeno glasbeniš-ko naravo, na iznajdljivo interpretko, ki čuti v sebi živo muziko, ki se ji predaje, oblikuje njeno lepoto in jo z vso svojo ustvarjalnostjo posreduje. In taka se je potrdila tudi na tem koncertu, ki je odražal pomebno umetniško raven. V drugem delu sporeda sta bili dve Mozartovi deli: Sanda Maria in Inter natos mulierum za mešani zbor, orgle in godalni orkester, na orglah je bil Štefan Bembi, skladno in smiselno sooblikoval, godalni orkester so sestavljali gojenci šole tržaške Glasbene matice, ki so sorazmerno čisto in skladno sodelovali. Spretno in oblikovalno osmišljeno je seveda vodila Aleksandra Pertot. Ko pišem z dopadenjem in vsem priznanjem za te dosežke pa nekje na dnu vznemirja grenak občutek: saj so se ob 10-letni-ci pevci pravzaprav poslovili od lastnega dosedanjega dela; nikoli še nisem doživel trenutka, da bi se zbor javno poslovil od svojih poslušalcev, od svoje dirigentke, od srečnih in zadoščenja polnih dni in let, od doživetij, ki so jim jih prinašali številni koncerti in turneje, tekmovanja in uspehi. Ali je morda res, da je 10 let tista doba, ki delo pevcev in dirigenta združi v najplodnejšo zaokroženost in da si v nadaljnjem nimajo več kaj tako močnega povedati ali doživeti? Že več dirigentov je iz svoje prakse trdilo tako. Ali so z zborom prekinili in nadaljevali po dveh ali treh letih s prenovljenim ali dopolnjenim zborom, ali pa so prevzeli drugi zbor ali ustanovili in začeli s popolnoma novim. In v tem primeru?... Vsekakor bo ostala občutna praznina v Barkovljah, praznina v pevskih oziroma v zborovskih vrstah, slovenska zborovska kultura bo pogrešala enega svojih najboljših poustvarjalcev, svojih predstavnikov. Bil je na višku vendar je ugasnil njegov žar, ostal bo samo še spomin... Usoda? IVAN SILIČ Filmski večer v počastitev spomina Tine Modotti Tina Modotti Potem ko so se v raznih krajih naše dežele zvrstile (in se še nadaljujejo) razne pobude v počastitev spomina velike fotografske umetnice, igralke in revolucionarke Tine Modotti, ki je umrla pred petdesetimi leti, se je končno tudi Trst pridružil proslavljanju. V gledališču Miela bodo namreč v petek, 26. junija, ob 20. uri priredili filmski večer z naslovom »Tina Modotti - protagonistka«, ki naj bi vsaj delno izrisal lik te velike furlanske umetnice. Večer pripravlja tržaška Cappella Underground s sodelovanjem zadruge Bonaventura ter s prispevkom pordenonske-ga društva Cinemazero. Med včerajšnjo predstavitvijo pobude predstavnikom tiska je bilo med drugim poudarjeno, da gre za prvi poklon našega mesta Modottijevi ne le kot filmski igralki, temveč tudi kot sloviti fotografinji, v čast katere bo Cinemazero priredil od 11. julija do 12. septembra tudi veliko fotografsko razstavo v Vili Varda pri Brugneri. V gledališču Miela bodo v petek predvajali edinega od treh hollywoodskih filmov, v katerih je nastopila Modottijeva, ki se je še ohranil. Gre za film »The tiger s coat« Roya Clementsa iz leta 1920, ki je dejansko edini vizuelni dokument Modottijeve »v gibanju«. Sledil bo dokumentarec »Tina Modotti«, ki ga je letos posnel angleški režiser Ceri Higgins in je osnovan predvsem na raznih pričevanjih. Film je nekakšna rekonstrukcija Modottinega življenja in postavlja nove vzftemirljive hipoteze o skrivnostni smrti umetnice, ki naj bi po uradnih verzijah umarla zaradi srčne kapi v nekem taxiju v Mehiki. Zanimiv je tudi dokumentarec »Tina Modotti, dal-la cronaca alla storia«, ki ga je za petkov večer prispeval VVladimiro Settimelli. Leta 1978 je namreč posnel zanimiv intervju z Vittori-om Vidalijem, ki je nekaj let živel z Modottijevo. Večer se bo zaključil s prikazom še dveh filmov. Prvi, ki ga je leta 1965 posnel Robert Katz je posvečen velikemu ameriškemu fotografu Edwardu VVestonu, ki je uvedel Modottijevo v očarljivi svet fotografije, drugi, ki sta ga leta 1983 izdelala Laura Mulvey in Peter VVollen, pa je posvečen Fridi Kahlo, ki je skupaj z Modottijevo veljala za velik mit v mednarodnem umetniškem življenju. današnji televizijski in radijski sporedi P(£ RA| 1__________________ 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 Film: Le nove vite dello sceriffo Elfego Bača (pust., ZDA 1958) 11.55 Nan.: E' proibito ballare 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: L'uomo di Hong Kong (pust., Fr. 1966) 15.40 Mladinski variete: Big! 17.00 Aktualno: Ragazzi per il futuro, per l unita 18.00 Kratke vesti 18.10 Variete: Aspettando Unofortuna 18.20 Nanizanka: Blue jeans 18.50 Dok.: Atlante DOC 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Variete: La festa delLes-tate - Un disco per l'es-tate (vodi Pippo Baudo) 23.00 Dnevnik 23.15 Športna sreda: atletika, 0.40 boks Magi-Rinaldo, vmes (24.00) dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči 2.10 Nočni spored RA> 2_______________ 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Nanizanka: II dottor Do-ogie Hovvser 9.45 Film: Un affare di cuore (dram., ZDA 1975) 11.15 Aktualno: Galatheus 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: Se non avessi piu te (kom., It. 1965) 17.30 Kratke vesti 17.35 Aktualno: Anteprima Spoleto 1992, 18.00 Bel-litalia 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: II commis-sario Koster, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: Detective Extra-large - Magia nera 22.15 Aktualno: Mixer-Glas-ba, 23.15 Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Film: Detective 1.40 Nanizanka: Dempsey e Makepeace ^ RAI3 | 7.00 Sat News 11.00 Šport: hokej, 11.30 kanu-slalom 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Film: Carmen (dram., It.) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Koncert: Arturo Bene-detti Michelangeli izvaja Debussyjeve skladbe 15.15 Šport: veslanje, 15.45 kolesarska dirka diletantov po Italiji, 16.20 A corpo libero, 16.45 kolesarska dirka po Apuliji 17.00 Popoldan na 3. mreži 17.45 Pregled tujega tiska 18.00 Dok.: La terra degli dei della palude 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Variete: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.30 Film: Toto, Peppino e la malafemmina (kom., It.) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Porca miseria (vodita Fabio Fazio, Bruno Gambarotta) 23.45 Dok.: Viaggio infinito 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Film: Obiettivo Burma! ffr TV Slovenija 1" | 9.40 Video strani 9.50 Spored za otroke: lutkovna igrica Trnjulčica, 10.40 To je igra 11.00 Nadaljevanka: Deklica M J. Sadwith) 11.50 Poslovna borza 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH 12.50 Video strani 16.10 Napovednik 16.15 Dok.: Primer Strgar 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: Klub Klobuk 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Žarišče 20.30 Dok. film: Jugoslavija, geneza vojne (r. Christian Talczewski) 21.30 Slovesnost pred dnevom državnosti 22.20 Dnevnik, vreme, šport 22.45 Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika 23.10 Napovednik 23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanki Nenadni uspehi in Gabrielov ogenj (5. del) 0.35 Video strani [IIP) TV Koper 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.15 Film: Rumeni kanarček (krim., ZDA 1963, r. Buzz Kulik) 16.00 TV Novice 16.05 Otroški program 17.00 Dok.: Euroasia Express 18.00 Informativna oddaja: Slovenska kronika 18.10 Studio 2 19.00 TV dnevnik Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi, nan. 20.35 Aktualno: Kramljanja, 21.05 Sever Vzhod 22.15 TV dnevnik Vsedanes 22.25 Dok.: Sodobna umetnost 23.00 Film: Sovraštvo na meji (vestern, Šp. 1966) P TV Slovenija 2 16.00 Osmi dan (pon.) 16.50 Sova, vmes nanizanki ter Glasbeni utrinek 18.25 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.25 Športna sreda 21.15 Strategija razvoja robotizacije v Sloveniji 22.05 Koncert 22.40 Film: Samorastniki 0.10 Video strani RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (26. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. CANALE S______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold - Le cose che contano, 9.00 I cingue del guinto piano 9.35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) 12.05 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti) 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Nanizanka: Edera (i. A. Nano, 18. epizoda) 22.40 Aktualno: L arca di Noe (vodi Licia Colo) 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.45 Nočni spored RETE 4__________________ 8.30 TG 4 vesti 8.50 Nadaljevanke: Una don-na in vendita. 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Vendetta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini, 16.25 Tu sei il mio destino, 17.00 Cris-tal (i. Carlos Mata) 17.30 TV 4 vesti 17.50 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo 21.30 Film: Il buio oltre la sie-pe (dram., ZDA 1963, r. Robert Mulligan, i. Gre-gory Pečk) 23.50 TG 4 nočne vesti 0.05 Nan.: Agenzia Luna Blu 1.05 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky - Il richiamo della foresta, 9.45 La časa nella prateria - Lunga strada di časa, 10.45 Hazzard -Molly delle paludi 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nanizanke: Supercar -Ritorno a Cadiz, 15.25 Simon & Simon, 16.25 Giu-stizieri della citta - Un campione mancato, 17.30 T.J. Hooker - Gli ostaggi, 18.30 Riptide - Una stella in disgrazia 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport 19.50 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: California Skate (pust., ZDA 1989, r. Grae-me Clifford, i. Christian Slater, Števen Bauer) 22.40 Film: VVarbus (vojni, ZDA 1986, r. Ted Kaplan, i. Ron Christoff, Daniel Stephen, G. Cook) 0.40 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 1.15 Nočni spored ODEON________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Assunta Spina (dram., It. 1948) 18.00 Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo superpiu 20.30 Film: Il principe delle tartarughe (pust., 1984, r. Vvonne MacKay, i. Telo Malese, Pat Evison) 22.30 Candid camera: Olrait 22.45 Rubrika o zdravstvu 23.15 Film: Il terrore corre sul filo (krim., ZDA 1948, r. Anatole Litvak, i. Barbara Stanwyck) TMC___________________ 7.30 Aktualno: CBS News— 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Get Smart - Dove, cosa, come, chi sono io? 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Amici mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) 17.30 Film: A gualsiasi prezzo ((pust., It. 1968, r. Hal Bra-dy, i. VValter Pidgeon) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Film: Il processo del ses- so (kom., ZDA 1990, r. Michael Schultz, i. Lynn Redgrave) 22.25 Top šport 23.55 TMC vesti 0.20 Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila) 0.30 Film: La rivolta di Fran-kenstein (srh., VB 1964) 2.10 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 13.00 Nad.: Clavanger 15.00 Variete: Vernice fresca 16.00 Kratke vesti 17.15 Rubrika: Mare pineta 17.30 Nan.: VVhite Florence, 18.05 Ritorno a Brideshe-ad, vmes vesti 19.00 Večerne vesti 19.30 Dok.: Arhiv umetnosti 20.00 Rubrika: Parliamone 21.00 Film: I compagni (dram., It. 1963, i. M. Mastroian-ni, A. Girardot) 23.15 Nočne vesti 23.45 Rubrika TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; i2.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. Petkova seja na Pokrajini bo zanimiv pokazatelj Programska koalicija z DSL do izteka sedanjega mandata? Skoraj štirideset let je učil v Markah V spomin učitelju Vladimirju Kogoju Do konca mandata goriškega pokrajinskega sveta je samo še slabo leto. Ta čas naj bi kar se da smotrno izkoristili za razrešitev nekaterih ključnih vprašanj, ki visijo, kakor Damoklejev meč tudi nad sedanjo koalicijo, zaradi njene številčne šibkosti. Brez sodelovanja predstavnikov SDL, teh pomembnih vprašanj (poenotenje javnih prevozov, načrt za pobiranje in uničevanje odpadkov itd) ne bo mogoče rešiti v zastavljenem roku. Tega se dobro zavedajo predstavniki dosedanje koalicije, zlasti v vrstah PSI, pa tudi v vrstah stranke 'relativne večine, pa tudi v vrstah DSL. Vprašanje razširitve koalicije je postalo še bolj aktualno po aprilskih volitvah. Od tu sprva precej megleni, v zadnjem času pa vse bolj odločni poskusi, da bi, vsaj kar zadeva pokrajino, dosegli dogovor o nekakšni široki, programski koaliciji in na podlagi dogovora do konca mandata razrešili vsaj nekaj ključnih vprašanj. Najprej so se za tako možnost ogreli krščanski demokrati in ponudili roko stranki demokratične levice, zatem pa socialisti. Bilo je nekaj dvostranskih srečanj, predstavniki DSL pa so se pogovarjali, kakor nam je povedal pokrajinski tajnik Salomoni, tudi z delegacijami drugih strank. V ponedeljek je bilo vprašanje razširitve koalicije predmet sestanka koalicijskih strank, na deželni ravni, v Vidmu, vendar so na njem, kakor je razumeti, opredelili le nekatere dodatne aspekte. Pokrajinski tajnik DSL Salomoni nam je potrdil, da so načelno pripravljeni na sodelovanje, ki bi temeljilo na jasno opredeljenem programu, vendar pa je treba vse drugo še dogovoriti. Predstavniki dosedanje koalicije trdijo, da bi šlo v bistvu za razširitev obstoječega zavez- ništva, drugačen pomen pa pripisujejo taki možnosti v DSL. Ne gre za nikakršno razširitev, ampak za nekaj povsem novega. V DSL tudi niso za kakšno abstraktno formulo zunanje podpore, ampak hočejo polnopravno v odbor. In tu se seveda odpirajo novi problemi, kdo od dosedanjih partnerjev koalicije jim bo prepustil mesto v odboru. Na prepihu je menda kar nekaj odbornikov, najbolj izpostavljeno pa je menda mesto, ki ga trenutno zaseda predstavnik SSk. Govor je o možnosti, da bi socialisti, ki imajo predsednika in eno odborniško mesto, le to prepustili DSL. Morda pa se v okvir bodoče velike koalicije uvršča tudi možnost odstopa krščanskega demokrata Panzere. Slišati je, da naj bi bilo najbolj zanesljivo mesto socialdemokrata Bressana, kajti njegova izločitev bi prav gotovo povzročila verižno re-kacijo v Tržiču in še kje. Tega pa si menda v tem trenutku nihče ne želi. Težave pa so menda tudi znotraj posameznih strank. Tako naj bi odločitev za vključitev DSL dozorela med predstavniki KD, ki niso doma v Gorici, medtem ko naj bi goriška KD na zadevo gledala precej drugače. Kako se bodo razvijali odnosi v bodoče, bo pokazala že petkova seja pokrajinskega sveta in srečanje, ki bo v petek popoldne. Novo koalicijo pa napovedujejo, sicer že lep čas in tudi tam ne brez težav, tudi na občini v Krminu. Odbor za ovrednotenje vile Ritter zahteva naj občina reši vsaj park Požar, ki je pred nekaj dnevi povsem uničil villo Ritter v Stražicah je opozoril, žal prepozno, na vprašanje vzdrževanja stavb in drugih nepremičnin, ki so last Občine. Te dni je župan Tuzzi sprejel odbor za ovrednotenje vile in parka Ritter, ki mu je predložil načrt o ureditvi, zavarovanju in koriščenju te zelene površine. Omenjeni odbor vodi nekdanja občinska svetovalka Liliana Ulian. Vrt oziroma park naj bi bil odprt samo podnevi, za njegovo ureditev in vzdrževanje pa naj bi skrbeli dijaki srednjih šol, tako kakor se to dogaja že v nekaterih italijanskih mestih. Župan Tuzzi se je strinjal s predlogom, vendar pa je opozoril na težave finančnega značaja, ki skoraj povsem onemogočajo izredne posege za vzdrževanje občinskih stavb in nasploh premoženja. Izhod bi morda bil v prodaji dela lastnine, ki za Občino ni bistvenega pomena. Srečanje z županom so člani odbora - v delegaciji so bili poleg Ulianove še prof. Letizia Grieco, dr. Maria Masau Dan in Claudio Fred-di - izkoristili še za izmenjavo mnenj o stanju zelenih površin v mestu ter o nujnosti, da se propadanje skuša preprečiti z nadomeščanjem odmrlih dreves in to z izvajanjem zakona, ki predvideva, da morajo občinske uprave za vsakega novorojenega občana zasaditi drevo. Kot prvi korak za zaščito parkov pa bi bilo treba sestaviti točen popis stanja. Vrata prijaznega doma Kogojevih na Oglejski cesti, ki pelje v furlansko nižino, so se zaprla; Vladka smo v soboto spremili k zadnjemu počitku na goriško pokopališče, Milico je odpeljal nečak Niko v Ancono. Kolikokrat sem bila toplo sprejeta pri Kogojevih, bratu in sestri, ki sta se bližala devetim križem, pa brez jadikovanja in opozarjanja nase, sprejemala življenje, kakršno pač je. Vedno sta si želela le pogovora, poštenega slovenskega klepeta o tem in onem, o nekdanjih časih in sedanjih vedno bolj grozljivih in turobnih. Tolmin in Tolminsko je Vladko, ki se je rodil 1905. leta v Cerknem, vedno nosil v srcu in iz očarljivega gorskega sveta črpal novih sil tudi v letih, ki mu jih je bila Gentilinijeva reforma določila preživeti v čisto drugačnem, obmorskem svetu v daljnih Markah. Kogojevi izhajajo iz učiteljskih družin; že nono Pierin, rodom iz Solkana, je bil učitelj, tako sinova Peter in Kristjan in tako tudi vnuk Vladko. Po dokončanem slovenskem učiteljišču v Tolminu, trdnjavi primorskega šolstva, je moral Vladimir Kogoj opraviti še obvezno maturo v italijanskem jeziku v Vidmu. Komaj nekaj začetnih učiteljskih let je bil nastavljen v Vol-čanskih Rutih, v Poreznu in na Perbli, nato pa je bil vse od 1929. leta do upokojitve 1967. leta največ let v Sirolu pri Anconi, kjer si je ustvaril tudi družino in ostal pri italijanskih učencih vedno priljubljen in cenjen vzgojitelj. Življenje pregnanih primorskih učiteljev in železničarjev, razpršenih po Italiji, je Kogoj opisal v zanimivih črticah in novelah. Izredno nadarjenost je pokazal pri ustvarjanju otroških pravljic in basni, ki jih je objavljal v Pastirčku in v Galebu. Po tolikih letih odsotnosti od domače zemlje je znal vnesti v otroški pravljični svet svoje videnje slovenskega gorskega sveta izpod Krna. Pisal je veliko in dokler je lahko videl svet okrog sebe in črke! Bil je dolga leta priklenjen na posteljo in voziček in dostojanstveno prenašal tegobe invalidnosti. Desetletja je skrb- Zrelostni izpiti na slovenskih Šolah v Gorici Včeraj druga pisna naloga konec tedna pa že kolokviji Maturantje so se včeraj spopadli z drugo pisno preizkušnjo iz predmeta, ki je značilen za posamezno študijsko smer. Na liceju Trubar in učiteljišču Gregorčič je letos bila na vrsti latinščina, na poklicnem trgovskem zavodu Cankar pravo, na trgovskem tehničnem zavodu Zois knjigovodstvo in na slovenski sekciji tehnično industrijskega zavoda Galilei informatika. Že danes bodo člani komisij začeli s pregledovanjem in ocenjevanjem obeh pisnih nalog, v prihodnjih dneh pa bodo na vrsti kolokviji iz dveh ustnih predmetov. Prvi bodo pred komisijo stopili licejci v petek in soboto. V soboto se bodo kolokviji začeli tudi na zavodu Zois, kjer bodo trajali do 1. julija ter na zavodu Galilei, kjer bo za šest slovenskih maturantov dovolj en sam dan. Isti dan bosta polagala dopolnilne izpite privatista na učiteljišču in zavodu Cankar. Na slednjem se bodo nato kolokviji nadaljevali od 29. junija do 4. julija, na učiteljišču, kjer je maturantov manj, pa se bodo vsi zvrstili v dveh dneh, 1. in 2. julija. Na sliki (foto Marinčič) na zavodu Zois med včerajšnjo nalogo Proces zaradi manifestacije za odprto mejo V petek na preturi priložnost za priznanje rabe slovenščine V petek, 26. t.m., se bo na goriš-ki preturi ponovno ponudila možnost za priznanje rabe slovenščine. To rabo, ki so jo brez velikih težav v skladu z določili novega kazenskega postopnika priznali v tržaških sodnih dvoranah, je pred časom goriški pretor zavrnil z neprepričljivo utemeljitvijo, da Slovenci na Goriškem nismo uradno priznana manjšina. Pojutrišnjem pa bo na tukajšnji preturi spet obravnava, na kateri bo predvidoma eden med obtoženci zahteval, naj se mu kot Slovencu prizna pravica do rabe materinega jezika. Gre za proces proti skupini pripadnikov zelenih golobice, ki morajo odgovarjati zaradi združevanja na javnem prostoru brez predhodne avtorizacije pristojnih policijskih organov. Zaradi tega sicer manjšega prekrška se bo na zatožni klopi znašlo šest ljudi: občinski svetovalec Renato Fiorelli, Mauro Radigna, Vilma Tomasini, Guido Trani, Ugo Raza ter Marko Marinčič, ki je že napovedal, da se namerava poslužiti pravice do rabe slovenskega jezika. Glede dogodka, zaradi katerega so prijavili šesterico, so se zeleni včeraj oglasili s tiskovnim sporočilom, v katerem izražajo dokajšnje presenečenje, da prihaja do obravnave na preturi zaradi tako neznatnega prekrška in po razme- roma tako dolgem času. Šlo je namreč za povsem mirno manifestacijo 25. novembra 1990 na mejnem prehodu na Škrabrijelovi oz. Erjavčevi ulici. Nekaj tednov prej so oblasti prehod zaprle ob nedeljah, zato so zeleni z lepaki in letaki zahtevali njegovo ponovno odprtje. Teden kasneje je bil v Gorici Andrejev sejem, ki privablja številne obiskovalce z onkraj meje. Zaprtje edinega prehoda za pešce, ki neposredno povezuje obe mesti, so takrat napisali na letake zeleni, sili ljudi k rabi avtomobilov in prispeva k ustvarjanju še hujše prometne zmede. Omeniti gre, da so na protest takoj reagirali nekateri krajevni upravitelji in tudi samo vodstvo obmejne policije, ki je v dogovoru s kolegi na drugi strani meje odredilo za naslednjo nedeljo ponovno odprtje prehoda. Kljub tako širokemu soglasju z razlogi protesta (ki je potekal povsem nemoteno pod nadzorstvom takrat še jugoslovanske milice nad demonstranti onkraj meje), so nekatere udeležence začuda tostran meje šele pred nedavnim formalno obtožili, piše v. sporočilu zelenih. Iz protesta proti takemu ravnanju in v znak solidarnosti s prijavljenimi bodo jutri ob 18.30 zeleni priredili shod na Pacassijevem trgu. Danes na občinskem prazniku v Sovodnjah Fotografska razstava in slavnostna seja V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo pod naslovom "Sovodenjska občina včeraj in danes". Razstavo je pripravil Foto klub Skupina 75, pod pokroviteljstvom občinske uprave, uvršča pa se v niz prireditev ob prazniku občine. Drevi ob 20. uri bo v občinski telovadnici tudi slavnostna seja občinskega sveta, odprli pa bodo tudi razstavo in pokušnjo domačih vin. Prireditve ob sovodenjskem občinskem prazniku se bodo sklenile v nedeljo, 28. t.m. Porno-afera v Tržiču: nekdo ve in pripoveduje Tajnik goriške občine Giovanni Catalano je stopil v pokoj V tržiški porno-aferi je nekdo, ki marsikaj ve in vse to pripovgudje karabinjerjem. Poimenovali so ga že kar "Gola profonda" po znanem filmu porno žanra izpred nekaj let. O tem, kaj pripoveduje, je zaenkrat ša malo pronicnilo v javnost. Tako še ni znano ime šestega osumljenca (znanega politika?) kot tudi ne morebitnih drugih oseb vpletenih v škandal vse bolj zaskrbljujočih razsežnosti. Pripoved skesanega izprijenca in zaplenjene videokasete so karabinjerjem vsekakor nudile že precej informacij o izkoriščanju mladoletnih deklet in o odgovornostih domnevnih izkoriščevalcev. Glavni tajnik goriške občine dr. Giovanni Catalano je v soboto, 20. t.m., po niti devetih mesecih službovanja v Gorici stopil v pokoj. V pričakovanju izida natečaja za namestitev njegovega naslednika bo tajniške dolžnosti na občini opravljal glavni tajnik Pokrajine. Dr. Catalano je službo na goriški občini prevzel 1. oktobra lani, prej pa je dolgo let služboval v Grade-žu. no hranil svojo literarno zapuščino, ki še čaka urednikovega izbora. Več kot 50 dragocenih pisem Mare Samsa mi je izročil z eno samo željo, da se ne bi izgubila. Menil je, da se v njih ne odraža le njuno dragoceno literarno sodelovanje in zaupanje v moč iskrenega prijateljstva, iz njih veje tudi čas Primorske, posebno Trsta in njegovih Slovencev v težkih petdesetih, povojnih letih. Spremljal je pozorno, zelo natančno vse, kar je bilo kje zapisanega, rečenega o TIGRU. Poznal je še kot mlad učitelj tigrovce, o njih vedel povedati, kakšno vlogo pa je imel sam pri tem prvem narodno-osvobodilnem gibanju Primorcev, o tem ni hotel govoriti. Pri Kogojevih doma je tiho, čipkaste zavese na oknih zastirajo pogled vanj; na stenah so Miličina tihožitja, na policah slovensko čtivo; svet pravljic in rož nam prinaša tiho pesem njunega življenja in večne lepote. Dorica Makuc razna obvestila Radio Trst A bo danes v zadnji oddaji Na goriškem valu v tej sezoni ob 13.25 poleg kulturne in športne rubrike poročal o uprizoritvi glasbene pravljice Juri Muri v Štandrežu, nastopu Pod cerkvenim obokom gojencev šole Emil Komel, nastopu gojencev Glasbene matice v Doberdobu; sledili bodo še pogovori s člani društva Sedej o Festivalu narodnozabavne glasbe, z Igorjem Komelom o slovenskih poletnih prireditvah in pogovor Rudija Pavšiča z Igorjem Tuto o oddaji Na goriškem valu. Patronat INČA nudi upokojencem informacije glede ticketov in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev RED: v Sovodnjah ob četrtkih od 16. do 18. ure na občini, v Podgori ob četrtkih od 10. do 12. ure v Kulturnem domu. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi v petek, 26. junija, na Šagro v Sovodnjah kjer bo nastopil ansambel BIG BEN kino Gorica VITTORIA 21.30 »Analisi finale«. CORSO 18.00-22.00 »II mago del furto«. Igra Bruce Willis. VERDI 20.45 Baletna prireditev — praznik klasičnega baleta 1992. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica (via Giardino 2) — tel. 78300. __________pogrebi______________ Danes, 12.00, Maria Mejak vdova Ta-voni iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 13.15, Ervino Stabile iz splošne bolnišnice v Rudo, 13.15, Mirella Poz-zar por. Callegaris iz splošne bolnišnice v Fiumicello, 13.15 Nevio Ceccot iz splošne bolnišnice v Krmin. Nenadoma nas je zapustila naša draga Olga Bavdaž Pogreb bo jutri, 25. junija, z odhodom ob 11. uri iz glavne bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Ivana in nato na pokopališče v Pevmi. Spominjajo se je žalujoča brata Franci in Slavko ter nečaki z družinami. Gorica, Trst, Rim 24. junija 1992 Praznik v spomin na leta 1951 ponovno pridobljeno avtonomijo Vsakoletni obračun sovodenjskih upraviteljev V kratkem na deželnem upravnem sodišču razprava o občinskem statutu Spet se bodo danes zvečer srečali sovodenj ski občinski upravitelji in občani, da bi počastili tisti dan leta 1951, ko se je na svojo prvo sejo sestal takrat komaj izvoljeni občinski svet in s tem aktom potrdil obnovljeno občinsko avtonomijo, za katero so bili prebivalci Sovodenj prikrajšani v letu 1927. Takrat je bila namreč njihova občina priključena Mirnu. V vseh teh enainštiridesetih letih so sovodenj ski občinski možje skrbno varovali svojo avtonomijo. Ta istočasno pomeni varovanje slovenske identitete kraja in ljudi, ki v njem bivajo. Prav to se tu izkazuje v enaki ali še večji meri kot drugod, saj je bilo doslej v Sovod-nje le malo priseljevanja iz drugih krajev, kar bi seveda pomenilo tudi začetek raznarodovanja. Prav da bi se izognili takšni nevarnosti so sovodenjski občinski možje pred leti, potem ko so se izčrpno posvetovali z vaščani, sprejeli tak regulacijski načrt, ki z omejeno gradnjo ne omogoča nenadzorovanega priseljevanja. Prav zaradi tega so sedaj zelo zaskrbljeni glede predvidene gradnje velike fi-nancarske šole in vojašnice na območju mirenskega letališča. Del letališča je namreč tudi na ozemlju sovodenjske občine. Čeprav so vse gradnje za šolo, college in druge naprave predvidene na tistem delu, ki sodi pod goriško občino, je treba vedeti, da bi družine ljudi, ki bi se priselili zaradi tega v Gorico, iskale bivališče tudi na sovodenjskem ozemlju. Prav pred kratkim so v občinskem svetu že izpovedali to svojo zaskrbljenost. Skrb za slovensko identiteto se kaže tudi drugače. Znano je, da so pred časom izglasovali nov občinski statut, v katerem je čisto logično napisano, da je prebivalstvo slovensko in da torej tudi upravljanje občine poteka v slovenskem jeziku. Znano je, da je deželni nadzorni odbor zavrnil tiste točke občinskega statuta, kjer je govora o slovenskem jeziku. Enako je taisti odbor naredil s statutoma do-berdobske in števerjanske občine, s katerima so Sovodenj ci statut skupno izdelali. Sovodenjska ob- činska uprava se je takemu tolmačenju uprla in pritožila na deželno upravno sodišče. To bo o tem razpravljalo 10. julija. Sovodenjce bosta zastopala odvetnika Sanzin in sen. Battello. Župan Vid Primožič, ki nam pripoveduje o teh stvareh, pove tudi, da občina ima tesne stike z dober-dobsko in števerjansko občino, še zlasti ko gre za stvari, ki so Slovencem skupne. Prijateljstvo se ohranja in goji tudi s pobrateno občino Škofja Loka v Sloveniji, ter z občinama Nova Gorica in Medicina. Občasno prihaja do medsebojnih obiskov in izmenjav kulturnih ter športnih skupin. Ob tem prazniku je že običaj, da se poda nekak pregled v prejšnjem letu opravljenega dela, da je tudi govora o načrtih za bodočnost. Čeprav po zakonu vse to spada v občinski svet, kjer se o tem razpravlja še zlasti takrat, ko je v razpravi vsakoletni občinski proračun, so v Sovodnjah mnenja, da je treba o tem spregovoriti tudi s prebivalci. Župan nam pove, da bodo še tekom tega leta končali dela na športnem centru na Peči. S 130 milijonskim prispevkom Kraške gorske skupnosti so dozidali pokriti prostor na igrišču. Kaj kmalu bodo uredili tudi okolico centra. Pomembni postavki sta metano-vod in vodovod. Z družbo SNAM, ki je zgradila metanovod do meje s Slovenijo so se domenili, da jim pripravi vse potrebno, da bi se tudi oni nanj navezali. Konzorcij za vzhodno furlanski vodovod CAFO, ki upravlja tudi metano-vodsko omrežje, je dal izdelati podrobne načrte. Za Sovodnje bi dela veljala 1.200.000.000 lir. Z deli naj bi pričeli prihodnje leto. Medtem pa bi pripravili tudi načrte za nadaljno metanizacijo v občini. Kar se vodovoda tiče so se dela zakasnila ker niso pravočasno prišla vsa ustrezna dovoljenja. Italijanska birokracija je zelo zapletena. Del naj bi se lotili letos na jesen. CAFO je namreč šele pred kratkim uspel dobiti potrebni denar. Čistilne naprave so uredili v nekaterih predelih občine, t.j. v Rupi, na Peči in v Gabrjah. Stvari pa ne tečejo tako kot bi morale. Zaradi tega so na županstvu prisluhnili upravičenim zahtevam občanov in poskrbeli za to, da bi specializirana podjetja skrbela bodisi za čiščene čistilnih naprav kot vseh jaškov. Ko bodo dobili denar bodo s tem delom nadaljevali v drugih predelih občine. V prihodnje bodo poskrbeli za novo asfaltno prevleko na nekaterih cestnih odsekih, ojačili bodo TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. GORICA (Štandrež) Ul. A. Gregorčič 18 TEL. (0481) 22116 GRADBENO PODJETJE |<(raš ček SOVODNJE OB SOČI PRIM02/2 GOSTILNA Vid Primožič domača kuhinja in briška vina GORICA — Drevored XX. septembra 139 — Tel. (0481) 82117 Sovodnje (Gorica) Tel. (0481) 882005 - 882488 KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE PEKARNA SLAŠČIČARNA COTIČ Sovodnje ob Soči Prvomajska 109 Tel. 882006 PEKARNA OŽBOT __________ GORICA Trg S. Rocco 7 Tel. (0481) 531466 AVTOELEKTRIČARSTVO »RUBI« R.PETEJAN Ul. sv. Mihaela 117 - Štandrež Tel. (0481) 21915 Zastopnik TURBO VAPOR MOTOR Proizvaja kisik in prihrani gorivo ODDAJANJE V NAJEM KAMPERJEV Tvrdka Furlani LiviosC. Bogata izbira marmorja in drugih naravnih oblog SOVODNJE - Mal n išče 6 Tel. 882220 javno razsvetljavo, kupili bodo tovornjak za odvažanje smeti. Za vsa ta dela seveda potrebujejo denar, tega običajno dobijo s posojili iz osrednje državne poštne blagajne. To pa je komplicirano, saj je odvisno od razpoložljivosti denarja v tej blagajni če v neki občini dela lahko stečejo. Marsikdaj je deželna uprava tista, ki da nekaj denarja iz svojega proračuna. Ko bodo dobili denar bodo pričeli z urejanjem takoimenovanega socialnega centra in sovodenjske-ga župnišča. O tem je v zadnjem času bilo nekaj vročih razprav, pa čeprav, tako pove župan, so bili očitni popolnoma neumestni. Odborniki Igor Petejan, Rafko Butkovič in Marjan Tomšič vedo povedati marsikaj zanimivega, vsak s svojega področja. Tudi sovodenjska občina, kot vse druge v Italiji, se sooča s finančnimi težavami. Denar počasi priteka iz državne blagajne, v glavnem ta služi za normalno poslovanje. Ker se rimska navodila stalno menjujejo so proračuni potrjeni z veliko zamudo, pa čeprav so jih občine pravočasno sprejele. Tudi tisti denar za razna javna dela, ki pride z Dežele, prihaja z veliko zamudo. V Sovodnjah imajo vrh vsega še eno doslej nerešeno stvar. Zaradi znane afere z nekdanjim knjigovodjo so šele sedaj, s pomočjo zunanjih strokovnjakov, izpolnili marsikatero vrzel. S triletno zamudo bodo pobirali davke za odnašanje smeti za prejšnja tri leta. Da ne bi preveč obremenili občanov bodo skušali plačilo teh zaostankov podaljšati v več obrokov. Enako bo z zaostalimi dveletnimi prispevki za uporabo telovadnice. Raznim društvom v občini so stoodstotno zvišali svoj prispevek. V Sovodnjah, kot marsikje drugje, skrbijo za svoje ostarele občane s tem, da jim nudijo pomoč na domu. To traja že 10 let. Družinska pomočnica na njihovem domu obiskuje kakih deset ljudi, nekatere tudi večkrat tedensko, odvisno pač od potrebe, vsakogar pa najmanj enkrat tedensko. Enkrat tedensko pride v Sovodnje tudi socialna asistentka. Sledijo tudi problematiki prizadetih otrok. Prizadevali si bodo obnoviti nekdanjo službo bolniške sestre. Te službe sedaj ni, ker jo je KZE ukinila. Še in še bi lahko naštevali, pa nam prostor tega ne dopušča. Povejmo pa še, da so v sodelovanju z drugimi obsoškimi občinami izdelali načrt za Soški park. Tega naj bi v občinskem svetu odobrili še to jesen. Želijo pa izvedeti za mnenje prebivalcev občine, zaradi tega jih vabijo, da bi si le-ti načrt ogledali na županstvu ter potem povedali svoje mnenje. Gre namreč za zadevo, ki bo zanimala prav vsakogar in ki bo veljala veliko časa. Zaradi tega je tudi prav, da se o stvari izjasni širša vaška skupnost. Danes se v Sovodnjah pričenjajo slovesnosti ob občinskem prazniku. Na nocojšnji svečanosti bodo po županovem nagovoru in kulturnem programu podelili tudi vsakoletna priznanja občine zaslužnim ljudem. MARKO VVALTRITSCH KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEC02/7 VAM NUDI VSE BANČNE USLUGE IN JE NA VAŠO RAZPOLAGO ZA VSAKODNEVNO MEDSEBOJNO SODELOVANJE VSE VRSTE NAVADNIH POSOJIL IN POSEBNIH KREDITOV PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI ZA KMETOVALCE, OBRTNIKE, TRGOVCE IN DRUŽINE LAHKO ZAPROSIJO PREBIVALCI IN TISTI, KI POSLUJEJO V OBČINI SOVODNJE V OBČINI ZAGRAJ IN V GORICI POLEG USLUG KREDITNEGA ZNAČAJA SE LAHKO POSLUŽUJETE TUDI: AKREDITIRANJA PENZIJ NA T/rne ALI HRANILNE KNJIŽICE; PLAČEVANJA SIP, ENEL, INPS, DAVKOV IRPeF, ILoR, IVA; IZDAJANJE KREDITNIH KART: VIACARD, BANKAMERICARD, VISA, BANCOMAT; POSREDOVANJE LEASINGOV. PROBLEMI SE POENOSTA VIJO, ČE SE O NJIH POMENITE V KMEČKO-DELAVSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V SOVODNJAH. Telefon: 0481/882155 Lepi načrti v sovodenjskem kulturnem društvu Kulturno društvo v Sovodnjah je skupno z domačim športnim društvom prireditelj letošnjega občinskega praznika, ki bo trajal 5 dni, od danes do vključno nedelje. Gre za bogat petdnevni spored s kulturnimi in športnimi nastopi ter rekreacijskimi večeri. Od lanskega novembra je predsednica kulturnega društva Alenka Florenin. Društevni odbor so na lanskem občnem zboru precej pomladili. Starejši odborniki, ki so društvo vodili dolgo let, stoje mladim ob strani, jim dajejo koristne nasvete, pomagajo kadar nanese potreba. Predsednica ve povedati, da so v tej sezoni nadaljevali z običajno dejavnostjo, tej pa so dodali marsikaj novega. Precej novih načrtov imajo za bodoče mesece, saj se dobro zavedajo, da je treba ohranjati tradicionalno delovanje, istočasno pa iti vštric z novimi časi in potrebami. V letošnji zimski sezoni so imeli kar precej prireditev. Poleg že tradicionalne Sovodenjska poje, na kateri so nastopili zbori iz vse občine, so imeli v gosteh Beneško gledališče, ki je nudilo lep prikaz kulturnega delovanja Slovencev na Videmskem, poleg tega pa tudi gledališko skupino iz Povirja. Na Prešernovi proslavi so poleg domačinov nastopili tudi gostje, pevski zbor Primorsko iz Mačko-velj. Na proslavi ženskega praznika je nastopil zbor Stu ledi (fok-lorna skupina Stu ledi nastopi na prazniku to nedeljo) s humoristkama Vanko in Tonco. Gostili so tudi revijo Primorska poje. Poseben pečat so letos dali svojemu zboru Sovodenjska dekleta, ki ga vodi Sonja Pelicon. Zbor je letos praznoval svojo desetletnico. Prizadevnim dekletom, ki se že toliko let zbirajo na vajah dvakrat tedensko gre vsa čast. V zadnjem času so nastopila skupno z zborom Skala iz Gabrij in Briškimi dekleti z izborom pesmi Vinka Vodopivca v več krajih, v spetembru pride na vrsto še nastop v Kromberku. Seveda si želijo več domače aktivnosti. Obnovili naj bi otroški zbor, lepo bi bilo obnoviti tudi ženskega, ki je tu svoj čas že bil. Aktivirali so mladinski odsek, katerega člani obljubljajo, da se bodo lotili takšnega dela, ki bo pritegnilo mladino, še naprej bodo sodelovali z Glasbeno matico, ki tu ima že dolgo let svojo podružnico. Dobro delajo domači fotoamaterji, prav tako se v poletnem času zbirajo balinarji. K sodelovanju mislijo povabiti vse vaščane. Zaradi tega bodo na jesen odborniki vsaj enkrat tedensko odprli Kulturni dom tistim, ki bi želeli dati svoj prispevek druš-tevenemu delovanju. Sedanji prostori so že kar pretesni Skoro 5.000 knjig v občinski biblioteki Trikrat tedensko je v spodnjih prostorih sovodenjskega županstva odprta občinska knjižnica. Ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 15. in 18. uro, se v tesnem prostoru, pred knižničarko Adriano Devetti, prikažejo branja lačni domačini. Približno deset jih pride v knjižnico vsak dan. Veliko je med bralci učencev in dijakov, precej pa je tudi starejših oseb. V knjižnico bolj ali manj redno zahaja nekaj nad sto ljudi. Mlade ljudi seveda najbolj zanimajo knjige, ki jih bodo potrebo- vali pri učenju. Učitelji in profesorji svojim učencem dajejo naloge in le-ti se morajo potruditi, da v raznih knjigah najdejo tisto kar jim bo služilo pri sestavi naloge. Ob takih priložnostih učenci nesejo knjige tudi na dom, zbornike in enciklopedije pa si morajo ogledati v knjižnici. Starejšim bralcem pa so bolj všeč romani in povesti. Berejo slovenske avtorje, pa tudi precej tujih. Bralci segajo tudi po italijanskih knjigah. V sovodenjski knjižnici imajo 4.939 knjig. Polovica teh je itali- janskih. Dobijo jih od Knjižničarskega sistema pri Goriški državni biblioteki. Slovenske knjige so v preteklosti dobivali od Kulturne skupnosti Slovenije. Knjige dobavlja vsako leto tudi občinska uprava, ki v ta namen dobi denarno nakazilo od Dežele. Vsaka 2 meseca pa dobijo iz že omenjenega sistema v Gorici na posodo tudi nekaj desetin knjig. Gre za nekakšno rotacijo z drugimi podobnimi knjižnicami v severnem delu Goriške. Teh je petnajst. Žal vseh knjig nabavljenih v zadnjih letih niso uspeli registrirati. Zaradi tega je obiskovalcem, ki iščejo knjige, nujna pomoč knjižničarke. V knjižnico so nekajkrat prišli na obisk tudi šolarji domačih osnovnih šol. Tudi za to knjižnico velja ugotovitev, da bi bili zanjo potrebni večji prostori, da bi si lahko nabavili še več novih sodobnih knjig in da bi imeli več denarja na razpolago, da bi lahko posodobili upravljanje tako pomembne kulturne ustanove. Sovodenjska občina v sliki včeraj in danes Gre za zares bogato razstavo. V Kulturnem domu bodo danes zvečer, po slavnostni seji občinskega sveta, otvorili fotografsko razstavo z naslovom "Sovodenjska občina včeraj in danes". Na ogled bo kakih 250 fotografij, ki nam kažejo življenje v teh krajih ob sotočju Soče in Vipave od zadnjih let prejšnjega stoletja do današnjih dni. Na črnobelih ter barvnih slikah bo marsikdo od domačinov prepoznal samega sebe v otroških letih, videl svoje starše ali sorodnike, prijatelje, ali druge znane mu sovaščane, kot tudi že pred veliko leti preminule ljudi o katerih je kdaj pa kdaj slišal govoriti. Na slikah vidimo tudi nekdanje in sedanje stavbe, pri- kazane so trgovine, obrtne delavnice, tovarne, prikazani so trenutki iz življenja raznih vaških društev, kulturne prireditve ter športne tekme. Na slikah vidimo stare navade od katerih je marsikatera že šla v pozabo. Skratka, to je razstava, ki si jo velja ogledati. Uvršča se v tisto prepotrebno kulturno dejavnost, ki ovrednoti naše vedenje o nas samih. Za razstavo so poskrbeli hvalevredni člani Fotokluba Skupina '75, ki imajo v svojem delovnem programu tudi zbiranje starih slik in dokumentov. Pri številnih prebivalcih sovo-denjske občine so zbrali tako fotografije javnega kot tudi tiste zasebnega, družinskega značaja. Le nekaj tega kar so zbrali bo prika- zano danes in v naslednih dneh v Kulturnem domu. Vsega niso mogli razstaviti. To kljub temu, da niso še obiskali vseh domačinov. Tem se sedaj tudi oproščajo. Obljubljajo pa jim, da bodo take razstave še pripravili, zaradi tega bodo vsi prišli na vrsto. Zanimajo jih tudi razni dokumenti, saj se obravnavanje stare tematike ne sme ustaviti le pri zbiranju starih slik. Pobudo Fotokluba Skupina 75 je podprla domača posojilnica. Razstava sodi v okvir praznovanja občinskega praznika. Razstavljene slike je odkupila sovodenjska občinska uprava. Shranili jih bodo v občinski knjižnici in s tem ustvarili domač dokumentacijski center. OPREMA ZA LIVARNE SUNA01/2 ŽELEZNINA SU.NA. • AN1ME HOBBVso, K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481) 21069 Tel. (0481) 34730 PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO m ili MARIO & C. S.n.a. GORICA — ŠTANDREŽ Ul. A. Gregorčič 20/2 - tel. (0481) 21828 ŽLEBOVI - CEVI - ČELNE OBROBE - STENSKE OBROBE - DIMNIŠKE OBROBE STREŠNA OKNA - STREŠNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE Posebne strani pripravil in uredil A.W.S. AD WORK STUDIO GORICA LauGoriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 GORI05/5 IMSA01/1 UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. 0481/521383 Telex 460639 IMSAGO I Fax 0481/521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila g copico ŠTANDREŽ - Industrijska cona Gorica - Ul. A. Gregorčič 25 Tel. (0481) 20636 - 21845 - Fax (0481) 21615 - Telex 460495 COPEGA MAHV01/1 Jožef Češčut je 30 let vodil občino Še živi županovi spomini na nekdanje dogajanje Devetindvajset let, od 1951 do 1980, je Jožef Češčut bil župan v Sovodnjah. Skoro istočasno, celih 28 let, je vodil domačo posojilnico. Vseskozi je bil angažiran tudi v kulturno—prosvetnem življenju v domači vasi. Tolikšna vsestranska angažiranost v človeku pusti svoje sledove. Prav tako jih zapusti tudi pri občanih, ki se spominjajo na svojega dolgoletnega župana, tudi in predvsem zaradi tega, ker jim je ob vsaki priložnosti in v vsakem trenutku šel na roko. Ko je končal delo v tovarni je moral na županstvo ali v posojilnico. Ko mu je uspelo priti domov in opraviti tista dela, ki so potrebna na kmečki domačiji, so mu prihajali ljudje v štalo ali na njivo in mu potožili svoje probleme. Ko mu je končno uspelo vsesti se za mizo, da bi povečerjal, prebral časopis ali odprl televizijski sprejemnik, se je spet našel kdo, ki mu je prav takrat "moral" obrazložiti svoj problem, ne da bi čakal, da bi se o isti stvari z njim pogovoril v uradnih urah na županstvu. Jožef Češčut ni nikdar nikogar odslovil, vsakega občana je potrpežljivo poslušal. Tudi zaradi tega so ga ljudje imeli radi. Z njim pa so bili predvsem zaradi tega, ker je v njihovih očeh bil mož, ki je zastopal to majhno občino tik pred Gorico, občino, ki se prav njemu mora zahvaliti, da je ohranila slovensko lice. Ko je bil leta 1951 izvoljen za župana - na takratnih volitvah kot tudi na vseh kasnejših je zmagala Demokratična fronta Slovencev, ki je zatem spremenila ime v Enotno občinsko listo - ni bilo na občini ničesar. Pisalni stroji so bili tisti, ki so se poškodovali med vojno, ko je županstvo v Mirnu pogorelo. V marsikateri vasi nove občine ni bilo elektrike, šolska poslopja so bila stara, ni bilo vodovoda, kaj še asfalt. Ljudje so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom. V Sovodnjah je takrat bilo nad 500 glav goveje živine, danes pa krave lahko seštejemo na prstih dveh rok. V spominu ima Jožef Češčut številko 19 milijonov. To je bil sovodenjski občinski proračun v prvem letu obnovljene občinske uprave. Ker so takrat na županstvu imeli 6 uradnikov, enega cestarja in enega obhodnika, je denar šel v glavne za navadno upravljanje. Štediti so morali tudi s papirjem. Nič boljše ni bilo v naslednjih letih. Na bolje je šlo sredi šestdesetih let, ko je socialistični senator Bonaci-na, po obisku v Sovodnjah, dal v Rimu izglasovati zakon na podlagi katerega je tudi sovodenjska občina, poleg go-riške, dobila letnih nekaj več kot 11 takratnih milijonov lir iz zakona o prosti coni. S tistim denarjem so lahko naredili nekaj več od običajnega. Jožef Češčut se spominja nekaterih stvari ob katerih je sam bil zelo zadovoljen, prav tako so bili zadovoljni občani. Sem sodijo zasilno asfaltiranje glavne ceste skozi Sovodnje s spalmo-bitom, gradnja otroškega vrtca v Sovodnjah, napeljava elektrike na Vrh, nova šola v Sovodnjah, telefonsko omrežje, vodovodna napeljavav vse vasi občine, gradnja Kulturnega doma, gradnja sedeža posojilnice, in še in še. Nekatere teh stvari so bile veliki dosežki, druge so bile že nekaj običajnega. Denar je prihajal iz raznih posojil ter dotacij, najprej rimske vlade potem pa deželne uprave. Dotlej v vseh krajih na Sovodenjskem niso imeli ničesar, potem pa polagoma vse ali skoro vse. Spominja se tudi, kako so hoteli z avtocesto razdeliti vas na dvoje. Pa je občina dala pobudo za protestno akcijo, zbranih je bilo nad 500 podpisov. Na Pokrajini so pobudo Sovodenj cev podprli in avtocesta je bila speljana v jarku, pod tunelom pa je bilo obnovljeno nogometno igrišče. To je bil edinstveni primer v Italiji. Nekdanji župan se rad spominja svojih takratnih sodelavcev. Večrat govori o Pipanu, o Cotiču, o Petejanu, pa še o mnogih drugih. Z njimi je delil križe in težave takratnega upravljanja in trudi drugače vsestranskega delovanja v svojem kraju. (mw) Ji KUZMIN ALJOŠA • Lesene notranje ureditve • Parketi • Mansarde • Opaži • Lesene stopnice □ Izpopolnjen program PRINCESS GARDEN □ Proizvodi iz skupnega sodelovanja s firmami ELLES in ALPIT iz Slovenije 34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) - Dolina 7 - Tel. (0481) 882179 iCoroiitii iiiiilitiiii s. r. i. IMPORT - EXPORT Ul. Sv. Mihaela, 340 - Gorica Tel.: (0481) 520011 - Fax: (0481) 522106 Telex: 460895 KIMEX I iCorotan g. m. b. h. Viktringer Ring 26 - A - 9020 - Celovec - Avstrija Tel.: (00-43-463) 56216 - Fax: (00-43-463) 516257 Telex: 422801 KIMEX A 1 11« Šilili ■ mil! B® MARKET S. ANDREA ŠTANDREŽ - Ul. Sv. Mihaela, 184 RA CE RAČUNAŠ DOBRO, SE TI IZPLAČA ! Hranilna pisma Kmečke banke iz Gorice so najugodnejši način zavarovanja tvojega kapitala pred morebitnimi nevarnostmi in nudijo zajamčen prihranek z zagotovljenim dohodkom, ki je precej višji od letne inflacijske stopnje. Med bogato ponudbo boš gotovo našel rešitev, ki je najbolj primerna tvojim potrebam : od kratko- ročne, trimesečne investicije do donosne, sre- j dnjeročne naložbe, ki ti zagotovi čisti letni dohodek v višini polnih 11,37 %. Tem izredno ugodnim pogojem, ki sodijo med najboljše kar jih tržišče premore, pripomoreta letna kapitalizacija obresti in posebna pozornost, s katero Kmečka banka iz Gorice vedno sledi potrebam in zahtevam njenih klientov. Hranilna pisma. Če računaš dobro ... dobiš enajst ! Vzorčna lestvica : Časovna Najnižja Bruto letna Neto letna doba vsota obrestna mera obrestna mera 3 meseci 100,000,000 ' 10,50 % 6 mesecev 5,000,000 10,50 % 9 mesecev 5,000,000 10,75 % 12 mesecev 5,000,000 10,75 % 19 mesecev 5,000,000 11,25 % 24 mesecev 5,000,000 11,50 % 36 mesecev 5,000,000 11,75 % 7,55 % 7,49 % 7,63 % _ 7,70 % M 10,20 % 10,57 % 11,37 % » Stopnja davčnega odtegljaja, trenutno v veljavi je 30 % za hranilna pisma do 12 mesecev in 12,5 % za hranilna pisma z zapadlostjo nad 19 mesecev. Fiksni strošek je 2.500 lir Stopnje v veljavi dne 30. 04, 1992 se spreminjajo upoštevajoč finančno tržišče. Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica čimveč, na najbolj enostaven način ROVER 200 CABRIOLET w ROVER TOMAOl/5 ZASTOPSTVO TOMAUTO Stanko Tomažič Gorica, ul. Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923 Tržič - drev. Verdi, 42 - Tel. (0481) 40148 Nekaj misli o nagrajenem romanu Ferija Lainščka Namesto koga roža cveti »Ciganom Bog dopušča le ponižnost« aS fatalizem kot stalnica bitnosti ALEKSA ŠUŠULIČ Svoj roman Namesto koga roža cveti je Feri Lainšček izdal kot redno knjigo Prešernove družbe za leto 1992. To pot si je za motivni svet izbral življenje romov (Ciganov) in ga popredmetil v usodi svojega glavnega junaka, godca na violino po imenu Halgato. Ves roman, ki pravzaprav obsega Halga-tovo otroštvo, odraščanje in mlade-ništvo nekje na severovzhodu povojne (mislim na drugo vojno) Slovenije, se zgodi med zadnjim srečanjem dveh osrednjih nosilcev fabule, Halgata in Pištija. Glavni junak Halgato je samosvoj, malce čudaški otrok, ki pa ga krasi izjemna nadarjenost za igranje na gosli. Te bele gosli, ki jih je podedoval po svojem krvnem očetu, so nosilec velikega greha in krivde in na svojevrsten način simbolizirajo, kako to, da Halgato z njimi ne more nikomur priigrati sreče. Gre namreč za izjemno violino legendarnega madžarskega godca, ki so ga leta dvaintrideset žandarji zasačili na meji in zaklali. Halgatov oče je za to violino prodal lastno sestro žan-darju. Tisto noč je črna violina postala čisto bela in zjutraj so dekle našli ustreljeno. Ta bela violina je vse, kar mali Halgato podeduje od svojega propadlega očeta (tudi ta je seveda značilno končal, le žan-darje je medtem ciklično zamenjala nova oblast, oznaši). Nauči se igrati nanjo, igra po gostilnah in veselicah, po smrti krušnega očeta pa sklene, da bo poslej on s prisluže-nim denarjem plačeval Pištijevo šolanje. Pišti, očimov sin, je poosebljenje vseh svetlih upov, saj je prvi cigan, ki je šel v šole, ki je ostal v mestu in se oprijel visokoletečih, nič kaj ciganskih narčtov o potovanju v tujino, o bogastvu in blišču. Zgodovina v tem romanu je spet in spet in že prav vsiljivo krožna, je neke vrste kolobarjenje: zanosi najprej Ana, nato Fana, obe celo z Feriju Lainščku nagrada Kresnik 92 za najboljši slovenski roman leta vljenja, vendar si je v slovenskem kulturnem prostoru že pridobila prestiž. Žirija v sestavi Peter Božič, Peter Kolšek, Matej Bogataj, Aleš Berger, Vlado Žabot, Tomo Virk in Franc Zadravec je letos izbirala med triintridesetimi deli, med katerimi je bila tudi kriminalka Sergeja Verča »Rolandov steber«. V ožji izbor se je uvrstilo pet del. Poleg Lainščkovega romana »Namesto koga roža cveti« so konkurirala še dela Metoda Pevca »Carmen«, Andreja Capudra »Iskanje drugega«, Franceta Tomšiča »Šavrinke« in Florjana Lipuša »Srčne pege«. V obrazložitvi letošnje izbire je rečeno: » Roman Ferija Lainščka je rezultat premišljene romanske prakse. V njem avtor s pomočjo zgodbe o pri-Mladi prekmurski književ- jateljstvu opisuje življenje cinik Feri Lainšček je dobitnik 9anov v Prekmurju in njihove nagrade Kresnik '92, ki jo poskuse preseči obupno social- podeljuje Društvo slovenskih no *n eksistencialno določe- pisateljev ob sodelovanju čašo- nost in iskanje identitete v piša Delo za najboljši sloven- modernem svetu. Pripoved je ski roman zadnjega leta. Ro- postavljena v okvir čvrste fa- man, ki si je prislužil to pri- bule z izdelanimi dialogi in iz- znanje, pa je »Namesto koga jemno jezikovno senzibilnos- roža cveti«. Lainščka so pro- tjo. Tisto, kar bralca najbolj glasili za najboljšega romano- pritegne in prevzame, je en- pisca leta v Muljavi, rojstnem kratna atmosfera, v kateri so kraju začetnika slovenskega podane tako etnične kot lokal- romanopisja Josipa Jurčiča, ne posebnosti, vse to pa z zani- kjer se vsako leto ob tem času mivo uporabo krajevnih zna- odvija praznovanje Sončnega čilnosti in s spretnim nizanjem dečka ali Kresnika. Nagrada drobnih epizodnih dogodivščin obhaja letos šele drugo leto ži- junakov.« Feri Lainšček istim človekom, ki ga slednjič njun oče ubije, in kakor je Halgatova mati svojčas spraševala prvega moža, Halgatovega očeta, kaj se je zgodilo, sprašuje zdaj enako drugega moža, očeta Ane, Fane in Pištija. Morda najpogostejša pojavna oblika cikličnosti je kajpak fatalizem. Ta prežema Lainščkov roman od prve do zadnje strani. Preberimo si le pasus na strani 157: »Halgato je vedel, da ciganom Bog dopušča le ponižnost. Le dokler ždijo v svojih barakah in le pritlehno lezejo naokoli, je dober z njimi in jim kdaj privošči tudi kako majhno srečo. Vsi njihovi drugačni upi pa so takoj bogokletni. In če le kateri, objesten ali pa neveden, dvigne glavo, ga bo zagotovo takoj doletelo. Kakor kužek, ki se je spozabil in oblajal gospodarja, se bo znašel s spodvitim repom. Ker: le taka je njih usoda. Vse drugo so le modri-je. Nesrečni so cigani, ki jim nasedejo.« Stalnice ciganskega fatalizma, kakor jih vidi Lainšček, so tako stroge, enolične in neogibne, da Pištijev samomor funkcionira kot simbol tipične ciganske usode, ki ne doleti le njega, ampak čaka slej ali prej vsakogar, tudi Halgata. Bolj kot z življenjsko črto enega samega junaka imamo torej opraviti s palimpsestom mnogih značilno ciganskih usod, ki šele v skupnem preseku predočijo glavno tematiko romana. Seveda pa romsko življenje še zdaleč ne ostaja omejeno na zgolj verodostojen popis tega samosvojega ljudstva, ampak se razteza v simboliko človeške usode in človeškega položaja v svetu nasploh. V tem smislu je torej motivni svet Lainščkovega dela zgolj pretveza, in to posrečeno izbrana pretveza. Značilnost romana je navezanost na prekmurski svet, ki izžareva na preneseni ravni tudi skozi reference na Vlada Kreslina, prejkone najboljšega slovenskega rock kantav-torja ta čas. Naslov romana je kajpak verz znamenite Kreslinove ža-lostinke, v leitmotivu bele violine pa zlahka uzremo reminiscence na drugo Kerslinovo pesem, na cigansko balado »črni kitari«. Stil v romanu je večinoma visoki, poetični slog, podčrtan s staroorientalskimi paralelizmi stavkov, motivov, dogodkov ipd. Lainšček se torej svoji stilno-poetski usmeritvi ni ravno izneveril, je pa s poseganjem po razmeroma sveži tematiki in s kompetentno izpeljavo fabulativnih zastavkov napisal roman, za katerega smemo lahkega srca reči, da je, če nič drugega, boljši in bolj berljiv od prejšnjega, Grinte. Štiri knjižne novosti v založbi Slovenske matice Tudi Slovenska matica je, podobno kot večina drugih založb, predstavila v teh dneh novitete iz svojega knjižnega programa. Vse štiri novitete (predstavila jih je včeraj v prostorih založbe) spadajo v »resno«, vendar po besedah urednikov Slovenske matice zanimivo čtivo. Prvo od predstavljenih knjig (naslov ima Moj brat Janko-Voj-ko) je napisala Radoslava Premrl, sestra partizanskega voditelja iz Šembida (danes Podnanosa) v Vipavski dolini. Premrlova (le-ta živi zdaj v Trstu) jo je začela snovati že leta 1966 in jo v odlomkih Hrabalova drama letos na Mittelfest V gledališču Ristori v Čedadu se bodo danes pričele vaje za gledališko predstavo »Prehrupna osamljenost« velikega češkoslovaškega pisatelja Buhumila Hrabala. S to uprizoritvijo se bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v koprodukciji z Gledališko zadrugo iz Sardinije predstavilo 19. julija v okviru velike kulturne manifestacije Mittelfest v Čedadu, ki bo letos posvečena Kafki. Hrabalovo delo je grenka in hkrati zabavna metafora o usodi sodobne kulture in družbe, osrednje teme pa so napredek, smisel vere, iskanje uničenja in druge velike in zelo aktualne dileme današnjega časa. Delo režira Giorgio Pressburger, sceno pa pripravlja Enrico Job. objavljala v Zalivu. Knjiga je oseben pogled na medvojni, delno tudi predvojni čas, pomaga nam -kot je dejal Drago Jančar - osvetliti takratno dogajanje na Primorskem. Z vojno oziroma njenimi posledicami je delno povezana tudi druga knjiga. To so Argentinski spisi Vinka Brumna. Brumen, ki od leta 1947 živi v Argentini, je eden izmed še živečih učencev filozofa Franceta Vebra in pedagoga Karla Ozvalda,- iz njunega izročila je avtor črpal snov za komaj izdano knjigo, se pravi izbor spisov, ki se lotevajo problematike slovenskega zdomstva in filozofskih vprašanj. Brumen je bil edini od avtorjev, ki se ni mogel udeležiti predstavitve, o njegovem delu je spregovorila Irene Mi s le j. Znani psiholog Anton Trstenjak je predstavil delo Pet velikih. V njem obravnava pet izrazitih osebnosti (Teilharda de Chardina, Carla Gustava Junga, Romana Guardinija, Karla Jaspersa in Viktorja Frankla), s katerimi se je v svojem življenju srečal in se intelektualno soočil. Izbor teh osebnosti je čisto oseben, saj je dvajseto stoletje (tj. čas, v katerem je peterica dozorevala) gotovo dalo še veliko drugih zaslužnih mojstrov. Od peterice je živ edino Franki, židovski psihiater in Trstenjakov znanec, ki je svoje teorije koval iz izkustva v Auschwitzu. Zadnja knjiga (Klasiki Daoiz-ma) je nastala izpod peresa Maje Milčinski. Knjiga poglobljeno predstavlja daoizem, kitajsko filozofsko smer, ki je poleg konfuci-anstva imela izrazit vpliv v širšem azijskem prostoru. j y Dolenčev Zlati Bogatin trosi literarno zlato JOŽEK ŠTUCIN Ljudje največkrat mislijo, da je čas pravljic in starih povedk že za vekomaj minil, a so v zmoti. Dokaz temu je knjiga Zlati Bogatin profesorja slavistike Janeza Dolenca iz Tolmina, ki je pred dnevi v knjižnici Cirila Kosmača predstavil svojo novo knjigo. Gre za zbirko povedk, ki jih je Dolenc skupaj z dijaki učiteljišča (kasneje gimnazije) zbiral med svojim pedagoškim delom na terenu, to je po hribovskih vaseh Tolminske. Učenci so ljudsko literaturo zbirali bodisi v okviru seminarskih nalog, ali pa tudi iz navdušenja, Dolenc pa je gradivo strokovno obdelal, ga razdelil v »žanrska« poglavja in ponudil založbi Kmečki glas, ki je rokopis takoj uvrstila v svojo zbirko Glasovi. Urednik tega zanimivega projekta Andrej Blatnik je na predstavitvi knjige predstavil zbirko kot celoto (doslej so izšle knjige Franceta Černigoja Javorov hudič, ki »pokriva« področje Cola, Marjana Tomšiča Noč je moja, dan je tvoj iz Istre in Pavleta Medveščka Na rdečem oblaku iz okolice Kanala ob Soči), spregovoril pa je tudi o sami knjigi in predvsem izpostavil, da se tokrat prvič razkriva v povedkah tudi zametek tako imenovane žanrske literature, ki je Slovenci praktično nimamo. V »strašljivih« povedkah je namreč odkril nastavke kriminalke, kar se mu je zdelo še posebej zanimivo, saj je do sedaj veljalo prepričanje, da teh smeri v slovenski literarni tradiciji praktično ni. Marija Stanonik, strokovna sodelavka pri zbirki Glasovi, je poslušalcem okvirno predstavila tudi nekaj zanimivih prihodnjih izdaj, ki so že v pripravi in jih lahko kmalu pričakujemo tudi v knjigarnah. Zbirka Glasovi torej opravlja pomembno delo »oživljanja« ljudske literarne produkcije, kar je pomembno tako z vidika ohranjanja kulturne dediščine, ko tudi z vidika literature, saj podobne knjige pravzaprav edine na Slovenskem še dosegajo visoko naklado in doživljajo tudi hitre razprodaje. Prijetno predstavitev (pravzaprav kar svečano, saj je bilo res veliko obiskovalcev) je popestrila tudi otroška skupina Orffovega instru-mentarija, ki ga že vrsto let vodita Majda in Pavle Kalan. Enkratno doživetje na Tabru JOŽE KOREN Nad repenskim Tabrom so skozi sinje odprtine poloblačnega neba zvedavo kukale zvezde in rahla sapica se je božajoče sprehajala po krošnjah dreves. Slovenski zdravniki, ki so praznovali desetletni jubilej svoje stanovske organizacije, so se ob polnočni uri razhajali in si pred Furlanovo restavracijo podajali roke. Kar so imeli povedati, so si povedali in predsednik Dolhar je zadovoljen nad izidom še zadnjič ugotavljal, da je pulz društva, ki ga vodi, kar v redu. Oktetovci, ki so slovenskim zdravnikom za njihovo dobro počutje ponudili pojoči eliksir, pa so menili, da se to noč še niso izpeli. Kam? Kje sprostiti pevski naboj tega večera, te noči? Cerkvica na Tabru se je ponujala kar sama in reber do nje je bila mikavno vabilo za sprostitveni sprehod. Razsvetljena okna so bila še dodatno vabilo, saj ni običajno, da bi se v takih nočnih urah lahko v njej kaj dogajalo. Žarometi z vrha prihajajočih avtomobilov pa so le bili znamenje, da tam gori nekaj je. Pa v resnici ni bilo nič, vsaj ne kaj uradnega, obrednega. Ljudje v odhajajočih avtomobilih so le okrasili cerkev s cvetjem za jutro novega dne za poroko zakonskega para in ko so odhajali so pozabili ugasiti luči. Toda ozračje je bilo ustvarjeno in Oktetova pesem je v hipu napolnila cerkveno ladjico in v tišini noči je zadonela v neki svojevrstni poduhovljenosti, kakršne ne zmore vsak koncertni nastop. Prvi je sledila druga in sproti se je spletal venec nabožnih in ljudskih in v akordih je beseda postajala muzika in muzika njen oplemenitem izraz. Zunaj pod nebom pa so zvezde molčale, kot da bi se tudi same predajale poslušanju, in vetrc, ki je kuštral listje, je utišal podtone šelestenja, da so bili akordi, ki so prihajali iz svetišča, še čistejši, še bolj uglašeni na spokojnost od cvetočih lip dehteče kraške noči. Potem se je pojoči venec sklenil in stopili smo na prostor, ki ga tako čudovito uokvirja arhitekturni biser stare kraške zgradbe s skrije-vo streho in kamnitim stopniščem in na katerem že sam dih izpričuje njegovo akustičnost, v tihoti noči še bolj poudarjeno. In kar sama od sebe se je v tem kotičku skrivnostnega zlivanja glasov fantom ponudila tista razpoloženjska Mirkova Na trgu z lunco in vetrcem, z duševnim pokojem in sanjavostjo ljubezenskih občutij. Se nikoli kot zdaj mi ta preprosta pesem ni pomenila tolikšne lepote in miline. Še župniku Bedenčiču, ki se je med tem vrnil z valete openske mladine, se je lesketalo v očeh ob uživanju nočnih harmonij. Spodaj na Colu pri Furlanu je bilo še razsvetljeno in ko smo se spuščali s Tabra in ko je župnik za nami ugasil luči in so se skrile tudi zvezde za oblake, je bilo v nas še toliko svetlobe lepega doživetja. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA VPISUJE ABONMA za sezono 1992-93 za tržaške in goriške gledalce REPERTOAR Ranko Marinkovič GLORIJA — režiser Janez PIPAN Roger Vitrac VOLKODLAK — režiser Dušan JOVANOVIČ Luigi Pirandello HENRIK IV. — režiser Mile KORUN SLOVENSKA NOVITETA Carlo Goldoni KAVARNICA — režiser Vito TAUFER GOSTOVANJE IZBRANE PREDSTAVE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nudi tudi letos prvič možnost vpisa abonmaja v Trstu in Gorici. Interesenti lahko vpišejo abonma v Trstu, na Zvezi kulturnih društev, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 635626 od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 ure, v Gorici pa v Kulturnem domu, Ulica Brass 20, telefon 33288. VPISOVANJE BO POTEKALO OD 24. DO 30. JUNIJA IN V SEPTEMBRU v dogovoru z abonenti, ki bodo vpisali predpremierski abonma (predvidoma sreda) bo gledališče organiziralo prevoz na predstave. URARNA - ZLATARNA Narodna ulica 44 OPČINE —Tel. 211641 §ossi |Jiviana Velika preureditvena dela v glavnem mestu Katalonije Barcelona v pričakovanju Olimpijade Športnike in obiskovalce bo varovala prava armada policistov in vojakov Vsakomur je dobro znano, da vsaka velika športna, kulturna ali gospodarska prireditev veliko stane. Vsakdo pa tudi ve, da v tistem kraju, kjer je takšna prireditev, morajo država in druge javne institucije kot tudi zasebniki zgraditi veliko najrazličnejših infrastruktur. Te bodo seveda v prvi vrsti služile napovedani prireditvi, v glavnem pa bodo ostale in kasneje služile domačemu prebivalstvu. Tako je povsod bilo in tako bo, pa čeprav se domačini velikokrat tudi upravičeno hudujejo zaradi nevšečnosti do katerih pride zaradi velikih javnih del in tudi zaradi gneče in zmešnjave v dneh same prireditve. Vse to pa gre mimo, v dotičnem kraju bodo infrastrukture ostale. Marsikdaj teh infrastruktur ne bi v dotičnem kraju dobili, ko bi napovedane prireditve sploh ne bilo. Tako je tudi v Barceloni, kjer se čez nekaj tednov prične olimpijada. "Treinta minutos para rodear Barcelona despues de treinta anos de espera". Tak naslov smo prebrali v vodilnem barcelonskem dnevniku La Vanguardia tistega dne, ko so svečano otvarjali avtocestno obvoznico, takoimenovano rondo. Trideset let so prebivalci tega velikega mesta, drugega po številu prebivalcev na Španskem, prvega po gospodarski vrednosti, čakali na izgradnjo te obvoznice, po kateri lahko vse mesto obideš v pičlih tridesetih minutah. Dosedaj se je namreč avtocesta prihajajoča iz Francije ustavila nekje na periferiji velikega mesta. Če si hotel na drugo avtocesto, ki te je popeljala proti jugu ob mediteranski obali ali v smeri Bilbaa ter Madrida, ta se je namreč začenjala na Llobregatu zahodno od velemesta, si moral skozi mestno središče. V mislih imam avtomobile, saj so tovornjaki že prej morali po ozkih obvoznicah, kjer se je odvijal gost promet. Že res, da so v Barceloni ulice enosmerne in tiste najbolj pomembne tudi zelo široke. Na njih pa je cela vrsta semaforjev in zaradi tega si z zahodnega konca do vzhodnega, ali obratno, z osebnim vozilom porabil tudi pol ure, ob konicah pa še več. Da pa je bila kljub vsem tem oviram vožnja še kar hitra, se moraš zahvaliti urbanistom, ki so že pred veliko desetletij narisali široke ulice, ob katerih so velike palače. V Barceloni je, za razliko od drugih španskih mest, avtomobilski promet zelo urejen. Da je tako se je treba zahvaliti tistemu danes osrednjemu delu mesta, ki je bil zgrajen ob obratu stoletja. Ulice so pravokotne, zelo široke. Poleg glavne ceste v smeri zahod-vzhod je bila začrtana tudi takoimenova-na Diagonal, ki prav tako povezuje predele na zahodnem in vzhodnem delu mesta. Tudi kar se parkiranja tiče je v Barceloni poskrbljeno bolj vzorno kot v vseh drugih španskih mestih in tudi bolj vzorno kot v marsikaterem mestu Srednje ali Severne Evrope. V skoro vsaki ulici je velika podzemna garaža, vsak hotel ima svojo garažo. Ker so policisti glede Parkiranja zelo strogi in tudi zato ker zlepa ne boš dobil parkirnega Prostora bo kar najbolje, da ob obisku Barcelone daš avto v garažo in se po mestu napotiš peš. Boljše se boš počutil. Pred tridesetimi leti je bil narejen prvi načrt za obvoznico, za Rondo de Dalt na severu, za Rondo litoral na jugu. Sedaj je obvoznica zgrajena, na njej ni enega semaforja, povezana je z avtocestami. z enega konca do drugega je mogoče priti v manj kot četrt ure, vso obvoznico naredimo v pičli P°1 uri. V veliko krajih je ta obvoznica zgrajena pod zemljo, nad njo je cela vrsta mostov po katerih hitijo ljudje in vozila, ki gredo iz enega v drug kraj mesta in neposrednega zaledja. Motoriziranim turistom, ki so namenjeni v -Južno Španijo, ne bo treba izgubljati časa s počasno vožnjo skozi nekajmilijonsko mesto. Promet po dveh glavnih enosmernih barcelonskih cestah se bo zaradi tega zelo zmanjšal, še zlasti v poletnih mesecih. Potrebna je bila olimpijada, da so v izgradnjo te obvoznice svoj denar vložili španska država, katalonska deželna vlada in tudi sama barcelonska občina. Denar vseh teh treh uprav kot tudi tisti bogatega barcelonskega bančništva je bil potreben tudi, da so tu zgradili vrsto novih športnih objektov, čisto novo mestno četrt v kateri bo v prihodnjih tednih olimpijska vas, da so zgradili kup novih hotelov, preuredili številne ulice, da so docela preuredili znamenit Pueblo espanol, takoimenovano špansko vas na Montjuicu, povečali letališče, itd. Naštevali bi lahko še in še. Španci so v te infrastrukture kot v tiste o Expoju v Sevilli in še v marsikaj drugega vložili veliko denarja. Brez dvoma bodo vsi Španci več let plačevali ta svojevrstni davek. Vedeti pa je treba, da so v tej državi le na tak način dobili vse te infrastrukture. Šele letos sta bila Barcelona in Madrid povezana z avtocesto, ki je prej iz glavnega mesta Katalonije bila speljana le do Zaragoze. Šest let, od leta 1986, smo v Barceloni na vsakem koraku videli gradbišče. Na sedežu COOB 92, povejmo kar cel naslov, 'Comite Organizador Olimpico Barcelona 92", ti s ponosom povedo vse kar je bilo v tem času narejenega. V javna dela so vložili nad 100.000 milijonov peset. Poleg že prej omenjene obvoznice so zgradili še celo vrsto drugih cest. Športni objekti so v štirih krajih mesta: Montjuic, Diagonal, Vali d Hebron in Pare de Mar. Nekatere tekme bodo v krajih zunaj Barcelone, kjer so na voljo že obstoječi športni objekti, na kar te opozarjajo številne table na avtocesti. Kar se športnih objektov tiče so na Montjuicu, griču, ki se dviga sredi mesta in ki je od vedno prebivalcem služilo kot izletniška točka, docela preuredili olimpijski stadion, zgrajen že leta 1929. Na njem bodo vse lahkoatletske tekme, otvoritvena in zaključna svečanost'. Tu so še druge športne naprave, kot npr. plavalni bazeni, športna palača, itd. Na področju imenovanem Diagonal bodo v tamkajšnjem nogometnem štadionu vse nogometne tekme kot tudi nekatere druge. Zelo pomembna je bila izgradnja olimpijske vasi na področju Pare de Mar. Olimpijsko vas so tokrat prvič zgradili ob morju, v nekdanjem že kar zapuščenem predmestju. Na tem kraju so v prejšnjem stoletju bili zametki industrij alizacij e Barcelone. Opuščene tovarne so podrli. Poleg številnih zgradb, kjer bodo bivali športniki in njih spremljevalci bodo tu peščene plaže ter pristanišče za jahte. Do olimpijske vasi se bo lahko prišlo tako s podzemsko železnico kot tudi z vlaki iz vseh drugih krajev Katalonije. Tudi zaradi tega je bila pristojna železniška postaja docela obnovljena in že odprta vsakdanjemu prometu. Gradnjo olimpijske vasi, sredi katere sta dva velika nebotičnika so finansirale banke in gradbena podjetja. Številna stanovanja in poslovne prostore so podjetja ter zasebniki že kupili, olimpijski odbor jih je že najel tja do konca olimpijskih iger. Gre torej za donosno investicijo, saj je Barcelona nujno potrebovala nove naprave. Mesto je pridobilo novo četrt, v kateri je tudi veliko parkov. Urbanisti so narisali mesto s sodobnimi potrebami. Seveda je bilo povečano in obnovljeno tudi letališče, ki je že doslej imelo veliko prometa. Veliko tujcev, od športnikov do novinarjev in gledalcev bo namreč v Barcelono z letali prišlo iz vseh krajev sveta. Nove letališke naprave so pričele delovati 1. junija, torej poldrugi mesec pred začetkom olimpijskih iger. Če so za športnike primerno poskrbeli v olimpijski vasi so za navijače in druge turiste morali poskrbeti drugače. V sarnem mestu so zgradili vrsto novih hotelov, prejšnje so obnovili. V Barceloni Večina ljudi, ki bo šla v prihodnjih tednih v Barcelono bo tam prisostvovala športnim tekmam, ki bodo na različnih krajih. Našel pa se bo marsikdo, že v teh dneh, še bolj pa najbrž v tistih poolim-pijadi, ki si bo želel ogledati mesto in njegove znamenitosti. Barcelona je že sama po sebi zelo zanimiva. V njej je več muzejev in cerkva, ki so vredni ogleda. Še zlasti Barcelona slovi po cerkvi Sagrada Familia, to je po svojevrstni nedokončani cerkvi, ki je zrasla po zamisli znanega barcelonskega arhitekta Gaudija. Ta si je to cerkev kot tudi druge palače v mestu čisto po svoje zamislil. Dal jim je neobičajno zunanjo podobo, kar že samo po sebi vzbudi zanimanje. V Barceloni je tudi več muzejev. Na griču Montjujic je znameniti Pueblo Espanol, muzejsko zgrajena vas v kateri so zastopane vse španske dežele. V njih je seveda veliko trgovin s spominki, gostišč, obrtnih delavnic. Vas so obnovili prav v pričakovanju olimpijade. Tu blizu je muzej sodobne likovne umetnosti posvečen znanemu slikarju Miroju, v starem mestu je muzej Pabla Picassa. Naš obisk Barcelone ne bo popoln če se ne bomo sprehodili po širokih alejah, po ramblas, ter če dobiš sedaj hotele za vsak okus in za vsak žep. Po podatkih COOB 92 imajo v Barceloni 15.500 hotelskih postelj. Na pomoč so poklicali tudi potniške ladje, ki bodo v tekmovalnih dneh zasidrane v barcelonskem pristanišču. V njih bo na voljo 2.500 postelj. V treh tednih olimpijskih iger pa bo treba globoko seči v žep, kajti hotelske cene bodo v tem času tudi do štirikrat višje od normalnih v poletnem času. To ne velja samo za hotele v Barceloni marveč tudi za tiste, ki so tudi 50 in več kilometrov od mesta, na samem začetku Coste brave, divje obale. Samo en tak primer: v hotelu s tremi zvezdicami, kjer poleti moraš dati do 10.000 peset za enkratno prenočevanje v dvoposteljni sobi, boš moral letos konec julija in v začetku avgusta dati 40.000 peset. Ena pe-seta pa velja 11-12 lip Največ je seveda hotelov z dvema zvezdicama, kjer bo ena soba stala 20.000 peset. Kljub tako visokim cenam pa so že vsi hoteli rezervirani. Računajo, da bodo gostje samo za prenočitev v hotelih porabili 4.500 milijonov peset. Na olimpijado v Barceloni pride nad 10.000 atletov iz 172 držav ne bomo šli v stari Barrio gotico v katerem je vse polno gostilnic. Tu pa moraš biti zelo previden, saj je kar precej žeparjev. Priprave na olimpijado pa so arhitektom nudile možnost, da so prenovili mesto in dali duška svoji iznajdljivosti. To je najbolj prišlo do izraza v novih predelih mesta, ki glavnemu mestu Katalonije dajejo lepšo podobo. Najbrž že dolgo časa ni arhitektom in urbanistom bila dana tolikšna možnost kot prav v Barceloni ob tej priložnosti. Mesto je sicer že prej bilo znano, da daje pravo vrednost umotvorom takih načrtovalcev. Tokrat se je še enkrat izkazalo. V Barceloni pa se bodo s kulturo izkazali tudi v dneh športne prireditve. Pripravili so bogat program takoimenovane kulturne olimpijade. Pripravili so več pri-ližnostnih razstav, še zlasti takih, ki spominjajo na zgodovino športa. Na ogled bodo razstave o športu v stari Grčiji, v Kataloniji, v Španiji, itd. Na ogled bo razstava o spremembah do katerih je prišlo v Barceloni. Več razstav bo tudi v mestih, ki so nedaleč od fiarcelone, v katerih bodo bivali številni gostje. Vsak večer bo na programu veliko glasbenih in gledaliških pri- sveta. To je pravi rekord. Z njimi je bilo akreditiranih 113.000 oseb. V tem mestu so zgradili nekaj naselij za novinarje, v katerih je prostora za 7.000 ljudi. Lahko bi povedali, da bodo športnikom in spremljevalcem nudili nad 2 mfli-jona kosil in večerij. Koliko ljudi bodo v teh dneh prehranile barcelonske gostilne nihče ne bo povedal. Brez dvoma bodo tudi v njih dolge vrste lačnih in žejnih gostov, saj so te gostilne polne zaradi vsakdanjih potreb. Kaj pa stroški? Ti bodo seveda visoki, najbrž ne bo nikdar položen dokončen obračun. Velja pa povedati, da so v prireditvenem odboru prepričani, da bodo stroške za izgradnjo športnih objektov in upravljanja olimpijskih iger pokrili s prodajo raznih uslug in vstopnicami. Največ bodo plačale televizije iz vsega sveta. Vse je namreč pripravljeno, da bi lahko 3 milijarde ljudi na vsej zemeljski obli gledalo otvoritveno svečanost. Raznim trgovskim in industrijskim podjetjem so prodali dovoljenje za uporabo olimpijskih znakov. Večino vstopnic za razne tekme so jiredhodno prodali. Listke so v Španiji prodajali v 2.600 poslovalnicah Banesto, t.j. Banco Exterior de Espana, ene najmočnejših španskih bank. Najbrž pa ne bo nikdar znano koliko denarja bo španska država porabila za varnost športnikov in obiskovalcev, saj je baskovska teroristična organizacija ETA obljubila, da bo nagajala. V Barcelono, kot že prej v Sevillo, prihajajo policisti in vojaki, ki bodo pazili na vsako premikajočo se mravljo ter upali, da kak terorist ne pride skozi šivankino uho. Olimpijada je torej veliki busi-ness. Kot v marsikaterem drugem primeru pa bo Barcelona tudi v prihodnje v vsem svetu uživala sloves mesta, ki je gostilo tako veliko športno prireditev. To ji bo koristilo še zlasti zaradi svojega "image". Kar pa bo Barceloni, mestu z 1.700.000 prebivalci, ki je istočasno središče visoko industri-jaliziranega urbanega področja s 4 milijoni prebivalcev, ostalo po 9. avgustu, ko se bodo športniki razšli, bodo nova mestna četrt, športne naprave, nove ceste in avtoceste, novi hoteli in še marsikaj drugega. reditev. V glavno mesto Katalonije pridejo znane skupine iz vsega sveta. Nastopali bodo plesalci iz Kube, komedianti iz Španije, gledališčniki iz Barcelone, baletniki iz Berlina, lutkarji iz Kitajske, Opera dei Pupi iz Palerma, cirkus Maus iz Švice, kabaretna skupina iz Valencie. V Barcelono pridejo ob tej priložnosti gledališke skupine iz Avignona, Berlina, Milana (gre za Daria Foja, ki bo podal svoj pogled na odkritje Amerike), iz Prage, iz Buenos Airesa, iz Amsterdama. Ne bodo manjkale glasbene skupine, ki bodo zadovoljile še tako zahtevnega poslušalca, od tistih, ki ljubijo klasično glasbo do tistih, ki so jim všeč sodobni pevci in kantavtorji. V Barceloni seveda ne smejo manjkati plesalci flamenca, ki se bodo tokrat še posebej potrudili. Ti bodo nastopali tako v gledališčih kot tudi v številnih nočnih lokalih. Na trgih pa bodo nastopali plesalci sarda-ne, t.j. tipičnega katalonskega plesa. Za tisoče in tisoče gostov bo torej primerno poskrbljeno, da jim ne bo dolgčas od jutra do večera, oziroma do pozne noči, saj je znano, da se v Španiji življenje nadaljuje pozno v noč. Še zlasti v vročih poletnih mesecih. MARKO VVALTRITSCH Niso poskrbeli samo za športne tekme Na voljo bogat program prireditev v okviru ”kulturne olimpijade44 Kvalifikacije za košarkarski olimpijski turnir Nov uspeh Slovenije Italija ni zadovoljila SKUPINA A (Bilbao) SLOVENIJA - ŠVEDSKA 85:74 (47:34) SLOVENIJA: Horvat 9 (2:2), Daneu 3, Zdovc 21 (10:11), Kraljevič 2, Hauptman 20 (2:4), Alibegovič 22 (4:7), Kotnik 2, Djurišič 8. ŠVEDSKA: Oe. Andersson 4 (2:2), Tegel 12 (0:1), Hakasson 2, Gadde-fors 3 (1:2), Lefwerth 4 (2:2), Gehrke 13 (6:6), Stiimer 2 (2:2), Sahlstrom 34 (14:23). SODNIKA: Grigorjev (SND) in Mas (Šp); GLEDALCEV: 300. BILBAO — Že v 7. minuti je Slovenija vodila z 22:7, nato pa je zbranost kar malce popustila, Švedi so ujeli ritem in nato vse do konca vztrajali pri razliki med 14 in 7 točkami, toda niti za trenutek seveda niso mogli ogroziti zmage Zdovca in ostalih. Sodnika sta vse slovenske centre poslala na klop: Kotnika, Ali-begoviča, Kraljeviča in Djurišiča, Bačar pa si je poškodoval gleženj. Še sreča, da jih danes čaka lažjo tekma, da si bo tudi Djurišič nabito peto lahko pozdravil. Tiste malo živčnosti, ki se je tu in tam v slovenski peterki pojavila, pa je kar koristno, da ne bi preveč "počivali". (ST.) Ostala izida 2. kola: Češkoslovaška - Irska 92:55, Bolgarija - Turčija 68:54. Lestvica: Češkoslovaška in Slovenija 4, Turčija in Bolgarija 2, Irska in Švedska 0. Spored 3. kola: Irska - Slovenija (16.00), Švedska - Bolgarija, Turčija -Češkoslovaška. SKUPINA B (Granada) ITALIJA - ALBANIJA 87:73 (37:31) ITALIJA: Coldebella 12, Gentile, Vi-anini 2, Pučka 13, Bosa 4, Brunamonti 4, Cantarello, Pittis 13, Riva 4, Nicco-lai 26, Costa 9, (Rusconi). ALBANIJA: Palko 4, Capaliku, Sel-mani 3, Shalsi, Gjecaj 15, Pasha 7, Caci 17, Kugo 19, Mema 8. (Baciova). SODNIKA: Rems (Slo.) in Colgan (Ir.); PM: Italija 22:28; Albanija 11:15. PON: nihče; 3 TOČKE: Italija 3:10 (Coldebella 0:1, Gentile 0:1, Brunamonti 0:1, Pittis 1:2, Riva 0:2, Niccolai 2:3), Albanija 6:20 (Palko 0:2, Gjecaj 1:3, Pasha 2:4, Caci 2:6, Kugo 1:5); GLEDALCEV: 1.000. GRANADA — Italija si očitno še ni opomogla po porazu proti Franciji, saj je potrebovala kar en polčas, predno se je otresla skromnih Albancev (kot piše agencija ANSA, vsi Albanci skupaj v eni sezoni zaslužijo toliko, kolikor znaša dnevnica enega Italijana v državni reprezentanci). Albanci so v 7. minuti celo vodili z 20:10. Vstop Nic-colaia ter zatem Brunamontija in Pučke je le spremenil tok dogajanj. Ko so zatem »azzurri« nasprotnike prehiteli, je bilo tekme v bistvu konec. Ostala izida 4. kola: Latvija - Švica 100:76, Francija - Poljska 82:73, prost Izrael. Lestvica: Latvija, Francija in Italija 6, Izrael 4, Poljska 2, Albanija in Švica 0; Latvija, Albanija, Švica in Izrael imajo tekmo manj. Spored 5. kola: Švica - Albanija, Izrael - Latvija, Poljska - Italija (21.00), Fraricija prosta. SKUPINA C (Murcia) Izidi 2. kola: Nemčija - Islandija 88:67, Grčija - Portugalska 100:58, Hr-vatska - Romunija 89:79. Lestvica: Nemčija in Grčija 4, Romunija in Hrvatska 2, Islandija in Portugalska 0. Spored 3. kola: Portugalska - Nemčija, Hrvatska - Islandija, Romunija -Grčija. SKUPINA D ( Badajoz) Izidi 2. kola: SND - Estonija 92:71, Madžarska - Nizozemska 83:74, Litva -V. Britanija 87:71. Lestvica: SND in Litva 4, Madžarska in V. Britanija 2, Estonija in Nizozemska 0. Spored 3. kola: Estonija - Nizozemska, Litva - Madžarska, V. Britanija -SND. 9. evropsko nogometno prvenstvo Danci presrečni, a zaskrbljeni Nizozemci si ne delajo sivih las GOETEBORG — »To je čudež,« je po tekmi, ki je popeljala Dansko v finale evropskega nogometnega prvenstva, ponavljal Henrik Larsen, strelec dveh golov proti Nizozemski. »Zdi se mi, kot da bi na filmskem platnu gledal kriminalko,« je s svoje strani mirno pripomnil Rinus Michels, trener Nizozemske. Izjavi morda še najbolj zgovorno kažeta razpoloženje, ki je vladalo v obeh taborih po ponedeljkovi polfinalni tekmi, v kateri je Danska povsem nepričakovano spravila na kolena Rijkaarda in tovariše. »Ne vem, kaj bi dejal, težko je karkoli povedati po tako velikem zadovoljstvu, ki smo ga občutili. Prvič se je Danska prebila v neki evropski finale, a to se je zgodilo potem, ko so nas poklicali po diskvalifikaciji Jugoslavije, ko se sploh nismo pripravili,« je še razmišljal Michels. »Menili smo, da bomo zmagali z igro, Danska pa je pokazala, da je nogomet tudi borba, in na borbo so bili oni več pripravljeni kot mi. Če pomislimo, da sploh niso imeli časa za priprave, lahko ugotovimo, da so vse teorije relativne,« je modroval nizozemski trener. Italijanski trener Bagnoli bi na kratko povedal: »Od vedno je bilo važno, da branilec opravlja vlogo branilca in žogo nekdo tam spredaj spravi v mrežo.« Tekma med Dansko in Nizozemsko potrjuje, da je navsezadnje nogomet vedno isti, gre za igro, v kateri ni nujno, da zmaga vedno najboljši. Nekaj podobnega je trdil tudi Van Basten, ki je zastreljal 11-metrovko: »Po zmagi proti Nemčiji je v našem taboru zavladala evforija, zgledalo je, da smo že v finalu. Težave pa so se morale šele pričeti. Bili smo premalo motivirani, začeli smo prepočasi, a nasprotnikov ritem je bil visok in ko so povedli, je vse postalo težje. Ko smo ši izborili podaljška, sem sicer pomislil, da se bo dobro končalo. Danci so bili bolj utrujeni, očitno pa to za našo zmago ni bilo dovolj.« Van Basten pa je kljub vse- mu trdno prepričan, da je njegova reprezentanca najboljša od tistih, ki so nastopile na sedanjem evropskem prvenstvu in da si nima kaj očitati: »Navsezadnje rezultata se ne da več spremeniti.« Nizozemska torej gre domov (marsikdo se bo tudi od reprezentance poslovil, začenši s trenerjem Michelsom, 36-letnim vratarjem Breukelenom in 35-letnim branilcem Van Tiggelenom, Dansko pa čaka petkov finale z Nemčijo. In misli so že uperjene na to srečanje. V danskem taboru si ne skrivajo težav, saj je srečanje z Nizozemsko pustilo precej skrbi, pa ne samo zaradi izmučenosti. Precej igralcev je namreč poškodovanih, še najhuje Henrik Andersen, ki mu morajo operirati koleno in ga ne bo kar šest mesecev. Težave ima tudi Sivebaek, ki si je pretegnil desno stegno, Ol-sen tudi toži nad udarcem v nogo, ispo velja za Laudrupa, Christensen se celo boji, da ima poškodovan meniskus. V nemškem taboru pa imajo drugačne skrbi. Med navijači se je namreč ustvarilo prepričanje, da imajo naslov že v žepu. »To je nevarno,« opozarja Klinsmann, »nihče ne sme pozabiti, da je Danska več kot zasluženo v finalu. Samo močna ekipa lahko dvakrat povede proti Nizozemski.« Tekmo med Dansko in Nizozemsko pa si bo zapomnil tudi sodnik Aladren. S tem nastopom je končal svojo kariero, končal pa jo je dokaj slabo. Pri sodniški komisiji UEFA so bili namreč do njega zelo ostri. Zlasti so mu očitali, da ni bil dovolj strog: prekršek Koemana nad Laud-rupom bi bil moral kaznovati z izključitvijo, a ni pokazal niti rumenega kartona. Zato so sodniku finala, Švicarju Gallerju, svetovali, naj se vede povsem drugače. Na sliki AP: prvi gol za Dansko je dosegel Larsen (desno), levo pa je nizozemski vratar Van Breukelen. Na kolesarski dirki po Švici Giorgio Furlan ne popušča CHIASSO — Na 7. etapi kolesarske dirke po Švici (Viege - Chiasso) se je uveljavil Irec Sean Kelly, ki je 225 km prevozil v 6.17T9". Kelly je v sprintu prehitel Nemca Trummhel-lerja. Sledijo: 3. Aldag (Nem.) po 46"; 4. Bugno (It.); 5. Jeker (Švi.); 6. Furlan (It.), vsi po 55". Na vrhu skupne lestvice ni prišlo do spremembe, saj je Furlan v času 31.30T0" ubranil prvo mesto, za njim pa je z zaostankom 31" njegov rojak Bugno. Sledijo: 3. Jeker (Švi.) po 101”; 4. Roche (Ir.) 105"; 5. Kelly (Ir.) 1T6". Tudi danes bo na vrsti gorska etapa, in sicer od Chiassa do La Punta. za skupnih 237 km. Arnould še vodi CRISPIANO (Taranto) — Na 2. etapi kolesarske dirke po Apuliji (Cerisola - Crispiano, 187 km) je v sprintu zmagal Italijan Cipollini (v 4.41T2"). Na tej etapi je odstopil Francoz Charly Mottet. Na skupni lestvici še vedno vodi Arnould (Fr.) v 14.26T7". Sledijo: 2. Rue (Fr.) po 1'03"; 3. Manin (Fr.) 1'31"; 4. Vairetti (It.) 208"; 5. Giupponi (It.) 2'21"; 24. Hampsten (ZDA) 23T5". Predstavili Bagnolija MILAN — Pri Interju so včeraj predstavili novega trenerja, 57-let-nega Osvalda Bagnolija, ki je podpisal' dveletno pogodbo. Predsednik Pellegrini je povedal, da bo Suarez ostal verjetno kot »opazovalec«. DelFAgnello v Rim RIM Rimski »II Messaggero« je od Phonole iz Caserte osvojil košarkarja Sandra delVAgnella (31 let, 2,02 m). Sporazum so podpisali včeraj. Naslov med profesionalci za Rusa Arvačakova TOKIO — Yuri Arvačakov je prvi ruski boksar, ki je osvojil svetovni naslov med profesionalci. Arvačakov si je naslov priboril v mušji kategoriji, potem ko je s KO v 8. krogu premagal dosedanjega prvaka Kittikasema (Tajska). V L kolu teniškega turnirja v Wimbledonu Glede Jugoslavije in bivše Sovjetske zveze Michael Chang izločen LONDON — Američan Michael Chang, nosilec skupine št. 7, je prva »velika« žrtev teniškega turnirja v VVimbledonu. V samih treh setih ga je premagal Britanec Jeremy Bates, ki na svetovni lestvici zaseda šele 113. mesto. V ženskem delu turnirja pa sta po Golarsovi in Ferrandovi izpadle še štiri Italijanke, Farinova, Bonsignorijeva, Garronejeva ter Baudonejeva. Brez težav pa so se v nadaljnje kolo prebile Grafova, Sabatinijeva ter Fernandezo-va. Nekaj izidov: Moški (1. kolo): Leconte (Fr.) - Azar (Arg.)_6:3, 6:0, 6:3; Masur (Avs.) - Johns-son (Šve.) 6:2, 6:2, 6:1; Krajicek (Niz., št.ll) - De Jager (J.Af.) 7:5, 6:1, 6:2; Yza-ga (Peru) - Gorriz (Šp.) 6:4, 6:4, 6:2; Bates (VB) - Chang (ZDA, št.7) 6:4,v6:3, 6:3; Rostagno (ZDA) - Carbonell (Šp.) 2:6, 6:1, 6:1, 6:2; Jarryd (Šve.) - Bailey (VB) 6:4, 6:3, 6:0; J. Sanchez (Šp.) - Raoux (Fr.) 6:4, 7:6, 5:7, 3:6, 9:7; VVheaton (ZDA, št.16) - Clavet (Šp.) 6:3, 6:3, 6:3; J. McEnroe (ZDA) - Mattar (Braz.) 5:7, 6:1, 6:3, 6:3; Shelton (ZDA) - Curren (ZDA) 3:6, 7:6, 4:6, 7:6, 9:7; Cash (Avs.) -Eltingh (Niz.) 6:4, 6:4, 7:6; Forget (Fr., št.9) - Mronz (Nem.) 6:3, 3:6, 7:5, 7:6. Ženske (1. kolo): Fernandez (ZDA, št.7) - Bentley (VB) 6:1, 6:0; Shriver (ZDA) - Briučovec (SND) 7:6, 6:4; Graf (Nem., št.2) - Van Lottum (Fr.) 6:1, 6:0; Capriati (ZDA, št.6) - Rubin (ZDA) 6:0, 7:5; Date (Jap., št. 15) - Kuhlman (ZDA) 7:6, 6:2; Adams (ZDA) - Farina (It.) 6:3, 6:2; Garrison (ZDA, št.13) - Bonsignori (It.) 6:0, 6:1; Martinez (Šp., št.8) - Daniels (ZDA][6:1, 6:0; Sabatini (Arg., št.3) -Fauche (Svi.) 6:1, 6:1; Novotna (ČSFR, št.ll) - Monami (Bel.) 6:1, 6:2; De Swardt (J.Af.) - Garrone (It.) 6:4, 6:3; Stubbs (ZDA) - Baudone (It.) 6:2, 7:5. FIFA v GOETEBORG — »V 88 letih dejavnosti se ni še primerilo, da bi se bila FIFA morala spoprijeti s tako težkim in kočljivim vprašanjem.« Tako je včeraj izjavil Guido Togno-ni, ki je pri FIFA zadolžen za stike z javnostjo, ko je predstavil zasedanje, ki bo 1. julija in na katerem bo svetovna nogometna organizacija razpravljala o Jugoslaviji ter »nogometni zapuščini« bivše Sovjetske zveze. Glede drugega primera je stališče FIFA sicer že izdelano: »Naše izbire,« je povedal Tognoni, »ne smejo biti politične, temveč morajo sloneti na športnih in formalnih stališčih. Mesto bivše Sovjetske zveze v Združenih narodih je prevzela Rusija in mi bodo tej odločitvi sledili. Poleg tega Ukrajina še ni naša članica, o njeni prošnji bo tekla beseda prav 1. julija.« škripcih Sive lase pa odgovornim pri FIFA dela Jugoslavija. »Razmere se stalno, dan za dnem, spreminjajo,« je razlagal Tognoni in nadaljeval: »Trenutno so Jugoslavijo suspendirali, tudi mi smo se držali direktiv OZN glede embarga. Vendar moramo rešiti vprašanje kvalifikacij za svetovno prvenstvo. V tem trenutku res ne vem, če bo Jugoslavijo kdo nadomestil in kdo sploh to bo. Hrvatska in Slovenija bosta svoji prošnji vložili 1. julija, nekateri bodo tudi rekel, da ima Hrvatska solidno ekipo, vendar se pri FIFA držimo drugačnih kriterijev.« Na julijskem sestanku bodo vzeli v pretres 19 prošenj za članstvo. Poleg Hrvatske, Slovenije in Ukrajine bodo prošnje med drugimi vložili tudi Belorusija, Armenija, Moldova, Mongolija. Na ameriških selekcijah za olimpijske igre Lewisu ne gre od rok NEVV ORLEANS — Ameriški atletski as Carl Lewis je vse bolj v težavah. Potem ko je v okviru ameriških olimpijskih selekcij doživel nepričakovan poraz v teku na 100 m, je je moral pošteno namučiti, da se je uvrstil v finale skoka v daljino. Iz tega finala bodo izšli tekmovalci, ki bodo krenili v Barcelono. »Samo enkrat bom skočil v kvalifikacijah in če bo možno, bom tudi v finalu opravil en sam skok,« je povedal v prejšnjih dneh. Zatem pa je po začetnem 8,14 m, ki mu je sicer zagotovil 3. mesto in uvrstitev v finale,moral opraviti še dva poskusa. Njegov najresnejši tekmec Mike Povvell, svetovni rekorder, pa si je finale zagotovil že v prvem poskusu z znamko 8,36 m. Bolj kot sami rezultati pa preseneča Levvisovo zadržanje na tekmovalni stezi. Bil je nekako v zadregi, ni se znašel, očitno so ga skromni rezultati vznemirili. Pomiril se je šele tedaj, ko se je spet srečal s tovariši iz ekipe in tehnikom »S ant e Monice«, Tomom Tellezom. Ko pa je opazil, da se mu približujejo časnikarji, se je takoj umaknil. »Dobro se počutil,« naj bi bil dejal med tekmo, »samo nekoliko prevroče je.« »Nič mu ni,« je zatem izjavil Tellez, »samo nima rad predtekmovanj, hoče takoj pravo tekmo. Telesno je vedno isti Lewis.« Če je res tako, bo pokazal že finale v skoku v daljino. Medtem je izbruhnila še ena afera, in sicer z metalcem krogle Randyjem Barnesom. Mednarodna atletska zveza (IAAF) ga je diskvalificirala zaradi dopinga, neki sodnik v Virginii pa mu je dovolil nastop na ameriških selekcijah. Ameriška atletska zveza (TAC) pa je sklenila, da Barnes ne bo nastopil v New Orleansu. Njegov primer naj bi bil precej drugačen od Reynoldsove-ga: ni dosegel norme za nastop na kvalifikacijah in ni vložil prošnje za vpis, tudi TAC ni ugotovila nobene nepravilnosti pri antidoping kontroli. Poleg tega je dovoljenje izdalo civilno sodišče, ki nima nobene pristojnosti glede selekcij v Louisiani. V zvezi z Reynoldsom pa je IAAF sklenila, da naredi izjemo: tek na 400 m bodo lahko regularno izvedli. Prvotno je namreč zagovarjala stališče, da bodo diskvalificirani vsi, ki bi se pomerili z ReynoIdsom. Slednji je bil diskvalificiran za dve leti zaradi dopinga, vrhovno sodišče ZDA pa mu je dovolilo nstop na 400 m. Pri IAAF so svoj korak utemeljili, češ da hočejo ostalim ameriškim atletom ogomogo-čiti udeležbo na olimpijskih igrah, na katere pa Reynolds, čeprav bi dosegel kvalifikacijo, ne bo smel. Za vsa morebitna ostala tekmovanja, katerih bi se Reynolds udeležil, pa veljajo prvotna stališča. Poleg tega je IAAF resno opomnila ameriške športne oblasti, naj čimprej sprejmejo zakonodajo, ki bo preprečevala vmešavanje civilnih sodnih oblasti, kot v zgornjih dveh primerih. Italijansko atletsko prvenstvo Nov rekord Capriottijeve BOLOGNA — Na italijanskem atletskem prvenstvu je Antonella Capriotti postavila novo državno znamko v troskoku (13,66 m). Tudi prejšnji rekord (13,60 m) je pripadal Capriottijevi, postavila pa ga je 9. maja v Astiju. Tekmovanja je precej oviral dež, poznale pa so se tudi nekatere odsotnosti (na 10.000 m na primer ni bilao Antiba). Poleg rekorda Capriottijeve velja vsekakor zabeležiti nastop Marca Vaccarija na 400 m (45"47), kar je četrti najboljši italijanski čas sploh, in pa znamko 76,26 m Enrica Sgrul-lettija v metu kladiva. Nekaj »sentimentalizma« je bilo v zmagah veteranov Marise Masullo ter Stefana Tillija, ki sta bila prepričljivo prva v teku na 100 m. Tilli, ki si skuša izboriti mesto v olimpijski štafeti, je razdaljo pretekel v 10"40, Masullova pa v 11"59. Izkazal se je še veteran Badinelli (10 zaporedni naslov) v troskoku (16,60 m). Teniški turnir Hill Šport na Padričah Brez presenečenj NEKATERI REZULATI MOŠKI Zaključni dan namiznoteniškega odseka Krasa Zelo uspešna sezona Ekipno prvenstvo C lige Balinarji Sokola zamudili priložnost V 3. povratnem kolu ekipnega prvenstva C lige je Sokol tudi v gosteh klonil Ponzianini z 2:8 in tako zapravil še zadnjo priložnost, da bi jimorebiti še ogrozil tretje mesto na lestvici. Kljub porazu pa je še povečal prednost pred Miljčani, ki so na domačem terenu kar z 0:10 podlegli najboljši ekipi prvenstva, to je ARCI Portuale, ki bo, razen velikih presenečenj, napredoval v višjo ligo. Proti Ponzianini so naši predstavniki naleteli res na črn dan (trojka je namreč podlegla nasprotniku z gladkim 0:13 v samih štirih lučajih) in edini par točk je za svoje barve priboril Simoneta, ki je bil v tehničnem zbijanju tudi tokrat uspešnejši od svojega nasprotnika. IZIDI 3. POVRATNEGA KOLA: Mug-gia - Portuale 0:10,- Aurisina - Neven 6:4, Ponzianina - Sokol 8:2, Borgo L. prost. LESTVICA: Portuale 67, Neven 54, Ponzianina 52, SOKOL 43, Muggia 35, Aurisina 29, Borgo Lauro 20. V D ligi Gaja in Zarja igrali neodločeno Glede nastopov slovenskih ekip v D ligi pa sta Gaja in Zarja prav tako kot v prvem delu prvenstva igrali neodločeno s 4:4. Zmagi za Gajo Ezio Jeans sta dosegli dvojica v postavi D. in M. Calzi in trojka, v kateri so nastopili Gojča, I. Calzi in Gregori. Zamejsko prvenstvo: vreme še nagaja Isti ekipi sta se ponovno srečali v zadnjem kolu zamejskega prvenstva, kjer so bili s 6:2 uspešnejši gajevci, katerim s pomočjo zadnjih razpletov se jim ponuja edinstvena priložnost, da v zadnjem trenutku posežejo po enem izmed prvih dveh mest. Čeprav bi se moral izločilni del 12. zamejskega balinarskega prvenstva že končati, pa še niso znani štirje polfinalisti. To pa zato, ker je treba odigrati še dve zaostali srečanji A skupine (Kras -Mak in Sokol - Primorje, ki bosta danes). Pa tudi potem ne bomo izvedeli za polfinalista v B skupini, to pa zato, ker so v letošnjem prvenstvu nekatere ekipe kršile člen pravilnika, ki obravnava, kateri balinarji lahko nastopajo v zamejskem prvenstvu, ki ga prireja balinarska komisija ZSŠDI. Prav zaradi tega je bilo za drevi ob 21. uri v koči Pod Rupo v Repno, sklicana izredna seja balinarske komisije. REZULTATI A SKUPINE: Mak - Primorje 2:6, Kras - Kraški dom 4:4, Sokol -Kras 6:2. LESTVICA: Primorje 40, Sokol 32, Kras 31, Kraški dom 25, Mak 6. (Z. S.) Pri Športnem združenju Gaja se v teh dneh odvija deželni teniški turnir Hill šport za neklasificirane igralce ter C in neklasificirane igralke. Turnir je zvabil na padriška igrišča skupno kar 180 teniških igralcev in igralk. Organizatorji so se morali že takoj ob začetku spoprijeti z dodatno težavo, dežjem, ki je preprečil regularni potek prvega kola in slabo vreme pa še vedno nagaja, tako da je vprašljivo, da bodo do nedelje lahko odigrali vsa srečanja. Visoko število vpisanih in dejstvo, da so se prijavili vsi najboljši tržaški nekla-sificirani igralci, dokazujeta, da je postala menifestacija našega društva že tradicionalno srečanje za ljubitelje tenisa, katerih število iz leta v leto narašča. Med rezultati prvega kola ni večjih presenečenj. Zmagali so vsi nosilci skupin in tudi večina domačih igralcev je napredovala. PREDKOLO: Daneu - Olivo 7:6, 6:2, Rismondo - Sorentino 3:6, 3:6. PRVO KOLO: Ruzzier (št. 1) - Allesch 6:0, 6:1; Mauri - Angelini 6:2, 6:0, Bedrina (št. 4) - Degrassi 6:0, 6:0; Canone - Federi-ci 3:6, 6:1, 6:2; Aleš Plesničar - Famulari 6:0, 6:0, Kalc - Musitelli 6:4, 6:2, 6:3; Borut Plesničar - Basez 6:0, 6:0, Paoluzzi (št. 3) -Bradaschia 6:2, 6:0; Edi Plesničar - Inno-cente 6:0, 6:1; Prelec - Battain 6:1, 6:0; Schwaiger (št. 2) - Bottan 6:0, 6:0. DRUGO KOLO: Bedrina (št. 4) - Bradaschia 6:2, 6:0; Aleš Plesničar - Faganel 6:1, 6:2; Prelec - Morano 6:2, 6:1. ŽENSKE PREDKOLO: D Amore (št. 4) - Tambu-relli 6:0, 6:0; Čač - Novakovič 4:6, 6:0, 6:1; Grusovin (št. 3) - Arban 6:1, 6:0. PRVO KOLO: Devetti (št. 1) - Borghi 6:1, 6:0; Ragusin (št. 2) - Strain 6:3, 6:3. (R. M.) V ponedeljek so pri namiznoteniškem odseku Krasa imeli zaključek športne sezone. Ob tej priložnosti so se zbrali starši in igralci. Vodstvo je imelo s starši tudi krajši sestanek, na katerem so predložili program poletnih priprav, ki jih bodo organizirali po kakovostnih skupinah v različnih krajih. Boljša skupina, v kateri so Christian Mersi, Biserka Simoneta, Igor in Marjan Milič, Monika in Erika Radovič, Katja in Vanja Milič ter Ivana Stubelj, bo s pripravami začela 3. avgusta. Teden dni bodo trenirali v Traminu (BZ) pri Lani, od 10. do 13. avgusta pa nadaljevali treninge v domači telovadnici. V Radovljici bodo pod okriljem NTZ Slovenije nadaljevali z vadbo od 14. do 21. avgusta. 17. avgusta je začetek za vse ostale (skupina okoli 30 naraščajnikov) v zgoniški telovadnici. Od 24. do 29. avgusta bo imela boljša skupina priložnost za zelo kakovosten trening, saj bo prišla v Zgonik ekipa beloruskih igralcev iz Minska. Naraščajniki bodo svoje znanje izpopolnjevali še v pionirski šoli v Radovljici, od 24. do 29. avgusta, prvi teden septembra pa ZSŠDI v organizaciji NTO Krasa pripravlja namiznoteniški kamp za začetnike. Po sestanku je sledil krajši prikaz namiznega tenisa varovancev trenerja Matjaža Šercerja. Igralci so s svojimi veščinami prijetno presenetili prisotne. V sklepnem govoru je predsednik NTO Krasa Zvonko Simoneta pohvalil igralce za izredne uspehe in Se zahvalil trenerju Matjažu Šercerju, odbornikom, spremljevalcem in staršem, ki so pripomogli k uspehom pretekle sezone. »Pri ekipnem delu tekmovanja so vse naše ekipe dosegle zavidljive uspehe. Ženska ekipa je zmagala v B ligi in bo prihodnje leto nastopala v najvišji, A ligi. To je gotovo velik prestiž za društvo, obenem pa nam to nalaga še večje težave. V prvenstvu bomo morali nastopati s tujko, ki naj bi nam pomagala, da ostanemo v ligi, kar bo zelo težko, ker nazaduje kar pet ekip od dvanajstih. Moška ekipa je letos dokazala, da je njen hitri napredek zadnjih let upravičen, saj je letošnje trejte mesto v kakovostni B-l ligi nadvse važen uspeh, ki glede na mlado ekipo, zagotavlja še boljše rezultate. Tudi ekipa, ki je nastopala v ženski C-ligi in dosegla obstanek, je uresničila zastavljene cilje. Poudariti moramo namreč, da so jo sestavljale v glavnem zelo mlade igralke, od 11 do 12 let. Zelo dobro so se obnesle tudi naše ekipe deklic in mladink, ki se vračajo z državnega prvenstva z naslovom podprvaka. Odlične uspehe pa moramo zabeležiti predvsem pri najmlajših. V tekmovanju za osnovne šole je ekipa OŠ 1. Maj 1945 osvojila državni naslov, Vanja Milič pa je bila prva pri posameznicah. Letos so ponovno zablesteli tudi tekmovalci In-tercas, ki so ponovno osvojili prvo mesto. Poleg teh uspehov velja omeniti še sklic nekaterih naših igralk v državne reprezentance (Monika Radovič, Katja Milič, Biserka Simoneta,« je v skopih besedah zaokrožil številne ekipne uspehe sezone 1991/92 Zvonko Simoneta. Predsednica društva prof. Sonja Milič je potem podelila plakete Krasa najzaslužnejšim igralcem. To lepo a za nekaj let opuščeno navado, so pri društvu spet obudili, potem ko je namiznoteniška komisija preuredila pravilnik. Plakete Krasa bodo prejeli ob koncu sezone tisti tekmovalci, ki bodo v sezoni dosegli eno od prvih štirih mest na državnih prvenstvih. V boljših kategorijah pa bodo prejeli plakete tudi tekmovalci, ki se bodo uvrstili med prvih osem v drugi moški kategoriji, oz. med prvih 16 v prvi moški kategoriji ali med prvih osem v prvi ženski kategoriji. Za dvojice - to velja za prva štiri mesta - za ekipna tekmovanja izven državnih prvenstev A, B in C lige pa za prvi dve mesti. Da je bila Krasova sezona zares uspešna, potrjuje dejstvo, da je predsednica Sonja Milič podelila enajst plaket. Plakete pa so prejeli: Monika Radovič za državni naslov, 1. mesto - ženske dvojice, 2. mesto - mladinke ekipno; Igor Milič za 3. mesto, državno prvenstvo 3. kategorije; Biserka Simoneta za 2. mesto mladinke ekipno in 3. mesto mladinke posamezno; Erika Radovič i Ivana Stubelj za 2. mesto ekipno pio nirke; Katja Milič za 2. mesto ekipno pionirke in 2. mesto posamezno mlajše pionirke; Vanja Milič za 2. mesto ekip no pionirke, 3. mesto posamezno mlaj še pionirke, 1. mesto Intercas ekipno, 1. mesto mladinske igre ekipno za osnov ne šole, 1. mesto posamezno mladinske igre za osnovne šole; Gorazd Milič ir. Bojan Simoneta za 1. mesto ekipno In tercas; Daša Bresciani za 1. mesto ekipno Intercas in 1. mesto ekipno mladinske igre za osnovne šole. Za vsa osvo jena mesta je prejel plaketo tudi trener namiznoteniškega odseka Matjaž Šercer. (J. J.) W Pridobitev za SD Polet V okviru kotalkarskega tekmovanja za Alpe Jadran, o katerem bomo poročali v eni naših prihodnjih številk, je bila na Poletovem kotalkališču tudi krajša svečanost, na kateri je ŠD Polet dobil nov kombi, ki bo še kako koristen pri prevozu športnikov openskega društva, predvsem najmlajših kotalkarjev in košarkarjev. Pri nakupu kombija je dala velik prispevek Hranilnica in posojilnic ana Opčinah. Na sliki M. Magajne predsednik ŠD Polet Marino Kokorovec (levo) se zahvaljuje podpredsedniku Hranilnice in posojilnic ena Opčinah Karlu Guštinu za veliko pomoč, ki jo je nudila HPO. Na sredi pa predsednik pokrajinskega olimpijskega odbora Borri, ki je prisostvoval kratki svečanosti. Prejšnji teden na Poletovem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah pod vodstvom Andreja Vremca Jadranov košarkarski kamp v znamenju številne udeležbe Jadranov košarkarski kamp, ki ga je vodil Andrej Vremec in ki je bil prejšnji teden na Poletovemigrišču v Prosvetnem domu na Opčinah, je presegel vsa pričakovanja in kar presenetil same organizatorje, ki tako visokega števila tečajnikov (predvsem najmlajših) niso pričakovali. Zjutraj se je namreč zvrstilo kar 65 otrok, popoldne pa 25 fantov, ki so vadili pod veščo roko Janeza Drvariča, Jureta Krečiča in Andreja Vremca. Prav živahno je bilo predvsem zjutraj, ko so vadili najmlajši, med katerimi je bilo presenetljivo precej punčk, čeprav naj bi bil »kamp« namenjen le fantkom. Minibasket pa je igra za vse in zato so, kajpak, na kamp sprejeli tudi punčke. Zaradi velikega števila udeležencev, so le-te razdelili v dve večji skupini po najmanj 30 tečajnikov. Medtem ko je ena skupina vadila v Prosvetnem domu pod vodstvom Janeza Drvariča, Valterja Corbattija in Adnreja Vremca, je druga šla na izlet v naravo ob spremstvu Tatjane Grgič in Omarja Marucellija, ki sta pbenem tudi skrbela za druge igrice in razvedrilo. Poglavje zase so bili tudi demonstratorji, ki niso prikazovali samo tehničnih elementov košarke, temveč so tudi odgovarjali na vprašanja tečajnikov in se tudi igrali z njimi. V teh petih dneh pa so se zvrstili kot demonstratorji Boris Vitez, ki je letos igral v B-l ligi za Alpass Rim |n ki ima dolgoletno prvoligaško izkušnjo, Marko Lokar, ki je letos ig-ral v A-2 ligi pri Depiju iz Neaplja jn se je nekaj let mudil tudi v ZDA, kjer je igral v univerzitetni ligi, ter Jndranovci Sandi Rauber, Mauro Guk, Klavdij Starc in Dean Ober-dan. „ V okviru tega kampa pa so se te-cajniki zanosno odzvali nabiralni akciji brezdomcem iz BIH. S tržaško Gpritas se je organizator tudi dome-nil, da bi bilo najbolje, da bi v okvi-tu tega kampa nabrali igrače. Odziv tečajnikov je bil izjemen, tako da so anbrali kar poln kombi igrač, ki jih bodo predali tržaškemu Caritas in jih bo nato posredoval nesrečnim otrokom iz BIH, ki so največje žrtve krute vojne, ki ji ni videti konca. Jadranov kamp '92 je- nedvomno uspel, na dlani pa je, da se bo dalo v bodoče še marsikaj izboljšati glede organizacije. Potrebno bo še okrepiti prevozniško službo (letos sta bila na voljo le Borov in Jadranov kombi), treba bo poskrbeti za alternativne igre, povečati število trenerjev, tako da bo vsaka skupina 10 tečajnikov imela na voljo svojega vaditelja itd. Naj omenimo še, da je zadnji dan kampa prišel pozdravit tečajnike predsednik Pokrajinskega odbora ZSŠDI za Tržaško Livio Valenčič, ki je pozitivno ocenil Jadranovo pobudo in tudi pohvalil vse udeležence, da so se tako zanosno odzvali nabiralni akciji za nesrečne otroke iz BIH. Na zgornji sliki M. Magajne starejši udeleženci popoldanskega tečaja s trenerji Janezom Drvaričem, Juretom Krečičem in Andrejem Vremcem ter demonstratorjem Sandijem Rauber jem; na spodnji sliki F. Debernardija mlajši udeleženci kampa z vaditelji Valterjem Corbattijem Tatjano Grgič in Omarjem Marucellijem ter pomočnikoma Igorjem Malalanom in Devanom Taučerjem; na desni vodja kampa Andrej Vremec obvestila ZSŠDI sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev ob čnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno. ŠZ SLOGA vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročilo, razprava, nagrajevanje najuspešnejših športnikov društva, volitve in razno. ŠD ZARJA sklicuje svoj redni letni občni zbor jutri, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v Ba-zovskem domu s sledečim dnevnim redom: poročila, volitve, razno. JK ČUPA vljudno vabi člane in prijatelje, da se udeležijo nočne regate Sesljan-Piran-Sesljan v soboto, 27. junija, za TROFEJO ČUPA. Start bo ob 21. uri pred Sesljanskim zalivom. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. TPK SIRENA SEKCIJA ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da bo tečaj za ribolov ori 29. junija do 4. julija. Za informacije od 18. do 20. ure po tel. 422696 (sedež TPK Sirena na Miramarskem drevoredu 34) ali po tel. 412951 (Vojko Brecelj). ORGANIZATOR KOLESARSKEGA MARATONA FRANJA obvešča, da se zainteresirani iz ze mejstva, ki bi se radi udeležili ma nifestacije, za informacije lahko obrnejo na KK Adria v večeruiii urah (tel. 910178). Manifestacija bo 27. t.m. v Ljubljani, odhod iz Lc-njerja pa bo ob 7.15. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; fz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. dnevnik sreda, 24. junija 1992 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Za zmago se potegujejo laburisti in desničarski blok Likud Izid političnih volitev v Izraelu v znamenju največje negotovosti Odprava apartheida v Južni Afriki v nevarnosti Negotova usoda pogajanj o spremembah ustave JERUZALEM Tri in pol milijona izraelskih državljanov je šlo včeraj na volišča, da bi izbrali poslance 13. zakonodajne dobe od ustanovitve izraelske države. Volitve potekajo v znamenju velike negotovosti, ne samo glede izidov, temveč tudi glede udeležbe. Kot v vseh demokracijah zahodnega tipa je politični sistem v krizi tudi v Izraelu, ki pa je edina država z demokratično in pluralistično ureditvijo na Bližnjem vzhodu. Za vstop v parlament se poteguje kakih 30 večjih in manjših strank. Raziskave javnega mnenja močno nihajo v svojih napovedih o izidu med uspehom desničarske koalicije Likud in zmago Rabinovih laburistov. Tu je potem še cela paleta manjših strank, od skrajnolevičarskih do konfesionalnih in skrajnodesni-čarskih, ki pa lahko v bodoči vladni koaliciji odigrajo vlogo jezička na tehtnici. Volilno pravico imajo tudi Palestinci, ki živijo na ozemlju Izraela, za časa volitev pa so prepovedali dostop Palestincem z zasedenega ozemlja in iz Gaze, da bi preprečili morebitne nemire. Sicer pa kaže, da so Arabcem na zasedenih ozemljih izraelske volitve španska vas. Vodja laburistov Jicak Rabin je volil že v zgodnjih jutranjih urah (AP) CAPETOWN Britanski premier Major je pozval predsednika afriškega kongresa Nelsona Mandelo, naj ne prekine pogajanj o ustavnih spremembah v Južni Afriki, vendar je usoda pogovorov med vlado in predstavniki črnskih organizacij zelo negotova. Kot je znano, je ANC prekinil pogajanja po pokolu, do katerega je prišlo v črnskem mestnem predelu Boipatong, kjer je umrlo približno 40 črno-poltih prebivalcev. ANC dolži pripadnike zulujske stranke Inkhata, da so zagrešili pokol ob tihi podpori varnostnih sil. Zuluji krivdo zavračajo in trdijo, da sploh ne razpolagajo z orožjem. Kakorkoli že, je predsednik De Klerk prekinil svoje uradno potovanje po Evropi in se bo iz Španije vrnil direktno v Južno Afriko, da bi skušal rešiti to politično krizo, ki bi lahko zavrla proces odprave apartheida, ki ga De Klerk zagovarja. V ponedeljek je Nobelov nagrajenec škof Des-mond Tutu zahteval, naj MOK spet prepove nastop južnoafriških športnikov na letošnjih olimpijskih igrah v Barceloni, če De Klerk ne zagotovi, da se bo takoj prenehalo nasilje na črnskim prebivalstvom. Na Hrvaškem te dni slavijo Dan protifašističnega odpora LJUBLJANA Republika Hrvaška je predvčerajšnjim praznovala Dan antifašistične borbe na Hrvaškem. S tem dnevom ni povezan samo spomin na formiranje prve partizanske čete na Hrvaškem - 22. junija 1941, ampak tudi nasploh na hrvaški antifašistični odpor, ki je bil, kakor poudarjajo zdaj na Hrvaškem, v bivšem jugoslovanskem režimu v marsičem podcenjen in falsificiran. Hrvati predvsem opozarjajo, da je Vlado Janič - Čipo iz Siska 22. junija 1941 formiral prvi partizanski odred na Hrvaškem, v katerem so bili pretežno Hrvati. Dodajajo še, da je bil ta odred prva takšna antifašistična enota v okupirani Evropi. Hrvati menijo, da je bil namen podcenjevanja tega in dragih odporniških dejanj hrvaškega naroda proti fašizmu po vsej sili prikazati hrvaški narod kot kolektivnega krivca za vse tisto, kar je utelešala Paveličeva Nezavisna država Hrvaška in njegovo ustaš-ko gibanje. Zaradi tega naj bi ji bilo vsiljeno praznovanje »Dneva vstaje« pozneje v juliju, za uradno vstajo srbskega naroda, in še to povezano z dogodkom, v katerem so sodelovali predvsem Srbi iz Hrvaške. Vsekakor je zanimivo, da so ob letošnjem prazniku »člani in simpatizerji Srbske narodne stranke« pozdravili praznovanje Dneva antifašistične borbe republike Hrvaške. V tej izjavi tudi piše, »da je pomembno dejstvo, da so temelji antifašizma na hrvaškem prostoru sezidani s skupnim deležem hrvaškega, srbskega in vseh drugih narodov v času partizanskega antifašističnega boja. Prav tako je dejstvo, da se v sedanji domovinski vojni za svobodno in suvereno Hrvaško vodi boj proti nacionalsocialistični stranki Slobodana Miloševiča, njegovih podložnikov v JLA in profašističnih instrumentov«. Izvršni odbor Socialdemokratske unije, ki je bila ob velikih protestih desnih sil formirana šele pred nedavnim, pa je v svojem pozdravu ob prazniku poudaril, da jo ob tem čudijo sedanji poskusi zanikanja osvobodilnega značaja antifašistične borbe narodov Hrvaške in istovetenje antifašizma z boljševizmom. Socialdemokratska unija tudi opozarja, da »preko 1500 porušenih ali odstranjenih spomenikov in spominskih plošč« ni najbolje zagotovilo, da se na Hrvaškem spoštujejo dosežki antifašistične borbe. (NIA) Bombe naprodaj V Parizu je te dni razstava municije in oborožitve. Kljub odpravi blokov in dejstvu, da vojaške konfrontacije med Vzhodom in Zahodom ni več, je razstava zelo dobro obiskana in »trgovci s smrtjo« si od nje obetajo izreden dobiček (Telefoto AP) Neuspel protest kmetov Akcija francoskih kmetov, ki so protestirali proti reformi kmetijske politike v Evropski skupnosti, ni dala zaželenih rezultatov. Kmetje so namreč želeli s stotinami traktorjev blokirati francosko prestolnico in preprečiti stotisočim delavcem, da pridejo na delo. Toda blokada ni v celoti uspela in zaprtih je bilo le pet ali šest dostopov do Pariza. Organizatorji akcije so bili kljub temu zadovoljni, z njihovim zadovoljstvom pa se niso strinjali predstavniki mladinske kmečke organizacije. Zanje je bila akcija slabo organizirana in neuspešna (Telefoto AP) V Potenzi aretirali skupino goljufov z ukradenimi čeki POTENZA — Leteči oddelek policije iz Potenze je v sodelovanju s posebnim oddelkom za boj proti kriminalu »Basilicata« in sodno policijo razbil kriminalno organizacijo, ki se je ukvarjala s ponarejanjem in vnovčevanjem ukradenih čekov. Pri tem so tudi aretirali devet oseb - osem v Bazi-likati in eno v Abrucih - en član tolpe pa je zaporni nalog dobil v zapora, kjer je že zaradi drugih kaznivih dejanj. Poleg tega so izdali tudi nekaj jamstvenih sodnih obvestil ter preiskali več stanovanj, zaplenili pa so tudi pripomočke, ki so služili za ponarejanje čekov. Zaporne naloge je podpisal sodnik za preliminarno preiskavo na zahtevo namestnika državnega pravdnika Felicie Genovese, osumljence pa bremenijo združevanja v kriminalne namene s ciljem skrivanja in ponarejanja čekov ter goljufanja. Kot so povedali na kvesturi v Potenzi, se je preiskava začela že februarja letos. Gre za nadaljevanje preiskave, ki je takrat za podobna kriminalna dejanja privedla do aretacije osmih oseb. Povedali so tudi, da je imela kriminalna organizacija dobro razpredeno mrežo sodelovanja s kriminalci v drugih deželah (nekaj hišnih preiskav so sile javnega reda izvedle tudi na področju Neaplja), ki so skrbeli za dobavo ponarejenih čekov, ki so jih nato vnovče-vali v bančnih zavodih v Potenzi. Libijski parlament odobril izročitev dveh agentov TRIPOLI — Libijski parlament se je včeraj odločil, da odobri izročitev dveh libijskih agentov, ki ju Zahod dolži terorističnega atentata na ameriško letalo nad Lockerbiejem. Pri tem sicer postavlja nekatere pogoje in vztraja, da do tega pride s posredovanjem Arabske lige. Do preobrata je prišlo po posredovanju zunanjega ministra, ki se je zavzel za izročitev in za odprtje proti Zahodu. Teorija, ki je prevladala, je v tem, da se obema Libijcema ni treba ničesar bati, če sta nedolžna, kot so vsi prepričani. Očitno je, da skuša s tem Libija ponovno vzpostaviti stike z Zahodom in tako prebiti izolacijo, v kateri se je znašla. V azijskih morjih SINGAPUR — Morje ob južni Kitajski in pa ožina med Sumatro in Singapurjem postaja vse bolj pogosto prizorišče piratskih napadov. Tako je britanska organizacija 1MB, ki je specializirana za nadzor nad pomorskimi linijami, objavila, da so samo lani pirati s črno zastavo in mrtvaško glavo napadli dvesto ladij najrazličnejših velikosti, medtem ko je bilo leta 1989 teh napadov 89. S tem pa pomorskemu prometu teh držav povzročajo tudi vse večjo škodo. Kot poroča /MB, je napadalna taktika morskih roparjev različna glede na kraj, cilje in čas napada. Tako gre v Malajskem prelivu za piratstvo najnižje vrste, kjer se gusarske ladje srednjih velikosti v zavetju noči prikradejo do trgovskih ladij, jih napadejo in v pol ure »očistijo.« Po podatkih 1MB zaslužek roparjev pri teh akcijah vse več piratstva ni velik in se največkrat omeji na približno 10 tisoč dolarjev gotovine iz ladijske blagajne. Drugače pa je v vodah ob južni Kitajski, kjer so pirati izredno dobro opremljeni in oboroženi. Tam je tudi njihov cilj drugačen in gre za dejansko zaplembo celotne ladje. Najbolj znan primer sodi v leto 1990, ko so gusarji napadli neko ladjo iz Bangkoka, zamenjali zastavo in ime ladje, posadko pa zaprli. Ladjo so nato odpeljali v neko neznano pristanišče, izkrcali 2.000 ton tovora, zadržali kapitana kot talca in ladjo vrnili posadki, ki se je nato vrnila v Bangkok. V Aziji pa se pojavlja še ena vrsta piratstva. Trgovske ladje s ponarejenimi dokumenti vkrcajo tovore privatnikov in družb, tovor pa nato »izgine.«