^ . Egtpt 22 sept.—Zavez-■ftapotrdilj poročila, da ao ' te zasedle tri otoke na L fr' morju TI so Kos, r * » *moe. Prvs dvs spa- prr.t, bt AO ot( odzvala na. hxveljnika ameriško-brit-ske oborožene sile na vseh frontah, pravijo poročila iz kongresnih in vojaških krogov. Imenovanje, katero bo naznanil predaednik Roosevelt z odobritvijo članov britskega vojnega kabineta, bo dalo Marshallu vrhovno oblast in poveljstvo ne samo nad oboroženo silo na kopnem, temveč tudi nad ono na morju in v zraku. Doznava se, da sta se predsednik Roosevelt in premier Churchill sporazumela na konferenci v Quebecu, Kanada, da Marahall postane vrhovni poveljnik ameriško-briUke oborožene sile in da general ni bil informiran o tem. Mnenje prevladuje, da bo Marshallov glavni sUn v Londonu, v bližini pozoriščs napovedanih operacij, ki bodo uvod v zavezniško invazijo Francije in nizozemskih držav in usUno-vitev druge fronte v zapadni Evropi. členi skupnega generalnega šUba, v katerem so genersl H. H. Arnold, admiral VVilliam D. Leahy in admiral Ernest J. King, niso bili doslej informirani o obsegu Msrshsllove avtoritete. Ta bo uključevala vodstvo vseh faz vojne strategije na vseh frontah. General Marshall je sUr 62 let. Donald Nelson dospel v London London, 22. sept —Donald Nelson, načelnik Itoeriškega odbora za vojno produkcijo, je dospel sem in se Ukoj sesUl z Oli-verjem LytWltonom, sngleškim ministrom zs vojno produkcijo V prihodnjih dneh bo Nelson obiskal angleške vojne industrije ln ameriška vojaška Ubori šča Sodišče potrdilo obsodbo trockistov St. Louis. Mo., 22. sept -Osmo federalno prizivno sodišč« je soglaano potrdilo obsodbo 18 članov socUlistične delavske stran-ke, pristašev Leona Trockega, ki eo bili spoznsni za krive kršenja protizarotniškega zakone na obravnavi v Minneepolisu L 1941 Med obeojenci je Jake Cooper bivši telesni strsžnik Trockega Zavosnlškl eUn, Avstralija, 22. sept.—General Douglas Mac-Arthur, vrhovni poveljnik zavezniške sile v južnozapadnem delu Pacifika, je s svojo lzjsvo potrdil poročila, da bo jjritski admiral Louia Mountbatten, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v južnozepadni Aziji, vodil glavni sunek proti Js-poncem. MacArthur pravi, "da ni velike razlike, če jez ali drugi vihti orožje, samo da se doseže zmsga. Zadovoljen bom z vlogo, katero mi predpišejo." Rdeči krii se zavzel za ujetnike Čungking, KiUjska, 22. sept. —Mednarodni Rdeči križ je ape-lirel na japonsko vlado, naj izboljša življenske pogoje belo-poltnih vojnih ujetnikov, ki delajo na železnicah v džunglah med Burmo in Siamom. CHURCHILL NAPOVEDAL INVAZIJO ZAPA0NE EVROPE I 17 • Premier otišal vojno strategijo na vseh frontah KONFERENCA TREH VELESIL London, 22. sept —Premier VVinston Churchill,' je včeraj v svojem govoru v parlamentu zagotovil svet, da b? zavezniška afta invadirala Francijo in nizozemske države in odprla novo fronto, "ki potencftonalno že obstoja, ko bomo mi ih naši ameriški zavezniki ugotovili, da je čas prišel za Uko akcijo." Churchill je orisal vojno strategijo na vaeh frontah, zagovarjal zavezniško kampanjo v Italiji, zaeno pa je Izjavil, da se bo konferenca nved njim, predsednikom Rooaeveltom in maršalom Stalinom vrŠilu pred za-ključenjem tega leta. V svojem govoru, ki je trajal dve uri in sedem minut, je razkril velikanski napredek zaveznikov v operacijah proti sovražniku na kppnem, morju in v zraku, da so se ameriške čete izkrcale v Sardiniji in da ne bi bil Mussolini nikdar pobegnil iz Gran Saasa, če bi bila italijanska policija, ki ga je strašila, izpolnila ukaz, naj ga ustrtli, ako bo skušal pobegniti. "iUlijs, ki ja Izgubila svoj imperij, je zdsj aktualno v vojni z Nemčijo/' ja rekel Churchill. "Njeni emlssrji v Lizboni so nas ie vprašali. kako naj se bori proti Nemcem na strsni Združenih narodov. Zavezniki bodo vrgli ogromne armade v Italijo, ki ae bodo , borile proti nemški aili, dokler je ne zdro-be. Ruaija ae strinja z našimi operacijami v Sredozemlju in v bližnji bodočnosti se bo vršila konferenca reprezenUntov Rusije, Velike Britanije ln Amerike, na kateri bodo razprevljali o vseh vprašanjih in problemih. Konferenca bo sledila sestsnku zunanjih ministrov teh treh velesil. Upanje je, ds bo konference posUvila temelje trdni, prisrčni in trajni zvezi med ^Veliko BriUnijo, Ameriko in Rusijo." Churchill je dalje rekel, "da ameriška bojna mornarice že dominire Pacifik in de je kapitulacija italijanske bojne mornarice lzprem*nila situacijo na Sredozemskem morju. Francoske čeU, ki so udarile po sovražniku na Korziki, de iztrgajo svojo domovino iz njegovih rok, se sUlno reorganizirajo. Francoska oborožena aila bo kmalu tvorila armado 300,000 do 400,-000 mož in bojna ladja Richeliu ae bo kmalu pridr užila francoski bojni mornarici Izgledov, da bo vojna kmalu končane, še nl, toda gotovo je, da bo naša oborožena eile, ki prekaša osiš-Trikiojtno v vseh ozlrih, zdrobila so-' vražnika. Nemške podmornice,' opremljene s tajnim orožjem,] Domače vesti Žena Johna GorŠka umrla Springfield, IU.—Dne 21. aep-tembra je umrla Mary OorŠek, stara 67 let in rojena v Zagorju ob Savi, žena Johna GorŠka, bivšega predsednika gl. porotnega odseka SNPJ. Bila je članica društva 47 SNPJ. Tukaj zapušča poleg moža pet sinov, dve hčeri, sedem vnukov in sestro Katy Dolar, v stari domovini pa sestro FrenčiŠko Flisek, če je še živa.—(Uredništvo Prosvete in gl. upravni odborniki v gl. uradu SNPJ izrekajo globoko sožalje br. GorŠku in družini na težki izgubi družice in matere.) Dva nova grobove v Kaneaeu Franklin, Kans.—Minuli mesec sta tukaj preminula dva sts-rs člsna SNPJ. Prvi je umrl Vincenc Eagoršek, star 70 let in doma od Zagorja. Zapušča ženo, sina in hčer. Drugi pa je Jos. Rezen, star 66 let in rojen v Za-gredu pri Škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 41 let in tukaj zapušča ženo in osem odraslih otrok,/V Middlofleldu, N. V., pa brata. Oba sta bila člana društva 92 SNPJ. Veetl U Clevelende Cleveland.—Dne 21. t. m. je umrla Frances Hegler, roj, Rus, v visoki stsrosti 85 let. Doms je bila iz Strug pri Ribnici na po-lenjskem in v Ameriko je prišla leta 1920 v spremstvu svoje hčere, poleg katere zapušča še pet linov.—Dalje jp v bolnišnici umrl Josip Vičič v čsstitljivi sUrosti 95 let. Rojen je bil v Ilirski Bi-strici, kjer zapušča dva sinova in hčer, ako ao Že živi.—Pokojni Fr. Pečjak, o Čigar smrti smo včeraj poročali, je bil doma ls Vič-Gllnc pri Ljubljani in zapušča ženo, dva sinova in dve sestri. V Amerlftriel>!tl0 let. Začetek Jeeenl Danes je po koledarju nastopila jesen. Solnce Je prekoračilo ekvator ln zdej odhaja na jug. Dan in noč sta enako dolga. je obljubil, da bo upošteval apel V Čungking doepela poročila t r- [opremljene s dijo, da je mnogo vojnih ujetnJ-!so po štirih mesecih neektiv|o kov umrlo za poeledicami muče- sti, dobi, v kateri ni bil noben nja, veliko pe so jih pokosile nalezljive bolezni. Na omenjenih železoicih je pred nekaj meee-d garalo čez 6000 vojnih ujetnikov zavezniški parnik potopljen, spet v e kri j i " Premier je naglesil. ds je Nemčije dvekrat v življenju ene genereclje vrgle svet v vojno. "Jedro Nem* i je je Pruslje/ Izvor ponovi Je jo^-e ee kuge." Je dejel "Nacijek" trinoštvo in pruski miUtarizen sU dvs glev-| ne elemenU v življenju N*m-j čl je, ki moraU biti popolnoma uničena N Mussolini se vrača v Italijo? London. 22 eept— Necljske časniška sgentura je poroča U, da je Benlto Mussolini zapustil Nemčijo po konferenci s Hitlerjem in odpotovel v lUlijo. kjet aretirali o usunovitvl nove fašistične' Madrid, ftpamja. 22 sept-vlade v Italiji objevlfeno prihod- Nemške vojaški- avtoritet« v Ri-nji teden Mliesnllnl V reorge- mu so sretirsle več italijanskih nizii-el fašistu oo miltoo In U bo, kardinalov v zadnjih Jedro njegove armade On bo; tudi izbral neko mesto v severni| Italiji za eedež svoje vlade. 24 urah, Aretacije eo elodile svarilu, da mora Vatikan eodeloveti s feštsti v Italiji, če noče biti izločen. Korupcija v višiških krogih Mnogo visokih uradnikov izginilo Medrtd. ftpanlja. 22. sept.— Korupcije, politični ln drugi zločini so bili rezkriti v krogih, ki so imeli in imajo še visoke pozicije v Lavalovi vladi v Vichyju. To dejstvo razgaljajo censuzira-nl francoski listi, ki prihajajo v Španijo. V korupcijo so zapleteni nacijem in Lavalu naklonjeni pre-fekti, župani, krajevni kvizllngl in drugi uradniki. Tem se že mejejo tla pod nogefni kot jx>ile-dica razkrivenja njihovih zločinov. Mnogi so v strahu, da bodo umorjeni, ko se nscijska dominacija, ki jim nudi zaščito, zruši. Konec te je že na vidiku. V zadnjih dneh je velik" število višiških uradnikov izginilo. Nekateri so pobegnili s svojimi družinami vred neznanokam, drugi pa V severne francoske province v bližini nemške meje. Nadaljnji niso zapustili svojih krajev ob pravem času in ti ao zdsj v bolnišnicah, ječeh eli pa ne pokopališčih. Francoaki listi več ne piikri-vsjo resnosti situacije. Poročila govore o škandalih, razkrivajo-člh gnilobo, ki je naštele pod Le-velovo vlado, katere uživa zaščito narijev. Stavka jeklarjev v Garyju se širi Gery, Ind, 22.• aept— Stavka ki Je izbruhnile v oni tovarni Carnegie-lllinots Steel Corp. ee je rezširile na dv« drugI, ki iz-delujeU Jeklene plošče za ledje in pomike. Čez dve tieoč delav-eev, členov Jeklarske unije CIO, )e zavojevanlh v stavki Buvka )e protest proti premeščen ju de-levcev. Nemci priznali revolto v Sloveniji! Gerilci okupirali Gorico in Bistrico LONDON, 22. eept.—Nemci eo denee uredno prisnell poskus "slovenskih rebelev ln Uelljen-skih komunistov." de dobe kontrolo nad eeverosepadno Jugo-slavljo ln severovshodno Italijo In dn "rebeli tem plenijo ln ropajo." "Nemško čete eo e podporo nerodnih fešletlčnlh enot ln pro-atovoljcev okupirale skoro vse vešne kraje ln komualkecljeke svese ln sdaj napadejo febele. kl plenijo ln ropejo." ee glael nemški komunike. Poročila, kl Jlh prejemejo Jugoslovanski krogi v Londonu, trdijo, da gerlleke grupe dršo čea polovico JugoeleviJe In eko-ro vee dalmatinsko obrešje s ls* Jemo neke ter Ih večjih meet. Mošnoet Je. da Je gerlleke elle. kl Šteje okrog 200.000 moš. premoge le nemške voješke posadko v neketerlh krajih a pomočjo Its* IIJ enakih čet. Oerllcl eo okupirali Gorico ln Blatrico. Rab la Korčulo. otoka v bllšlnl delmetlnekege ob reši a, In Zebliek v Črni gori ter osvobodili pet tisoč političnih letnikov. kl so bili seprtl v Ječeh ns Rsbu. Finska se naveličala vojne Zunanji minister pri< znal tipanja za mir Stockholm. Švedeke. 22. sept. —Finsku vlada je dala Nemčiji uradno razumeti, da so se Finci naveličali bojevanja na strsni nacijske armade in da želijo mir. Premier l£dwin Llnkomles je razkril, da je bil on tisti anonimni govornik, ki Je zadnji teden izjavil, da Finska obžaluje, ker je v vojni s Veliko Britanijo ln da je pripravljena skleniti mir s sovjetsko Rusijo, če dobi zagotovilo, da bo obdržala svojo predvojno neodvisnost in teritorialni status. Llnkomieseva proklama-c 1J a pomeni popoln preokret v finski zunenji politiki. Izzvela je presenečenje na Finskem, kjer ljudstvo nl bilo zaradi stroge cenzure informirsno o vladnem vodstvu zunsnjih zadev. Finske čete se bore na strsni nemških proti Rusiji od Julija 1. 1041. Politična klofuta nacijem s strani finske vlede je značilna v luči deklaracije, katero je premier Llnkomles podaj fl. septembra, On je takrat priznal, da bodo finske živilske rezerve kmalu Izčrpane. Prej je vlada odprto izjavila, da Nemci drže finalui g<»apodaistvo za vrat. Finska vlada je s tem ojm>zo-rlla prebivalce, /tej bodo pripravljeni na nemške repilsalije v obliki ustavitve dovoza živil. Izgleda, da s<* Finaka ne Ml nemške okupacije in da boje/ni, katero Je izrefele jired enim letom, ni več, Ne Finskem ae nuheja nemška armade okrog HO,000 mož. Večine te sile je koncentrirene na eeverni finski fronti v bližini Rusije. Finska vlada se je v zadnjih tednih že večkiat obrnila na ftvedskn in Ameriko za posredovanje, ki nej bi odprlo pot za sklenitev miru, ne pa na Kosijo, Slednje insist u a pri zahtevi, da more Finske storiti prvi korek. Nemci so pritiskali ne Finsko za sklenitev pakta eolidernoeti, e niao uspeli, kar j« v glavnem zaaluga Roberte M MeClintorka, optavnika ameriških poslenišklh poslov v Helsinku. On Je zapre-tll s prelomom diplomatičnlh od-miiejev s Finsko če eo bo ude le ntmlkemu ptitiaku. lew1s umakne prošnjo za vrnitev v adf Njegove metode kritizirane na konvenciji TEPTANJE NAČEL UNIONIZMA Springfield. IUM 22. sept.—In-formecije lz zanesljivih virov se glase, da bo John L. Lewis u-maknil peticijo za ponovno združitev rudarske unije UMWA s Ameriško delaveko federacijo, če je že ni. Ne glede na to, ali je bila peticija umaknjena ali ne, se je na konvenciji Illlnoiake delavske federacije, ki se vrši v tem mestu, pqjsvlls ^ako močna opozicija- proti Lewisu, ds je nsatsl dvom glede vrnitve njegove vnije v ADF, Čeprsv bi on to želel. Wllllsm Green, * predsednik ADF, Je v zadnjem msju naznanil, da je Lewis vložil spllksci-jo zs vrnitev UMWA v feders-cljo. Takrat Je tudi rekel, da se bo vršila razprava o aplikaciji na seji članov eksekutivnega odbore ADF v Chicsgu. Ts seje se Je vršile v avgustu, tods aplikacija nl bila odobrena. Green je dejel, da bo o Uj odločila konvencija ADF, kl se prične prihodnji mesee v Bostonu, Msss. Lewls Je poUm izjavil, da bo umaknil aplikacijo. Dokaz umaknitve bi bil v povrnitvi vsoU $50,000, katero je Lewis poslal ADF saenO s aplikacijo. On ln Green še nlsU rstkrila, kje je lo vsots. Konvenciji Illinolske dslsvske federecije so bile predložene resolucije s ostro obsodbo L#wiss In njegovih metod. Ena se gls-si, "da je Lewia neštetokrat demonstriral, da Je največji netl-lec razkolov v delavskem glbs-nju In direktno odgovoren ss sprejetje Connally - Smithovegs protistavkovnega zakona. On je reuegat ln s svojimi čini js očrnil vee delavsko gibanje. Vrnitev njegove unije pod kaUri-mi koli pogoji v ADr Je v konfliktu z interesi orgsnlzlrsnlh delavcev. I^wlsove ambicije po oblasti, publiciteti ln prestižu so v nasprotju s temeljnimi nečfli unlonizma. On vedno podžiga razkole." Resolucija dalje sehteve, de konvencija ADF zevrše Lewlao- vo aplikacijo za vrnitev rudarske unije. . Kongres sprejel F ul-brightovo resolucijo Ameriika kooperacija z drugimi državami Waaklnglon. D. C.. 22. eept.-' Resolucija kongreenlka Ful-briglita, da se Amerika Izreče za kooperacijo z drugimi državami pil formiranju mednarodnege uatroja za ohranitev miru, Je bile 'sprejet« v nižji kongreen! zbornici s .'t60 proti 29 glafuvom. Dobila je čez sto gleeov nad dve-tretjlnako večino navsočlh kongresni kov. Za resolucijo Je glaaovalo 192 demokratov, 164 republikancev in štirje člani manjšinskih strank, proti pa 29 republikancev in trije demokrati. Sprejetje resolucije nl samo zagotovilo Združenim narodom m deželam pod osiščno okupacijo o kooperaciji, temveč tudi korak v razčiščenju ameriške sune nje politike, Resolucije je blls po sprejetju p*isUna višji kon-greeni zbornici, kjer bo najbrže obtičale v odseku za zunanje zedeve, Možnoet je, da bo senat sprejel drugo resolucijo. ČETKTKK. 23 PROSVETA THE GLASILO m LASTVISA m leso. tmt » ootuu i1h m toart mk m < Ctflfc c«. 1740 n o»L© losa, trn «• pol Isasr «• 2S57 &9 So. L*wadale Ar«. Chlcago 2S. IlHnoia OP THE PEDCmATED naselbini KO priredili skupno ac enkrat ah večkrat r letu, katere hi ae udeležili tudi Prijatelji, ako ae hočemo petno bojevati proti našim ee dobro odraaali j le) in radi bomo podarili nekaj agresorjem stare domovine ui Wls>—Dna 12, aep-1 trdo aaritebenih dolarjev za s»o- j n migni oevobodiu naše pn-bodo Slover.Aje. O da. nekateri morske rojaka, kakor tudi dru-ao se že imenitno odrezali! Dni- ge Slovence, bo tzeba še trdo de-gi se še bodo. ko pridejo zastop- lati prihodnjih par let. In brez niki oziroma zastopnice SANSa denarja ne dosežeš nič v Ameri-do njih. In v kratkem bodo pri- ki v politični akciji- Torej roja-šli—že prihodnji teden, če & ne ki, če imate še kakšno kapljo embrs je bil pri nas kampanjski shod ze prodajo vojnih borv-dor. Pri tem sfeodu je sodelovala tudi podružnica SANSa, ki noaf Številko 56. Shod je bil ve-uaaaiAd uspeh Nad stotisoč dolarjev ao potožili milwauški rojaki na bojno polje svobode in vrtw tega še kupili ambuianeo za $17SS. In da bo poročilo popol- no, tudi Bdeči križ je bil obda- Pa še nekaj ne smem pozabi- . . . .T ' ' »i U unf nh Vite je v oklepaju na primer (September 30, 1MZ). poleg | 4» vam jo S lam datumom pouki* naročnina. ^ a» vam Ust ae Krtovi _' ravan a petsto eopaki. Lepo—kaj ne! Čigava je to zasluga? Veste, to je treba povedali, kajti dostikrat pridemo v neprilike, kadar računamo za-- s!ufe. Majčkeni ljudje imajo to j dno navado, da ai za vsako reč zasluge takoj zaračunajo k oji kilavi bilanci s tem, da hi-t ro in glasno prekričijo tiste, ki i ne krite, temveč delajo! In do-krat dobijo kredit za delo oni. Amerika piše pogin diktatorjem Predsednik Roosevelt je razkril zadnji teden v svojem poročilu ki vld^p bodočnost človeštva le kongresu, da so ameriški- industrije v dveh mesecih, ko je bil kon- takrat, kadar vidijo sami sebe v gree na počitnicah, producirale okrog 15,000 bombnikov in drugih gledalo! In kar to ogledalo po-boinih letal ter 2S1 tovornih ladij. V prvih osmih mesecih tega kaže—Uko bi naj bilo človeš-leU je ameriška produkcija bojnih sredstev znašaU »2400 letel.'tva! Po njih mnenju, seveda! 23.000 tankov, 40,600 Upov in trinajst milijard nabojev za manjše Podpisani bi dal kredit oziro-strelno orožje.*-— ma priznanje za U lepi uspeh v V zadnjih treh letih in itirifc mesec*h (od 1. maja lfi*0 do 1. sep- prvi vrsti predsednici odbora za tevnbra IM3>—je poročal Kooaevelt—so ameriške tovarne produ- kampanjo Josephini Schlosar cirale 123,000 bo jn »h letal vsake vrsU, 340,000 motorjev za leUla, (ona je, mimogrede omenjeno, 53.000 tankov, 93,000 tezk*h in lahkih topov, »,600100 pušk in strojnic. 1,233,000 vojaških avtotrukov, 2360 bojnih in pomožnih bojnih ladij/ 13,000 tovornih parnikov tn čez 26 milijard Juntov streliva. Kako ogromna je zaloga ameriškega strelnega orožja in streliva, je dokaz primera, katero je izračunal neki časnikar: ameriški vojak danes lshko zgreši 500 strelov na vsakega, s katerim zadene In fte bo Imel dovolj nabojev^ da Uhko ubije vse vojske Hitlerjeve armade! ln vedeti Je trebe, da H{tler »ma še vedno okrog osem milijonov vojakov z rezervami vred. Mornarični department Je 1». t. m. objavil poročilo o sedanjem sUnju ameriške bojne mornarice. V Um poročilu kar mrgoli številk, ki ksžejo fenomenaIno porast ameriške bojne mornarice v poldrugem letu, odkar so Združene države v vojni. Nobena druga država v zgodovini do danes ne pozna takšnega napredka v Uko kratkem česu. To poročilo se glasi, da imajo Združene države danes 14,072 vseh bojnih in pomožnih bojnih lad*J; poleg tegs ima ameriška bojna mornsrics 18,269 bo|n»h letal, kt služIjo samo njej. Gornje število bojnih ladij je TRINAJSTKRAT večje kot jc b*lo pred tremi leti. Lets 1940 je ameriška bojna mornarja štela 1076 vseh ladij, uklju-civši m bojnih ladij. In kolflto letel je Ukrat mornarica Imela? Samo 1744! Poročilo dalje pravi, da je naša mornarica v teku vojne izgubiU 6600 leUl deloma na bojiščih in deloma jih je' zavrgla zaradi za* sUrelosti ln drugih vzrokov. Kaj dokazujejo vse U številki-, ki sU Jih objavila predsednik Roosevelt In mornarični department? V prvi vrsti dokazu ie|o velikansko produktivno kapaciteto Ameilke Produktivna zmožnost Amerike prekaša ne le vsako posamerno industrijsko velesilo na svetu, temveč večino teh skupaj. Anglija in Sovjetska unijs do danes še niste objsvill uradnih številk glede njune bojne produkcije, vendar Je znano, da obe akupaj zaostajaU za Ameriko. (Po nekem časnikarskem viru pro-ducirajo sovjeti 3000 letal mesečno ) Nemčija ln Japonaka sU obe skupaj tudi dsleč odzad za Ameriko. Amerika je edina, kt redno objavlja uradno sUtistlko glede svoje bojne produkcije. Cemu bl skrtvsls, ko pa jI Je to le v ponos— in sovražniku v strah? Piodukcljo bojnih sredstev v A.nertkl vodi ameriška vlada, kl Je v U namen mobilizirala !n centralizirala privatne ameriške industtlje ln ameriške delavce Ameriški kaoiUlistl, hočeš ali nočeš, morajo kooperiratt z vlado v te) produkciji, velika zašluga za ta rekord produkcije na «re an ertškim delavcem, kl v sposobnosti »n irunenoeti v s+stemo masne proizvodnje prekašajo delavce vseh drugih dežel na svetu ila/ume se, da velika ugodnost Amerike v tem oziru ao nfene vel kanske zaloge surovin (železna f uda. premog, olje itd j. Končno »o gornje itevllke živ porok za zmago Amerike ln njenih zaveznikov v tej vojni. Amerika ne producirs bojnih sredstev ssmo /ase, temveč t ud4 za svoje zavezntke. Amerika pomaga Angliji, Husiji, Kiujski tn vsem drugim svojim zaveznikom. Ame-* riškl bombniki in tank* m*'io Hitlerjevo bojno mail|yp ttsK^tjuaki fronti nrav tako, kaktir na italijanski fronti. ^ Amerika )e resnično arser »I demokracije, katera piše pogin diktatorjem na vseh bojnih tratah. Delavci v federalni službi Delavci v slu i bi federaln« vlade. kaUrib je približno dva mili jona, ao med vsemi ameriškimi delavci najbolj prizadeti v teku U volne Povprečna plača Uh dela. rtv /naša koma) $3000 letno, ampek od njih se zahtevajo najvt« ji gmotne žrtve—kakor da morajo oni biti vzor največ tega petrioti/ma m največje požrtvovalnosti samo zato, ker prejemajo plačo od vlade, to je od ljudstva.,„ Ob tedanji kampantt za trHio vojno posojilo je bilo tem delav- tudi blagajnica podružnice 56 SANS). Marsikatero uro spanja je vrla žena izgubila in mnogo tJolai&ov je "špendala", da je biU ceU reč zares uspešna. Vse priznanje Josephini in povrhu še željo, da bi z njej lastno agil-r i ostjo tudi SANSu pomagala pri kampanji—o čemer seveda ni dvoma, ker "once a worker, al-ways a workerH. Drugo, če n^ glavno priznanje bi človek dal mllwauškim rojakom. Brez njih dobre volje bi pač nič ne bilo storjenega. Žc dostikrat sem rekel in zapisal, da naši Milwaučani niso iz U zadnje moke. In 12. septembra so pokazali, da jim ni para! Vsa čast jim! Govornikov je bilo seveda nič koliko. Krono pa je odnesel Et-bln Kristan. Le žal, da vsled različnih vzrokov—ne po njegovi krivdi—nI bil v sUnu podati naši publiki vsega, kar je hotel. Prisiljen Je bil podati nam samo skico tega, kar bl bila lahko krasni slika! Vendar pa sem vzlic skrajšanemu govoru Krl-sUna naletel na ljudi, ki so v docela drugačnem taboru kot pa je on in so mi rekli, da Uko lepih, korenitih in odkritosrčnih besed se ne sliši zlepa ... Da, da, resnica in odkritosrčnost še vedno drži pri pametnih ljudeh. In naši ljudje kmalu vidijo, kje je odkritosrčnost! Sedaj ps, ko je eno delo dovr-ieno, pričnemo z drugim. Kam-penja za SANS je na dnevnem rodu! AH bo tudi ta uspešna? Hn» seveda bo! Milvvaučanl dobro vedo, da bo zojset treba nekaj žrtvovati in bodo žrtvovali. molim. Vse je namreč v redu; slovenske krvi v svojih žilah, naslove in imen* rojakov imamo, treba jih bo le obiskati, pa bo-ceU reč v redu! 1 SEPTEMBR* vol dva dolarja: Frank Pekol, John »pustilo Prosveto pe Pintarich. Frank Zakrajšek, Ma-1 rekli, če je vi ne *t -----v« j* >i ne marat«. ^ Z mo P« mi naroči.. in * teh je bilo štiri več nanSI vCteveUndu To na^ dal sam upravnik, ki <£3 kaj govori. Torej ce v^ *** d* K polovic, CleJ ?nov* ki sc pr.? ^ T Pro«v*to. jim lahke p^ liko pritožb je bilo ln ^ med odmorom v remiitsj Prank Bsrbic. ^ Kopita vojankranilni boni J^Uičarska ^ $DD ti V aadeijo, dne 26. sept ob dveh popoldne bo seja SANSa v Soštaricevi dvorani Vsi člani SANSa ao uljudno vabljeni (član SANSa je vsakdo, ki je že daroval |aj v U namen). Dalje zastopniki društev in posebno pa še tisti, ki so bili na društvenih sejah izvoljeni, da pomagajo SANSu. Sploh je vabljen vsakdo. kdor se količkaj zanima za dobrobit in svobodo naroda v stari domovini. Na svidenje v nedeljo dne 26. septembra' France Puncer. 104. Kopito vojnohranilni bondi SAlVSova seja v Pueblu Pueblo. Colo—Vse podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sv eta v Pueblu se pozivajo, da se gotovo udeleže prihodnje »kupne seje, ki se vrši v torek ob sedmih zvečer, 28. septembra, v spodnji dvorani društva sv. Jož* fa. Vsi, ki sočustvujete z reveži v stari domovini, ste vabljen', da ne zamudite te seje. Na tej seji bomo razpravljali, kako in kaj bi napravili, da pomagamo tem revežem, da se rešijo izpod tujega jarma. Torej pridite vsi. Anton Kochevar, Ujnik. Kupile vojnohranilni bondi Začetek Je dober HermiftU. Pa.—Naj podam finančno poročilo postojanke 40 JPO-SS in postojanke 70 SANSa. Prebitek veselice dne 15. maja $52, Članarina (£1 čUnov) za obe postojanki $43.75. Prispevek društva 87 in društva 613 SNPJ $10, društvo 154 ABZ $5, Andrej Cestnik (Rillton) $5, Mary Blatnik (Govvanda, N. Y.) $1.50. Skupni dohodki $117.25. Stroškov pa je bilo: Poslovne knjige uradnikov $2.50, posUno SANSu $50, JPO-SS $50. Skupni izdatki $102.50. Na rokah blagajnika obeh postojank je $14.75. / Na seji 5. septembra je rbllo sklenjeno, da aj^eliramo v sred-ni št. Prosvete na vsa sosednja društva in tudi domačine, da se udeleže prihodnje seje 3. oktobra v polnem številu. Začetek je dober, ampak bl bilo lahko še bolje, ako bl aodclovala tudi sosednja druitva. Ta društva so št. 23. 200, 63 in 683 v Hutcheso-nu. Pri vseh teh štirih društvih Dsnes prillčno dobro zaslužimo bi se dalo dobiti nekaj članov ln (kar nam primanjkuje, so kupo- tl bi lahko prevzeli pobiranje nI za meso, za drugo ni Uke si- prostovoljnih prispevkov v svo- odzovite se temu apelu. Anton Zornik. Ujnik. cern enostavno odkezsm , »♦ • plute ta nakuo bondov. Po odr.*< ikov t,n Ooliodninsk' da ftkunst ort in oetde • Pomisliti i»« trft>«, da fc«N i kjer Je i»v»*> danee—kllub ' atftnovanja m» diaea Al VirkaHor nihče. /rlo neiodi o *n "net>atr.< uptli visok, m da nt vam—/ ? ni dajatev temveč hranUna \ s\oje (ivljef^jr oo svorh f... j •i je na Iumh« in ttflKKtr tih rpteimum. ki j« »ploh mog« i Nam se to postopanje ne . lavci morali največ žrtvovat prvi zapustiti službo! i/i>'iwva|o tndeset odstotkov svoje ee teea |«m redno odtrgajo dvajset ■ k *o oet odstotkov ra |M>kojninaki odrto!kov aH veC ko polovico plače, aln' delavci delajo v velikih mestih stroouH za cene—silno drag In tudi i> vnrt»U. kako t< delavci Uhajajo? le l »lo, če b* se federalni delavci] vas je še veliko, ki hočete izročiti kako vsoto SANSu. To lahko storite pri Ujniku vašega društva, on jpa bo potem izročil naii Ujnici Frances Eržen, 735 E. 164 st. Društva, pošljite tudi avoje zastopnike na sejfo SANSa. Če jih še niste izvolili, jih izvolite čim prej. Zavedajte se, da je vaša dolžnost, kot sploh dolžnost vseh Slovencev, da delujemo za združenje slovenskega naroda v eno celoto v Evropi, da ga ne bodo sovražne sile kontrolirale. Če tudi ne bi uspeli, se bomo vsaj zavedali, da smo storili svojo dolžnost napram rodnim bratom. Opozarjam tudi one, ki imate svoje versko prepričanje, da se ne ozirate na one, ki so va#i verski učitelji, toda deUjo razdor med narodom, da nam ne bi bilo mogoče nastopati složno, ko nas bo narod potreboval. Mi vam ne branimo vašega verskega prepričanja. Želimo le, da ne poslušate onih, ki so začeli ru-vati proti SANSu ravno sedaj, ko je prilika, da bi bil slovenski narod priznan kot tak na vsem svojem ozemlju, na katerem bi imel popolno pravico govoriti in tudi moliti v svojem jeziku, kdor tako želi; pa tudi oni duhovniki, ki se zavedajo narodne dolžnosti, bi lahko pridigali v svojem maternem jeziku. In isto svobodo bi imeli tudi drugi Slovenci, ki so drugačnih prepričanj: svobodo govora, tiska in zborovanja. Ko naš narod dobi te demokratične svobodščine, šele potem si bo znal urediti svojo vlado. Torej skušajte Um, kjer še nimate postojank SANSa, organizirati jih in zbirajte prostovoljne prispevke v U namen. Nikar ne odlašajte. Tudi ne pričakujte odrešitve od zgoraj ali od drugih velesil, če niste sami pripravljeni kaj storiti. Kaj se dogaja pri Ameriški Domovini? Njen urednik in njegovi pomočniki, kot na primer pater Ambrožič, reverend Oman in pater Uran kar so poslali resolucijo našim listom. Nekateri so jo priobčili, drugi ne. Pater Ambrožič piše tudi dolge stori je proti pisatelju Loulsu Adamiču in išče v njem—komunizma. Ampak sedaj še ne vemo, če je našel kakšno boljševl-ško dlako na Adamiču. , To je menda enaka storija kot je bila Ukrat, ko so tega dopisnika hoteli spraviti s poulične v peklensko brezno. Ampak porodite se jim ni niti miška. Po-milovali sa jih celo nekateri njih lastni kotegi^duhovniki. Bog se usmili Ukih božjih zastopnikov, kajti oni ne vedo, kaj delajo z narodom, ki je Uko majhen in tudi v veliki nevarnosti, da ga veliki narodi pohrustajo. Pisal bi bolj obširno o tem, a nimam časa. Naš urednik je omenil v sredini izdaji Prosvete o napakah, ki jih je storil^svni odbor glede smernic ^MPvete. Ta dopisnik je zopet JifizU, da se ni nič to, kar je on govoril skega delavk,. Direki orij Sloj Delo sa narod Cleveland.—V Prosveti z dne j omenilo 2 sept. ste čiteli, da svs s Frances glede smernic dopisov. Tudi tu-Eržen pobirsla darove za Slo-; kaj rečem, naj se Bog usmili na-venski ameriški narodni svet in »e cenzure. Ce si naš, gre v jav-nsbrsls $114. Potneje sem še 'nost; če te nimamo radi, v koš sam obiskal nekatere rojake in im tem, kar si povedal, dobil nadaljnjih $65, kar znašal Res smešno? Na konvenciji je skupsj $169 Da sem imel več česa, bi nabral gotovo še več, ker je še dosti rojakov v Clevelandu in Euclidu, ki so priprsvljeni darovati za narodno stvar ali SANS, če bi jih kdo obiskal Seveda ac dobe tudi nekateri, ki bila resolucija glede političnih smernic Prosvete. Nekateri eo to smatrali, da se tiče ruske sovjetske politike, dočim je ta dopisnik vedel že na konvenciji, da sc tiče smernice zunanje j^olitlke Oblak dima aad aeveeaiškim pomikom Id ga Je sedela nemška bomba pe lakrceaju tet prt Oeii. Škilila. llU . , . _ .Združenih držav. To jc potrdil i*ccjo vzrokov, kakor tudi neka-, tudi urednik onim glavnim od- teri duhovniki, ki »čejo sloha bornikom. ki niso Nedeli. zs kaj v skodelici juhe, da bi radi oseb- glasovali, ko so glasovali, ds nih kapric aln »menu vere pre- uredniku dajejo direktive o poll-prjflli združenje naroda, tičnlh BmernVah od časa do ča- . !; ™J.V,m ***** ° » Sedaj Jim pa daje urednik dalj njih darovalcih, katerih še j pojavila o smernicah maka po- mJZ^t ^&J*^™^ " "*>«t«ri b. ie skoro Euclid Dairv. Koee StcRovec. mene doliili, ds jaz dajem ne- ESJJ M-yT (rianCtt vodila uredniku, kako naj piie " (T?.Uk£Tvt i &Tl*™ in da z nJim držim ^ »VonHtL A r° oif}0^ < * omenil, da , Fiank Slibar. Andrew SiU. Ma- t,r.ii„ i__________ Sila, Ma __ ry Louim, Jo*phine Rodica. Po1 landa m da je le pai naročnikov . , dor7>a ims mm je seje vsak mesec in vedno U v korist doma, kar Je v » govii moči Ampak v daJ časih je težko, ker se * i opojna pijača, kakor se je sih. Zato je tudi težko za ^ nika, ker mora imeti prQlt, zaprte štiri dni v tednu, ker druge dneve ni dovolj p^. bi ljudem postregel kot žele Seja delničarjev se ima t vsake tri mesece. Ampak I ram reči, da je vsaka seja sk obiskana. Na zadnji odboj, seji 10. septembra je bilo si njeno, da se prihodnja de carska seja vrsi v nedeljo, septembra ob dveh popolent Na zadnjo odborov) ^ prišel tudi neki človek, ki je« kel, da hoče neka skupina b ti SDD. Prišli da bodo u možje, da si ogledajo pro* in bodo predložili svojo pum bo prihodnji delničarski Ker pa do sedaj še ni M men delničarjev, da bi pr« dom in tudi cena še ni določi so torej vabljeni vsi delnic« da se udeleže prihodnje seje, bo zelo važna. * Omenim naj še, da rad ati dopise v Prosveti. Posebno: pa zanimajo dopisi Franki F ka, ki ga osebno poznam in se ne motim, tudi njegovo a še iz njenih mladih let, ko j« veU pfi svojih sUrših v Adai burgu, Pa. Če se ne motim, bilo njeno dekliško ime Moa Poznal sem tudi Frankoi brate Martina, ki ga ni več i živimi. Frank, le še piši in ročaj, kaj je novega na Yuka kjer sem nekoč tudi jaz m Ker iz Herminieja do Yuki ni daleč, greš lahko večkra vas in dobiš novice za Prop( John Barlch. 51! Kupile vojnohranilni Veeti ls Bridgeporla Bridgepori. O.—V nedeljo, j septembra bo praznovala zadruga z glavnim stanom v I Ion valu 35-letnico svojegi Stanka. Zsdruga ima osem| stojank v raznih naselbin tem okrožju. Pred 25 leti je| čela poslovati s $300 kapit" malem prostoru v Dill danes pa znaša njeno pre nje pol milijona dolarjev, pričetka do danes .ie izji svojim člsnom in odjefl $125,000 v dividendah.H Od vsega začetka do da« njen glavni poslovodja Jo Blaha, socialdemokratičnoi tiran človek z veliko spo< jo ln širokim znanjem in njo še iz stare domovine; jli fttena duša, ki ga vse čisU fcj zna. Zadnje leto je zadru«i « novo moderno skladišče,/ pred požarom, ki je stalo! Ima tudi svojo moderno i co. Imeli smo v načrtu tudi | karijo, toda za ertrot jo j*' na preprečila. Zadruga um svojo godbo ns Dihala, ki j«j na v zadružnem i?'baniu " dežele. Ima tud. krt-drtno«! sojilno društvo (credit uni^M je že stoterim pomagalo i m jlK. ft , f.M Zadrugo so ustanovili je bUa s prvega z^l fj čeških p*emogaru\ A«f* se Je večala in ker * P/T, družna ideja boli n boli p vrtu druge narodnost' m končno Američane Uk« "mednarodna' ali družna ustanova ' Zadruga Je imela dosti finančnih o te«»" cev rad* številnih stavk, kaiti več-n* ^ -premogarji nira vodstvom " . ^ in se večsls * ~ opissti. kakšen si*«* B k—posrlnottl sati lUksen ^ zalprote*cijo Z« slučaj biezpomlnd^* J prišlo le nekaj pritožb iz Cleve- predeč prpstoi ... (IjjjJJ t Dalje na WRTEK, 23. SEPTEMBRA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov POROČILO IZ JUGOSLAVIJE Kairo 13. septembra (ONA).— Danes poročajo tukaj, da so ju- goslovanske oborožene sile pretrgale železniški progi i? Zagreba v Solit in iz Sarajeva v Dubrovnik. Jugoslovani so se z odločnim naporoip vrgli na pot, po kateri so hoteli Nemci in Pa-veličevci pošiljati ojačenja v Dalmacijo. Nacisti bj želeli razorožiti tamošnje italijanske posadke in ustanoviti utrdbe za obrambo dalmatinske obale proti grozeči zavezniški invaziji. Ti dve železnici sta edini prometni progi iz notranjosti Jugoslavije do dalmatinske obale. Jugoslovanski krogi poročajo, da je general Dntfa Mihajlovič na vsem srbskem ozemlju začel napadati nemške posadke ter jih Uko Driklenil v kraje, kjer se nahajajo in je preprečil, da priskočijo na pomoč onim silam, ki se nahajajo v Dalmaciji. Isti krogi poročajo, da se v Bosni nahajajo gerilske sile tudi v ljutih bojih proti Nemcem, katerih cilj je tudi, da preprečijo prenos ojačenj na dalmatinsko obalo Von Horstenau, nacistični komandant v Zagrebu, je baje razglasil, da bo vsa Dalmacija, tudi italijansko mesto Reka, v bodoč nosti soojena s satelitsko državo Hrvaško. Druge informacije, ki so prišle sem, ooročajo, da so na nekaterih krajih Dartizani priskočili na pomoč Italijanom, ki odbijajo nemike in ustaške napade, katerih cilj je, da zasedejo in zastražijo vanže železniške postaje kot n. pr. Karlovac in Ogulin na železniški progi iz Zagreba na dalmatinsko obalo. Iz zanesljivih virov prihaja vest, da visoki zavezniški častniki že služijo kot zveza med zavezniško vrhovno komando in obema skupinama Jugoslovanov, namreč z Mihajlovičem, ki je vojni minister jugoslovanske vlade v izgnanstvu in poveljnik ene armade, ter s poveljnikom ljudske osvobodilne armade, Titom. Tem zavezniškim Častnikom je stavljena naloga, da koordinirajo delovanje obeh skupin v okviru skupnega zavezniškega načrta. Partizanske oborožene sile so dosegle v Bosni velike uspehe in imajo zdaj po zadnjih poročilih v rokah prostrane predele goratega ozemlja. Zasedli so tudi »trategično važne vrhove nad Banjaluko, mestom, v katerem se nahajajo vroči vrelci irt je bilo izvoljeno od Ante Paveliča, hrvaškega kvizlinga, za bodočo hrvaško orestojnico. Na svojem ozemlju so partizani popravili porušene železnice in jih uporabljajo za orevoz čet in materiala. GOSPODARSKE RAZMERE NA BOLGARSKEM •»•tis domačih šivali v Bolgariji (Posneto iz ljubljanskega Jutra * dni- 28. marca 1943.) Bolgarski kmetijski minister . rov i« '»dredil, da bo v bodo-<* vsako leto 31. marca v Bol-štetje domačih živali. Vsi lrr*tje dobe formularje, v kate-r* treba vnisati vse spremem- be glede domačih živali, kar jih je nastalo med letom. Štetje domačih živali bo organizirano po občinah. ' Od 1. aprila dalje bodo morali kmetovalci v sedmih dneh prijaviti občinam vse izpremembe glede živine. Vsake tri mesece in sicer 30. septembra, 31. decembra t. 1. bo sestavljena statistika domačih živali. Za vsako kršitev te nared-be je določena po zakonu o civilni mobilizaciji najstrožja kazen. Z drugo naredbo kmetijskega ministrstva se odreja zaplemba vseh kož goveje živine in drobnice. V bodoče bo smela kupovati kože samo centrala za posebna naročila. Kože se bodo razdeljevale med industrijee in obrtnike ter za izvoz samo po posebnem načrtu kmetijskega ministrstva. Določeni bodo posebni nakuDovalci, ki bodo kupovali kože od kmetovalcev odnosno živinorejcev. Kupila vojnohranllnl bondi Primorsko vprašanje in SANS Najdejo se rojaki, katerim se primorsko vprašanje ne zdi tako važno, da bi se zanje vložil ves trud, ki mu ga posveča SANS. Včasih se slišijo čudne govorice, n. pr., da se Primorcem samim njč ne mudi v Jugoslavijo, ampak da bi ngjrajši ostali tam, kjer so, to se pravi, pod Italijo. Menda je malo takih čudakov, toda tudi če sta le dva, sta preveč in treba ju je prepričati, da sta na zelo napačni poti. Pisec je v stari domovini imel prilika, govoriti z mnogimi Primorci, največ z delavci, kamnoseki, železničarji, predilničarji, kmeti, takozvanimi inteligenti, našel pa ni ne enega, ki ne bi bil z vsem srcem želel v skupen dom z ostalimi Slovenci. V Zedinjenih državah je dr. Čok kot zastopnik organizacije Jugoslovanov v Italiji, a poslali so ga sem za osvoboditev izpod Italije. Pa vprašajte tukajšnje Primorce in verjetno ni, da boste našli lc enega, ki bi se ogreval za Italijo. Temu pa se ni prav nič čuditi po vseh izkušnjah, ki so jih Slovenci imeli ne le pod italijanskim fašizmom, ampak Še prej pod ta-kozvano liberalno vlado. Teh izkušenj ni treba tukaj ponavljati, ker so predobro znane. Najbrže bodo sedanji gospodarji Italije skušali prepričati zaveznike, da bo nova Italija bolj pravično ravnala s Slovenci. Toda takim obljubam noben Slovenec na Krasu, noben Hrvat v Istri več ne more zaupati, kajti enakih obljub so imeli v preteklosti več kot dovolj, ostalo pa ni od njih nič drugega kot. žalosten spomin. In grof Sforza, ki skuša sedaj glumiti demokrata, je pri gaženju teh obljub zelo prizadet. Toda tudi zg Ves slovenski na-rod je primorski problem nadvse važen. Edino vprašanje demokracije je enako važno. V povojnem svetu bo narod- nost pomenila kulturno življenje. Kdor koli bi jo skušal zlorabiti za šovinistične namene, bo naletel na odpor vseh demokratičnih elementov. Za kulturno produkcijo in uživanje pa mora vstk narod imeti dovolj moči in Slovenci so tako maloštevilni, da se morejo na kulturnem polju uveljaviti le tedaj, če so zedinjeni. Se tedaj bodo morali dopri-našati večje žrtve kot veliki narodi, toda njih kulturni napredek v teku zadnjih dvajsetih let priče, da lahko dosežejo resnične uspehe, če bodo rešeni dosedanjih ovir. Samo naciji morejo blebetati o nemški superijorno-sti in označevati druge narode za nUke in kulturno nesposobne. Kar so Slovenci v najtežavnejših razmerah ustvarili na kulturnem polju, postavlja vse take trditve na laž in mnogi naši kulturni delavci bi uživali veliko slavo, če bi svet poznal njihova dela. Ta trditev ne izvira iz nobene narodne prevzetnosti. Zaveden Slovenec se ne bo nikdar bahal, da je njegov narod boljši od drugih, ne trpi pa, da bi se ponižava). Saj se dogajajo pred našimi očmi reči, ki dokazujejo pi-škavost bahaškega nacionalizma. Črnci v Zedinjenih državah so dali tej deželi velike znanstvenike in umetnike. V Aziji je nekoliko republik, kjer pred pet in dvajsetimi leti skoraj nihče ni zna! čitati in pisati, a tisti "divjaki" imajo sedaj svoje visoke Šole in razvijajo svojo literaturo in umetnost. Ampak Slovenci so se tisoč let morali boriti za goli obstanek in sedaj hočejo, da se zavaruje njihovo življenje, kar je mogoče edino v zedinjeni Sloveniji. Pri tem pa se dobro zavedajo, da ne bodo mogli postati nikakršni izo-lacijonisti. Kultura obsega en del človeškega življenja, ob katerem pa se ne sme pozabiti na gospodarstvo. To pa sledi drugačnim zakonom, med katerimi postaja sodelovanje čim dalje bolj važno. Kultura se razvija v narodnih mejah, gospodarstvo 1>a zahteva čim dalje širše pod age. Kakor je veleindustrija izpodrinila malo rokodelstvo, kakor so mali trgovci postali le agentje velikih trgovskih družb, kakor so začele OgroiVine Industrializirane farme tekmovati z malimi kmeti in jih izpodrivati, tako je vsako gospodarstvo v tesnih mejah obsojeno na žalostno vegetiranje in na bankrot. Na tem polju bo torej vsaka izolacija nemogoča in tudi Slovenci morajo biti pripravljeni za najobsežnejšo kooperacijo/ Pri tem pa vendar hočejo— kakor vsi drugi narodi—ohraniti svoj posebni značaj, svoj jezik, svoje šege, svoje pesmi, svoj način izražanja itd.' In da morejo doseči to, potrebujejo vse delo svojega naroda, med katerimi so Primorci najvažnejši. Toda kdo more biti tako ultra optimističen, da bi pričakoval izpolnitev slovenskih opravičenih zahtev brez dela in boja? Dokler je vladal v Evropi mir, niso imeli Slovenci skoraj nobenega upanja, Edina možnost, da bi dosegli, kar jim gre, bi bila v mirnem, toda temeljitem preobratu, ki bi preuredil svet in ga postavil ns podlago pravičnosti in neskaljene demokrscije. Tods tsko upanje je bilo v preteklosti i lu zorno, kar pričajo dogodki. k' so dovedli do sedsnje vojne. V tej svetovni krizi iščejo drugi svoje pravice in to je tudi nslogs Slovencev O bodočem svetu ne bo nihče sam odločal, ne kak posameznik, ne kakšna posamezna vlada ali driava. To gi je treba enkrat za vselej vtepsti v glavo. Vse v vojno zapletene države, kl stoje proti osišču, so se zedinile kot Združeni narodi in to dejstvo se za nobeno ceno ne sme pustiti izpred oči. Tudi Slovenci morajo računati g tem. Enako greši proti našim življenskim interesom tisti, ki trobi, da ne vidi v Rusiji nič dlN0ega kot komunizem, kakor Usti, ki ponavlja staro frazo o "krumarski" Angliji. \ Vsaka driava je živ* organizem in zakoni razvoja veljajo zanje kakor ta posameznika, kakor za živalska plemena, kakjr za rastlinske skupine. Današnji človek ni več br logar; sedanja Rusija ne šivi več v letu 1919 in sedanj« Anglija ni več Chamber-lainova. Ameriški Slovenci se morajo v prvi vrsti, kar se tiče slovenskih opravičenih zahtev truditi, da prepričajo Ameriko o tej opravičenosti. Tudi če ne najdejo takoj popolnega razumevanja, ne smejo Izgubiti zaupanja in morajo nadaljevati svoje delo z namenom, da se vodilni krogi v novi domovini uverijo o pravičnosti in o važnosti slovenskih aspiracij. Ker pa je Amerika Članica Združenih narodov, je treba iskati dostopa do vseh. da bodo vsi vedeli, za kaj duprina-šajo Slovenci v stari domovini skoraj nadčloveške žrtve in podpirajo vojna priz*adevanja Združenih narodov v taki meri, da je Nemčija pod vzela proti njim pet ofenziv, pa ne le, du jih ni atrla, temveč je njihova bojevitost še narasla. Naravno je, da morajo ameriški Slovenci nadaljevati vse načine podpiranja ameriških vojnih naporov. Doslej so to storili v polni meri in nobenega dvoma ni, da ne bodo prenehali. To bl storili tudi, če ne bi bilo nobenega slovenskega vprašanj«. Ampak videči, kako umirajo bratje V stari domovini zu svobodo in za skpni c*lj vseh protifašističnih sil, st ne bi mogli odpustiti, če ne bi storili, kar morejo, da jim pomagajo do pravice, Amerika je lojalna zaveznica svojib zaveznic in misli za zeleno mizo, kadar pride čsn, sodelovati, ne p« ukazovati. In zato je treba tudi te sedanje In bodoče sodelavce informiruti in prositi za njihovo pod noro. Vse brez Izjeme, ker so in bodo vsi enakopravni in se bodo šteli vsi gla sovi. v, Etbin Kristan. Pismo iz Londona \ davimo poročilo Prosveti) 22. avgusta 1943. Tisto noč, ko ao naznanili, da so zavezniki savzeli Liparske otoke, se mi je »anjulo o bratu. Prišla sem g« obiskat v njegovo celico v koncentracijskem taborišču. "Poglej, ie več ko eno leto morem sp«ti v tem zaboju, nikdar ne morem stegniti svojih nog." Pokazal mi je lesen, oglat zaboj in noge go mu bile dolge in suhe, kakor Kristusove n« križu. "S«mo malo še potrpi, ne bo več dolgo trajalo, ko bomo spet vsi skup«j doma, kakor prej," sem g« tolažilu. Solze so mu kapale po licih: "Ne morem, ne morem več, tyko je hudo." Ne vem, zakaj ,sc mi je sanjalo, da je moj brst jokal, k6 ga nisem nikdar videla v solzah. Videla sem ga, ko je prebledel, stisnil uotniee, zaškripal z zobmi, skrčil roke v pest, v očeh se danes v Sloveniji, bi bil mogel biti le še ustreljen. Dogodilo se mu je manjše zlo. Najprej sem bila šo kar vesela, da je gori blizu švicarske meje, kjer je vendar boljše, kakor na Lipar* skih otokih. Zdaj pn - tedaj so Liparski otoki v rokuh zaveznikov, bi ga zdaj že osvobodili? Nova "bastille" je padla, ao rešili ujetnike v njej? Ali so jih prej umaknili v druga taborišč«? Nič nismo še izvedeli o tem. Slovenci smo poznali Liparske otoke že 23 let. Fašisti so pošiljali naše ljudi na "hudičeve o-toke" od leta 1920 nsprej, "Usoda teh izgnancev ni v resnici nič drugačna, kakor jo imajo n«-vudni zločinci, ki so obsojani na težko ječo. Kakor oni, zelo pogosto skupaj z njimi, so tudi ti zvezani skupaj ln uklenjeni, pu 20 zapovrstjo na dolgi verigi po pol metra razdalje med vsakima sa in zuvarovana z železno mrežo, skozi njo te opazujejo kura-binjerji. Svetloba pnhaju v voz le skozi nekaj majhnih razpok, V teh celicah morajo ujetniki navadno pretrpeti nepretrganih 10 do 20 ur sede v neznosni vročini poleti, v neznosnem mrazu pozimi, ker voz jo popolnoma iz Železa ln v njem ni niti ventilacije niti kurjave. Med vožnjo motu biti zadovoljen s koščkom suhega kruha, ki mu gu dajo ob začetku vožnje, ko gu je. mu ropočejo okovi na rokah. Skozi odprtino v vratih mo vlijejo vodo v usta, ali ne dovolj; večkrat mu stražniki odbijejo prošnjo zu pijuč^" Tsko so poUivaJI naši Primorci na Liparske otoke 1, 1920, ko je bilo dovolj kruha po sv« tu in ko nl bilo nobenega razloga, zakaj bi ljudje ne dali vede ao-človeku. Hi 1 Je mir in zak-/m to vladali med narodi in ljudmi, "Uklenjeni in zvezani skupaj nu verigo brez razlike zločimi lu WAR ra LOAN w ~Z>e bilo objavJ je-' Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I. strani.) najbrže zanimivo in tudi v pouk drugim zadrugam; kuj če o priliki to storiš?-—Ured.) Imeli »mo v načrtu tudi zadružni pogrebni /uvod in zdravniško protekcijo, ampak vse to mora čakati na kunec vojne. Ker je veliko naših članov, to Je SNPJ, ki so tudi člani te zadruge, so vabljeni vsi, ako jim Je le mogoče, da se udeleže te, do danes nsjvočje zadružne proslave, ki se prične v nedeljo ub eni uri popoldne v Dillonvalu. (J lavni govornik bo kongresnih Voorhis is Californije, ki je ve-lik zagovornik zadružnega giba nju in delavstva, Na programu lxi seveds še dosti drugih atrakcij, kot tudi parada po mestu. Kot povsod je sedaj tudi tukaj v teku velika kampanja za tretje vojno posojilo. Seveda sem bil zopet zap«ialen in liedll od hiše do hiše, pri čemer ml Je šla ns roko in pomagala Mary Htiuuss, predsednica društva 040 HNPJ, Ce si imenovan, ae Je težko odreči, in to posebno, če vidiš, da gre za pravično stvar. Jteci moram, da v moji zoni, kjer živa lazilčne narodmati, ao se nsšl rojaki še najbolje o«lre-/aII, pruv tako društva in tudi naša dvorana Kaj vse vidiš in slišiš pri ljudeh, ki ne razumejo, za kaj gre in tudi ne o vrednosti bondov. Dopoveduješ ln pojasnjuješ, toda vse brez haska. Kaj ko bi ti ljudje živeli tam, kjer divja vojna, ali pa v okupiranih deželah. Je tako kot Je rekel Walter VVuuhrll ft. septembia po tadlu, namreč, da naša dežela bije boj ta svobodo jKidjaimiJenlh dežel In nam daje demokiucijo, povrhu pa še plača obrusil alooti In tremo-te Lena rtov oče je sUl z izrazom trdote na obrazu v mislih pred njo. Videla ga je le en-krat. V predmestju )e imel trgo> vino in krčmo na ime svoje že- aneve je bile te oiorele. Omeho-pot. Preden ^e 3, ee ji je zcitUTi doma jt je sled ne. Linert ni nikoli prestopil njegovege praga, tudi bi se mu ne upele ziniti o tem. V nji je resle misel iz dneve v den, zrasla je viaoko: stopila bom pre-denj in ga omehčila. Katero arce bi se ne usmililo sina v ječi in njegove žene pred porodnimi bolečinami? Tistega popoldneve je bile U misel nejviše dozorela. Omfho-veje je šle ne stopila na ulico pot lažje, nenadoma nji korak zganil bolečino v srcu. Trikrat je šla mimo prodejelne, a se ni upale vstopiti. Opazila je, de stoji v prodajalni Trpin aem. se oslenje ob vrečo in kadi cigero. "S čim vem morem pootrečl?** Trepetaje je iskala besed in si izmislila laž "Pošilja me veš sin." "Moj ain?" Košate obrvi eo se neglo dvigale in podale, usta eo ee zganila v pomenljiv izraz. Mo> je odstopil ze korak, prijel z roko za konec levega ušesa. na pol zaprl oči in premeril Cilko od vrha do tal. ' Aa-glej! Ti si njegove žena?" ;]0 - r~— ■■ » JH Ni je poznal, oči je pasel na njeni vnanjoeti, užival njeno zadrego. "Saj veste, kako je z Lenartom .. ." Trpin je stopil k vratom, ki ao vodile iz prodajalne v oetale prostore in zekllcal: "Ti—pojdi sem!" Prikazala se je sasUvns ženska zabuhlega obraza m ee leno neelomla ne podboje vret. Poglej, to je žene nešege Lenarta " e "Aaa"' je ziniU ženska. 'Teko od blizu je še nismo videli . . . sploh nikoli ..." Cilke se je zdele same sebi kakor privezana na sre motni steber. Trpele je dolgo in molte, njuni pogledi eo se je nesitlll. Ženske ni pogledala, zdela ee ji je gnusne, strmela je možu v obraz To je njegov oče?" Oči eo se ji zalile e solzami. Stokret jI je bilo žal. da je vstopila. Rada bi bila zbežala, o tudi to nl bilo mogoče. * "Kaj pe hoče?" je vprašaU ftenska, "De Jo pošilje l^enart . . Saj Še ni po vedela . . Cilka Je bila pripravljena Izpiti kupo ponižanja do dna. ČETRTEK, 23. SEPTFMpe. SALAMAUA VICTORV HAS ITS PRIČE IAMIS wait on e New Guinoa beach to take eboerd A mericam wounded durlng the zesulted In the Allied capture of the strategte Japanese air base et Solomeiio..Australian i troops ere now concentrating the attack on Leo, 21 miles to the north, trhere the reoaumts of 20.000 froopi are trappod end face death or capture. ^ w "Lenart prosi, da bi nama po- magali." "Kako pomagali?" je ženska gledala na moža. "Da bi ju redili," so se skrčili Trpinovi prsti, kot ds nekaj držijo, a ne marajo izpustiti. "Pa otroka ša nimata?" Požrl je slino. "Čemu je bežal od doma? Čemu se je tako mlad ženil? Ženiti ae, a nato krasti..." Cilka ni poslušala do konca. Upanje, ki je tako dolgo zorelo v nji, ae je zrušilo. Ko je bila še otrok, si je želela imeti krila kot metulj in leteti , pod solncem. Zdaj ni čutila nog, kakor na pe-rotih razočaranj in ponižanj je obleUvak hiše, ulice in ceste, kakor da išče svoje stanovanje in ga ne more najti. O ljudje, ljudje! Prej so se bili spomini umirili, zdaj je znova zagorelo v nji. Tekla je, da ao se mimoidoči ozirali za njo. Uteči, izginiti kam, k*m, kam? j 25. Goat mrak je ležal po ulicah, v temo so bile zavite stopnice, ko je Cilk« vrnila domov. Pred vrati etanovanja je stala senca. Ženska. Cilka se je sprva zavzela, se prestrašila, nato se je razveselil«. Morda je kdo, ki bo dal njeni duši oj?ore. Senca se je zganila, Cilka jo je spoznala po obrisih. Bila je Irma. Bridko je planilo skozi zsvest: kaj ji neki hoče? Ali se je prišla norčevat v hipu, ko je bilo stanovanje prazno in njena duša še nikoli ni bila tako raz-bičana kot zdaj. Irma se ji je na-smehnila in ji podala roko. Cilka ni opazila bledice na njenem obrazu, črnih krogov pod očmi. Grenek nasmeh ni kazal prikritega namena. Odprla je vraU v kuhinjo in prižgala luč. "Oprostite, pri nas je vse prazno." Čemu ee ji je opravičevala? Irma je sedla na edino stolico, se ozrla J>o kuhinjski posodi. ki je stala pd zabojih na tleh. "Vaš moi je imel revolver.. Cilka ni opazila, da se je vsa kri pognale v Irmin obrez. "AH mi ge prodesU?" Cilke je le pozno v noč, ko se je vršila pri nji hišna preiakava, nosila revolver v svojih nedrjih. Kadar se je zganila, se je ledeno premaknilo pod obleko, kakor da nosi kačo na svojih prsih. Bila je hvaležna, da niso našli prepovedanega orožja. Takrat ni vedela, kam ž njim. Ali naj ga nese na ulico in ga skri vaj spusti na tla ... Pozno v noči se je splazila v podstrešje in ga skrila pod opeko. Zdaj niti pomislila ni, kaj bo ti ženski orožje. Pomudila se je le pri spominu. Irma je razumela, da Cilka omahuje: da ali ne? Dvignila se je, kakor da ne more obstati na mestu, z roko je potegnila preko čela. "Dam vam zanj, karkoli zah tevate." To je bilo mnogo. 'Cilka ni razmišljala. Če bi bili revolver našli v podstrešju, bi bila lahko utajila, da ni njen. Vendar jo je zavest, da je orodje v njeni bližini, vznemirjala marsikatero uro. Rada bi se ga bila iznebi-1«. Misel ns pomoč, ki se ji je zdaj nudila, ji je olajšala muč no razpoloženje, v katerem se je vrnila domov. "Počakajte za trenotek." Odšla je skozi vrata in tipala v podstrešje. Duri iz kuhinje v sobo so bile odprte. Irma je pogledala skozi nje. Vse je bilo prazno; nekaj obleke je bilo razobešene po stenah, na tleh je sUl kovčeg in velika košara. Blazina je bila upognjena, a s stene je gledala v medlo svetlobo kuhinje temna podoba. Radi revščine, ki je vpila pred njo, ali radi dozdevne Lenartove podobe? Umaknila se je in se znova razgledala po kuhinji. Lenartova podoba je izginila, ostala je revščina, katere slika se ji je od hipa do hipa močneje zajedala v dušo. Sedla je na stol. Ali je kdsj mislila le na se? Trepetala je ... Za trenutek jo je vso obvladala misel, da bo v hipu, ko vstopi Cilka, razodeU vse .. . VraU so se odprls. Cilka je tiščala na prsih nekaj temnega. V hipu, ko jo je Irma uzrla, Je bil premagan občutek krivde. To žensko je mrzila, Uga si ni mogla Ujiti. Vtis revščine je izginil prav Uko naglo kot Lenartova slika, pred njo je v mislih stal Emil, ob njem predsUve, ki so jo mučile zadnje dni. Usmiljenje se je upognilo globoko pod težo neumljivega strahu in samoljubja. Cilka je obsUla za zaprtimi vrati. Ali je brala, kaj se godi v tistem hipu v Irminem srcu? Zakaj se je prav v tistem tre-notku bridko zganil otrok pod Razni mali oglati ŽENSKE za ČIŠČENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let za delo od 6:00 P. M. do 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Cas in pol za nadurno delo Povišanje plače po šestih mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATION 516 W. Jackson DELO DOBE ŽENSKE ZA UČENJE CEMENTIRATI vojaških dežnih plaščev. Začetna plača 50c na uro Prilika za delo od koss EUGENE USOW MFG. COMPANY 1315 West Congress Street arcem? ObsUla je predli mi očmi, kakor da vidfv^! svojo golo misel: zakaj * sem prej .pomnila na Cemu vam bo to?" Irmin glas je trepetal, p, magovala se je, da bi bik 2 na, prijazna. 01 "Emil se odpelje po trgovk opravkih; večjo vsoto denarji imel s seboj . . .» j Cilka bi bila verjela besedi a očem ni mogla verjeti. l7m, segla v torbico, vzela iz nje hj kovec i„ ga 2 naglo kretijo, ložila na mizo. Vsota je bila ko visoka, da so Cilkine oči, kaj časa kot začarane strmel To je njeno sumnjo bolj potrdilo. Nenadoma se tega sramovala, stresla z e]a in položila orožje na mizo E narja se ni upala dotakniti (Dalje prihodnjič.) Vložite svojo prihranke T ^ rlške vojnohranilne bonda la magajte k porazu Hiti«,]. japonakih ■Olitarietlčnih b«fc Razni mali oglasi ihtei LTOI POTREBUJEMO MOŠKE in ŽENSKE za NUJNO OBRAMBNO DELO Nobene skušnje se ne zah mi vas naučimo dela PUNCH PRESS OPERA POLISHERS Se BUFFERS LIGHT ASSEMBLY W0RK PACKERS TOOL & DIE MAKERS and PLASTIC MOLD MAKERS Na starost se ne ozira. OglasiU se osebno v naši r svetljeni delavnici po dnevu v noči. BADGtJR TOOL & MFG. C0. 1501 W. Polk St, Chica ženske IT ALI VEČ LET STARE DELNO ALI STALNO DE v nujni jedilni industriji Prilika z« bodočnost. Delovne ure pričenjajo 10 P.M. do 6 A M e A.M. do 2 P.M. 2 P.M. do 10 P.M. 4 P.M. do 12 P.M. Dobra plača in veliko na urnega dela FARM CREST BAKING C0. 4550 Jackson Blvd. Delo dobe nakladači premof "COAL SHOVELERS" Stalno delo, dobra plača HEDIGER COAL COMPAN 3700 Morse avenue POMOČNIK v pekeriji, »talno