EH GLAS Uto XLV - št. 40 - CENA 38 SLT Kranj, torek, 26. maja 1992 Begunci, begunci... Vojna v Bosni še vedno divja z vso silovitostjo. Ženske, otroci, starci, cele muslimanske vasi se umikajo nasilju na sosednjo Hrvaško, v Slovenijo, k svojcem v Nemčijo ali še dlje. V Slovenijo se je zateklo ie 50 tisoč beguncev. Na uradih Rdečega križa je ob koncu tedna za status začasnega begunca zaprosilo 31.213 ljudi. Med njimi je 1448 otrok, mlajših od enega leta in 1096 otrok do dveh let. V Sloveniji so za begunce odprli ie nad 50 zbirnih centrov, v katerih je bilo ob koncu tedna prijavljenih že 14.687 začasnih beguncev. Prve dni bosanskega eksodusa je bilo videti, da na Gorenjsko val beguncev ne bo pljusk-nil tako množično kot v obmejne občine in v kraje, kjer so izpraznjene vojašnice omogočile nastanitev večjemu številu pribežnikov. Toda majhne skupine pred vojno bežečih ljudi iz Bosne so že spočetka iskale zavetje pri sorodnikih, ki živijo na Gorenjskem. Največ jih je potovalo na Jesenice, kjer ljudje z juga predstavljajo več kot četrtino vsega prebivalstva v občini. Jeseniške družine še vedno nosijo največje begunsko breme, kar je narekovalo potrebo po odprtju zbirnega centra za 500 ljudi na Hruški. V škojji Loki, kjer je tudi že blizu 1300 beguncev, so jih že od začetka sprejemali v zbirnih centrih v dijaškem domu in samskem domu Tehnika, z 10. majem pa so po nalogu republiške Civilne zaščite odprli še tretjega, v vojašnici. V radovljiški občini, ki gosti nad 400 beguncev, so zbirni center za sto ljudi odprli pred prvomajskimi prazniki, ko je bila stotnija beguncev na poti v Nemčijo in na Švedsko zavrnjenih na avstrijski meji. Polna sta tudi oba begunska centra v trži-ški občini, zato odpirajo tretjega, da bo imelo vseh 184 beguncev v Tržiču varno zavetje. Po odredbi republiškega štaba za civilno zaščito je tudi kranjska občina z nad 750 begunci že izpolnila merila za odprtje nastanitvenega centra, vendar ga občina zaenkrat še nima. Begunci so gostje svojih sorodnikov in prijateljev, ki so zaradi dolgotrajnega gostoljubja že dodobra materialno izčrpani. • D. Z. Žlebir Po sprejemu Slovenije v Organizacijo združenih narodov Slovenska polnoletnost Jutri popoldne bo slovenski parlament s slavnostnim zasedanjem obeležil sprejem slovenske države v Organizacijo združenih narodov. Precej dolg bi bi i seznam strank, organizacij in posameznikov, ki so javno izrazili svoje navdušenje nad sprejemom Slovenije v Organizacijo združenih narodov in čestitali državljanom Slovenije za pogumno držo med osamosvojitvenimi prizadevanji, ki jih je kronal sprejem v svetovno organizacijo kot 176. članico. Če imamo ta dogodek za polnoletnost mlade slovenske države, potem smo mednarodno zrelost dosegli presenetljivo hitro. Še leto nazaj smo bili v Jugoslaviji, vojska je grozila v Pekrah in snovala skupaj z Markovičem agresijo na Slovenijo, zahod nas je hudo grajal, ker smo želeli ubežati jugoslovanskim zdraham, pa tudi doma so bili posamezniki in stranke, ki niso bili navdušeni nad hitrim, vendar razumnim korakom v samostojnost. Res je, da so nam šle na roko razmere v bivši Sovjetski zvezi in razpadli Jugoslaviji, vključno z brutalno agresijo zoper Hrvaško in Bosno in Hercegovino, vendar smo glavni del opravila naredili sami. Čeprav so bili tisti slovenski politiki, ki so slovensko mednarodno uveljavitev in priznanje povezovali s strpnostjo in sodelovanjem in kooperativnost-jo pri reševanju jugoslovanske krize in zavračali samoljubje in samozaverovanost, da nas sedaj, ko smo se razglasili za samostojne, svet okoli nas nič ne briga, na trenutke hudo grajani, so ravnali prav. Slovenija je s čisto dušo pred svojimi državljani in svetom postala članka Organizacije združenih narodov. Sedaj se kaže vprašati, kako naprej. Predvsem moramo znati svoje članstvo v svetovni organizaciji tržiti pri vstopanju v druge mednarodne organizacije in ustanove. Napak bi se bilo postaviti v vlogo samozadovoljnega opazovalca in čakati, da nas bodo iskali drugi. Mi sami moramo vleči poteze, imeti pobudo in graditi zaupanje drugih v nas, kljub bližini vojne, kar nam te korake še vedno otežuje. Pogoj za ta korak pa je zrelost v notranjih odnosih, med različnimi strukturami oblasti in med oblastjo in državljani. Tega nam zadnje čase hudo manjka in sedaj je priložnost, da jo dvignemo na višjo raven. • J. Košnjek V četrtek, 28. maja, ob 20. uri bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici GLASOVA PREJA - , MtVENCI IN \tfM£N° Minister JELKO KACIN, veliki poznavalec letalstva, se bo pogovarjal s predsednikom Letalske zveze Slovenije DANIJELOM NARDINOM, dolgoletnim pilotom BRANIVOJEM MAJCNOM,direktorjem ALC Lesce PAVLOM BURJO in raziskovalcem letalske zgodovine JANEZOM ŽEROVCEM. Udeležbo rezervirajte po telefonu 211.860 ali 211-835. Pokrovitelj prireditve je Radovljica. Dobrodelna prireditev za begunce Križe, 26. maja - Občinska organizacija Rdečega križa Tržič vabi na dobrodelno prireditev za pomoč beguncem iz Bosne, ki bo v petek, 29. maja, ob 18. uri v osnovni šoli v Krizah. Hkrati bodo počastili tudi dan krvodajalcev. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCinBAM KA FORMUL f ? PflIHRANKA PREMIERA MESSNERJEVEGA OBRAČUNA - V celovškem Mestnem gledališču je bil v soboto popoldne pomembni kulturni dogodek - krstna predstava nove drame Janka Messnerja Obračun. Družbeno kritična, sodobna drama je prerez pisateljevega življenja, tavanja, stisk in bolečin, pa tudi trdoživosti na oni strani Karavank. Gledališki projekt je združil več kot trideset poklicnih in ljubiteljskih igralcev s te in one strani meje, ki so pod režijskim vodstvom Petra Militarova zablesteli pred polno dvorano celovškega gledališča. L. M., foto: Gorazd Šinik PRIREDITVE OB TEDNU NAŠIH GOZDOV - Teden od 25. do 31. maja so gozdarji posvetili ohranjanju gozda. Društvo kranjskih inženirjev in tehnikov gozdarstva je v sodelovanju z Državno založbo Slovenije že minuli četrtek predstavilo novi knjigi Pragozd v naši krajini Dušana Mlinska in Osnove ekologije Kazimirja Tarmana. To priložnost so izkoristili tudi za ogled besniškega gozda, kjer je upokojeni gozdar Franc Hostnik opisal rezultate dolgoletnih prizadevanj za obnovo gozda. Več o tem dogodku na 3. strani! - S. S. - Foto: S. Saje -■• ULSMfllNG U* UfO betonski B0BR0VEC tlLOM/77271 Goriška kegljaška šampiona doma - Krajani Goric znajo ceniti dosežke svojih športnikov. Tako kot že dvakrat doslej, ko se je kegl jaški as Boris Urbane vračal domov s kolajnami, je bilo v nedeljo, ko sta prišla s svetovnega prvenstva v Bratislavi Boris Urbane in njegova žena Tončka, člana slovenskih kegljaških reprezentanc. Moški so osvojili zlato, ženske pa srebro, razen tega pa prinašajo naši domov še dve zlati in eno bronasto kolajno. Predsednik goriške krajevne skupnosti Franc Šenk (levo) je izročil kegljačema skulpturo domačega kiparja Tomaža Sebreka, gostilničar Jože Oman pa jima je izročil kip roke kegljača s kroglo. Pogovore z Tončko in Borisom Urbancem ter Borisom Benedikom, ki je bil tudi član reprezentance v Bratislavi, objavljamo v Stotinki. J. Košnjek, slika P. Kozjek < 3 co < OZ O _ \±> nedeljo v Šmartnem pri Litiji seminar o uresničevanju zakona o zadrugah. Na semi; narju sta sodelovala tudi novi kmetijski minister dr. Jože Protner in minister za trg Jože Jeraj ter člani vodstva stranke, kot gostje pa zadružniki iz Italije in Avstrije. • J. K. «i|j[{5JJ[ll> GLAS Ustanovitelj io izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, l.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčiak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zatar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tis* časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1. telefon: 211-860. 211-835. telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogls»': telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). _ _ Ob tednu gozdov Usoda gozda je tudi naša usoda Gozd ostaja neprebrana knjiga zakonov narave, ki jo je treba bolje spoznati. Besnita, 22. maja - Na to resnico so opozorili ob včerajšnji predstavitvi knjig Pragozd v naši krajini in Osnove ekologije v Gozdni učilni pri Besnici. To je bila le ena od dejavnosti Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva ob tednu gozdov, ki bo letos od 25. do 31. maja. Goste, med katerimi so bili ženja gozdarstva Slovenije, pri-Poleg predstavnikov Gozdnega pravljajo od 25. do 31. maja vrsto gospodarstva in Državne založbe Slovenije tudi sodelavci znanstvenih in naravovarstvenih ustanov, je v prijetnem okolju ob gozdarski koči v Besnici pozdravi inž. Andrej Drašler, direktor GG Kranj. Potem ko jih je seznanil z osnovno dejavnostjo Podjetja, je inž. France Polanc predstavil še značilnasti gozdne krajine Bcsnicc. Kot je med drugim poudaril, so zaradi potreb fu-cinarstva in ekstenzivnega kmetijskega gospodarstva tukajšnji •gozdovi postali v preteklosti ma-lolesni. Sele napori strokovnjakov in domačih gozdarjev so v zadnjih desetletjih omogočili povečevanje lesne mase; sedaj jo je že prek 200 kubičnih metrov na hektar. Seveda pa je še bolj od tega pomembna varovalna vloga gozda, brez katerega bi tod gotovo grozile pogoste poplave, erozije zemlje in druge nevšečnosti. Več o pomenu gozda lahko vsak obiskovalec zve tudi v njihovi gozdni učilni. Seznanjanju javnosti o razmerah v gozdu in delu gozdarjev je namenjen tudi teden gozdov, ki ga v Sloveniji prirejajo že od 1973. leta. Kot je naštel mag. Janez Pogačnik iz Splošnega zdru- dejavnosti. Izdali so že dve zloženki o gozdu, prihodnji teden pa se bodo vrstila predavanja gozdarjev po šolah in srečanja mladine v gozdu; lani je organizirano obiskalo gozd okrog 6500 šolarjev, na učnih gozdnih poteh pa so našteli več kot 18 tisoč obiskovalcev. Prireditve bodo sklenili s strokovnim posvetom, ki bo 29. maja v Ljubljani. Pozabili smo opazovati Na to dejstvo je spomnil avtor knjige Pragozd v naši krajini prof. Dušan Mlinšek. Čeprav je znano, da smo Slovenci potepuhi, ne poznamo niti svoje bližnje okolice. Če bi vedeli, da je le 2 odstotka svetovnega prostora še podobnega lepotam Slovenije, bi to znali bolj ceniti. Ker okolje premalo cenimo, se do njega obnašamo škodljivo, je med drugim ugotovil strokovnjak, zaslužen tudi za obnovo besni.ških gozdov. O Mlinškovi knjigi smo izvedeli, da skuša podati pravi pogled na življenje skozi prizmo gozda. Po avtorjevem prepričanju je namreč edino v spremembi našega razmišljanja in ravnanja mož- Dušan Mlinšek in Kazimir Tarman (od leve proti desni) sta predstavila svoji knjigi, ki sta izšli pri DZS. - Foto: S. Saje nost za revitalizacijo že načetega okolja. Ko se bomo zavedeli, da je gozdno drevo praprebivalec tega prostora, bomo začutili potrebo po ohranjanju žive krajine. Gozdarje je pohvalil, da jemljejo gozd kot svetinjo, ne pa kot skladišče lesa. Že indijanski filozofi so namreč trdili, da je drevo še mogočnejše od boga. S knjigo Osnove ekologije in ekologija živali smo Slovenci dobili svoj prvi biološki visokošolski učbenik s tega področja. Prav bo, je ocenil pisec Kazimir Tarman, če bo knjiga tudi drugim pomagala spoznati, da je ekologija veliko več od onesnaženega zraka in vode ter povsod ležečih odpadkov. Moramo se namreč vprašati, kaj vse to pomeni za rastline in živali, da ne bomo več brezbrižni do uničevanja posameznih življenjskih vrst. Kot je še pohvalil, so gozdarji pri ohranjanju žive narave daleč pred drugimi strokovnjaki in uporabniki prostora. Potrditev slednjega je obiskovalcem ponudil ogled drevesnice in bližnjega gozda, v katerem jim je upokojeni gozdar Franc Host-nik odkril vse bogastvo raznovrstnosti in raznolikosti. Pisec Mlinšek in Tarman sta k temu dodala, da je samo v enem kubičnem centimetru gozdnih tal več patentov kot v celi vesoljski ladji !• Stojan Saje IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Dopolnjen tržiški proračun Tržič, 22. maja - Na zasedanju zborov tržiške občinske skupščine minulo sredo so delegati sklepali tudi o predlogu za razdelitev 5,4 milijona tolarjev nerazporejenih sredstev v letošnjem občinskem proračunu. Na predlog izvršnega sveta, da sredstva za zdravstvo poveča za 1,9 milijona - od tega blizu 1,28 milijona za reševalno vozilo, ostalo pa za obnovo kotla centralne kurjave, sredstva za financiranje krajevnih skupnosti obogati za 1,53.milijona, sredstva za komunalno in cestno dejavnost pa za dobrih 1,96 milijona tolarjev, so podali kar nekaj amandmajev. Predstavniki kmetijstva so ponovili, da bi za uresničitev programa rabili 2,9 milijona tolarjev, v občini pa soji namenili le 846 tisočakov. Franc Sajovic je menil, da bi morali zaradi težko dosegljivega denarja iz republike več podpore kmetijstvu nameniti v občini, še posebej, če bodo hoteli obdržati kmete v hribih. Enako je menil Miro Bajd, ki je terjal nekaj denarja vsaj za osemenjevanje kn-v. Delegati iz šolstva so predlagali, da bi 324 tisočakom za nakup knjig za osnovnošolce dodali vsaj 600 tisočakov, šole pa bi v ta namen najele še 1,2 milijona tolarjev premostitvenega posojila. Tretji predlog je predvidel ves denar, razen sredstev za zdravstvo, za ureditev komunalnih problemov v izvenmestnih krajevnih skupnostih, predsedstvo pa je predlagalo dodelitev 100 tisočakov za obnovo cerkvenih objektov. Po daljši razpravi so delegati uskladili mišljenje o podpori prvih dveh predlogov izvršnega sveta. Glede tretjega predloga so sklenili, da bodo od načrtovanih sredstev za komunalno in cestno dejavnost namenili 600 tisočakov za potrebe šolstva.• S. Saje Kranjska občinska skupščina bo zasedala Obračun s preteklim letom V sredo, 27. maja, se bodo sestali zbori občinske skupščine Kranj in delali kar na tri načine: na skupni seji, na skupnem zasedanju in na ločenih sejah. Dnevni red je izredno obsežen, saj obsega za vse zbore več kot 20 točk, pretežni del pa je posvečen poročilom za preteklo leto. Tako naj bi sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna, poro- Ker je čas tudi denar, se je zbor krajevnih skupnosti na izredni seji preteklo sredo že sestal. Obravnavali so poročili o porabi sredstev za dejavnost KS in investicijsko vzdrževanje prostorov v KS v preteklem letu, vzrok za izredni sklic pa je bil predlog razdelitve letošnjih sredstev v ta namen. Predlog komisije za delovanje KS, ki ga je podprl tudi izvršni svet, o razdelitvi 4,2 milijona tolarjev za dejavnost KS in 10,3 milijona tolarjev za invetici-je v skupne prostore, je bil sprejet, le KS Cerklje je izvršni svet moral obljubiti posebno pomoč pri adaptaciji strehe na kulturnem domu. Spremenjen tržiški grb Tržič, 22. maja - Tržiška skupščina je potrdila predlog za spremembo statuta občine Tržič, ki se nanašajo na občinski pečat in grb. Za grb je po novem določeno, da ima obliko ščita, na katerem je v sredini upodobljeno klesano obzidje iz šestih kamnitih skladov s štirimi nadzidki. Pod vsakim nadzidkom je strelna lina. Obzidje je bele barve, ozadje pa je modro. Kdor se spominja prejšnjega tržiškega grba, se mu zdi nov grb na prvi pogled zelo podoben. Razlika je le v tem, daje obzidje izgubilo vrata in en nadzidek, strelne line pa so razporejene vodoravno namesto navpično. Tudi vode pod obzidjem ni več videti. O razlogih za spremembo grba ni bilo slišati kaj dosti. Upati je moč, da gre le za približevanje zgodovinski resnici, ne pa tudi za kakršnokoli simboliko s tržiško sedanjostjo! Ali je Tržič vendarle izgubil edini izhod prav ob 500-letnici podelitve trških pravic mestu? • S. Saje čila o delu nekaterih občinskih in medobčinskih organov in informacijo o gospodarskih rezultatih v preteklem letu. Na skupnem zasedanju naj bi določili komisijo za usklajevanje doslej med zbori različno sprejetih zadev, slišali pa naj bi tudi zelo aktualno poročilo o reševanju problema beguncev. • S. Ž. Nova parlamentarna opozicija Nadaljevanje Demosove tradicije Javna pobuda odbornikom DPZ SO Kranj Radio Kranj bo 25. junija letos praznoval drugo obletnico svojega delovanja. Ustanovitelj Radia - skupščina občine Kranj -Je na zasedanjih svojih zborov o ureditvi pravnoformalnega statusa Radia, večkrat razpravljala. Ker Radio še vedno deluje brez upravljanja in programskega sveta in ker potrditve omenjenih organov niso sprejeli samo še odborniki družbenopolitičnega zbora SO Kranj, se po apelu, ki smo ga 18. februarja letos naslovili na vse odbornike SO Kranj, s ciljem dokončnega konstituiranja Radia, obračamo tokrat z javno pobudo na poslance DPZ SO Kranj, da potrditev organa upravljanja in programskega sveta Radia Kranj uvrstijo na prvo sejo svojega zbora. S spoštovanjem! Predsednik zbora delavcev Radia Kranj v ust. Daniel Pangršič Ljubljana, 22. maja - V Ljubljani so se sestali predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Liberalne stranke. Narodne demokratske stranke, poslanskega kluba Demosa in sveta občinskih odborov Demosa, ki sestavljajo novo parlamentarno opozicijo. Na sestanku so ugotovili potrebo po nadaljnjem sodelovanju, o more- bitni koaliciji pa se bodo še dogovarjali. Kontinuiteta Demosa mora ostati, občinske organizacije Demosa pa naj delujejo še naprej in jih je treba tam, kjer jih ni, še ustanoviti. Prav tako naj tudi še naprej deluje poslanski klub Demosa. Izjavo so podpisali Lojze Peterle, dr. Rajko Pirnat, Danijel Starman, Marjan Podobnik, Franc Golija in dr. Lojze Marinček. • J. K. Gorenjci na naboru Kranj, 25. maja - V teh dneh stopajo pred naborne komisije še zadnji gorenjski mladinci. V Škofji Loki poteka nabor med 25. in 27. majem, delu od dobrih 300 obveznikov pa bodo izročili vojaške knjižice 2. in 3. junija. Prošenj za civilno služenje zaenkrat še nimajo. Jeseni bodo poklicali še manjše število nabornikov. Na Jesenicah je okrog 180 nabornikov opravilo nabor med 13. in 15. majem, 14. junija pa bodo povabili še tiste mladince, ki še niso pravočasno uredili državljanstva. Za civilno služenje so dobili le tri prošnje. Nabor v Tržiču bo 28. in 29. maja, ko pričakujejo nekaj čez 100 fantov. V radovljiški občini so nabor uspešno končali 21. maja, jeseni pa bo pred komisijo stopilo manjše število nabornikov. • S. Saje GORENJSKI KOMENTAR STOJAN SAJE 0 revežih in bogataših Kadar se na skupščinskih klopeh znajde hkrati gradivo o gospodarskih, zaposlitvenih in socialnih problemih, so pričakovanja, tudi novinarska, prav gotovo velika. Tako je bilo minulo sredo tudi v tržiški skupščini, kjer pa ni bilo slišati, žal. ničesar novega- Malo pred koncem maja letošnjega leta so delegatom ponovili, kako stt.je lani zmanjšala poslovna uspešnost tržiškega gospodarstva, pa tudi to. da je delovalo le 40 odstotkov vseh registriranih zasebnih podjetij in dajalo kruh le 60 delavcem. Informacija o zaposlenosti v občini je zajela podatke vsaj še iz prvih dveh letošnjih mesecev, vendar so ji pozneje izpodbijali resničnost o 1174 iskalcih zaposlitve februarja letos. K poročilu o že dovolj slabih socialnih razmerah pa ko dodali napoved, da zaradi predvidenega povečanja prošenj za pomoč pričakujejo vročo jesen. Kot da ni domačih problemov zvrhano mero. so ob njih našteli še težave zaradi vse večjega pritiska beguncev na pleča tržiške občine. Zdelo se je. da zaradi obsežnosti problematike delegati niti prav ne vedo, pri katerem koncu bi se lotili reševanja težav. Prvi razpravljalec je sicer začel pri glavi in menil, da bi morali bolje izkoristiti sposobnosti gospodarstva, zlasti produktivnih podjetij s tržno zanimivimi izdelki. Ker pa v gradivu niso našli nobenih smernic za izboljšanje gospodarskih razmer, so kritiko obrnili proti občinskim upravnim organom. Glede na oceno predsedstva, da je med njimi in gospodarstvom premalo povezav, je bila taka reakcija kar pričakovana. Ob tem so pogrešali tudi dolgo oblju-bljano poročilo o uresničevanju občinskega socialnega programa in se spraševali, kaj je oddelek za gospodarstvo sploh naredil na tem področju poleg uvedbe ljudske kuhinje za reveže. Pripomba, da ni uresničil niti napovedi o uspešni rešitvi oddaje vile Bistrica v najem, pa je razmišljanja za dalj časa preusmerila od revnih k bogatim. Tistim, ki so jim izrekli očitke za neopravljene naloge, priznavam vso pravico zagovora. Vendar, govoriti na dolgo in široko o usodi neke vile, ki bo gostila peščico ljudi z globokimi žepi, medtem pa pozabljati na usode mnogih družin na robu življenjskega obstoja, se mi zdi, milo rečeno, neodgovorno početje! Tudi izgovori občinske vlade, da se ni mogla lotiti priprave konkretnih programov zaposlovanja brez pravih podatkov o brezposelnosti, se zdijo iz trte izviti. Toliko bolj, ker je predstavnica občinske službe za zaposlovanje potrdila, da je kljub tajnosti podtakov moč vsak hip izvedeti število razpoložljivih ljudi brez službe. Čeprav je le približno polovica od okrog 1300 brezposelnih resnično brez dela, pa se zdi suhoparno iskanje pravega statističnega odstotka o brezposelnosti, katerega zahteva tudi predsedstvo, na meji dobrega okusa. Ali ni dovolj tudi 600 ljudi, ki ne morejo na delo, da bi zanje storili kaj več? Pozoren spremljevalec razprave ni mogel preslišali niti očitkov na račun slabega dela občinske uprave. Niso leteli kar počez, ampak so bili tudi ob obravnavi nekaterih drugih točk dnevnega reda oprti na konkretna dejstva. Gre za delo (oziroma neukrepa-nje) inšpekcijske službe pri nadzoru občinskih blagovnih rezerv moke, neučinkovitost pravne službe glede na potrebo za dodatno pogodbeno delo in škodljive učinke nekaterih sklenjenih pogodb, pa še bi se kaj našlo. Delegati so sicer v obsežnem gradivu prezrli tudi nekaj neuresničenih sklepov s prejšnjega zasedanja, sam pa sem naštel kar tri konkretne zadolžitve izvršnemu svetu za podrobnejše poročanje na tokratni seji, ki ga enostavno ni bilo. Loška podjetja bodo odpustila 800 delavcev Kaj bodo počeli mladi Škofja Loka, 25. maja - V Škofji Loki se sicer radi pohvalijo z najnižjo stopnjo brezposelnosti, vendar je statistika eno, življenje pa drugo. Že zdaj je v občini okrog 680 brezposelnih, konec leta se bo njihovo število lahko povzpelo na 2000. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je v občini letos napovedanih kar 1399 odvečnih delavcev, ki naj bi jih pretežno razrešili s prezaposlovanjem in preusposabljanjem, približno desetino z odpravninami in samozaposlitvijo, desetino z dokupom zavarovalne dobe in upokojitvijo, skoraj 18 odstotkov pa jih je obsojenih na čakanje na delo. "Presežki" bodo predvsem v prvih treh (najnižjih) skupinah strokovnosti, podjetja pa napovedujejo tudi odpuščanje administrativnih delavcev s srednjo izobrazbo. Na osnovi poznavanja realnih razmer v škofjeloških podjetjih bodo podjetja morala odpustiti 800 delavcev. Če pa ne bi uspeli razrešiti podkapitaliziranosti nekaterih podjetij, pa bo brez dela ostalo še 600 do 700 delavcev. Podjetja bodo letos potrebovala 384 novih delavcev. Ob vsem tem se odpira vprašanje, kaj bodo počeli mladi, ki bodo v kratkem prišli iz šol. Delo se obeta le približno polovici. Občinski izvršni svet vidi več poti za omilitev problema; dodatne programe javnih del, uresničitev podjetniških pobud, samo-zaposlovanje in izobraževanje brezposelnih, pomoč iz republike za dokapitalizacije, zaposlovanje, raziskovanje, drobno gospodarstvo ipd. Pri teh nalogah bosta morala tesno sodelovati zlasti občinski sekretariat za družbeni razvoj kot tudi Zavod za zaposlovanje. • H. Jelovčan Seje zborov skupščine Jesenice Jesenice, 25. maja - V sredo, 27. maja, bo ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice najprej skupna seja vseh treh zborov skupščine, na kateri bodo obravnavali predlog za imenovanje predstojnika upravnega organa za notranje zadeve občine Jesenice. Nato bo seja vseh zborov, na kateri bodo obravnavali več poročil: občinskega sodnika za prekrške, sodišča združenega dela, javnega pravobranilstva, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, uprave inšpekcijskih služb, policijske postaje, Radia Triglav in Triglavskega narodnega parka. Delegati bodo nadalje govorili tudi o gospodarstvu in socialnoekonomskih razmerah, predlogu odloka o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter o delegatskih vprašanjih in pobudah. • D. S. PO GORENJSKI UREJA: ANDREJ ŽALAR . Pomembno je biti: majhen Mar ni vse skupaj prehitro, preuranjeno pogovarjati se, ppredeljevati, razpravljati... o bodočih, številnih novih občinah, o bodoči krajevni samoupravi'.' Takšna vprašanja so zadnje čase vedno bolj pogosta in skorajda povečini takoj tudi označena, da tako. kot je zdaj opredeljeno v tezah, ne bo "prineslo nič dobrega " za sedanje oziroma bodoče krajevne skupnosti oziroma majhne občine. Dokler ne bomo vedeli, katere "pravice" oziroma dohodke si bo "pridržala " država, je najbrž težko napovedovati, ocenjevati in se najbrž tudi opredeljevati za takšne ali drugačne občine. Vendar vseeno ta trenutek moti referendumsko odločanje, kjer se bodo za to odločali, po sprejetju zakona. Razprava in opredeljevanje torej prav gotovo nista preuranjena. In zato je treba mnenje, ki vse bolj izstopa v sedanjih razpravah, tudi poudariti. Eno najpogostejših je, da tolikšnega centralizma, kot je opredeljen za v prihodnje, nima danes nobena evropska država. Niso redki, da ne rečem, da je že kar splošno in večinsko mnenje v nekaterih delih Gorenjske, da bo država poslej tista, ki bo "milostno " delila denar številnim prosilcem izven centra. Da bi prosilci lahko kaj "na veliko" odločali, (še) nič ne kaže1. Bolj da vse skupaj kaže na to, da pač "država " v lepo zavit papir ponuja (najbolj evropsko) samoupravno demokratično organiziranost, pri kateri pa je osnovno in pomembno to, da bo tisti, ki bo imel možnost samoupravnega odločanja, čimbolj majhen, ker nenazadnje bo njegova glavna možnost, kako bo znal prositi. "Učenje tega predmeta " pa v krajevnih skupnostih, kjer so se marsikje naučili dobro gospodariti z denarjem, -zato odklanjajo. • A. Žalar Vežice in rekreacijski center Ljubno, maja - V soboto zvečer je bil v veliki dvorani TVD Partizan Ljubno zbor krajanov, kjer jih je vodstvo krajevne skupnosti seznanilo z delom v minulem letu in načrti ter projekti za letos. Precej razprave je bilo tudi po informaciji o novi krajevni samoupravi oziroma novih občinah. Zbora sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine inž. Vladimir Černe in predsednik sosednje KS Brezje Jakob Langus. Uvodno informacijo o bodoči krajevni samoupravi pa je podala Milana Tomažin. Med lanskimi bolj vzdrževalnimi deli na komunalnem področju so ves čas potekale priprave tudi na pridobitev načrtov oziroma dokumentacije za nekatere večje akcije. Ena takšnih so mrliške vežice, za katere zdaj ni več sporno, da se bodo lotili gradnje. Na sobotni razpravi pa tudi ni bilo bistvenih pripomb na predloženi projekt tako glede vežic, kot glede razširitve pokopališča. Pravzaprav je bilo slišati, da bi z gradnjo čimprej začeli, prostora na pokopališču pa tudi tako rekoč ni več. Tako kot v svetu KS so tudi na zboru krajanov podprli program za ureditev Športnega in rekreacijskega centra na Po-savcu, za katerega izgradnjo se zanima zasebno podjetje oziroma domačinka iz Avstralije. Predstavljeni program vključuje na zemljišču ob Savi šport, rekreacijo, otroško igrišča, servisa-no dejavnost in predvsem celovito ponudbo ter možnost rekreacije skozi celo leto. Krajevna skupnost, pa tudi občina, bi s tem centrom, so menili, veliko pridobila tako na turističnem, kot tudi na drugih področjih. Ob nekaterih problemih, ki jih imajo v krajevni skupnosti zaradi kanalizacije, pitne vode v Otočah in ceste ter vode v Praprošah, pa so na zboru poudarili, da je treba čimprej opredeliti traso avto ceste v občini, pri čemer pa v krajevni skupnosti vztrajajo tudi na drugi predorski cevi pri Peračici, za cestninsko postajo, če se ji ne da izogniti, pa predlagajo, naj gre na Podtabor. • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Stari del Kranja samo za pešce - Kranj - Po objavi odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kranj (ta velja od 16. maja) je bila kranjska vlada dolžna z odredbo določiti območje mesta, ki je namenjeno le pešcem. Na zadnji seji kranjskega izvršnega sveta je bila taka uredba tudi sprejeta in s tem je v najožjem središče starega Kranja tudi vnaprej prepovedan motorni promet, kolesarski pa omejen (dosedanje omejitve prometa na Slovenskem trgu in delu Gregorčičeve ulice so izpuščene). Izjeme so za dovoz blaga (ob delavnikih med 5. in 9. uro z vozili do 5 ton), posebej je določen dovoz in odvoz blaga na oz. iz tržnice, izjema pa so tudi prevozi poštnih pošiljk (do Pošte). V času sklepanja zakonskih zvez bo dovoljen tudi dovoz do parkirišča pred mestno hišo (s posebnim dovoljenjem), za stanovalce, ki na tem območju stanujejo, pa nimajo garaž, pa bodo določili posebno lokacijo za parkiranje. Vsem, ki imajo tu stalno prebivališče, bodo v roku treh mesecev izdali nove dovolilnice, do zamenjave, pa veljajo stare. • Š. Z. Neurejena Prešernova ulica - Radovljica - Stanovalci Prešernove ulice in bližnjih blokov v Radovljici že dlje časa negodujejo zaradi neurejenosti in nereda v Prešernovi ulici. Že marca letos je zato svet krajevne skupnosti imenoval posebno komisijo, da oceni stanje. Ulica je površno in nepopolno urejena do plovi-ce. Cestišče je delno asfaltirano, med starim in novim asfaltom pa je nemogoč makadam. Parkirišča so urejena le v novem delu, na drugem delu pa je polno avtomobilov tudi po zelenicah. Drevesa v novem delu so že poškodovana. Osrednja ploščad z ovalnim vodnjakom, tlakovana z granitnimi kockami in ploščami, je postala parkirišče in je tudi že poškodovana. Klopi so "namenjene" predvsem razposajencem. V poznih večernih urah pa je ta ploščad zbirališče razgrajačev. Komisija zato svetuje, da koordinacijski odbor za izgradnjo Prešernove ulice začne reševati te probleme in uresničevati že sprejeti program v Prešernovi ulici. • (jr) Prizadevni cerkljanski gasilci - Kranj - V Cerkjah se prav vsi (105 članov) pripravljajo na letošnje praznovanje 100-letnice društva. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi svojega rojaka Franceta Barleta. Poleg vseh drugih prireditev, ki bodo ob letošnjem jubileju v Cerkljah, bo tudi občinsko gasilsko tekmovanje. • (ip) V Bohinj namesto na morje - Kranj - Zanimiva je odločitev članov gasilskega društva Hoče na .Štajerskem. V predkongresnem letu, ko so na programu tudi različna tekmovanja in druge prireditve, bodo mladi gasilci iz tega društva organizirali gasilski tabor namesto na morju v Bohinju. Od I. do 10. avgusta bodo organizirali ob jezeru različne rekreativne, športne in druge dejavnosti s področja gasilstva. • (ip) Krajevna skupnost Spodnji Brnik • V Varnejša cesta in prijazno sosedstvo Po razdružitvi s krajevno skupnostjo Brnik so krajani KS Spodnji Brnik že prvo leto uresničili precej zahteven program. Spodnji Brnik, 25. maja - Lani so se krajani Spodnjega Brnika in Vopovelj odločili za samostojno krajevno skupnost Spodnji Brnik. Med nedavnim obiskom, ko so na rednem sestanku sveta in gradbenega odbora ocenjevali potek letošnje akcije, so tudi ugotavljali, da se je pravilnost odločitve za samostojno KS že lani, kljub vojni, potrdila. Ne skrbi pa jih tudi letošnji program, ki ni nič manj zahteven. "Prva akcija, ki smo se je lotili, je bilo urejanje krajevnih cest in poljskih poti. S traktorji, stroji in prostovoljnim delom smo takrat, še pred vojno, naredili več kot tisoč ur. Druga večja akcija pa je bila potem asfaltiranje nekaterih krajevnih poti. Okrog 1400 kvadratnih metrov asfalta je bilo položenega. Kar 96 odstotkov krajanov je takrat akcijo podprlo z delom in denarjem. Letos nam je iz tega dela programa ostala le še položitev finega asfalta. Sicer pa smo lanski program v celoti uresničili, kljub 12.578 takratnih dinarjev izgube, ki smo jo "podedovali" ob razdružitvi," so s predsednikom Jankom Vertnikom poudarili na sestanku pred dnevi člani sveta KS. Poleg cest pa so lani v skupni akciji na območju osmih KS na Cerkljanskem v KS Spodnji Brnik dobili tudi nove telefone (zdaj ima telefon praktično vsaka hiša), v Vopovljah imajo pločnik, zgradili so 45 metrov kanalizacije in uredili tri prekope čez cesto. Letos pa so se poleg urejanja cest lotili tudi obnove cerkve. Streha je že skoraj obnovljena, do avgusta pa nameravajo urediti še fasado in odtoke ter okolico. Povprečno so krajani prispevali po 17 tisoč tolarjev na gospodinjstvo, opravili pa so tudi že več kot tisoč delovnih ur pri tej akciji. Pripravljajo pa tudi že tudi lokacijsko dokumentacijo za gradnjo mrliških vežic. Radi bi sprejemali Kanal A Škofja Loka, maja - Ker se stvari po izključitvi Kanala A, ki so ga v mestnih in okoliških krajevnih skupnostih v škofjeloški občini gledali letos le dva dneva, nekako ne premaknejo oziroma prej zapletajo kot razpletajo, so se konec minulega tedna predstavniki nekaterih mestnih krajevnih skupnosti na sestanku odločili, da se bodo o želji, da bi prek Lubnika lahko sprejemali Kanal A, skušali pogovoriti z vodstvom RTV Slovenija. Obisk načrtujejo za ta teden. Na sestanku so tudi ponovno ugotovili, da je želja prebivalcev po Kanalu A pravzaprav vedno večja, saj se vsak dan vrstijo klici in vprašanja, kdaj ga bodo lahko spremljali na TV ekranih. Ugotovili pa so tudi, da pravzaprav krajani želijo, da bi Kanal A prek pretvornika radi spremljali, tudi če bi po popravilu oddajnika na Nanosu lahko spet sprejemali TV Koper. • A. Ž. Dan šmarnic na Slajki Hotavlje - Turistično društvo Hotavlje v krajevni skupnosti Gorenja vas, ki je med najbolj prizadevnimi turističnimi društvi v škofjeloški občini in tudi na Gorenjskem, bo med različnimi letošnjimi prireditvami priredilo tudi tradicionalni Dan šmarnic z izvolitvijo miss šmarnic. Dan šmarnic bo v nedeljo, 31. maja, prireditev pa se bo začela ob 14. uri pri Turističnem domu na Slajki, kamor vodijo poti z Ermanovca, Stare Oselice in Hotavelj. Turistični delavci bodo poskrbeli za različne igre, pa tudi lačen in žejen ne bo nihče. Tudi s štruklji in kislim mlekom bodo postregli, igral pa bo ansambel Blegoš. Turistični dom z 12 ležišči in 40 sedeži je odprt in oskrbovan ob koncu tedna že od aprila meseca. Oskrbnika Franca in Sonjo lahko pokličete tudi po telefonu 68-550. • A. Ž. Srne imajo mlade Njihovo bivališče naj ostajajo gozdovi in polja, ne pa hlevi, kleti in ograde. Kranj, maja - Ta teden smo dobili v uredništvo dve sporočili in sicer iz Zveze lovskih družin Gorenjske v Kranju in posebej tudi iz Lovske družine Jesenice. V obeh pa lovci prosijo in opozarjajo vse obiskovalce gozdov, gora in polj; torej vse izletnike, turiste, gobarje, rekreativce pa tudi kmetovalce, ki na kakršenkoli način najdejo gnezda, legla, jajca ali mladiče divjadi, da gnezd ne razdirajo in ne lovijo ali vznemirjajo mladičev. Še posebno izpostavljeni "pretirani skrbi" so v tem spomladanskem času srnji mladiči, ki jih ljudje najpogosteje poberejo ob košnji, na izletu v gozdu in jih potem odnesejo domov, kjer največkrat potem žalostno končajo v hlevih in kleteh. Večina se izgovarja, da je bil mladič brez matere. Lovci pa vedo, da bi bila mati kmalu pri mladiču, če bi se umaknili in mladiča pustili pri miru. "Osamljen" srnin mladič praviloma vedno čaka in dočaka mater, ki mu je na svoj način ukazala, da mora biti tam, dokler se ne vrne. Le izjemoma mladič potrebuje človekovo pomoč; kadar mater na primer povozi avto ali jo raztrgajo podivjani psi. Takrat se mladič pretresljivo oglaša - pivka. Ce pa naletimo na takšnega mladiča, potem naj bo naša prva in edina pot obvestilo najbližjemu lovcu, ki bo mladiču znal pravilno pomagati. Lovske organizacije, sporočata tako Zveza lovskih družin Gorenjske, kakor Lovska družina Jesenice, bodo proti tistim, ki si bodo prilaščali mladiče, odločno ukrepale, kazni pa niso majhne. Še posebej pa prosijo in opozarjajo lastnike psov, da psov samih ne spuščajo v naravo. Potepu-ški psi, zadnje čase jih je precej na Jesenicah, so zelo nevarni za mladiče. Lovci v jeseniški družini ugotavljajo, da so raztrgali že precej srnjadi. Celo v mesto so prignali srno in vestni občani so jo takrat komaj rešili. Zato lovci prosijo lastnike psov, naj bodo njihovi štirinožni prijatelji pri sprehodu vedno na vrvici. Škoda in žalostno bi bilo, če bi lovci spuščenega psa ustrelili, kar je v tem spomladanskem času še posebej njihova dolžnost. Opozarjajo, da lahko ustrelijo vsakega psa, ki je brez nadzorstva in je več kot 200 metrov oddaljen od hiše ali več kot 50 metrov od gospodarja. Zato vsem prošnja in nasvet: Ne puščajte psov samih. Srnjadi in drugim živalim pa naj ostajajo bivališče gozdovi in polja, ne pa hlevi, kleti in ograde. • A. Ž. Cesta je, posebno za šolarje, postala zelo nevarna. Problem, ki mu sami niso kos, je pa iz dneva v dan večji, pa je cesta skozi vas in naprej proti Cerkljam in Krvavcu. "Za otroke, ki morajo vsak dan v šolo, je postala zelo nevarna. Ker občina povrne stroške za avtobus le, če je razdalja do šole večja od 4 kilometrov, morajo otroci v šolo s kolesom. Prevoz z avtobusom, če imajo na primer dva šoloobvezna, pa je postal za starše prevelik strošek. Zato smo že v začetku aprila predlagali, da bi starši prispevali le polovico za avtobus, vendar iz občine še nismo dobili odgovora. Sicer pa je cesta potrebna predvsem temeljite obnove. Ne razmišljamo si- cer o zapori, pričakujemo pa v prihodnje večje razumevanje za rešitev tega problema." Podobnega sodelovanja kot lani ob asfaltiranju pa si vnaprej želijo tudi z letališčem. Nenazadnje gre za skupni interes. Ta pa je, da bi bilo "dvorišče letališča", kar njihova KS nedvomno je, čim lepše urejeno in tako z izgledom, kot z dejavnostmi spodbujevalno vključeno v bodočo turistično ponudbo celotnega območja pod Krvavcem. Skratka, želijo si, da bi bilo letališče kraju in ljudem, ki so nekdaj sami gospodarili s sedanji zemljišči letališča, zdaj čimbolj prijazen sosed. • A. Žalar Ugodna ocena razstave Tržič, maja - Med sestankom v torek, 19. maja, je organizacijski odbor ocenil jubilejno razstavo mineralov in fosilov. Čeprav je bilo letos nekaj manj razstavljalcev in obiskovalcev, je finančni rezultat pozitiven. Sprejet okvirni program za 21. razstavo, katere pokrovitelj bo Marmor s Hotavelj. Na 20. mednarodni razstavi mineralov, fosilov in nakita so našteli okrog 50 razstavljalcev, med njimi približno pol tujih. Prav slednjih je bilo 5 manj kot lani in tudi obisk seje zmanjšal za okrog 10 odstotkov. Predvidevajo, da je prireditev v dveh dneh obiskalo okrog 9000 ljudi; točnega števila ni moč ugotoviti zaradi prodaje družinskih vstopnic, ki so jih obiskovalci sprejeli kot dobro novost. Bilo je nekaj slabosti, za katere pa že iščejo ustrezne rešitve, ugotavlja Zvonka Pretnar iz organizacijskega odbora prireditve. Med drugim bodo izhod premestili v restavracijski del, izdelali bodo natančen urnik za skupinske oglede Dolžano-ve soteske, tja pa naj bi omogočili tudi več prevozov. Odbor se je dogovoril za okvirni program prihodnje razstave. Prizadeval si bo privabiti nove zbiralce iz vzhodnoevropskih držav in tudi iz Francije. Spremljajoče razstave in delavnice bodo posvečene naravnemu kamnu, saj bo pokrovitelj hotaveljski Marmor. Organizirali naj bi kar dva seminarja za učitelje in poskrbeli tudi za izdajo novih publikacij. Za cene je že znano, da bodo različne glede na vrsto razstavljenih stvari, od približno 50 mark za minerale do 150 mark za bižu-terijo. • S. Saje Srečanje harmonikarjev Besnica, maja - S pozdravom predsednika Turističnega društva Besnica Mihe Sušnika, ki je poudaril, da imajo v tem delu kranjske občine vse pogoje za turizem, se je v soboto zvečer v dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici začela letošnja, zdaj že tradicionalna prireditev z naslovom Pod besniško voš-čenko. Tokrat so nastopili harmonikarji od Besnice do Jamni-ka. Od 18 prijavljenih jih je pred polno dvorano, ki je ocenjevala njihove nastope, nastopilo kar 16. Največ točk so dobili Francka Zupane iz Podblice in Milan Frlic ter Primož Berton-celj. Na srečanju pa je na predlog posebne ocenjevalne komisije, ki jo je vodila inž. Anka Bernard, društvo podelilo tudi priznanja za urejenost domačij in hiš na območju Turističnega društva. Dobili so jih Jože Klemenčič -Nemilje, Eva Papler - Spodnja Besnica, Angelca Sušnik -Zgornja Besnica, Mira Pogačnik - Njivica, Marica Udir -Spodnja Besnica, Jože Sušnik -Spodnja Besnica, Franc Okorn -Spodnja Besnica, Gostilna Na razpokah - Nemilje, Marica Sušnik - Zgornja Besnica, Ivanka Kemperle - Zgornja Besnica in Milena Sušnik - Zgornja Besnica. V turističnem društvu pa se skupaj s kulturnim že pripravljajo na organizacijo gorenjskega tekmovanja in srečanja harmonikarjev, ki bo hkrati tudi izbirno za Ljubečno. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev bo * nedeljo, 14. junija, ob 14. uri pred osnovno šolo v Besnici.' A. Ž. PO GORENJSKI UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Med begunci v škofjeloški vojašnici 1 POMISEL Ni ravno hotel, je pa streha nad glavo Po odredbi republiškega štaba za civilno zaščito so 10. maja v Škofji Loki odprli še tretji nastanitveni center za begunce. V njem gostuje nad petsto ljudi. Skofja Loka, 22. maja - Konec tedna je bilo pri škofjeloškem Rdečem križu prijavljenih blizu 1200 beguncev iz Bosne. Sprva so prihajali posamezniki iz občin Teslič in Doboj, od koder so pretežno doma bosanski delavci, zaposleni v škofjeloških podjetjih. Nastanili so se pri svojcih, dokler jih ni bilo toliko, da so morali odpreti prva dva nastanitvena centra, v dijaškem domu in samskem domu SGP Tehnik. Tretji, v loški vojašnici, je bil odprt po o'dredbi Civilne zaščite, v njem pa je najprej našlo zatočišče 250 beguncev iz Unicefovega konvoja, ki je pribežal iz Mostarja prek Splita in Reke v Slovenijo. Beguncem so obljubljali hotel Groza in razdejanje v Bosni sili v beg vse večje število ljudi. Y Slovenijo je pribežalo že 50 tisoč beguncev. Da bi breme razseljencev čimbolj enakomerno in "pravično" porazdelili nied slovenske občine, v njih odpirajo nove nastanitvene centre. V Škofji Loki so po odredbi republiškega štaba za civilno zaščito 10. maja dobili voljili kar z nastanitvijo v našem centru in so še vedno naši gostje. Zdaj pri nas prebiva 520 ljudi, 52 moških, 229 žensk in 239 otrok. Za slednje eno od sob ogrevamo, za dojenčke pa smo zaradi slabih pogojev v tem centru poskrbeli za nastanitev pri družinah.« Hišni red Petsto ljudi celo v begunskem centru zaprtega tipa tež-še tretji begunski center. Loško ko dolgo prebiva kot urejena in vojašnico so morali v 12 urah disciplinirana skupnost. Z ra-Pripraviti za 250 ljudi, ki so zumnim hišnim redom in z za-Pribežali iz Mostarja. poslitvijo beguncev pri vsako- »Delovna skupina za begunce pri občinskem štabu za civilno zaščito je naglo ukrepala: dogovorili smo se o pomoči vojašnice, kjer smo gostje, in po njihovi zaslugi z vseh koncev Gorenjske dobili postelje, odeje, rjuhe za napovedano število ljudi,« je pripovedoval vodja nastanitvenega centra Rudi Zadnik. »Na hitro smo usposobili stavbo z 49 sobami, v katerih je od pet do 25 ležišč. Takoj Po odprtju centra smo ob enih Ponoči s toplim obrokom in Posteljami pričakali prvo skupino ljudi iz Mostarja. Druga skupina s prav toliko begunci Je nekaj dni zatem prišla za njo. Tem so na poti obljubljali, da jih v Sloveniji čaka hotel, zato so ob prihodu doživeli veliko razočaranje in se jih je nekaj celo obrnilo nazaj proti Zagrebu. Del teh se je odločilo za odhod v Avstrijo, preostali pa .so se naposled hvaležno zado- dnevnih opravilih jim v Škofji Loki to dobro uspeva. Begunci sami skrbijo za red in čistočo, sami delijo hrano v tamkajšnji razdelilnici (kuhajo jim v loškem dijaškem domu), pomije-jo posodo (dijaški dom jim je odstopil enega od pomivalnih strojev), si perejo, izdajajo oblačila in higienske pripomočke, ki so jim jih darovali domačini... Sami so poskrbeli za verske obrede. Za večje otroke poteka ob dopoldnevih pouk. Med begunci so tudi učiteljice, ki poučujejo mladež v materinščini, angleščini in drugih predmetih. Mlajši otroci pa so deležni nekakšne male šole. Prihaja tudi vzgojiteljica iz škofjeloških vrtcev, ki usmerja dejavnost za najmlajše. Beguncem sta na voljo tudi zdravnik in medicinska sestra. Ze ob prihodu je bil vsak begunec dodobra pregledan. Kot je zatrdil Rudi Zadnik, je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo: lotevajo se jih zgolj običajni prehladi, ker vojašnica ni ogrevana, nekateri otroci pa imajo drisko kot posledico dolgega in mučnega potovanja. Opravili bodo tudi popis otrok, ki niso bilo cepljeni in to pomanjkljivost iz preteklosti odpravili. »Zanje skušamo storiti vse,« pravi Rudi Zadnik. »Iščemo jim svojce, ki so morda nastanjeni v begunskih centrih drugje v Sloveniji. Pomagamo jim navezati stike z domačim krajem, kar je v obdobju pretrga-nih telefonskih zvez zelo težko. Pri tem nam pomagajo tudi* škofjeloški radioamaterji. Skušamo najti zveze s sorodniki na tujem, kamor lahko odidejo, če imajo urejene dokumente in garantno pismo svojcev. Poskušamo ustreči njihovim skromnim željam, se z njimi pogovarjamo, da bi laže prebrodili duševno stisko, ker so morali zaradi nasilja zapustiti dom. Povemo jim, da nesreča ni doletela samo njih, da jim je ostalo dragoceno življenje, da so vsaj skupaj z otroki, če je že njihovo ognjišče opustošeno.« Delo, ki ga ima večina beguncev v zbirnem centru, je očitno pomagalo prestati psihično breme, ki ga ti ljudje prinašajo z opustošenega doma. Ko smo se mudili med njimi, so že domala vsi izražali željo po vrnitvi, skrb za svojci, ki so ostali doma, manj pa o prestani odi-sejadi in grozi, ki jih je gnala od doma. Rudi Zadnik, ki osem mesecev dela z begunci in jih je v tem času že dodobra spoznal, sodi, da se jih bo večina sčasoma vrnila domov, ko bo v Bosni mir. Nekaj jih bo odšlo v tujino, desetina beguncev pa bo najbrž ostala v Sloveniji, kjer jim bo bržkone treba za leto dni zagotoviti eksistenco z delovno vizo. Šotorov ne bo Toda v Bosni še lep čas ne bo miru. Sosedje Hrvati poročajo o več tisoč beguncih, ki še čakajo na odhod v obljubljeno deželo. Kaj če bodo še prihajali, kako je v Škofji Loki poskrbljeno za njihovo nastanitev? »V vojašnici bi lahko nastanili 700 beguncev. Večjih zaradi omejenih zmogljivosti kuhinje v dijaškem domu ne bi mogli sprejeti. Pod šotore pa beguncev ne nameravamo nasta-njevati, saj je Gorenjska za kaj takega prehladna,« je prepričan Rudi Zadnik. • D. Z. Zle-bir, foto: G. Sinik MALA ANKETA Na nabor so poklicali nekaj nad 500 fantov iz letnika 1974 in starejših. Sto jih bo prišlo zaradi nedokončanih zdravstvenih pregledov in drugih razlogov na vrsto jeseni. Odziv na sedanjem naboru je zelo dober, zato predvidevajo, da bodo z delom končali prihodnji petek. Vsako skupino najprej seznanijo s spremembami pri služenju vojaškega roka v slovenski vojski, slehernega posameznika pa komisija nato razporedi v določeno vojaško-evi-denčno specialnost. Večino fantov sicer čaka služenje v Pehoti, pa vendar do vojske čutijo manj odpora kot poprej. Eden od dokazov za to Je le pet prošenj za civilno služenje vojaščine, od katerih Je ena že umaknjena. Delno t° potrjujejo tudi izjave treh sogovornikov, ki so jim danes 'Zročili vojaško knjižico. Pričakovanja o vojaščini Kranj, 22. maja - Letos že drugič stopajo pred civilno komisijo za nabor tudi mladinci iz kranjske občine. Medtem ko je lani nabor potekal v zaostrenih razmerah pred osamosvojitvijo Slovenije, je tokrat vzdušje dosti bolj sproščeno in je zato tudi delo lažje, je ocenil Stanislav Rupnik iz kranjskega sekretariata za obrambo. Ernest Dulič, dijak Iskrine srednje šole iz Kranja: »Vojaščina je pač dolžnost, ki čaka skoraj vsakega fanta. Mislim, da je sedaj prijetnejša kot v preteklosti. Znanec, ki je trenutno v uniformi, mi ni povedal ničesar slabega. Sicer pa, mene čaka še študij, zato niti ne razmišljam preveč o tem. Danes nisem zvedel kaj dosti o vojaškem usposabljanju, vendar je do takrat, ko bom v vojski, še dovolj časa.« Klemen Care, dijak Iskrine šole iz Kranja : »Čeprav hodiva z Ernestom v isto šolo, so njega izbrali za pehoto, mene pa za zveze. To me zanima, saj nameravam študirati elektroniko. Po pravici povem, da smo mladi radovedni, kaj se sedaj dogaja v naši vojski; spremembe na bolje so gotovo v redu. Kot športnik si želim, oba z Ernestom namreč igrava košarko pri kranjskem Triglavu, da bo tudi pri vojakih dovolj športa.« Miran Kovač, dijak srednje kovinarske šole iz Vo-klega: »Sedaj končujem zadnji letnik šole, zato me bodo kmalu poklicali v vojsko. Služil bom v pehoti. O pravicah in dolžnostih obveznika ne vem kaj dosti, zato si bom prebral določila v vojaški knjižici. Služenja se ne bojim, saj prijatelji povedo, da ni slabo. Nekaj fantov iz vasi je sedaj na naboru; morda se bomo tudi skupaj poveselili.« • Stojan Saje Adijo, morje V okrilje tako imenovanega družbenega standarda je svoje čase logično sodilo tudi vsakoletno delavsko dopustovanje. Vsak drugi si je lahko privoščil letovanje ob morju, večidel zahvaljujoč dostopnim cenam v objektih delavskega turizma. Delavci so dobili tudi po socialnih merilih odmerjen regres za počitnikovanje. Ti zlati časi pa se nam že nekaj let odmikajo. Kot kažejo raziskave iz kvalitete življenja na Slovenskem, dopustuje vse manj ljudi, le še dobra tretjina. Vzroki so na dlani: revščina v plačilnih kuvertah, ki večini slovenskih družin zadošča le še za hrano in stroške bivanja: sto tisoč brezposelnih, ki si nima s čim plačati letovanja: kopica podjetij, ki na robu med stečajem in preživetjem komaj zbere denar za zajamčene plače, regres pa so delavcem neredko dolžni še za minulo leto. Sicer pa hi zgodbo o letošnjih regresih lahko razpredli v pravcato nadaljevanko, v kateri bi našli vse od obročnega izplačevanja tega prejemka, ki naj po kolektivni pogodbi postane trinajsta plača, do plačevanja v orodju in drugih naturalijah. Prazen žep pa ni edini krivec, ki bo letos pripravil ob letovanje še večje število ljudi, kot pretekla (standardu vse manj prijazna) leta. Drugi krivec je vojna na Hrvaškem, kjer imamo Slovenci ob Jadranu nad polovico vseh počitniških zmogljivosti. Še vedno ni povsem jasno, kaj bo s tem slovenskim premoženjem v zdaj tuji državi. Nekatere sije hrvaška oblast že zdaj izposodila za nastanitev svojih beguncev, tako da so za naše počitničarje vsaj za to sezono izgubljene. Za nekatere so poskrbeli kar lastniki sami, zlasti za počitniške prikolice, ki jih je moč hvaležno seliti iz kraja v kraj. Že lani so jih nekateri umaknili z južnejšega Jadranskega morja varneje in bliže k slovenski meji. kamor se bodo letošnji po-čitničarji podali z boljšim občutkom in manj tveganja. Nekateri pa so prikolice kar prodali, češ da lastnike postavitev in prezimo-vanje v kampih predrago stane. Drugod je razprodajo tega premoženja narekoval še bolj banalen razlog, pomanjkanje denarja za plače in regrese, ponekod pa so tudi počitniške kapacitete postale plen divjega lastninjenja. Domala dve tretjini ljudi, ki sodijo v nižji premoženjski razred, bo prikrajšanih za počitnice zaradi zatona delavskega turizma, ki je po podatkih slovenskih sindikatov še donedavna razpolagal z več kot 50 tisoč počitniškimi zmogljivostmi. Tragično pri vsej stvari pa je tudi to, da so bile te v preteklosti večinoma kupljene in zgrajene z udarniškim delom in večletnim odrekanjem regresu! • D. Z. Žlebir Tretji center za begunce v Tržiču Tržič, 25. maja - Delegatom tržiške občinske skupščine je načelnik oddelka za notranje in obrambne zadeve Drago Ficko predstavil problematiko v zvezi z begunci v njihovi občini. Kot je povedal, je občinski center za begunce začel delovati v noči z 8. na 9. maj. Doslej so nastanili 64 beguncev v delavskem domu GG in nekdanji karavli v Jelendolu, 90 pa jih prebiva v domu počitniške skupnosti Krško na Ljubelju. Tam so vse zmogljivosti presežene, zato so 20. maja začeli nove begunce iz Bosne nameščati v samski dom Gradbinca na Loki v Tržiču. Tod jih bodo lahko sprejeli največ 60; danes jih imajo že 30. Načelnik Ficko je pohvalil odziv domačinov na probleme begunstva, saj imajo skupno v občini več kot 400 beguncev. Zal mnogi svojci ne zmorejo bremena sami, zato skušajo po določenem času begunce preseliti v centre, za kar pa ni nobenih možnosti. Med prišleki so tudi taki, ki niso zadovoljni s ponujenim; iz Jelendola je tako odšlo kmalu po prihodu kar 15 beguncev. Da ne bi prišlo do raznih problemov, so v tamkajšnjem centru prek javnih del zaposlili enega delavca za nadzor. • S. Saje Begunski center na Jesenicah? Jesenice, 22. maja - Tudi v jeseniški občini nameravajo odpreti center za begunce. Pri jeseniških družinah (27 odstotkov prebivalstva te občine namreč predstavljajo ljudje od drugod) zdaj gostuje okoli 1400 beguncev. Med njimi je nad 400 otrok, starin do 10 let. Nekatere družine imajo v tesnih stanovanjih tudi po 16 beguncev. Ker gre večinoma za socialno slabše situirane družine in ker utegne gneča beguncev v jeseniških stanovanjih postati tudi velik epidemiološki! problem, se odločajo za odprtje begunskega centra, nam je povedal Božo Poga-čar, direktor Centra za socialno delo na Jesenicah. Pripravljenost ljudi za pomoč beguncem je velika, je povedala predstavnica jeseniškega Rdečega križa. Poleg njihove organizacije pomaga tudi Karitas, pa (muslimanska) Stranka demokratične akcije, pridružuje se tudi sindikat. Ker neusklajena pomoč številnih organizacij povzroča zmedo, so se na Jesenicah dogovorili za skupno rešitev. Na kartončke Rdečega križa, ki jih dobijo begunci, bodo odslej vpisovali, kje in kakšno pomoč je kdo dobil. S tem bi se radi izognili primerom, ko nekateri begunci izrabijo vso mogočo pomoč, spet drugi pa ostanejo povsem brez nje.* D. 2. NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! Prejšnji teden smo izžrebali prvih 8 udeležencev junijskega izleta Gorenjskega glasa na avstrijsko Koroško (lansko jesen smo vandrali po slovenski Koroški okrog Najevske lipe!). Tokrat se bomo podali v Celovec in Beljak, se peljali po Vrbskem jezeru... Najvažnejše seveda je, kako žrebamo: v boben za žrebanje smo dali naslove vseh naročnikov, ki imate za leto 1992 poravnano naročnino (s plačilom celoletne naročnine); poleg tega naslove tistih, ki plačujete s trajnikom preko tekočih računov; in vse. ki ste že plačali naročnino za drugo trimesečje. Tudi vse tiste, ki ste do roka na računu (25. maja) poravnali naročnino za to trimesečje. Spisek izžrebancev bomo v vsaki številki povečali za 8 udeležencev izleta in v avtobusu zasedli 8 sedežev. Škoda je le to, ker je avtobus veliko premajhen za vse, ki smo v družini naročnikov Gorenjskega glasa in moramo (spet) žrebati. Pripravili pa bomo še kaj zelo zanimivega! 9 JOŽE ZAPLOTNIK, Zg. Veterno 1, 64294 Križe 10 JULKA FRELIH, Sp. Sorica 15, 64229 Sorica 11. DARJA ZALETEL, Krakovska 19, 64208 Šenčur 12. VINKO ERŽEN, Koroška c 61, 64000 Kranj 13 FRANC HUDOVERNIK, Sp. Gorje 99/č, 64247 Zg Gorje 14. MARIJA POGAĆAR, Poženk 33, 64207 Cerklje 15 SREČO TKALEC, Bokalova 16, 64270 Jesenice 16 MARICA RAVNIK, Pod gozdom 10, 64264 Bohinjska Bistrica KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o podjetništvu v Kranju (1918 do 1941). V galeriji Pun-grat razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. Na OŠ Karavanških kurirjev na Koroški Beli je na ogled mednarodna razstava fotografije Pokrajina 92. V bistroj u Želva razstavlja grafike Veno Dolenc. V pi//eriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije Tone Urbane. V pizzeriji Ajda v Žirovnici razstavlja grafike Gabrijel Jen-sterle. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavljata oblikovalec lokov Franc Oblak in akad. slikar Boni Čeh. V avli skupčine občine Radovljica razstavlja Anton Plemeljslike na temo Osamosvajanje, vojna in demokracija v Sloveniji. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani FKK Radovljica. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja Lojze Ferencvi Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del članov KZA. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebšin fotograf Sandi Čufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 500-letnici rudnika in mesta Idrije ter likovna razstava akad. slikarja Rudija Skočirja iz Jdrije. V avli tovarne Peko je na ogled fotografska razstava Karlovec v vojnem času avtorja Dinka Neskusila. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava del akad. slikarja Janeza Praprotnika. V arborelumu Volčji potok je na ogled stalna zbirka skulptur Janeza Boljke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: TM TEČAJ RELAKSACIJE V prostorih OŠ France Prešeren se bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri začel začetni tečaj transcendentalne meditacije. RADOVLJICA: MARJAN TOMŠIČ - V knjižnici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem, znanim po knjigah, kot so Šavrinke, Kažuni in Oštrigeca. Za svoje delo je letos prejel nagrado Prešernovega sklada. LJUBLJANA: KITARSKI KONCERT - V Slovenski filharmoniji bo v četrtek, 28. maja, ob 20. uri nastopil uveljavljeni slovenski kitarist Tomaž Rajterič. KRANJ: TONE PARTLJIČ V GOSTEH - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 19. uri literarni večer s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem. ■ JESENICE: OTROK IN EKOLOGIJA - V galeriji Kosove graščine odpirajo jutri, v sredo, ob 17. uri razstavo na temo Otrok in ekologija. ŽELEZNIKI: KONCERT - V kulturnem domu Železniki bo v soboto. 30. maja, ob 20.30 koncert Moškega pevskega zbora Iskra Železniki z naslovom Vse je pesem. KRANJ: SPET SLASTNI MRLIČe - V Prešernovem gledališču bodo konec tega tedna za abonmaje in za izven spet igrali Zupančičevega SLASTNEGA MRLIČA. V petek, 29. maja, ob 20. uri bo predstava za abonma petek I in izven. V soboto, 30. maja. ob 20. uri bodo predstavo igrali za izven. Celovški gledališki dogodek GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE GLASBENA MLADINA JESENICE RADIO TRIGLAV JESENICE MAJU NA REP KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV ZA MLADE IN STARE NA TRGU T. ČUFARJA NA JESENICAH 29.. 30. IN 31. MAJA 1992 petek, 29. maja 15.00 otroški program z lutkovno predstavo KLJUKČEV ROJSTNI DAN . 17.30 koncert: SEKSTET DOMEN JERAŠA 20.00 (v dvorani Gledališča T. Čufar Jesenice) koncert: ALBERT0 GREGORIČ sobota, 30. maja 10.00 ROMANA KRAJNČAN Z BOLHA BENDOM 15.00 lutkovna predstava SLONČEK LEOPOLD 16.00 nastop čarovniške skupine FENOMENA s programom za otroke 17.00 nastop ansambla TIP TOP s pevcema Anko čop in Alešem Vovkom 18.00 nastop čarovniške skupine FENOMENA s programom za odrasle 20.00 (v dvorani Gledališča T. Čufar Jesenice) koncert: AL-BERT0 GREGORIČ nedelja, 31. maja 10.00 otroški živ žav z lutkovno predstavo RAČKA in gostjo mlado pevko SENDI 15.00 nastop ansambla SAVICA in humoristične skupine EJ GA AS'GA VI0U s skeči Toneta Fornezzija-Tofa. OBRAČUN PO MESSNERJANSKO Celovec - V celovškem Mestnem gledališču je bila v soboto popoldne krstna uprizoritev nove drame Janka Messnerja Obračun. Že naslov sam, še bolj pa medijsko razvpite priprave na predstavo, ki so dvigale prah v pričakovanju škandala, je vzbujal nemajhno radovednost, s kom avtor obračunava tokrat - sam s seboj, z nasprotniki naroda, posamezniki v narodu, s krivico in resnico - ali z vsem skupaj. Zanimanje je zato dodobra napolnilo dvorano celovškega gledališča, kjer je ob koncu predstave občinstvo nagradilo ustvarjalce in avtorja z naklonjenim ploskanjem. Škandala torej ni bilo in gotovo si predstava zasluži ne le reprizo na domačih koroških tleh, pač pa tudi kakšno popotovanje po slovenskih gledaliških odrih, skratka v slovenskem kulturnem prostoru od vzhoda do zahoda. Še več, drama, ki se z grotesknimi slikami dotika položaja manjšinjskega zatiranja, bi bila razumljiva tudi kjerkoli drugje v evropskem prostoru, skratka povsod, kjer večina določa pravice manjšini. Pred predstavo je avtor Janko Messner privolil v krajši intervju. Dramskih besedil, namreč slovensko koroških, ni bilo ravno na pretek v tem gledališču. Gre ob vaši drami za preobrat v kulturni politiki? "Res je to prvo koroško dramsko besedilo uprizorjeno na odru celovškega Mestnega gledališča. Sicer pa nikoli ni bilo nobenih ovir za koroška besedila, gledališče je bilo odprto za vse, le pravih tekstov ni bilo na voljo. Morda bo ta dogodek spodbudil mlade avtorje, da bodo prišli tudi oni s svojimi dramskimi teksti." Med vašim literarnim ustvarjanjem ne bi našli prav veliko dramskih besedil... "Prav veliko res ne. Med teksti, ki pa so nastali, je morda bila še najbolj znana televizijska drama Vrnitev, uprizorjena na TV Slovenija. Mnogi se bodo spomnili tudi Pogovora v maternici koroške Slovenke v uprizoritvi ljubljanskega eksperimentalnega gledališča Glej." Ustvarjalci Obračuna: režiser Peter Militarov, dramaturg Vladimir Kocjančič, scenografka Meta Hočevar, kostumografki Meta Hočevar, Lidija Ramač, glasba Lado Jakša, koreograf Janez Mejač, lektorja Janko Messner, Alenka Bole Vrabec, igrajo Boris Cavazza, Sonja Hribar Marko, NValter Juvan, Alenka Bole Vrabec, Elena Messner, Kondi Pižorn, Miloš Battelino, Barbara Lapajne, Nadja Strajnar Zadnik in drugi, skupaj 33 nastopajočih. Je Obračun starejši tekst? "Drama je nastala pred letom dni. Prva verzija je bila zelo obsežna na 72 straneh, tako bi na oder postavljena trajala kakih šest ur. Zato smo jo skupaj z režiserjem Petrom Milita-rovom in dramaturgom Vladimirom Kocjančičem priredili za običajno trajajočo gledališko predstavo." V kakšnem smislu je ta nova drama tudi obračun in s čim? "To, o čemer drama govori, se je v meni nabiralo vse življenje. Ne zanikam, da ima veliko avtobiografskega, če je pač avtobiografsko za avtorja spoznanje, ki ga daje vsako novo odkritje, vsaka nova literatura. Iz tega pač zraste avtorjev konstrukt, temu bi rekel avtorjeva resnica, skupek avtorjevih spoznanj o svetu." Režiser Peter Militarov: "...Neobremenjen sem razmišljal, kako gledališko 'obračunati' s spe-cifiko messnerjanstva, z njegovo dramaturško zgradbo; zgodbo, ki je in je ni; jezikom, ki je čudovito lep, pa skoraj negovor-Ijiv; sintakso. Za branje čudovit tekst, za uprizoritev najbrž preobširen, v večini primerov nedia-logičen, dramatičen in nedrama-tičen, jasen in nejasen. Sicer odlično zastavljena pasijansa, ki jo je na osnovi pasijonskih postaj, medsebojnih razkrivanj in obtoževanj potrebno pripeljati do konca in zadeti človeka v dušo. Za režiserja in dramaturga kar trd zalogaj, posebej še, ker gre za živečega avtorja in krstno uprizoritev... (iz gledališkega lista)" Tržiška ljubiteljska kultura ŠTIRI NOVE PEVSKE SKUPINE Tržič - Odslej bodo Kurnikove nagrade namenjene le za dosežke na področju ljubiteljske kulture, podeljevala pa jih bo ZKO Tržič. To pa ni edina sprememba značilna za ljubiteljsko kulturno dejavnost v tržiški občini, ki jo je prinesla letna konferenca ZKO minuli teden. Kljub temu da se v Tržiču tako kot drugod srečuje ljubiteljska kultura z velikimi finančnimi zagatami, pa seje kljub temu število skupin od lanskih 29 letos povečalo kar za štiri nove. Vendar pa kot kaže, večje število skupin, vsaka pa potrebuje vsaj nekaj denarja, ne bo povzročalo kar posebno ostrega rezanja letošnjih programov. Vsaj zaenkraMako kaže. Res pa je, da so že lani v tržiški ljubiteljski kulturi vsaj za določen čas razrešili velik finančni problem - kako namreč vzdrževali Pihalni orkester Tržič in pa Folklorno skupino Karavanke. V vlogi sponzorja, ki je pokril enoletne stroške za ti dve skupini, ki največkrat predstavljata občino tudi na zunaj, seje pojavila skupščina občine Tržič. Mnogo problemov v ljubiteljski kulturi bi bilo rešenih, če bi takšno sponzorstvo občina obdržala tudi v naslednjem letu. Čeprav bo tržiška ljubiteljska kultura v tem letu za program, ki ima tak obseg kot leto poprej, sicer dobila denar v višini 1,7 milijona tolarjev, pa bodo z drugimi problemi spet trkali na občinska vrata. Gre namreč za nenehno slabšanje prostorov, saj so nekatere dvorane, ki jih uporabljajo društva in skupine po krajevnih skupnostih dotrajane, nekatere pa so sicer obnovljene, toda tako slabo, da bi bilo treba obnovo ponoviti. Na letni konferenci ZKO Tržič so opozorili tudi na potrebno povezovanje s turizmom, na to, da skupin ZKO program proslavljanja 500-letnice trških pravic Tržiča praktično ne upošteva, pa tudi na to, da v organih občinske skupščine nimajo predstavnika; pa tudi o kakšni posebni volji spoznavati probleme ljubiteljske kulture ni slišati s strani občine, vsaj po odzivu na letno skupščino ZKO Tržič gre tako sklepati.* L. M. Ali je potem osrednja vloga Ivan Jelen personifikacija vaših izkušenj? "Rekel bi tako, da je tudi personifikacija mojih izkušenj z obema sistemoma, v katerih sem živel, ne pa v celoti. Zato bi se drama lahko dogajala kjerkoli tudi, v Veliki Britaniji, kjer preganjajo Bretonce, v severni Španiji, južni Franciji, kjerkoli po svetu, kjer so narodne skupnosti potisnjene ob zid, ignorirane, tlačene. Problem se torej ne da lokalizirati na eno deželo niti na čas." V drami govorite o samodtujeva-nju, obračunavate z levim in desnim taborom, še pred pre-miero je drama sprožila kup govoric? "Ljudje resnično raje preganjajo besede kot pa sebe, svojo lažnivost, malomeščansko nadutost, svoje ne vem kakšne pretenzije, neuresničljive materialistične želje. Govorim pač o vseh teh kategorijah, sramotnih ne le za posameznika pač pa tudi za narodno skupnost. Skratka, v drami sem povedal vse, kar sem imel povedati, če je še pred uprizoritvijo razburjala nekatere, je kar prav, malo reklame ne škodi. Če je bilo kaj provokativnega na plakatih, potem bodo vsi, ki si bodo ogledali predstavo, spoznali, da Messner ne zmerja, ampak ustvarja resno dramo. Tukajšnji nemški časopisi so te reklamne domislice dobro razumeli, prepričan pa sem skoraj, da bi marsikdo izmed mojih dragih slovenskih rojakov iu-kajle dal za mašo, samo da bi drama propadla." Bomo Obračun videli tudi v Sloveniji? "Upam, da bo tako, kaže, da za reprizo v Celovcu ne bo denarja, morda pa jo bodo povabili v Trst, Ljubljano. Bomo videli." • Lea Mencinger , foto: Gorazd Šinik MEDIJ JE SPOROČILO V Škofji Loki je zavela sapica svetovnega sejma svetovnih industrijskih oblikovalcev - ICSID z razstavo slikanic in plakatov Tomaža Kržišnika. Kaj nam Tomaž Kržišnik sporoča? Misterioznost, enigmatičnost in mistično oblikovanje. V spoprijemanju s časom in prostorom s pomočjo ilustracije izraža svoje občutke kot priča in refleksija tega sveta. Barvne kombinacije, uravnoteženost in dinamičnost form. Blišč, opozorljivost. upadljive barve, gizdavost, kričeče razkošje, bahavost, spoprijem form med seboj - resnična "slovnica form" postavljenih v harmonično celoto, vse na reducirani površini - na listu. Pokrajine lebdijo na meji med resničnim in neresničnim. 2 lucidno močjo opazovanja stopa nasproti realizmu soočanja z emocijami. Kratko potovanje skozi svet linij. Iz nevtralne pozicije, vzgonska moč prvega dejanja mobilnosti - linija. Oddaljen p?" gled. Mentalna evolucija mrgolenja razprostranosti in spominjanje preteklih napetosti - snopi linij. Reka predstavlja oviro, nekdo sede v čoln, malo višje naprej stopa nekdo čez most. Postop' no razpoznavanje razlik skozi ekspresivnost, dinamizem in ps'" hologijo linije. Hodimo prek njiv (površina križajočih se linij). Ploskev, ostrina, risba - vsaka govori za sebe. Nebo polno oblakov z rahl° meglico - prostorski element. Ujeti smo v prostor, ki nas vleče vedno globlje. Gibanje in spiralne forme. Večeri se, vzdušje p0' stane nekoliko moreče. Zvezde nad našimi glavami. Preden zaspimo, ponovno priplava na plan priklicano v spomin to kratko potovanje polno impresij. Plakat ima posebno mesto v poljski umetnosti po drugi svetovni vojni. Je posebno živa, ambiciozna in kreativna veja umetniškega ustvarjanja. Problemi izhajajo iz prostora, političnih socialnih razmer tedanje Poljske. Atmosfera je bila ugodna za eksperimentiranje in oblikovanje. Izpostavlja se umetnikova subjektivnost, jasnost in očiten individualizem. Na drugi strani pa se pojavljajo plakati polni romantičnega razpoloženja. Umetnik izraža refleksije sveta skoz različne interpretacije danega objekta, ki pride do izraza pri plakatih s socialno in politično noto: umetnik s tem opravlja svoje poslanstvo, plakat pa dobi določeno funkcijo. Znajdemo se na meji umetnosti in vizualne komunikacije. Učinkovit plakat ujame že gledalčev bežen pogled. Umetnikova kreativna izpoved pogostokrat prignana do skrajnih meja agresivnosti se elastično prepleta z njegovim soočanjem s svobodo asociacij in intuitivn0 kreativnostjo. Vodi ga subtilnost in visoka kultura vizualne ku£ ture poljskega prostora, v katerem se je oblikoval Tomaž K rži*' nik. Neresničnost vodi njemu lastna logika. Zgradba formalnega prostora je strukturirana s kompozicijo, lebdenje prostora me resničnim in neresničnim. Predstavljena dela v galeriji Ivana Groharja so manjši doki1' mentiran izsek del iz zbirke Tomaža Kržišnika. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Na Jezerskem raste največja slovenska zasebna žaga V izvoz bo šla tudi slednja iver Jezersko, 23. maja - V grapi, le nekaj sto metrov pred Zgornjim Jedrskim, raste nova žaga, za katere izgradnjo sta se združila obrtnik Klemen Svatovšek in podjetnik Jože Huzjan. Z visoko kvaliteto in popolno usmeritvijo v izvoz si obetata izredno dober posel, ali Pa je nov način dela v naših razmerah že mogoč, bo z dokončanjem fe investicije pokazala že bližnja prihodnost, še bolj pa odziv okolja >n Širše družbe, ko bo delo steklo. Na žagi naj bi dobilo delo 15 delavcev, pričakovani dobiček pa naj bi investirali tudi v druge dejav-» "osti. Bo to ta lepi kraj neizkoriščenih možnosti morda vendarle Prebudilo? Pravzaprav je treba priznati, da doslej izgrajeno - vidni so le oporni zidovi bodočega objekta (glej sliko), tistega, ki mu je bilo zagotovljeno, da bo žaga čez en mesec nared, razočara, saj je kar težko verjeti, da se bodo roki izgradnje uresničili. Oba partnerja sta v to prepričana. Takole sta nam pripovedovala: Klemen Svatovšek: »Na tem Prostoru - v ozadju še vidite staro hišo, v kateri sem bil rojen - sem imel žago postavljeno *e prej, saj se s to obrtjo ukvarjam že 12 let. Žaga je bila skromnih kapacitet, zato smo se poleg žaganja ukvarjali tudi s tesarstvom. Sedaj je prišel čas, ko se odpirajo možnosti za razširitev dejavnosti, vsi pa vemo, da so ljudje brez dela. Posebej to velja za Jezersko, ki je, kot je znano, demografsko ogroženo območje. Odločil sem se postaviti nekoliko večjo žago, ki naj bi bila predvsem orientirana na izvoz. Sklenil sem partnerstvo z Jožetom Huzjanom, ki prevzema prodajne in izvozne posle, sedaj v feku investicije pa sodelujeva jn rešujeva vse potrebno, da bi Jo čimprej uspešno zaključila. Projekt je sorazmerno velik: potrebni so koreniti posegi za pripravo terena in, kot je že videti, bomo razpoložljivi prostor dobro izkoristili. Celotno izgradnjo sva zaupala gradbenemu podjetju Gradbinec in takoj naj zatrdim, da sva z doslej opravljenim delom, pripravami (izdelali so tudi projekt) 'n prizadevanjem za njegovo realizacijo zadovoljna. Priznati sicer moram, da lokacijsko gradbene dokumentacije še ni-rnamo v celoti urejene (smo tik Pred tem), pri urejanju tega pa smo naleteli na precejšnje razumevanje in posluh, tako v kraju (Krajevni skupnosti), kot pri občinskih organih. Kot vidite, gre za prostor, ki je od naselja odmaknjen tako, da hrup ne bo motil nikogar, precej zahtevna pa je gradnja, ker. teren ni homogen. V izgradnji zaradi potrebnih dodatnih del tudi malo zamujamo. Prva faza investicije naj bi bila zaključena konec maja, sredi junija pa naj bi začeli s proizvodnjo. V začetku naj bi bilo zaposlenih 15 ljudi, ko pa bo delo steklo v polnem obsegu, pa naj bi bilo dela za 20 do 25 ljudi. Stroji so večinoma tuje izdelave in so že nabavljeni. Mesečni obseg obdelave je načrtovan v obsegu od 1300 do 1500 pro-storninskih metrov lesa (imeli bomo dve žagi), pri čemer načrtujemo predvsem razrez in vse potrebne priprave lesa (do embaliranja - po standardih ISO 9000), ki jih zahteva izvoz na Zahod. Za dobavo lesne mase imamo že dogovor z Gozdnim gospodarstvom Kranj in vse večjim številom zasebnih manipu-lantov in ob znanem zaledju na tem prostoru ni strahu v tem pogledu. Mislim, da je pri tem posebnega pomena sprotno plačilo, saj je znano, da so pri nas s tem velike težave. Objekt ima po mojem mnenju tudi širši pomen za kraj. Zaposleni bodo (izključno) domačini - predhodne dogovore o zaposlitvi smo že opravili. Dohodek, ki ga pričakujemo, bo omogočal nadaljnje investiranje, pri čemer imam v načrtu izgradnjo majhne hidroelektrarne in vlaganja v turizem. Zadnji čas je, da se Jezersko v tem smislu prebudi.« Jože llu/jao (Proimpex -d.o.o. za marketing, inženiring, export - import): »Perspektivnost te dejavnosti sloni na izrednem povpraševi nju po lesu, ki vlada v nekaterih zahodnoevropskih državah. Znano je, da se je pohištvena industrija preusmerila na izdel ivo pohištva iz masivnega h sa, kisel dež pa je v precejšnji meri oslabil ali celo uničil njihove naravne resurse. Celotna investicija je po predračunih vredna blizu 30 milijonov tolarjev, pri čemer sva s partnerjem vložila nekaj več kot 8 milijonov, preostalo pa bova pokrila s kreditom, ki nama je bil odobren pri slovensko avstrijski banki Creditan-stalt Nova Banka Ljubljana. Kredit je ugoden in pod zelo "prožnimi" pogoji, še bolj pa bi rad poudaril, da sva pri urejanju te plati v tej banki naletela na izredno razumevanje, pomoč in fleksibilnost. Precej razumevanja in pomoči sva dobila tudi na Ministrstvu za drobno gospodarstvo. Velika tekma s časom ni samo v smislu dokončanja objekta, pač pa tudi, kako izkoristiti možnosti, ki so razvoju drobnega gospodarstva nedvomno naklonjene. Primer tega je linija vredna milijon nemških mark za proizvodnjo briketov, ki jo bova na to žago dobila preko meddržavne po- moči Danske Sloveniji. Celotni odpadek (obrezke, lubje, veje in žaganje) bomo namreč drobili in predelovali v brikete, ki jih bomo v to državo izvažali, s tem, da bo polovica briketov v 10 letih odplačala to strojno opremo, drugo polovico briketov pa bomo dobili plačano. Za ves čas bomo dobili garancijo in popolni servis opreme. Izkušnje s problemi, ki se pogosto pojavljajo v izvozu v pogledu možnih reklamacij kvalitete in vseh tveganj pri transportu, so nas pripeljali tudi do naslednjega pristopa: ker leži žaga v obmejnem pasu velja prevzem lesa na žagi že kot "franko meja" s tem, da bo kontrola kvalitete naročnikov izvajana tudi tu (v ta namen bodo najeli nemško kontrolno firmo, ki bo delala pri nas). In ker bodo naročniki organizirali transport, so vsi morebitni zapleti na poti tudi njihovo tveganje. Na nas je torej, da organiziramo kvalitetno delo na žagi. Delavcem bomo zato ponudili najboljše možne pogoje: dobro opremo, prehrano, plačan prevoz in dober zaslužek. Delo bo potekalo po evropskem delovnem času, po istih merilih jim pripada dopust in prazniki, plača v letošnjem letu pa naj bi se gibala od 35.000 do 55.000 tolarjev. O uspehu sem trdno prepričan.« # S. Zargi Gidor iz Gorenje vasi ima velike zaloge izdelkov Samokolnice in kladiva je vse težje prodati Gorenja vas, 22. maja - Gidor iz Gorenje vasi je majhno podjetje, s 3S zaposlenimi, ki izdelujejo predvsem kladiva, vejnike in samokolnice. Prodaja je vse težja, saj so doslej 60 odstotkov izdelkov prodali na jugoslovanskih trgih, zdaj jih poskušajo izvažati, saj jih je tudi v Sloveniji težko prodati. Zaslužek je zato skromen, plače sicer še Uspejo kolikor toliko redno izplačevati, vendar nizke. Veliko pričakujejo od novega vodstva, saj naj bi v kratkem dobili novega direktorja. Na razpis za novega direktorja so se prijavili štirje, te dni se bodo odločili. Razpis za ra-Čunovodjo pa bodo ponovili, je Povedal Lojze Kržišnik, v.d. di-fektorja, sicer pa tehnolog v Gidorju. Od novega vodstva si veliko obetajo, pričakujejo Predvsem, da. bodo pospešili Prodajo, saj so zaloge končnih 'Jelkov velike. Gidor ima kovačnico v Poljanah, kjer je zaposlenih 15 ljudi. V Poljanski dolini ima kar dva močna zasebna konkurenta - kovača Krmelja na Logu in Bizovičarja v Hoto-vlji. Gidor je pred leti prišel "o glas, da ima slabše orodje, takrat je trg vse sprejel, zato smo kakovost res malo zanemarili, pravi Lojze Kržišnik, vendar smo v zadnjih treh letih kakovost zelo popravili, tako tehnološko kot oblikovno. Izgubili dosedanje trge Približno 60 odstotkov izdelkov so doslej prodali na Hrvaško, zlasti v Dalmacijo, ter v Srbijo, zdaj teh poslov praktično ni več, le nekaj s Hrvaško, sodelovanje pa dodatno otežuje blagovna menjava. Slovenski trg pa se je zaradi padca kupne moči prepolovil, ljudje pač manj gradijo, zato samokolnic in orodja je kupujejo. V zalogah imajo za približno 20 milijonov tolarjev izdelkov, ki bi jih morali spraviti v prodajo. Paleta Gidorjevih izdelkov je široka, saj jih imajo skoraj sto, opravlja pa ključavničarska dela pri gradnjah. Tako so, denimo, delali v Karavanškem predoru, na Ljubljanskem gradu, "srebrne" trikotne strehe v ljubljanski soseski BS 3, v blejskem hotelu Krim itd. Zaradi recesije je tudi teh del vse manj, dela skoraj ni več. Pomaga jim zbornica Pri iskanju novih, seveda predvsem tujih trgov, jim pomaga Območna gospodarska zbornica iz Kranja. Navezali so stike z avstrijsko firmo, ki je že pokazala zanimanje za njihove izdelke. Trenutno prek kranjskega Merkurja poteka akcijska prodaja, tako naj bi pokrili približno polovico posojil, ki so jih dolžni Merkurju. Prek ljubljanske Metalke pa so obnovili ponudbe za Italijo. Na domačem trgu pa jim je v zadnjem času uspelo oživiti prodajo zlasti na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem. Plače redne, vendar skromne Lansko poslovno leto so končali brez izgube, tudi brez dobička. Približno polovico posojil s konca lanskega leta so zdaj že uspeli vrniti, pridobili pa novega, ugodnejšega - za ohranjanje delovnih mest. Marca in aprila je bilo veliko zaposlenih na čakanju, trenutno jih je le nekaj, saj so našli nove posle. Kažejo pa se novi, dogovarjajo se za 6 milijonov tolarjev vreden posel. Plače so doslej redno izplačevali, z največ nekajdnevnim zamikom. Delavci zahtevajo kolektivne pogodbe, a kar pa bo potrebnega več denarja, približno tretjino. Uspeli pa so izplačati regres, v višini 8.000 tolarjev. • M. Volčjak SGP TRZIC Izvršilni odbor podjetja SGP Tržič, p.o. razpisuje prosta dela in naloge VODJA SEKTORJA GRADBENE OPERATIVE Pogoji: — da je diplomirani gradbeni inženir — da ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na operativnih delih v gradbeništvu — da ima opravljen strokovni izpit Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, 64290 Tržič. Razpis traja 10 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Zbor delničarjev Abanke Ljubljana, d.d. Povezovanje v mešano banko Ljubljana, 25. maja - Abanka Ljubljana, d.d. je za Gorenjce nedvomno pomembna banka, saj ima v gorenjskih občinah kar dovolj močno mrežo poslovnih enot. Prav zato povzemamo bistveno iz poročila o poslovanju Abanke, d.d. v letu 1991: 785 milijonov tolarjev dobička je (po veljavnih slovenskih predpisih) ustvarila Abanka lani. Ce upoštevamo, da je leto 1990 Abanka zaključila z izgubo v višini 250 milijonov tolarjev, je zasuk v poslovni politiki banke očiten. Poslovne rezultate Abanke je pregledala tudi mednarodna revizorska firma Co-oper&Lybrand Deloitte in po veljavnih mednarodnih predpisih ugotovila, da dobiček Abanke za leto 1991 znaša 207 milijonov tolarjev, izguba v letu 1990 pa po merilih revizorske hiše Cooper&Lybrand znaša 321 milijonov tolarjev. Vsekakor je, po oceni delničarjev Abanke, ki so poslovanje delniške družbe obravnavali prejšnjo sredo, najpomembnejšo ohranitev doseženega statusa prvovrstne banke. To Abanka je - tudi nemška družba Hermes ji priznava prvovrst-nost in upošteva garancije Abanke pri zavarovanju izvoznih kreditov. Vendar pa podrobnejša analiza poslovanja Abanke, d.d. v letu 1991 pokaže isto sliko, kot smo jo ugotavljali v poročilih z zborov delničarjev ostalih slovenskih bank: realni obseg bilančne vsote bank se je v letu 1991 zmanjšal. Pri Abanki je zmanjšanje 13-odstotno, od tega znaša realni padec obsega tolarskih sredstev 6 odstotkov, deviznih sredstev pa 19 odstotkov. Abanka pa je lani uspela povečati jamstveni kapital banke s 13 na 15 odstotkov, ker je bil v rezerve banke razporejen ves ustvarjeni dobiček. Abanka, d.d. je med 26 slovenskimi bankami v letu 1991 beležila 11 odstotkov vsega plačilnega prometa v državi, v prvem trimesečju letos pa seje njen delež povečal na 18 odstotkov. To je eden od dokazov postopnega vračanja zaupanja komitentov, kar je ključni cilj letošnje poslovne politike Abanke. Med nalogami, ki si jih je banka zastavila za letos, pa je lastninjenje banke s tujim delničarjem, ki naj bi prevzel 35 odstotkov delnic. S tem bi se Abanka preoblikovala v mešano banko univerzalnega tipa. Tej poslovni potezi so delničarji na zboru tudi prilagodili statut banke in opravili volitve novega upravnega ter nadzornega odbora delniške družbe Abanka. V upravni odbor so izvolili dr. Božidarja Linkarta, Zdenka Jako-pa, Nevena Boraka, dr. Dušana Bobeka in Milivoja Ravbarja -status pa predvideva možnost, da se upravni odbor poveča na 8 članov s tremi predstavniki tujega delničarja. V nadzorni odbor Abanke d.d. so bili izvoljeni: dr. Slavno Kavčič, Tim Kocjan ter Sveto Kobal. • IVI. Va. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Mednarodni sejem embalaže V Gornji Radgoni bo od 1. do. 5. junija potekal osmi mednarodni sejem embalaže Inpak 92, ki se ga bodo poleg domačih udeležili razstavljala iz Hrvatske, Avstrije, Nemčije, Italije in Švice. Pripravili so več spremljajočih seminarjev in posvetov, tako bodo slovenski železničarji predstavili vizijo sodobnega transporta, na posvetu se bodo zbrali slovenski trgovci, spregovorili bodo o embalaži kot ekološki nadlogi, svoje izdelke pa bodo posebej predstavili Papiroti iz Krškega, Mitol izSe-žane in Steklarna iz Hrastnika. Stanovanjsko naselje v ruskem Voronežu (STA) V Sloveniji so se mudili gospodarstveniki Zavoda Voronež iz Rusije, skupaj s predstavniki trboveljskega Rudisa in ljubljanskega podjetja Ponti jih je sprejel tudi podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik. Seznanili so ga s podpisom pogodbe, vredne 73 milijonov ameriških dolarjev, nanaša se na izgradnjo stanovanjskega naselja v ruskem mestu Voronež. Naročnik je tamkajšnja tovarna sintetičnega kavčuka, ena vodilnih v svetu, stanovanjsko naselje bodo zgradili "na ključ" in pri tem velikem projektu bodo sodelovali slovenski projektanti, gradbena operativa in proizvajalci gradbenega materiala in opreme. Kanadski poslovneži v Sloveniji (STA) V Sloveniji se je mudila delegacija kanadskih poslovnežev, ki se zanimajo za gospodarsko sodelovanje in vlaganje pri nas. Tako so v Mariboru imeli pogovore o sodelovanju pri gradnji letal, v Ljubljani pa s predstavniki SCT o sodelovanju na področju gradbeniška. Eden izmed kanadskih poslovnežev je obiskal Rogaško Slatino, kjer se je pogovarjal o možnostih za odprtje centra za lepotilno kirurgijo. Dr. Zlatko Verbič, svetovalec slovenskega zunanjega ministrstva in predstavnik Slovenije v Kanadi je povedal, da bodo kmalu ustanovili kanadsko-slovensko družbo, ki bo delovala na obseh straneh Atlantika. V Kanadi živi približno 45 tisoč slovenskih izseljencev, ki so pri predstavništvu Slovenije že ustanovili Forum za kanadsko-slovensko trgovino, industrijo in znanost, katerega člani so strokovnjaki z različnih področij. Svetovali bodo kanadskim poslovnežem, ki se zanimajo za sodelovanje s Slovenijo. SKRIVALNICA Podjetje SALOMON Ljubljana, d.o.o., Nazorjeva 6, izdaja tednik Salomonov oglasnik z brezplačnimi malimi oglasi in Salomonov ugankar, ki je zaradi kvalitetnih ugank in privlačnih nagrad osvojil srca ljubiteljev te zvrsti zabave. V petek, 29. maja, pa izide prva številka turistično ugankarske revije SALOMONOV... Vprašanje za bralce Gorenjskega glasa: kako se glasi ime nove turistično ugankarske revije - Salomonov ,., (pomagamo: ime se začne na "v" in je ponarodeli izraz za popotnika). ČE VESTE OOGOVOR POKLIČITE PO TELEFONU (064)218-463 GORENJSKI GLAS JUTRI. V SREDO, 27 maja, OB 9 URI PRVIH PET, KI BODO SPOROČILI PRAVILNI ODGOVOR, DOBI BREZPLAČNO POLLETNO NAROČNINO SALOMONOVEGA UGANKARJA SALOMONOV UGANKAR POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Kljub plitvejšim žepom se večina Gorenjcev počitnicam ne bo odrekla Veliko zanimanje za tujino, nezaupanje do Hrvaške Krilni. 22. maia - Naši hirktiini llil;l\ri li>tnvni 3 C/) tu z < N O Z r-UJ < > O O > 3 C/) LU Z < N O LU -I < > O rr HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES X -4 30 O l pnevmatski sj ZABIJALNI APARATI l spenjalni aparati krivilne priprave ZA spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL.: (064)66-221, 66-617 I HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES 2 l -i S t o M 1 (JI 2 O O l 3 t o N S2 Povabljeni ~' v Železnike Po Valvasorju se je ime Železniki rodilo iz kovinskega sadu, železa. Okrog leta 1340 ie freisinški škof Albreht naselil ob hitro tekoči vodi, kjer je bila v bližini železova ruda, fužinarje iz Furlanije. V začetku tega stoletja so bile fužine, ki so ljudem dajale kruh 500 let, pokopane. Plavž je zadnjikrat talil 1902. leta. Po srečnem naključju se je v spomin na železarsko tradicijo v današnji čas ohranil le plavž v Gorenjem koncu. Po drugi svetovni vojni so Železniki spet začeli cveteti. Danes je to močno industrijsko središče. Tovarne Niko, Iskra Elektromotorji, Tehtnica nadaljujejo v kovinski tradiciji, Alples izkorišča domačo lesno surovino, tu so še Čevljarna Ratitovec, kjer izdelujejo kvalitetne planinske, delovne in športne čevlje, pa Dom oprema, če omenimo le največje. Tu so v novejšem času zrasle še številne zasebne delavnice in lokali, tu sta velika prodajna centra Alplesa in ABC Loka. Obisk Železnikov je zanimiv z več plati: poslovne oziroma nakupovalne, zanimiv je ogled kulturno zgodovinskega izročila kraja, prijetno je zaplavati v pokritem bazenu, Železniki pa so tudi izhodišče za lepe izlete v okoliške planine, zlasti priljubljena točka je Ratitovec. In ko ste že v Železnikih, se splača popeljati še nekaj kilometrov navzgor po dolini, do Zali Loga, kjer v gostilni pri Slavcu postrežejo z okusnimi ribami. Kako okrepiti telo Bazen, savna. Jože Rakovec, zasebni podjetnik, ki je od krajevne skupnosti Železniki lani najel pokriti bazen, na vprašanje, kako (za telo) koristno izrabiti dan v Železnikih, odgovoril: "Zjutraj na Ratitovec, po vrnitvi pa najprej na sprostitev v savno in nato na plavanje v bazen." Bazen so krajani zgradili pred dobrim poldrugim desetletjem in slovi kot eden najbolj čistih. ZSMH za Gorenjsko, ki dvakrat na mesec jemlje vzorce vode, doslej še ni imel česa očitati. Voda ima stalno 26 do 28 stopinj Celzija. Bazen je dopoldne "rezerviran" za šolske otroke iz vse občine, popoldne od treh do devetih zvečer pa odprt za individualne goste. Njim je namenjen tudi ob sobotah in nedeljah od desetih fitness, tenis dopoldne do osmih zvečer. Tako bo tudi med počitnicami, ko steklena vrata bazena odprejo. V sklopu bazena je, kot smo že omenili, še savna, postopno urejajo in dopolnjujejo fitness center, razmigati se je mogoče ob namiznem tenisu, zunaj je lepo urejeno igrišče za tenis. V fitness centru sicer ni organiziranih tečajev, vendar pa obiskovalcem pomaga z nasveti, katero orodje izbrati in katere vaje za določen del telesa, strokovno usposobljen trener. Tudi tisti, ki želijo teniškega učitelja, ga lahko dobijo. Le dva dni prej morajo učitelja in igrišče rezervirati po telefonu (66-381). Celovita ponudba hotelske opreme V obdobju, ko je bil Alples še enotno podjetje, je bil inženiring nekakšna vzorčna delavnica in oddelek za izvenserijsko proizvodnjo. Danes na trgu nastopajo kot podizvajalci za izdelavo in montažo hotelske opreme. Po razcepitvi Alplesa so tudi v inženiringu iskali svoje poti za utiranje na trge, pri tem pa našli tudi nekaj neposrednih kupcev, kar je zahtevalo razširitev ponudbe. Poleg opreme z lesnimi elementi, nudijo tudi vso drugo opremo od luči do zaves in sicer od ideje do dostave in montaže. Zaradi lažjega poslovanja in prodora na zahtevne tuje trge so z nemškim partnerjem ustanovili mešano podjetje, kamor tudi prodajo okoli osemdeset odstotkov svoje dejavnosti. S tem so v podjetju našli partnerja, ki pozna tržne razmere in zna , njihovo dejavnost tudi ustrezno plasirati. V Alples inženiringu ostajajo optimisti, ker potrebe po njihovi dejavnosti brez dvoma obstajajo. Kljub temu da pretežni del namenjajo nemškim kupcem, ne bodo zanemarili tudi drugih,s katerimi so že ali pa še bodo sklenili posle, želijo pa si večjo stimulacijo za izvoznike. Ker računajo, da bo postopno oživelo investiranje tudi v Sloveniji, se bodo s svojo ponudbo pojavili tudi na domačem trgu. Dini^poiroLTug)^ 64228 ŽELEZNIKI, SLOVENIJA *3> (064) 67-121 alples ŽAGA d.o.o. 64228 Železniki telefon (064) 67-121 Po kvaliteti enakovredni Avstriicem Alples Žaga iz Železnikov je podjetje, ki je znano predvsem po primarni predelavi lesa. Ra-zrezujejo hlodovino, deske, morale in elemente za embalažo po naročilu. Danes je podjetje povsem tržno usmerjeno, saj imajo veliko večino, kar okoli osemdeset odstotkov plasmajev usmerjenih v izvoz, v glavnem v Italijo in Avstrijo. Dela jim ne zmanjkuje, tako da dvakrat tedensko delavnik podaljšajo na dvanajst ur. Hlodovino za razrez pridobivajo neposredno od lastnikov gozdov, to pa terja tudi sprotna plačila, tako da morajo iskati predvsem take kupce, ki so pripravljeni njihove storitve plačati v gotovini. Dobre poslovne rezultate pripisujejo predvsem dobri notranji organizaciji in dobrim delavcem.Tako po količini kot tudi po kvaliteti pa se lahko enakovredno merijo s podobnimi žagami v sosednji Avstriji. Letno razrežejo med 16.000 in 20.000 kubičnimi metri hlodovine, v prihodnjem obdobju pa bodo storili vse, da bodo čimbolj normalno preživeli zaostrene gospodarske razmere. Načrtujejo tudi tehnološko posodobitev, kar naj bi jim omogočilo za tretjino večji pretok pri istem številu zaposlenih, predvsem pa znižanje stroškov na enoto proizvoda. vm 64228 ŽELEZNIKI, SLOVENIJA O (064) 67-121 V podjetju Alples, razvojni inženiring, razvijajo izdelke in tehnologijo za podjetja in obrtnike. K njihovi dejavnosti sodi tudi izdelava investicijskih programov, čeprav je trenutno povpraševanje po njih nekoliko zmanjšano. Kljub temu priprave na tem področju že potekajo, saj želijo biti v razvojnem inženiringu navzoči na trgu s kar najboljšo ponudbo. Precej pozornosti posvečajo tudi razvoju pohištvenih programov, za poslovne in obrtne prostore, kot tudi za individualne kupce. Dejavnosti podjetja Alples,razvojni inženiring: • Razvoj in oblikovanje novih programov ali posameznih izdelkov • Projektiranje opreme poslovnih prostorov, turističnih objektov in stanovanj • Razvoj tehnoloških postopkov • Površinski inženiring • Izbira tehnologije in opreme • Izdelava investicijskih programov • Izdelava pohištvene opreme po naročilu i 300 £S 15000 BB Serija izdelkov VIBROMIX predstavlja široko družino laboratorijskih stresalnikov. Združeni z ustreznimi priključki, omogočajo stresanje v različnih laboratorijskih posodah. rosmuia Elektronske poštne tehtnice POSTOUICK so namenjene za izračunavanje poštnine, ter za izpis nalepk za vse vrste poštnih pošiljk in storitev na poštah in pri velikih uporabnikih poštnih storitev. SAACTA Elektronske precizne tehtnice so namenjene za tehtanje v laboratorijih, razvojnih in proizvodnih oddelkih v vseh panogah industrije. Uporabljajo se povsod tam, kjer se zahteva hitro in natančno tehtanje. I HOTAMM Paleta ROTAMIX združuje magnetne mešalnike, univerzalne mešalnike in hitro tekoče dispergerje. Mešalniki se uporabljajo za mešanje tekočin in drugih snovi v kmetijskih, biokemijskih in medicinskih laboratorijih. cmrm Za potrebe naših odjemalcev smo razvili program centrifug za najrazločnejše klinične, kemične, ter biokemične teste in raziskave. DIGI Hitrost in natančnost tehtnic iz serije DIGI, poenostavi vaše delo in vam nudi vse, za boljšo in učinkovito postrežbo. Tehtnice so elegantne, kompaktne, trpežne in odporne na tekočine. mjTehtnica Na Plavžu 79, 64228 Železniki, Slovenia Telefax: +38 (0)64 66-613 Telex: 34654 Telefon: +38 (0)64 66-021 Alplesov prodajni center Vse za stanovanje na enem mestu Alples prodajni center Železniki je novo podjetje v sklopu holdinga Alples, ki se je razvilo iz industrijske prodajalne pohištva. V svojem salonu ponuja kupcem pohištvo za vse bivalne prostore: dnevne sobe, predsobe, spalnice, kuhinje, jedilnice, sede/ne garniture, kopalniške garniture, video omarice ter kosovni program. Največja dobavitelja pohištva, ki so zastopani v salonu, sta podjetji Alples Pohištvo in Alples Lesni program, ki sta specializirani predvsem za pohištvo za dnevne sobe in predsobe, jedilnice ter kosovni program. Zelo znane in popularne pa so avdio video omarice. Pohištva pa vam v centru ne bodo samo prodali, ampak ga vam bodo tudi brezplačno pripeljali na dom ter strokovno sestavili. Če pa boste želeli nasvet arhitekta, vam bodo tudi ustregli. Lani je Alplesov prodajni center razširil svojo ponudbo, tako da je kupcem zdaj na voljo vsa oprema za stanovanje, kot električno ročno orodje, gospodinjski aparati, bela tehnika, akustika, keramične ploščice, vrtne garniture, našli pa boste tudi steklo, kristal, darila in unikate. Tudi na otroke niso pozabili, izbirajo lahko med pestro ponudbo igrač. Skratka, celotna ponudba /a vse bivalne prostore, in to vse na enem mestu. Vedno se trudijo, da se čim bolj približajo željam kupca. Tako vsak mesec organizirajo prodajne akcije za določene izdelke ter zagotovijo možnost za različne oblike plačil. Še posebne ugodnosti pa dajejo za nakup Alplesovega pohištva. Kot izredno ponudbo v mesecu maju so v Alplesovem prodajnem centru pripravili pestro izbiro barvnih televizorjev Gorenje in Samsung po izjemno ugodnih cenah. Tako nam na koncu ostane samo še to, da vas povabimo v prodajni center Alples v Železnikih, kjer se boste o vsem najbolje prepričali sami in gotovo poiskali ter našli kaj, kar bi ustrezalo vašemu okusu. Počitnifiki program Al jesen Jedilnica klub Ponovno rojstvo avtomobilskega trga V času, ki je pretekel od lanske jeseni, ko smo pripravili prilogo Na štirih kolesih, se je tudi v svetu avtomobilov zgodilo veliko. Nekaj slabega in tudi kaj dobrega. Zamenjali smo valuto, spremenili davčno in carinsko politiko, ter ponovno beležili vzpone in padce pri avtomobilski prodaji. Prodajna krivulja je v letošnji prvi četrtini dosegla svojo kritično točko, kar je seveda posledica drastičnega padca kupne moči. Napovedi iz krogov, ki so blizu vlade, češ da bo prišlo do omejitev uvoza avtomobilov, se k sreči niso uresničile, čeprav je uredba o kontingentih in posebnem davku, ki ga bodo plačali uvozniki, ki ne bodo zagotovili pro-tiizvoza, spravljena tudi v predalih nove vlade in naj bi kljub vsemu začela veljati s 1. julijem. O tem, ali je ta čas dovolj dolg, da se domača avtomobilska in spremljajoča industrija prilagodta standardom in zahtevam tujih partnerjev, ki bi bili pri nas pripravljeni kupovati dele za avtomobile, je nesmiselno razpravljati. Jasno pa je, da je takšen način pretoka blaga v razvitem svetu nekaj povsem normalnega in da se bomo tudi pri nas morali navaditi teh načel. Nekaj takšnih primerov že imamo, to pa so lahko že znamenja, da je naša industrija zmožna delati tudi za najbolj zahtevne kupce. In ker smo tudi na 16. slovenskem avtosalonu ugotavljali, da je to zanimiva in potrebna prireditev, ni nobenega dvoma, da si Slovenci želimo v Evropo tudi z avtomobili. Prodajni rezultati v aprilu in maju kažejo rahlo oživljanje trga, kar kaže, če seveda ne bo večjih gospodarskih pretresov, da se bo položaj do konca leta popravil vsaj toliko, da bodo tisti, ki so kakorkoli povezani z avtomobili, preživeli in dočakali boljše čase. Ti pa bodo, če bo politika zaprtih vrat zmerna, zagotovo prišli. • Matjaž Gregorič Z avtomobilom na dopust Nekateri si bodo letos še lahko privoščili dopust, nekateri se bodo odpeljali celo z avtomobilom. Dopustniške vožnje so ponavadi tako za voznika kot tudi za avto napornejše, zato ne bo odveč, če se za pot dobro pripravimo. Najprej poglejmo k avtomobilskemu motorju in preverimo, ali so v motorju vse potrebne tekočine in maziva. Koristno je, da vozilo prepustimo mehaniku, ki bo opravil vse potrebne nastavitve in morda opazil še kakšno napako, ki jo sicer sami ne bi. V prtljažnik poleg obvezne opreme sodi tudi vlečna vrv ali drog, svetilka, orodje, odveč pa ne bo tudi posoda z gorivom. Preglejmo tudi vsa svetlobna telesa, naprave za čiščenje stekel in preverimo pritisk v pnevmatikah. Če bomo vozilo obremenili, tlak povečamo za nekaj desetink. Če bo na strehi prtljažnik, pazimo, da teža tovora ne bo presegla predpisane, običajno ta znaša od 50 do 70 kilogramov. Tistim, ki bodo s seboj vzeli priklopnik, pa je namenjeno opozorilo, da je hitrost omejena na 75 km/h. Pri daljši vožnji naj voznik vsaj vsaki dve uri naredi odmor, ki ne bo koristil samo njemu, ampak tudi vozilu, da se nekoliko osveži. Pitje alkohola seveda ni priporočljivo. Predvsem pa bodimo na cesti previdni in tudi strpni do napak, ki jih zagrešijo drugi. • M. G. Na kratko Hyundai: Novi modeli so pred kratkim zapeljali po slovenskih cestah, prodaja pa poteka tudi pri servisu Kadivec v Šenčurju pri Kranju, kjer načrtujejo organiziran nastop na Gorenjskem. Mitsubishi: Mešano podjetje Mitsubishi motors Slovenija d.o.o. si je glede na razmere na slovenskem avtomobilskem trgu začrtalo prodajo okoli 250 vozil v letošnjem letu. Glavnino naj bi nosila terenec pajero in model colt, ki bo v novi obliki na voljo takoj v začetku druge polovice leta. Chrysler: Pri podjetju Chrysler Jeep Import Ljubljana priznavajo, da so z limuzino saratoga na trgu doživeli neuspeh, zadovoljni pa so s prodajo le baronov in cherokeejev. Alfa Romeo: Nova alfa, ki nosi oznako 155, naj bi prišla na slo- |)OV9 COPSd venski trg jeseni. Urednikova beseda V letošnji spomladanski prilogi 'Na štirih kolesih' smo vam pripravili vrsto koristnih informacij in nasvetov, zapis s preizkušnje Forda Escorta 1.8 16V, predstavljamo Citroen ZX in Cimosova posebna vozila, Lado Samaro model 92, nekaj prostora pa namenjamo tudi propagandnim sporočilom. Prijetno branje vam želim! • Matjaž Gregorič Čez dobro leto Fiat: Malček cinquecento se bo v Sloveniji pojavil verjetno šele prihodnje leto. Adria avto, ki je po novem generalni zastopnik za fiate načrtuje širitev servisne in prodajne mreže. Subaru: Pri ljubljanskem Industriiaimportu gre trenutno najbolje v promet subaru legacy 2.0 turbo. čeprav stane okoli 60.000 mark, je povpraševanje tolikšno, da avtomobilov primanjkuje. Citroen: V koprskem Cimosu so že začeli s prvimi pripravami za sestavljanje nekaterih delov za prenovljeni BX, ki bo zapeljal po cestah prihodnje leto. Renault: Prenovljeno devetnajstico in novi šafrane bomo na slovenskih cestah videvali v drugi polovici leta. Novomeški Revoz bo del svojih direkcij preselil v Ljubljano. Volvo: Švedska korporacija načrtuje še tesnejše stike z Renaul-tom. Govori se celo o združitvi. Nissan: Verjetno se bosta kmalu po koncu poletne vročine na slovenskem trgu predstavila nova micra in van z imenom serena. Sicer pa je Nissauto na slovenski avtosalon pripeljal izredno zanimiv model chapeau, kar je v francoščini ravno toliko kot v slovenščini klobuk. Volksvvagen: Težave sarajevskega Tasa so, potem ko se je znašel sredi vojne vihre vse večje. Montaža linije za golf A3 je ustavljena, volksvvagen pa ne pusti, da bi Tas uvažal novi model iz Nemčije. Tržna lakota za tem avtomobilom je tudi tam velika. Toyota: V kratkem naj bi v Sloveniji našli qeneralneqa zastopnika. Mazda: Trenutno sta v Sloveniji dva pooblaščena zastopnika, po spremembi slovenske zakonodaje pa bo verjetno prišlo do sprememb. Potem ko so pri Oplu dodobra prenovili svojo vrsto avtomobilov srednjega razreda (vectra, calibra, astra), se je celotna projektantska ekipa že vrgla na popolno prenovitev Oplovega najmanjšega modela - corse. Ta najmanjši avtomobil tovarne iz Riisesheima je sicer že doživel prenovo, vendar je bil to bolj face-lifting, kot pa resnična predelava. Opel nova, kot se bo verjetno imenoval avtomobil, bo popolnoma nova kreacija, tako kar zadeva obliko, kot tehniko. Oplovi strokovnjaki so se tako predvsem skoncentrirali na elemente, ki definirajo mestni avtomobil. Karoserija bo tako ekstremno zaobljena, podobna jajcu. Ob gledanju slike se vam bo gotovo zazdelo, da je oplov novinec zelo podoben mazdi 121 - povsem upravičeno. Za karoserijo bo tako značilen strmo padajoč prednji del, ki se bo mehko zaključeval z zaobljenimi in masivnimi odbijači. Med dvema elipsoidnima žarometoma bo ozka ovalna odprtina za dovod zraka k motorju. Bistveno večje bodo tudi steklene površine. Dolžina avtomobila bo ostala ista, širino pa bodo povečali za devet centimetrov. Kot je znano, za nov model niso predvideni tudi novi motorji, vsekakor pa bodo sedanje nanovo obdelali. Tako se bodo v nosu tega mestnega avtomobila, ki bo najverjetneje ugledal luč sveta 1993. leta, vrteli trije bencinski motorji s prostornino 1, 1.2 in 1.3 litra in en dizelski s prostornino 1.5 litra. Matjaž Korošak Mi Na kratko Na obisku pri HELIOSU MOBIHEL Si zamislite življenje črno-belo, kot je črno-bel recimo star film? Turobno, pusto bi bilo tako življenje. Se če človek sanja v barvah, pravimo, da ima od življenja več. In kaj bi torej Slovenija brez domžalskega HELIOSA? Poznamo ga najbolj po barvah in lakih, čeprav tam izdelujejo še marsikaj drugega. Od umetnih smol, vsakovrstnih lepil, barv za les, kovino in zid, usnjarskih barv, barv za označevanje cestišč, do pšeničnih škrobov, proteinov, jedilnih rastlinskih olj in najnovejšega izdelka - okusne ocvrte čebule. Tako širok :n še širši je HELIOSOV proizvodni program, vendar danes bi se dotaknili barv, ki jih tam izdelujejo za barvanje naših avtomobilov. Ne toliko avtolakov, kajti ti zanimajo le prvograd- njo, avtomobilsko industrijo, temveč avtoreparaturnih lakov, ki so namenjeni popravilu avtomobila. Ste mar vedeli, da je bilo v Sloveniji v letu 1991 registriranih natančno 578.268 osebnih avtomobilov? Velika večina teh je domače izdelave; v vsak novo izdelani avto je vgrajenih tudi 6 kg Hetiosovih premazov. In če se nam zgodi nesreča, udarimo ta ali oni del avta, ga moramo pač peljati najprej k avtokleparju, da prizadetemu delu da spet prvotno obliko, ga pokita in potem je na vrsti av-toličar, ki naj ga pobarva. Seveda pa mora ujeti prav takšno nianso barve, kot jo ima celoten avtomobil. Upoštevati mora tudi, da je naš avto z leti tudi malce zbledel... Z barvami je življenje lepše O avtoreparaturnih lakih smo se v HELIOSU - Tovarni barv, lakov in umetnih smol v Količevem pogovarjali z Janjo Matičič, ing. kem. tehnologije. Takole nam je povedala: "Pojem avtoreparature se uporablja za sisteme zaščite pri - serijskem lakiranju avtomobila, to je po končani montaži, - za popravilo ali obnovo deloma poškodovanih osebnih avtomobilov v eksploataciji, - za novogradnjo vse vrst vozil, ki se zaradi kakršnihkoli vzrokov ne smejo pregreti na več kot 90 stopinj C. To so na primer kamioni in avtobusi s šasijo, viličarji zaradi ogromne mase ter druga cestna in kmetijska vozila, kjer so posamezni sklopi že montirani, ter pri pregre- V petek, 22. maja, je bil v Ljubljani Rally SATURNUS, na katerem je za barve HELIOSA svoj novi renault CLIO 16 S s 6 prestavami vozil naš avtomobilski as Brane Kiizmič s sovoznikom Marjanom Ramovžem. tju lahko pride do poškodb tesnil ali vgrajene plastike. V HELIOSU imamo za avto-reparaturno lakiranje izdelane različne izdelke pod blagovno znamko MOBIHEL. Izdelki se razlikujejo med seboj po kvaliteti; tako imamo za popravilo avtomobilov klasični ali KH sistem, in 2K-sistem, ter izdelke, kjer se zahteva visoka stopnja antikorozijske zaščite. Zelo važna je predobdelava ali samo čiščenje pločevine - ne sme biti rjasta ali mastna." "Izdelujete tudi kaj za predob-delavo in čiščenje?" "Seveda. Po kleparskem delu, ki mora biti dovolj strokovno opravljeno, tako da ostanejo še manjše neravnice, na klepanih delih uporabimo MOBIHEL PE kit, ki pa ga lahko uporabimo tudi za nekatere vrste plastike; je namreč dvo-komponenten in zračno sušeč. Na obrušene kitane površine in na golo pločevino nato nanese-mo MOBIHEL PRIMER - to je antikorozijski temelj, pri katerem hitro sušenje omogoča nanašanje naslednjih premazov že po 1 do 2 urah, odvisno od debeline. MOBIHEL PRIMER je zelo primeren tudi za lakiranje raznih kovinskih konstrukcij, na primer ograj, okvirjev in podobnega. Na PRIMER nato nanesemo MOBIHEL NC PREDLAK ali "špric kit", kot ga nekateri radi imenujejo. Zaradi svoje polnosti daje idealno osnovo za nanašanje avtoreparaturnih lakov. V zadnjem času pa smo v HELIOSU izdelali izdelek, ki je temelj in predlak v enem in ga imenujemo MOBIHEL 2K -EPOKSI PREDLAK ali debe-loslojni predlak. Ima dober oprijem tudi na aluminij, nekatere vrste pocinkane pločevine, poliester in nekatere vrste plastike. Nanašamo ga lahko od 40 do 200 mikronov, pri čemer lahko zakrijemo vse napake in raze, ki nastanejo pri brušenju. Če se vidijo še manjše neravnine na popravljenih mestih, jih moramo kitati z MOBIHEL NC KITOM ali MOBIHEL PE KITOM FINI. Sedaj je vozilo oblečeno v dobro varovalno antikorozijsko zaščito in pripravljeno za končni nanos pokrivnega emajla, zato ga moramo pred tem še dobro obrisati z MOBIHEL ANTISI- likonskim Čistilom." "Zatem pa pride zadnje: barvanje avtomobila." "Zdaj pridejo na vrsto pokri-vni emajli, kot jim pravimo. Lahko je klasičen emajl, to je MOBIHEL REPARATURA STABIL - originalne nianse CZ, IMV, CIMOS, LADA, TAM, VW, MOSKVlC, po RAL KARTI ali po vzorcu kupca. Te originalne nianse so sestavljene iz 12 osnovnih tonov ali MIX-ov, ki z ustreznim medsebojnim mešanjem omogočajo pripravo želenih odtenkov. Ali pa MOBIHEL 2K PUR EMAJL v želenih nian-sah. V industriji se zelo veliko uporablja tudi MOBIHEL 2K PUR EMAJL ENOSLOJNI, ki je v poljubnih niansah po RAL KARTI in ga lahko zaradi svo-ie sestave nanašamo na golo pločevino. Če se kupec odloči za metalize osnovo ali 2K PUR emajl, priporočamo še uporabo MOBIHEL 2K PUR PRED-LAKA - to je visokokvalitetni predlak, na katerega lahko na- našamo poknvni emajl po sistemu mokro na mokro, ali pa kot normalni predlak, ki ga sušimo. Z MOBIHEL DVO-SLOJNIM - OSNOVA METALIZE z lepim enakomernim metalik efektom za zračno in pečno sušenje in MOBIHEL 2K PUR LAK BB, dobimo visoko sijajne vremensko obstojne metalize premaze. Seveda pa k vsakemu izdelku MOBIHEL pripada tudi ustrezno razredčilo in trdilec." "HELIOSOVE barve in lake poznamo najbolj po vašem "hel-ku", veseli maskoti s čopičem na barvni šahovnici. Kot slišimo, pa prav za avtolake in reparaturla-ke uvajate nov znak. "Da, res je. Pri nanosu barv in lakov na avtomobilsko karoserijo se ne uporablja čopič, temveč brizgalka oziroma se avtomobilska karoserija dobesedno potopi v barvo. Zato čopič v primeru avtomobilskih barv kot znak ne odgovarja. Pravkar smo dobili nov znak za blagovno znamko MOBIHEL, ki bo odslej spremljal vso našo proizvodnjo in vsa naša prizadevanja. Naši proizvodi so rezultat dela mnogih let. Tradicija izdelave avtoreparaturnih emajlov v HELIOSU sega nazaj v šestdeseta leta, ko je HE-LIOS sklenil licenčno pogodbo s tovarno HERBERTS iz Wup-pertala in postal tudi ekskluzivni dobavitelj serijskih emajlov za REVOZ Novo mesto. Trudimo se in razvijamo izdelke, ki se kvalitetno približujejo našim tujim partnerjem, tako da bi lahko vedno zadovoljili še tako zahtevnega kupca, saj se zavedamo gesla "S soncem in He-liosom v 21. stoletje." MOBIHEL- Ifcfcno/ GLOBUS ttuW, GLOBUS 4UAuwu POSREDUJEMO LEASING PRODAJO! DOBAVA TAKOJ! INFORMACIJE ® 064/214-761 int. 43 KOKRA trgovsko podjetje p.o. PRODAJA NADROBNO 64000 Kranj, Koroška 4 PREGLEDNI CENIK AVTOMOBILOV SUBARU MODEL: JUSTYj 10/SL2 WD 40 KW JUSTYJ10/GL2WD40KW . JUSTY J12/SL4VVD 54,5 KW JUSTYJ12/GL4WD54,5KW LEGACY SEDAN/CL7PX 2 WD 76 KW LEGACY LIM. GX/MT4 WD TURBO LEGACY RANGER/GL/PX 4 WD 76 KW LEGACY RANGER/GL/PL 4 WD 85 KW LEGACY RANGER/GL/MT 4 WD 85 KW LEGACY RANGERMTTURBO DEVIZNA CENA V ATS 81.300,00 83.180,00 97.010,00 98.890,00 138.810,00 271.330,00 166.050,00 177.780,00 191.920,00 271.330,00 • SKRBIMO ZA CISTO OKOLJE, ZATO SO VSA VOZILA SUBARU opremljena s katalizatorjem # 4 WD = Pogon na vsa štiri kolesa CENE SO NAVEDENE V ATS * prišteti je treba še tolarske dajatve. MOŽNO JE CELOTNO PLAČILO V TOLARJIH. VOZILA SO RAZSTAVLJENA V KLETNI ETAŽI VELEBLAGOVNICE GLOBUS SUBARU© 4UAu\SXj SUBARU© 4UAu\£*J SUBARU /yr ć.o.o. \\ TRGOVINA z: \ • avtomobili FORD. • avtodeli« novi in rabljeni. / • avtolaki ACRYL in METAL in ' • servisiranje karoserijskih storitev. SERVIS \\ tminom \\ Janez Kadlvec Pipanova 46, Šenčur, tel./fax: 064/41-573 V zalogi imamo rezervne dele za vozila Subaru in Hyun-dai, opravljamo redne servise v garancijskem roku in izven njega. Nudimo tudi vsa kleparska in ličarska dela ter prodajo novih in rabljenih vozil. Odprto vsak dan od 6.30 do 14.30 ter 15.30 do ... Ob sobotah in nedeljah imamo zaprto. Se priporocamo! Kidričeva 26/c, Jesenice, tel.: 861 -204 Prodaja novih in rabljenih vozil Vozila v zalogi: FIAT TEMPRA 1,6 ie LX SUZUKI SvVIFT 1,3 GTI HONDA CIVIC92 1.6 ESi NISSAN PRIMERA 2,0 1 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 L DAIHATSU CHARADE 1,0 Dobava od 10 do 14 dni AUDI 100 2,3 E GOLF III CLG RENAULT CLIO 24.300 DEM 21.200 DEM 28.030 DEM 31.800 DEM 22.800 DEM 18.600 DEM 51.680 DEM 28.100 DEM 2« od 17.300 DEM daljo Vse navedene cene so do registracij. Možna dobava tudi ostalih vozil. V račun vzamemo vaše rabl|eno vozilo! CIMOS KOPER Posebna vozila po željah kupcev V Cimosu v Kopru že dolga leta proizvajajo posebna vozila. Od leta 1074, ko so začeli s predelavami nekaterih vozil iz Zastavinega programa do danes, ko predelujejo do 25 različnih vrst vozil, je preteklo veliko vode. V Cimosu se zavedajo, da mora iti razvoj novih programov v tisto smer, ki bo najbližje željam kupcev. Izdelava specialnih vozil sicer spada med maloserijsko proizvodnjo, saj v Cimosovi tovarni v Kopru, ki je ena od štirih, v večjih serijah proizvajajo nekatere sklope za Citroenova vozila (za nekatere dele je Ci-mos ekskluzivni dobavitelj), in dele za ameriško multinacionalno podjetje Rockvvell. Specialna vozila trenutno prodajajo pretežno na domačem trgu, nekaj pa so jih tudi že izvozili na Kubo in v Alžir. V programu so predelave vozil Citroen CX in XM Break, ki jih predelujejo v reševalna in sanitetna vozila, manjše dosta- vno vozilo C 15 za potrebe policije, sanitetne službe, prevoz denarja in v različnih izvedbah za prevoz tovora in oseb. Največje vozilo je kombi C 25, ki je prav tako namenjen policiji in saniteti. Med novejše modele spadata AX za potrebe avto-šol in ZX, prirejen v policijsko vozilo. Letos so pri predelavi vozil naredili korak naprej, saj so opustili stare koncepte in materiale za interier vozil in jih nadomestili z novimi, reciklaž-nimi. Tako so pred kratkim razvili novo reševalno vozilo na osnovi kombija C 25 in ga poimeno- vali MEIT (mobilna enota intenzivne terapije). Vozilo je narejeno po evropskih standardih, nastalo pa je s sodelovanjem svetovno znanega industrijskega oblikovalca Igorja Rose. Vozilo MEIT je naletelo na zelo ugodne tržne odzive tako doma kot na tujem. Z opuščanjem modela CX so v tovarni razvili reševalno vozilo na osnovi modela XM, za sedaj sicer še z nizko streho, v kratkem pa bodo naredili tudi povišano izvedbo. Letos je zaradi spremenjene zakonodaje povečan prevoz denarja in vrednostnih papirjev, zato so v Cimosu v tudi za evropske razmere rekordnem času razvili blindirano vozilo na osnovi kombija C 25. Vozilo je plod dogovora med slovensko SDK, banko Slovenije in Cimosom, predstavili ga bodo že na kranjskem sejmu Zaščita 92. Vozilo bo cenovno konkurenčno, stalo pa naj bi okoli 60.000 mark. V tovarni se vse bolj usmerjajo v tehnologijo, ki zahteva čimmanj posegov v serijsko vozilo, hkrati pa si prizadevajo (tudi s pomočjo delovnega programa Triglav, ki ga v tovarni izvajajo že štiri leta), da bi čimbolj zadovoljili kupce. Citroen ZX diesel Cimos je na minulem 16. slovenskem avtosalonu predstavil novo različico modela ZX, tokrat z dieselskim motorjem. Citroena ZX pravzaprav ni več potrebno posebej predstavljati. Vozilo se uvršča v razred, kjer je gneča konkurentov precej velika. ZX se ponaša z izredno prijetno obliko, udobnost|0 in sodobnimi tehnološkimi rešitvami. Na slovenskem trgu bodo na voljo izvedbe aura, avantage in reflex, ki bodo opremljeni stremi različnimi 1,7 ali 1,9 litrskimi dieselskimi agregati. Poraba dieselskega goriva znaša po tovarniških podatkih od 4,4 litra pri hitrosti 90 kilometrov na uro, do 5,9 litra pri 120 kilometrih na uro in 6,5 oziroma 6,7 litra pri mestni vožnji. ZX diesel je v Sloveniji že na-prodai pri vseh pooblaščenih Cimosovih prodajalcih. Dobavni rok je do 60 dni. |4^C^-LJEl2^E K STRAN + GORENJSKI potovalna *'*m*ž j— agencija / \__ ALPETOUR • avtobusni prevozi • rent-a-car storitve • organizacija m posredovanje potovanj doma in v tujini • zastopanje agencij • letalske vozovnice • menjava tujih valut • SERVISNE STORITVE SERVISNA DELAVNICA PRIMSKOVO - Komunalna cona, M. Vadnova 8 tel.: 064/218-161, 212-071 vam nudi • popravila vseh vrst gospodarskih vozil - kombijev, tovornjakov • popravila avtobusov in priprava za tehnične preglede t garancijski servisi vozil TAM bus • reševanje reklamacij avtoplaščev Sava - težki program • mehansko in karoserijsko obnovo vozil t popravilo tehnografov, zaganjačev, alternatorjev • vgradnjo ABS (antiblokirnega sistema) • popravilo stekel na vozilih • pranje in mazanje težkih vozil • strojno obdelavo • POPRAVILA NA TERENU KONKURENČNE CENE! POKLIČITE NAS - OBIŠČITE NAS! AVTO IM P EX, d o o Ljubljana, Celovška 150 tel. (061) 555-025, 558-083 <£>£ffOM SKODA ■ AVTO, KI VAS BO PRIJETNO PRESENETIL konsignacijska prodaja po ugodnih cenah za modele ŠKODA FAVORIT, karavan ŠKODA FORMAN in lahko dostavno vozilo ŠKODA PICK-UP. Pooblaščeni prodajalci: AVTOCENTER IDRIJA tel.(065)71-009 AVTOMERKUR LJUBLJANA tel. (061) 303-066 INTEGRAL JESENICE tel.(064)81-881 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Rešitev je kasko zavarovanje Če pozimi veljajo recimo za avtomoblliste "posebna pravila varnega obnašanja", potem sta pomlad in poletje obdobji, ko si udeleženci v prometu lahko le navidez oddahnejo. Celo več nevarnosti začne prežati nanje in največkrat so še bolj neprijetne od zimskih. Lepo vreme namreč "zvabi" na ceste tudi tiste, ki jih pozimi na primer ni bilo. Predvsem so to mopedisti oziroma vozniki koles z motorjem in kolesarji. Nesreč, v katerih so udeleženi prav mopedisti, ni ravno malo. Ker pa zavarovanje koles z motorjem zakonsko ni obvezno, prihaja praviloma do neljubih neprijetnosti, če pride do nesreče in je na primer povzročitelj mopedist. V takšnih primerih "reši" voznika avtomobila težav za povrnitev škode le kasko zavarovanje avtomobila. V Zavarovalnici Triglav Območni enoti Kranj pa priporočajo, da tudi lastniki mopedov oziroma starši poskrbijo za zavarovanje. Tudi moped je namreč moč zavarovati po načinu avtoodgovornosti ali avtokasko za moped. AO oziroma obvezno zavarovanje znaša trenutno za mopede do 50 kubičnih centimetrov 2.812 tolarjev, z zavarovanjem voznika (AO plus) mopeda pa znaša letna premija 502 tolarja. Neomejeno pa je za škode (vseh vrst vključno s tatvino) kasko zavarovanje mopeda in znaša na primer za Tomos APN 4 trenutno 6.000 tolarjev brez tako imenovane odbitne franšize (kar pomeni, da Triglav povrne celotno škodo). Lahko pa se tudi moped kasko zavaruje z odbitno franšizo in je v tem pri- meru premija nižja (seveda pa zato tudi kritje škode). Sicer pa je kasko zavarovanje na vseh področjih najboljša rešitev, ki velja za vse vrste zavarovanj udeležencev v prometu. Ce se vam zgodi, da vam n<» primer nekdo na parkirnem prostoru poškoduje avtomobil, ali je do škode prišlo pri nepravilnem srečevanju (voznik, ki vam je povzročil škodo, pa je odpeljal), vas bo spet "rešilo" le kasko zavarovanje vašega avtomobila; sicer vam zavarovalnica škode ne bo poravnala. Račun se seveda najbolje izide, če imate avtomobil "polno" kasko zavarovan. Lahko pa se odločite tudi za delni kasko oziroma za tako imenovano H kombinacijo, ki pokriva škode, do katerih prihaja običajno po tako imenovanem neznanem povzročitelju na parkirišču. Vključuje pa tudi strešne snežne plazove, poškodbe zaradi ledenih sveč... V Triglavu pa so uvedli več novosti tudi pri plačilnih pogojih za obvezno in kasko zavarovanje. Tako imate pri takojšnjem plačilu obveznega zavarovanja 15-odstotni popust, pri kasku pa 20-odstotni. Obvezno zavarovanje lahko poravnate tudi s tremi zaporednimi čeki brez obresti, kasko pa v 4 obrokih brez obresti, ali pa kasko v 10 obrokih z obrestmi. 10-odstotni popust pri eni od oblik zavarovanja pa imajo lastniki vozil, ki so starejši od 65 let in zadnjih osem let niso povzročili škode. Posebnost pa je tudi tako imenovano Turistično zavarovanje, s katerim si zagotovite poravnavo škode zaradi tatvine avtomobila oziroma vozila ter povračilo stroškov za reševanje in prevoz zaradi prometne nesreče ali okvare vozila. Še posebej v Triglavu priporočajo sklenitev kasko zavarovanja lastnikom traktorjev in delovnih strojev. Podrobne informacije vam bodo radi posredovali zastopniki Triglava oziroma Območne enote Kranj na Gorenjskem. Morda še beseda, dve o zavarovalnem kritju. Od 18. aprila letos znaša obveznost zavarovalnice za kritje škode pri osebnih vozilih do 6 milijonov tolarjev, pri tovornih avtomobilih pa 12 milijonov. Ker pa je tišina teg:i kritja včasih lahko vprašljiva, l 10-odstotnim doplačilom pri zavarovanju v Triglavu v Območni enoti Kranj takšno kritje lahko podvojite. Seveda pa pri tovrstnem dvojnem zavarovalnem kritju še vedno velja tudi pravilo, da imajo tisti lastniki avtomobilov, ki so si pridobili 50-odstotni popust pri obveznem zavarovanju (benefikacijo), takšno podvojeno zavarovalno kritje avtomatično priznano zaradi popusta. Na koncu je treba premisliti o nasvetu: Kasko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav Območni enoti Kranj se vam še vedno najbolj izplača za zavarovanje vašega vozila Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj Ker življenje potrebuje varnost Na cesti Mazda MX-6 2.5 Mazdlna filozofija pri snovanju športnih avtomobilov je navidezno enostavna: na osnovi serijskih modelov naredijo športno karoserijo, priredijo podvozje in športni avto je rojen. Skoraj povsem enako drži za mazdo MX-6, ki ji je za osnovo služil model 626. Športni kupe je na prvi pogled podoben oplovi calibri, vendar pa manj klinast in bolj zaobljen. Sicer pa avto leži nizko, kar se za tovrstne jeklene konjičke tudi spodobi. Na sprednjem koncu ima nepravilno prirezana žarometa, spojler z vdelanimi režami za zrak, blago privih-njen pokrov motorja in veliko vetrobransko steklo. Zadek je športno širok, z zanimivimi lučmi in pri izvedbi z 2,5 litrskim motorjem s spojler-jem. Notranjost je skoraj enaka kot pri mazdi 626, • vendar z boljšimi špor- tnimi sedeži, v usnje odetim volanom in nekaj drugimi športnimi dodatki. Med našo kratko preizkušnjo smo preizkusili tudi motorne lastnosti. Dvojni Wan-klov motor je odličen, čeprav s svojimi 167 konjskimi močmi pospešuje prej elegantno kot pretirano ostro. Pohvalna je protihrupna zaščita, ter kljub ostri vožnji zmerna poraba, ki se v povprečju giblje pod desetimi litri. Za takšnega športnika je seveda samoumevno, da sta lega na cesti in zaviranje brezhibna. • M. Gregorič, slika P. Kozjek j/R>mmiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škof ja Loka Kidričeva cesta 50 Tel.: 064/632-121, 632-730, 632-397 Telefax: 632-397 . BLED, RIBENŠKA 6 PONUDBA USLUG IN STORITEV V ŠKOFJI LOKI IN NA BLEDU i servisiranje avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh tipov • pooblaščeni servis - Mercedes, TAM za tovorni in avtobusni program • popravilo viličarjev t servisiranje kmetijskih strojev in naprav • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse t generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov t generalna obnova karoserij t rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila t menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji za tovorna vozila in avtobuse t pranje in čiščenje vozil • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije t izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motoma vozila t izvajanje rednih tehničnih pregledov, podaljšanje veljavnosti registracije ter izvajanje registracije za nova motorna vozila t tehnični pregledi traktorjev • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala STORITVE IZVAJAMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. INFORMACIJE ŠKOFJA LOKA: 064/632-730 632-121 DELOVNI ČAS: ŠKOFJA LOKA: od 6.-21. ure. TEHNIČNI PREGLEDI od 7. -18., ob sobotah od 7. -12. ure BLED od 7. -15. ure. BLED: 064/77-910 SE PRIPOROČAMO! Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile - Najnovejša tehnologija - Dvojna pocinkana pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 Proizvodnja, servis, montaža (BHifflBMfflP p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Telefon: 223-276 Akcijska prodaja avtomobilov RENAULT Ob nakupu vozila Renault do 29. maja nudimo premijo v višini ok. 5 -10 % tovarniške cene ali dodatno opremo v isti vrednosti. Vsak kupec prejme darilo - avtoradio. Pohitite na Labore - splača se! avtoline trgovina in servis d.o.o. Kranj: Bleivveisova št. 10, tel.: 064/216-563, 211-553 avtoline trgovina in servis d.o.o. < Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 ^llavfofffie y^M^' trgovina in servis d.o.o. Avtoline Ljubljana je v svojih trgovinah v Kranju In na Jesenicah v teh dneh poskrbel za dobro založe-nost z rezervnimi deli predvsem za vozila Zastava. Posebej pa je razveseljivo, da so se cene, ki so bile pred kratkim dokaj visoke, že polagoma začele spuščati, kar pomeni, da je tudi pri srbskih partnerjih precej zanimanja za slovenski trg. Pri Avtoline imajo v zalogi tudi dodatno opremo za avtomobile, predvsem je ugoden nakup prevlek in preprog. Ker je poletje najprimernejši čas za kolesarjenje, so pripravili tudi pestro ponudbo koles, predvsem Rogovih, nekaj pa je tudi uvoženih. Avtomobilski program je še naprej zastopan predvsem z vozili Zastava in tovornim programom Rival. Vozila yugo in lada so se v zadnjem času nekoliko pocenila, za program Rival pa velja 15-odstotno znižanje, vsak petdeseti kupec pa prejme za nagrado še osebno vozilo renault 4 GTL. Cene vozil yugo in lada Yugo 45 Koral Yugo 55 koral Lada N iva 1600 ccm Lada Samara 1.5 3v Lada samara 1.5 3v Cene so do registracije SLT 385.000,00 445.000,00 760.000,00 715.524,00 812.433,00 Cene tovornih vozil Rival Rival i.d. 35.8.H kamion 3,2 Rival i.d. 35.8.H šasija 3,6 Zeta 50.9 kamion 3,6 SLT 1.697.356,50 1.572.309,50 1.818.986,40 Cene so do registracije s 15-odstotnim popustom Cene koles in opreme SLT Deška in dekliška gorska kolesa (uvoz Italija) od 26.000,00 do 29.000,00 Gorska kolesa od 17.389,00 do 33.239,00 Otroška kolesa od 2.000,00 do 9.000,00 Moped Tomos APN 6 S 87.846,00 Moped Java Automatic 50 ccm 62.803,00 Sedežne prevleke 3.773,00 Za volanom: Lada Samara 1.5 (modei 92) Lado samaro so prvič predstavili javnosti pred šestimi leti. Od takrat sovjetski konstruktorji na tem avtomobilu niso naredili kakšnih bistvenih sprememb, če odštejemo, da so začeli vgrajevati tudi 1.5 litrski motor. Vozilo po oblikovalski plati zasnovano s pomočjo Italijanov, po motorni pa s Porschejevo tehnologijo je bilo na prvi pogled za tiste čase na prvi pogled predvsem za vzhodno evropske razmere zasnovano precei sodobno. V končni podobi je samara robustna, precej visoka in oglata kombilimuzina s tremi ali petimi vrati, s precej prostorno notranjostjo in prtljažnikom, ki ga pokrivajo vrata, ki se žal ne odpirajo do odbijača. Sedeži so dokaj udobni, naslonjalo bi bilo lahko boljše, armaturna plošča pa je odeta v pretežno trdo plastiko. Položaj za volanom je bolj naklonjen več|im voznikom, ker je štrleč volan preblizu in stopalke predaleč. Vozne lastnosti so z 1,5 litrskim motorjem, ki zmore največjo moč 52 konjskih moči in požene skoraj tono težko vozilo preko 160 kilometrov na uro, nekoliko boljše kot s šibkejšim 1,3 litrskim. Lega na cesti je zadovoljiva, na zavore pa se ne gre zanašati v nedogled. Motorju je poleg solidnih pospeškov treba priznati doka| normalno že|o, ki je med našo kratko preizkušnjo znašala slabih devet litrov, ker pa se da v peti prestavi voziti precej hitro in hkrati varčno, jo je mogoče zanesljivo še nekoliko ublažiti. Med slabše lastnostmi so še vedno precej nekvalitetni materiali, ter površna izdelava, kar pa je mogoče pri tem cenovnem razredu vsaj s pol očesa prezreti. • M. G. Test: fordEscorM.816V ^ Fordu so pred kratkim predstavili nov 1,8 litrski motor s 16 •ntlli, ki ga vgrajujejo v modele escort in orion. S tem bodo na ,v°i račun prišli tisti, ki se jim je zdel 1,4 ali 1,6 litrski agregat v p avtomobilih preslaboten za zahtevnejšo, predvsem pa hi-, J*o vožnjo. In to je Fordu z novim motorjem v precejšnji meri u»Pelo. Escort je, razen malenkost-Popravkov na sprednji ma-ostal tak, kot je že bil. To U^eni položen nos z masiv-iirr ^ odbijačem, veliko vetro- l|.ar>sko steklo, ugledno zao-Sjjno karoserijo z bočnim .ebom in kombilimuzinski za-rjjj z nepravilno prirezanimi ucnr»i. In da ne pozabim: novi Scort se od starega razlikuje a zadnjem delu, kjer ima na-:js 16V. Escortovo udobje po-^!6ni predvsem dvoje: pred-19 sedeža z dobro bočno Prijemljivostjo, vendar s pobijeno napako iz starega trH^6'3, saJ sta nas'onJal' Pre" in voznika po daljši vožnji |acne boleti hrbet. Prostora .? Potnike, tudi tiste na zadnji J.°Pi je dovolj, pohvalna je tu-P "otranja obloženost, če odajemo notranjost vrat, ki so nivojem celotnega avtomobila. Voznikov delovni pro-0r je sicer dobro zasnovan, J°Polnoma zgrešen je položaj °lana, ki je bistveno previ-°*. kritiko pa zsluži tudi pre-6I naporno vrtenje volanske-»a obroča. . Armaturna plošča je boljši 6' voznikovega delovnega /Jesta in je bila v testnem av-,°mobilu založena z merilni-■ 0rrt hitrosti, motornih vrtlja-v in ostalimi nujnimi instru-enti. še vedno motijo pre- kratke ročice za vklop luči, bri-salnikov in smerokazov. Glavna karta, na katero so stavili pri Fordu, se seveda skriva pod motornim pokrovom. 1,8 litrski agregat s 105 konjskimi močmi je pravi živec in mu za sunkovito pospeševanje ni treba dvakrat prigovarjati. Svoje športnosti ne skriva niti s precejšnjim hru- 25 let Jeepa VVranglerja Malo je avtomobilov, ki dočakajo visoko starost, še posebej v času, ko so tehnične spremembe skoraj vsakdanja stvar. Eden od tistih, ki imajo status veterana je tudi Chrvslerjev jeep vvrangler, ki so ga po licenci legendarnega džipa Willysa začeli delati davnega leta 1967. Tako je pravzaprav VVranglerjeva tehnologija še veliko starejša kot njegova rojstna letnica, kajti Willys je luč sveta ugledal že leta 1940. Spremembe na VVranglerju so bile malenkostne, predvsem lepotne narave. Podvozje je ostalo grobo, karoserija oglata z značilnim skoraj povsem ravnim vetrobranskim steklom, izbočenimi prednjimi blatniki, masko hladilnika s širokimi režami in značilnimi lučmi. Džip Willys je najprej uporabljala ameriška vojska, v sodobnejših časih pa je postal priljubljen tudi med širšimi množicami. VVrangler je prav tako povsem pravi terenec, opremljen z 2,5 litrskim štirivaljnim bencinskim motorjem in v izvedbi s trdo plastično ali pa s platneno streho. VVranglerja od lanskega leta poznamo tudi pri nas, sicer pa premislite, ali je vaša želja po terenskih avanturicah tolikšna, da boste zmogli stroške za gorivo. VVrangler je seveda velik požrešnež. tel.: 064/214-766 OD 4. 5.1992 NOVE NIŽJE TOVARNIŠKE CENE ^BOUŠANI MODELI 323 S TREMI, ŠTIRIMI ALI "F" PETIMI VRATI MALI VELIKI AVTO MAZDA 1211.3i ŠPORTNI MODELI MX-6, MX-5 cabrio, MX-3, DOBAVA TAKOJ ALI NAJVEČ 12 DNI, PLAČILO VOZILA OB PREVZEMU OMEJENA KOLIČINA TUDI NA LIZING (626, MX-3, MX-5, MX-6) VSA VOZILA SO OPREMLJENA S KATALIZATORJEM, VSI MOTORJI !MAJ0 EL. VBRIZG GORIVA, 16 VENTILOV TER VELIKO DODATNE ^PREME, GARANCIJA 100000 km (3 leta) IN 6 LET PROTI RJAVENJU TRENUTNO V ZALOGI RABLJENI AVTOMOBILI: FIAT REGATA 100 Si.e. let. 87, MAZDA 323,1.6 i, kat. let. 90, dodatna oprema, MAZDA 323 F, 1.8 GT, let. 90, dodatna oprema, TOYOTA CELICA 2.0 GTI, kat. let. 91, dodatna oprema, MOŽNOST DELNEGA KREDITA SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI V KRANJU OBIŠČITE SALON NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU YCC d.o.o tel. 064/214766 podjetje za notranjo In zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r.o. Ljubljana, Titova 66 TOE KRANJ, Koroška cesta 53/B Uporaba neosvinčenega bencina Vse od uvedbe neosvinčenega bencina (95 okt.) se njegova prodaja na naših bencinskih servisih nenehno povečuje. Neosvinčen bencin morajo brez izjeme uporabljati vsa vozila z vgrajenim katalizatorjem za čiščenje izpušnih plinov. Če bi v takem primeru uporabljali osvinčen bencin, bi se svinec odsedal v katalizatorju in le-ta ne bi več opravljal svoje naloge. Tudi pri neosvinčenem bencinu je za pravilno delovanje motorja najpomembnejše pravilno izbrano oktansko število. Neosvinčen bencin s 95 oktani lahko uporabljajo vsa vozila, za katera se zahteva oktansko število 95 ali manj. V primeru, da je zahteva po oktanskem številu višja, je potrebna nastavitev vžiga v ustreznem pooblaščenem servisu. Vendar pa v glavnem vsa novejša vozila z vgrajenim katalizatorjem ne zahtevajo bencina z višjim okt. številom od 95. Neosvinčen bencin pa lahko uporabljajo tudi avtomobili brez vgrajenega katalizatorja. Pogoj je le, da ustreza oktansko število in da so ventilski sedeži prilagojeni neosvinčenemu bencinu. Ta pogoj izpolnjujejo v glavnem vsi zahodnoevropski in japonski avtomobili izdelani po letu 1985. Vsa starejša vozila s t.i. »mehkimi« ventilskimi sedeži morajo še naprej voziti z osvinčenim bencinom, oz. je mogoče tudi pri njih uporabljati neosvinčen bencin s pripombo, da naj bo vsako tretje točenje goriva osvinčen bencin. Izjema je mogoče le Zastava, ki za svoje modele v glavnem (do leta 1990) zahteva 98 okt. osvinčen bencin in že zaradi tega ne pride v poštev uporaba 95 okt. bencina. Uporabljajo ga lahko le njihova vozila izdelana za izvoz, ki imajo vgrajen katalizator. Obiščite nas, potrudili se bomo, da ugodimo vašim željam! pom, ki ga zganja v potniškem prostoru, že dosti prej, preden se kazalec motornih vrtljajev približa rdečemu polju. Precej boljši je novi escort tudi pri hitrosti. Med našo preizkušnjo smo po števcu namerili 192 kilometrov na uro, kar je popolnoma zadovoljivo. Petstopenjski menjalnik z dobro preračunanimi razmerji je hitri in poskočni vožnjio v pomoč, manj pa ročica menjalnika, ki se rada upogiba, ker se ne premika tako, kot bi se morala. Vožnja, kakršno si voznik lahko privošči s tem escortom, ima seveda svojo ceno, kar konkretno pomeni, da smo namerili povprečno porabo okoli deset litrov, seveda s pripombo, ki jo vedno zapišemo ob avtomobilih s športnim karakterjem, ob zmernejši vožnji je bencinska žeja občutno manjša. Pri legi vozila na cesti konstruktorjem ni bilo potrebno vložiti kakšnega posebnega truda, saj je spodrsavanje zadka tudi pri ostrejših ovinkih malenkostno, svoje pa k varni vožnji prispevajo tudi solidne zavore. Escort z novim motorjem je vozilo za tiste, ki so pri šibkejših modelih vzkliknili 'več moči'. In pri escortu 16V je moč tista kategorija, ki je zanesljivo ne manjka. • M. Gregorič, slike M. Korošak Prodaja vozil z dolgoletno tradicijo delovni čas: od 8. -16. ure sobota od 8.-12. ure obiščite nas na Lipicah Lesce, Alpska 98 Mi LM](y(p(ki% tel. 064/74-163 RENAULT presa Trgovina z vozili in rezervnimi deli 64207 Cerklje na Gorenjskem, C. T. Fajfarja 7 — prodaja vozil iz programa RENAULT — trgovina z rezervnimi deli — dodatna oprema RENAULT BOUTIOUE d.o.o. SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO • vleka vozil telefon: 064/422-522, fax: 064/422-520 PEČJAK M. Tel.: (064) 70-409 avto mu A D d.o.o, Češnjica 24, 64244 Podnart Djakovičeva 28, Ljubljana NOVI REZERVNI DELI ZA: VVV-AUDI, RENAULT, AUSTIN, BMVV, ALFA ROMEO OPEL 2.750 SLT 2.570 SLT 1.500 SLT 4.125 SLT 4.400 SLT 2.475 SLT GOTOVINSKI NAKUP NOVIH REZERVNIH DELOV Prodajalna Češnjica 24: Odprto od 10. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, v ned. in pon. zaprto Prodajalna Ljubljana: Odprto: sreda od 10. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure. Velika izbira volanskih končnikov in zglobov prem, gumijastih in kovinskih zavornih cevi ter gumic, karoserijskih in motornih delov (tudi bati) Deli tudi za redka vozila: MGB, RENAULT FUEGO, R 12, HROŠČ, R MA-STER, AUSTIN 1300,1750, MINI, SUNBEAM. Delov za Zastavo in vozila iz vzhodne Evrope nimamol sesalni ventili Golf 1,1 komplet sprednji blažilec hrošč 1200 zadnji blažilec R4 oljni vodna črpalka Golf 1300 sp. blatnik Golf i in II sp. blatnik R4 \\VVM Ijđ Kranj, Skalica 1, tel. 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Opel ASTRA 1.4i GL kat 16.500 DEM Opel Astra 1.7 D 17.500 DEM Opel VECTRA 1.8i ESPRESSI0N kat 23.500 DEM Ford ESCORT 1.4i CLX kat 15.900 DEM Fort ESCORT 1.8i 16V CLX kat 17.310 DEM Ford ORION ELEGANCE 1.8i 16V CLX kat 19.170 DEM Posebej ugodna ponudba vozil Opel ASTRA vse na enem mestu: • NAKUP VOZIL • PRODAJA REZERVNIH DELOV • POOBLAŠČENI SERVIS Omejena količina vozil Takojšnji dobavni rok Ugodne cene Lesce, Alpska 62 064/75-660 in 74-860 0 RENAULT prodaja uvoženih Janka Puclja 9 Kranj POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o. Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981 UGODNO LEASING R - 5 FIVE 1.4 i kat. R - CLI0 1.4 i kat. R-25.V-6 FIESTA 1.11 kat. 3 VRATA FIESTA 1.8 DIE. GOLF ill 1.9 DIESEL VENET0 1.8 polog v slt 372.000,00 615.000,00 1.660.000,00 435.000,00 525.000,00 695.000,00 726.000,00 obroki v dem 24 x 620 24 x 800 24 x 1.990 24 x 750 24 x 920 24 x 1.220 24 x 1.260 LEASING: PODJETJA, OBRTNIKI in FIZIČNE OSEBE!!! To je le del naše ponudbe. Nekatere avtomobila si lahko ogledate v posredniškem podjetju DAS DOBIŠ. V ceno ni vračunana provizija podjetja DAŠ DOBIŠ, ki znaša 500 DEM v tolarski protivrednosti. UGODNO KREDITI POLOG POLOG OBROKI DEM SLT DEM R - 51.4 i kat. N B R - 51.4 i kat. M B FIESTA 1.1 vrata 3 CLX 7.250 300.000,00 36 x 255 7.440 307.040,00 36 x 265 8.451 410.000,00 36 x 300 Na kredit lahko dobite tudi druge znamke avtomobilov. V ceno ni vračunana provizija, ki znaša 500 DEM v tolarski protivrednosti. Posredujemo tudi pri prodaji rabljenih vozil, vseh znamk. Odkupujemo tudi vozila ZASTAVA, RENAULT 4 in 5 in GOLF, Vse informacije dobite v posredniškem podjetju DAŠ DOBIŠ, Ulica Janka Puclja 9, Kranj, ali po telefonu 064/325-981. Jesenice Uživajte v vožnji! Uživajte s Favoritom! INTEGRAL Jesenice vas vabi k nakupu vozil iz programa ŠKODA po načelu plačaj in odpelji. Izbirate lahko med: • ŠKODO FAVORIT, za katero boste odšteli samo 7.200 DEM in tolarske dajatve in • ŠKODO F0RMAN, ki pa stane le 8.700 DEM in tolarske dajatve. Vse informacije po telefonu 81-881! RENT a' CAR Koroška 5 (hotel CREINA) KRANJ HLADI VOZNIK v /V— 6 izposojanje osebnih vozil in kombijev 6 vožnje tudi z voznikom 6 konkurenčne cene - popusti tel. 064/213-160 ali 064/328-602 MARIBOR d.d. in Zavarovalna agencija PANTAins.d.o.o. Konec maja odpiramo na Kidričevi cesti v Kranju novo poslovalnico, kjer vam nudimo vse vrste zavarovanj po konkurenčnih pogojih. Tel. 064/217-087 AVTOMEHANIKA VOMBERGAR BRANE Brito* 180, Kranj Tel 329-284 • servisiranje vozil • originalni nadomestni , f&j? deli • avto kleparska in avtoličarska dela t optika h<£% lepljenje vetrobranskih stekej Za avtomobile ki zmorejo več avtopralnica, Montaža in centriranje avtoplaščev, prodaja gum in druge avtomobilske opreme, okrepčevalnica BOLTEZ Staneta Žagarja 58 c, 64000 Kranj Telefon: 064/214-563, 215-368, fax: 064/215-368 BOLTEZ ^današnjo nagradno križanko razpisujemo tri lepe nagrade: g'^grada bon v vrednosti 15.000,00 SLT za nakup v trgovini jfe^grada dva avt0P,a*^a z brezplačno montažo in centrirali" nagrada brezplačno pranje osebnega vozila za eno leto v flVt°pralnici BOLTEZ. Kupone s pravilno rešitvijo (geslom) nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov ter pošljite na Gorenjski alas, Bleivveisova 16, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevan vse pravilne rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do torka, 2. junija, do 8. ure zjutraj. Imena srečnih izžrebancev bomo objavili v Gorenjskem glasu 5. junija. Želimo vam veliko zabave pri reševanju in seveda srečo pri žrebanju! 1 2 3 4 ! 5 6 I 7 8 g 10 11 12 13 14 15 16 I 17 18 19 20 21 22 23 Egipt sveti bik V iv*Stei ETNIČNA SKUPINA IKOLLAI EGIPT BOŽANSTVO MODEL ZA PRIKAZ PLANETOV 14 RIBJE JAJČECE SVETI IPORTUGI OST ŽELO ŽILA 0ovoonica KONEC SAH IGRE NECEPU HRUŠKA 16 18 STARO GRŠKI TRG ZMLETO ŽtTO ITALIJANSKI OTOK NAJV VRH PIRENEJEV MESTO V TURCU otok V tuamotu «0 MESTO VOHU časa AVSTR PT)C REKA V ŠVICI 10 NEOA UKRADEN slabokrvnost IVO VARL PIVSKI VZKLIK ASTRON POJAV OZEK PREHOO SREO MOLDAVUE 21 ANTON AŠKERC OUMP IGRE DIVJA MAČKA DALMAT ŽENSKO ME 11 KRILO RIM KONJENICE ZNAK ZA MNOŽENJE DEL LADJE KAREL ČAPEK POVRS. MERA gora V ŠVICI BOJAN UOOVC SLAVKO KOLAR OSNOVNO NAČELO MESTO V BELGUI VLADO KRESUN IT KIPAR I MARINI) OBLEČEN PO MODI 23 SREDOZ RASTLINA 9 FRANCI PAVSER FR GLASB (MAURICEI ĆARGO IVAN LETNI GOZDNI POSEK OBROK PLAČILA SERPENTINE PRAZEN UST 19 MESTO V SVO ŽIVALSKI DEL TELESA 15 HAČATURJAN KMEČKO ORODJE grški junak POLJSKA CVETICA RIMSKA BOGINJA JEZE ALJAŽ INOONEZ OTOK MASNA KNJIGA 20 ALEKSANOR DUHOVNIK TROPSKA PAPIGA ŽARČENJE NAOČNIKI 12 IME IGR (STEVVARTI 22 od majhne delavnice do uglednega servisa V podjetju Boltez v Kranju letno prodajo in pretežno tudi montirajo na vozila okoli 20 tisoč avtomobilskih gum. Ta količina jih uvršča med vodilne slovenske servise za meniavo in popravilo avtoplaščev, to je za dejavnost, ki so ji prav Boltezovi pred dolgimi leti pomagali odpreti marsikatero novo razvojno možnost. Ob primeru delavnice Jožeta Bolteza so se pred 17 leti začela oblikovati prva pravila sodelovanja kranjske Save z zasebnimi vulkanizer-ji, pred 15 leti pa je iz tega izšla tudi uspešna pobuda za tako spremembo obrtne zakonodaje, ki je zasebnim obrtnikom omogočila prodajo izdekov drugih proizvajalcev. Pred tem je bilo gume mogoče kupovati le v družbenih trgovinah, obrtniki pa so jih lahko le montirali in popravljali, kar je od voznikov terjalo kup nepotrebnega truda in izgubljenega časa. Servis Boltez je s svo|im razvojem sledil napredku avtomobilizma pri nas. Uredil je tudi v Kranju nujno potrebno pralnico avtomobilov. Dolgo je veljalo, da v občini pokriva zelo deficitarno dejavnost, v zadnjem obdobju pa je na tem področju konkurenca vedno močnejša. Pridobljene prednosti, ki privabljajo tudi veliko kupcev iz Ljubljane ter številnih dolenjskih, štajer skih in drugih oddaljenih krajev, ohranja z brezplačno montažo, z zmernimi cenami in predvsem popolno ponudbo avtopnevmatike Sava Semperit. Vrzeli v njenem programu bodo v prihodnje načrtneje dopolnjevali z uvoženimi gumami. Ob nenehni težnji po napredku |e družinsko podjetje Jožeta, Marije, Iztoka in Alenke Boltez pravkar zaokrožilo svojo ponudbo še z okrepčevalnico in trgovino avtomobilske opreme, v kateri je med drugim zanimiva izbira prevlek, preprog, brisalcev, jermen, akumulatorjev, olj, svečk sredstev za nego m čiščenje avtomobilov filtrov in podobnega blaga. Vabljeni! Anton Rozman, predsednik svobodnega sindikata v Peku Pameten direktor ima urejene odnose s sindikatom Tržič, maja - V tr/iškem Peku, kjer je zaposlenih 2676 delavcev (upoštevajoč tudi tiste v obratih drugje po Sloveniji), jih je kar 94 odstotkov včlanjenih v svobodni sindikat. Tamkajšnji profesionalni sindikalni predsednik Anton Rozman večinsko pripadnost njihovemu sindikatu komentira z dejstvom, da so šli svobodni prvi v hitro in enotno akcijo včlanjevanja, in sicer v času, ko so bili delavci prepričani, da bo zanje bolje, če bodo nekje organizirani. V tovarni pa je tudi konkurenčni sindikat, Neodvisnost KNSS, ki ima okoli 200 članov. Peščica delavcev se ni odločila za članstvo v stanovski organizaciji, okoli 50 pa jih je zaradi ugodnost enih in drugih v obeh. Kaj je glavnina sindikalnega dela v Peku? »Največ se seveda ukvarjamo s kolektivno pogodbo in klasičnimi sindikalnimi zadevami. Ob tem ugotavljamo, da sindikata pri nas še ne pojmujemo, kot je to značilno za države z dolgoletno sindikalno tradicijo, nam so, denimo, znane izkušnje Avstrijcev in Bavarcev. Iz preteklosti pa nam je v sindikatih ostalo tudi nekaj trgovine. Ljudje so v stiski, kupna moč je močno padla, pri petkrat večji ponudbi potrošnega blaga, kot je povpraševanje, na račun množičnosti sindikat lahko doseže ugodne cenovne pogoje. Res je naša naloga, da se pogajamo za take plače, da si bo delavec lahko privoščil nakup po običajnih tržnih cenah. Dokler pa ni tako, delavcev pomagamo tudi z ugodnimi nakupi.« Zakaj sindikalni profesionalizem, kje so prednosti? »Profesionalno sindikalno funkcijo je v Peku trasiral že moj predhodnik. Sicer pa po kolektivni pogodbi, ki na vsakega zaposlenega v podjetju predvideva uro sindikalnega dela, ta merila v Peku izpolnjujemo. Profesionalni sindikalist je še iz leta 1990, ko nas je bilo v Peku skupaj z delavci iz Ludbrega na Hrvaškem pet tisoč. Sicer pa današnje razmere od sindikata v podjetju veliko zahtevajo, profesionalni sindikalist se jim zato lažje posveti, kot če bi poleg tega opravljal še drugo delo. Predvsem je treba stvari dobro poznati, če naj se kot zastopnik delavcev pogaja z direktorjem za njihove interese. Naši odnosi z vodstvom podjetja so korektni. Sicer pa na splošno velja, da ima pameten direktor svoje odnose s sindkatom urejene in je najbolje tedaj, ko zanj sploh ne ve. Prednost moje profesionalne sindikalne funkcije pa je tudi v tem, da sem pri viru informacij. Sem namreč tudi v izvršnem odboru sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije in v predsedstvu območne organizacije svobodnih sindikatov za Gorenjsko. Tako mi je lažje spremljati dogajanja, kot nekomu, ki kot sindikalist v manjšem podjetju opravlja najprej svojo delovno obveznost, potem šele sindikalno.« Kako uspešni ste pri kolektivnih pogodbah? »V podjetju so ves čas trenja zaradi plač, ki so na spodnjem robu, če se primerjamo z našo branžo. Sicer pa dobivamo 80 odstotkov tistega, kar je v kolektivni pogodbi, vsak mesec povečano za odstotek eskalacijske klavzule. Aprila pa nismo mogli tekoče uskladiti razlike, zato to terjamo v najbližnji prihodnosti.« Ste se dogovorili za listine, ki naj zagotovijo izplačilo razlike za premalo izplačane osebne dohodke? »Ne še, ker je ta stvar zdaj še na trhlih nogah. Listine namreč nimajo pravno veljavne podlage, čakamo na zakon o lastninjenju in ustrezen odlok, ki naj to uredi. Če bo zakonodaja dala možnost izplačila razlike od 80 do stoodstotnih plač po kolektivni pogodbi, je možno tudi izračunati, koliko nam podjetje dolguje od leta 1990, odkar velja splošna kolektivna pogodba.« Imate podjetniško kolektivno pogodbo? »Za nas veljata splošna in branžna kolektivna pogodba, podjetniška pa je v izdelavi.« Kaj boste z njo predvsem uredili? »Tarifni del zaradi podkapitaliziranosti podjetja verjetno ne bo mogel biti ugodnejši od branžne kolektivne pogodbe. Pač pa je motiv za podpis podjetniške pogodbe v urejanju medsebojnh odnosov. Sopodpisnika pogodbe bosta oba sindikata, svobodni in Neodvisnost. S podejtniško pogodbo pa naj bi za delavce uredili tudi tiste ugodnosti iz delovnega razmerja, ki jim imamo že zdaj v splošnih aktih podjetja. Ena takih je, denimo, programiran oddih. S pogodbo bomo postali partner, k aktom pa smo kot sindikat lahko dajali le mnenja.« Kakšni so vaši odnosi s konkurenčnim sindikatom? »Na žalost ne sodelujemo zgledno. Mislim, daje sindikalna konkurenca zdrava, vendar ne taka na temelju nizkih udarcev in pranja umazanega perila. Članstvo slednjič presoja, koliko je vreden sindikat. Delavci v podjetju pa pričakujejo, da bosta sindikata sodelovala, kadar gre za njih.« Imate v Peku že tehnološke presežke? »Ne gre ravno za presežke, pač pa tečejo postopki optimalizacije zaposlenosti. Zlasti v režijskih službah je preveč zaposlenih. Do odpuščanja še ni prišlo, ker vsakomur, kdor je v režiji odveč, najprej ponudijo delo v proizvodnji. Glede presežkov prihaja do nestrinjanja sindikata z vodstvom podjetja, toda na tem področju ima pač direktor določene pristojnosti, zato se sindikati prilagajamo. Pač pa dajemo pobude, mnenja in skrbimo za varstvo zakonitosti. Kot rečeno, je večini ponujeno drugo delo v tovarni, problem pa je nastopil pri nekaj delavcih z zmanjšano dela/možnostjo, ki so bili razporejeni kot presežek. Ko so pri delavskem svetu sprožili ugovor, pa so bili sprejeti nazaj.« Pravite, da se sindikat poleg kolektivnega pogajanja ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi. Katerimi? »Prisotni smo v vseh porah tržiškega življenja. Pred kratkim smo denimo zbirali denar in drugo pomoč za begunce. Sodelujemo pri tradicionalnem dnevu delavcev Peka in podobno. Organiziramo sindikalne nabave in prodaje pod ugodnimi pogoji. To slednje bo odpadlo, ko se bo tudi pri nas tako kot na zahodu položaj delavstva uravnovesil. Tako pa smo zdaj približno tam, kjer so bili, denimo, nemški delavci leta 1960. Kolektivno pogajanje in delavska zakonodaja sta šele na začetku.« 7 c c c £m W %J O OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Zahtevali bomo svoje, ne glede, kdo je na oblasti Z oblikovanjem novega osnutka Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom ter izvolitvijo nove slovenske vlade se ta tematika ponovno seli v središče dogajanja politike in sindikatov. Gre za reformo družbene lastnine, ki so jo (so)ustvarjali zadnja štiri desetletja delavci in upokojenci. V sindikatih menimo, da je lastninska reforma eno najpomembnejših in za slovenskega delavca najusodnejših vprašanj, saj bosta imeli njuna vsebinska zasnova in izvedba izjemno velike posledice za socialni in ekonomski položaj, pa tudi za položaj generacij, ki prihajajo. V Zvezi svobodnih sindikatov smo že na 1. kongresu in kasneje na konferenci zahtevali, da je treba z ustreznimi mehanizmi preprečiti erozijo družbenega kapitala in ga zavarovati pred odtujevanjem in razvrednotenjem. Priča smo pojavom, da družbeni kapital prehaja podvrednoten v zasebne roke, delavci pa izgubljajo delo in zaposlitev brez ustrezne pravne, socialne in materialne varnosti. Na te procese nelegalnega lastninjenja družbene lastnine opozarjajo delavci in sindikalni zaupniki tudi v nekaterih gorenjskih podjetjih. Od novoizvoljene slovenske vlade terjamo, da se problematika preobrazbe družbene lastnine obravnava prednostno, saj je eden od osnovnih ciljev lastninskega preoblikovanja podjetij povečanje učinkovitosti gospodarstva. Predlog za izdajo Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z osnutkom Zakona, ki ga je pripravila skupina poslancev Skupščine Republike Slovenije, ne vsebuje odločnih zahtev delavcev pri delitvi družbene lastnine, ko je skupščina Republike Slovenije v letu 1990 začela obravnavati lastninsko preoblikovanje podjetij. Nekaj več jasnosti pri delitvi, družbenega premoženja Zakon sicer prinaša, toda delavstvo se ne more strinjati, da bo za del premoženja, ki ga je ustvarilo, dobilo pravico do odkupa 20 odstotkov delnic s popustom. Pri privatizaciji naj se delnice dodelijo zaposlenim delavcem in upokojencem, upoštevaje delež vsakega posameznika in obseg investicij v posameznem letu zaposlitve. Ovrednotili je tudi delež premalo izplačanih OD po kolektivni pogodbi, in sicer od decembra 1990, ko je začela veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Na ta način delnice niso podarjene, temveč ustrezajo prispevku delavcev in so hkrati eden izmed pogojev za uspešen začetek lastninjenja. Najmanj 30 odstotni delež družbene lastnine je treba neodplačano prenesti na delavce na podlagi njihovega prispevka z delom k družbeni lastnini, ne glede na to, v kateri organizacijski obliki je delavec delal. Enotne pravice je treba zagotoviti tudi upokojencem in delavcem v negospodarskih dejavnostih. Pri nakupu delnic pa naj se uveljavi popust 40 odstotkov za zaposlene in še dodatni popust na delovno dobo. Osnutek zakona možnosti nakupa s popustom ne opredeljuje. Objekte družbenega standarda, ki so se sofinancirali iz skladov skupne porabe ali celo iz namenskih sredstev za rekreacijo delavcev (regres za letni dopust), morajo izvzeti iz privatizacije in nad temi objekti uveljaviti skupinsko lastnino zaposlenih in upokojenih delavcev - upravljalci teh objektov naj postanejo podjetja, ki bi jih ustanovili sindikati kot predstavniki delavcev. Zakon mora vsebovati določbo, da ne morejo postati lastniki podjetja ali dela podjetja poslovodni organi oz. delavci s posebnimi pooblastili, ki so bili na takih delih v zadnjih dveh letih, če je podjetje, ki je v postopku lastninjenja, šlo v stečaj. Lastninjenje podjetij naj temelji na odločitvi zaposlenih, ne organov upravljanja podjetij, brez rokov in prisile. Podjetja naj bodo avtonomna pri izbiri metod in oblik lastninjenja. Zaradi uveljavitve Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne more noben delavec izgubiti dela. Nasprotno, - zakon mora varovati sedanja delovna mesta in ustvariti pogoje za odpiranje novih. Poudarjam, da brez socialnih programov, ki bi morali sproti in pravočasno odpravljati negativne učinke privatizacije, ni mogoče računati na podporo delavcev. Prav oni pa morajo imeti zadnjo besedo pred dokončno delitvijo ustvarjenega družbenega premoženja. Sandi Bartol Pogajanja v Jelovici Sindikat podjetja Jelovica ugotavlja, da vodstvo podjetja, zahtev glede izvajanja kolektivne pogodbe ni jemalo najbolj odgovorno. Negotova prihodnost in strah pred izgubo dela povzročata naraščajoče nezadovoljstvo med delavci, zato je sindikat sklenil pospešiti pogajanja z vodstvom. Pogajalska skupina, se pogaja o naslednjih zahtevah: izplačila osebnih dohodkov za pričakovane delovne rezultate in poln delovni čas ne morejo biti nižja od 80 odstotkov kolektivne pogodbe; za premalo izplačane osebne dohodke od I. decembra 1990. naj delavcem izdajo listine za premalo izplačane osebne dohodke, ki bodo uporabne pri lastninjenju; takoj naj se začnejo izplačevati zapadle obveznosti iz obveznic in potrdil, ki so jih delavci prejeli za premalo izplačane osebne dohodke; strokovna služba je dolžna posredovati izračun stroškov prehrane, da se sredstva regresa ne bodo prelivala drugam; vodstvo podjetja naj takoj izdela kratkoročni sanacijski program, predvsem z vidika trženja in obvladovanja likvidnosti. Sindikat od vodstva podjetja pričakuje, da bo vsa svoja prizadevanja usmerilo v zagotavljanje dela. Pogajanja morajo biti končana do konca meseca. • Milena Sitar Upokojenci - Gorenjske -postanite člani ZSSS Gospodarske in družbene razmere resno ogrožajo socialf' položaj in življenjski standard delavcev, sedanjih in bodoč1/1 upokojencev. Številni primeri, ki jih v zadnjem času obravnavaj" pravniki pa tudi ostali strokovni delavci območne organizacij* ZSSS za Gorenjsko, kličejo po organiziranju upokojencev v si"' dikat. To možnost jim daje tudi statut ZSSS. Glede na interes upokojencev po vključevanju v Zvezo sv"" bodnih sindikatov, smo v območni organizaciji za Gorenjsko m čeli s pripravami na ustanovitev OBMOČNE ORGANIZACIJ SINDIKATA UPOKOJENCEV GORENJSKE. Upokojenci, člani sindikata, bi preko tega organa s pomocj0 strokovne službe sindikatov delovali predvsem na naslednjih P0" dročjih: - Zahtevali bomo samo tiste spremembe pokojninske zakono^' je, ki bodo napredne in v duhu sodobnih pokojninskih sist*" mov. - Podpirali bomo samo tiste spremembe pokojninske zakonod2' je, ki bodo napredne in v duhu sodobnih pokojninskih sisf mov. - Spremljali bomo gospodarska in druga gibanja, analizirali M nje in položaj upokojencev ter predlagali rešitve, ki bodo v M rist upokojencev. - Zahtevali bomo redno in pravočasno izplačevanje pokojnin m njihovo redno usklajevanje skladno z zakoni. - Zahtevali bomo ureditev zdravstvene in socialne službe za trebe upokojencev. - Sodelovali bomo z upravami domov za upokojence in prispe vali k prizadevanju za čimboljšo nego, varstvo in skrb za oskf' bovance. - Imeli bomo stalne stike in sodelovanje z društvi upokojene' in se bomo vključevali v njihove programe. - Članom bomo nudili konkretno pomoč pri priznavanju praVc iz minulega dela (delitev družbenega premoženja, odpravnic izplačila OD po kolektivni pogodbi, ipd.) - Nudili bomo ugodno varčevanje in gotovinsko kreditiranj: preko SINDIKALNE HRANILNICE ter možnosti nabave vil in drugih življenjskih potrebščin po ugodnejših cenah. To je del najbolj aktualnih nalog, ki jih bo opravljala novo"' stanovljena organizacija. Članstvo v ZSSS je prostovoljno, član8' rina za leto 1992 znaša 240 tolarjev. Delavce, ki ste se upokojili in želite ostati člani ZSSS, f upokojence, ki te možnosti še niste izkoristili, vabimo v naše si'1' dikalne pisarne v vseh občinah. Tam lahko dobite dodatne inf°f' macije in prijavnice za včlanjevanje. . Sandi Bart" Nekaj novosti iz predloga zakona o tujcih Na položaj številnih delavcev, ki si iz različnih razlogov ni* pridobili državljanstva Republike Slovenije, bo vplival tudi m kon o zaposlovanju tujcev, ki je že v skupščinski proceduri. 19 zakon določa, da tujcem, ki v predpisanem roku 90 dni ne zap1^ sijo za osebno dovoljenje, preneha delovno razmerje, je izredn pomemben način obveščanja delavcev. To nalogo mora oprav)l delodajalec, ki mora svoje delavce seznaniti z novostmi v zak^ nodaji. j Na strokovne službe območne organizacije ZSSS se delav^ zadnje čase obračajo z vprašanji, ki zadevajo njihov položaj-,, tem člankom želimo informirati delavce o nekaterih bistven'^ novostih omenjenega zakona. Z Zakonom o zaposlovanju tuje* . naj bi določili pogoje, pod katerimi lahko tujci delajo na obrnC*j' ju Republike Slovenije. Tujec lahko dela v naši državi samo P^i pogojem, da ima DELOVNO DOVOLJENJE. Delovna dovoljj nja izdaja Republiški zavod za zaposlovanje. Praviloma v}° vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja delodajalec, ki želi 1* posliti tujega delavca. Vlogi za izdajo delovnega dovoljenja rno^ predložiti izjavo, da bo s tujcem sklenil delovno razmerje ali godbo o delu. Delovno dovoljenje velja le za delo pri delodajf cu, ki je zanj zaprosil. To delovno dovoljenje preneha veljat' prenehanjem delovnega razmerja tudi tedaj, ko še ni pretek čas, za katerega je bilo izdano. , Osebno delovno dovoljenje se izda na vlogo tujca in je pr* tako kot delovno dovoljenje na vlogo delodajalca omejeno » eno leto. Za osebno dovoljenje se šteje obrtno dovoljenje, kij* tujcu izda pristojni občinski upravni organ. Pomembno je lc**j vanje med delovnim vizumom in delovnim dovoljenjem. Delo^ vizum je podlaga za začasno prebivanje tujca v naši državi. . Posebej je treba opozoriti na sankcije, ki zadenejo delav in delodajalca za delo brez delovnega dovoljenja. Zato že v & du Zakon določa, da delodajalec ne sme skleniti delovnega f. merja ali pogodbe o delu s tujcem, ki nima delovnega dovoljenj Delavca - tujca, ki bi sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma P\ godbo o delu brez delovnega dovoljenja, pa prizadene predvsc določba, da je taka pogodba nična. jk Med državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije pa kon ločuje take, ki v Sloveniji delajo že dalj časa, od tistih, k' . delajo krajši čas. Tisti, ki imajo v Republiki Sloveniji manj kot I let delovne dobe, delavci, ki so ob uveljavitvi Zakona v del0 nem razmerju za določen čas, dnevni delovni migranti ter MS poselne osebe, ki v skladu s predpisi prejemajo denarno pom°T pridobijo osebno delovno dovoljenje za eno leto. Ti jih bodo I* ko pridobili ob ugodnejših pogojih, če bodo zanje zaprosili V f. ku 9 dni od uveljavitve Zakona. Ce ne zaprosijo za dovoljenje.^ posledica prenehanje delovnega razmerja. Delavci-tujci, ki in™, v Republiki Sloveniji že 10 let in več delovne dobe ter so ob uv Ijavitvi Zakona o delovnem razmerju bili zaposleni za nedoloc čas, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. ., To je le nekaj novosti iz predloga Zakona o zaposlovanj tujcev, več in poglobljeno informacijo pa je dolžno po sprejeJ Zakona zagotoviti vodstvo podjetja oz. ustanove. Sandi BARTU strojegradnja ČEŠNJICA 48d, 64228 ŽELEZNIKI Stroj za izdelavo okroglih palic V podjetju Alples Strojegradnja izdelujejo stroje za lesno obdelavo in transport, ter naprave po naročilu. Proizvodni program zajema hidravlične dvižne mize, valjčne tračne transporterje, bistven del programa pa predsta-vljejo NC horizontalne razrezo-valke za razrez raznih ploščatih materialov, med katere sodijo predvsem lesne plošče in plastične mase. Izdelujejo tudi druge manjše stroje, za proizvodnjo lesnih moznikov, stroje za spajanje okroglih palic in vrtalno frezal-ne stroje. Trenutno so predvsem usmerjeni na domači trg, poskušajo pa se uveljaviti tudi v Češko Slovaški federaciji in Zvezi neodvisnih držav. Zelo pomemben je nastop na avstrijskem trgu, kjer imajo mednarodno kooperacijsko pogodbo z znanim izdelovalcem lesnoobdelovalnih strojev Holzher. Za tega partnerja me- Horizontalna razrezovalka Stroji za obdelavo in transport lesa Hidravlična dvižna miza sečno namenijo od tretjine do polovice svoje proizvodnje, hkrati pa iz te pogodbe izhaja tudi prodaja celotnega proizvodnega programa firme Holzher na slovenskem trgu. Celoten razvoj strojne opreme je v Alples Strojegradnji zasnovan na domačem znanju in domačih kadrih. Posebno program horizontalnih razrezo-valk se lahko popolnoma enakovredno primerja z evropsko konkurenco, tako po kvaliteti kot tudi po cenah. Razvoju je tudi sicer namenjeno veliko pozornosti, saj poteka neprestano za vsak izdelek posebej. Zadnji dosežek domačega razvoja je nova horizontalna ra- zrezovalka, ki jo bodo prvič predstavili na letošnjem sejmu LESMA 92 v Ljubljani. V podjetju Alples Strojegradnja si prizadevajo, da bi pridobili nova naročila za svoj proizvodni program, kar pa je v zadnjih dveh letih postalo problematično, ker je v Sloveniji malo tovrstnih investicij. Sicer pa načrtujejo še močnejšo povezavo s firmo Holzher, izpopolnjevanje proizvodnega programa, posodabljanje informacijskega sistema in ohranitev enakega števila delovnih mest. Vse to pa je seveda odvisno od uspešnosti prodaje tako na domačem kot tudi na tujem trgu. PODJETJE ŽELEZNIKI TEL. 064/67-090 Tovarna Ratitovec danes Vse skupaj se je začelo leta 1938 s čevljarsko zadrugo v Železnikih, ki je takrat zaposlovala 15 čevljarjev. Naslednje leto bo tako tovarna praznovala svojo 55-letnico. Danes je v njej zaposlenih 83 delavcev, imajo pa tudi 19 štipendistov iz kranjske srednje obutvene šole. Proizvodni program tovarne ratitovec temelji na izdelavi šivane obutve. Ker je na trgu veliko zanimanje za tovrstno obutev, so v minulih letih veliko vlagali v posodobitev tehnologije. Tehnologija proizvodnje šivane obutve se povsem razlikuje od tehnologije lepljene obutve pri spoju podplata in /gornjega dela čevlja. Spoj je zašit, to pa zahteva uporabo boljših, predvsem naravnih materialov. Osnovo proizvodnega programa predstavljajo dobro znani planinski čevlji, iz tega pa izhajajo še programi obutve za gozdarske delavce, delavce v naftni industriji, ter za potrebe policije in vojske. Oblikovali so tudi program športne obutve, najbolj so se posvetili smučarskim skakalnim čevljem. Danes ostane na slovenskem trgu štirideset odstotkov obutve tovarne Ratitovec, naslednjih štirideset prodajo na Hrvaško, drugo pa izvozijo na zahtevne evropske konvertibilne trge. Letna proizvodnja je približno 60.000 parov čevljev, kar naj bi prineslo dobrih pet milijonov mark prihodka. V tovarni se torej lahko pohvalijo z uspešnim poslovanjem, uspehe pa pripisujejo maloserijski proizvodnji, sposobnosti hitrega -ev|u Ijarska zadruga leta 1938 Od čevljarske zadruge do sodobne obutve prilagaja tržnim zahtevam, pravilni organiziranosti, hkrati pa tudi specifični tehnologiji, delovni in tehnološki disciplini. V prihodnje si želijo večjega prodora na hrvaški trg, sicer pa bodo največ pozornosti namenili posodabljanju proizvodnje. Pri tem se bodo opirali na lastne kadre, kar jim bo omogočila ustrezna štipendijska politika. Čaka jih tudi lastninska preobrazba podjetja. Predvsem pa je pomembno, da se trudijo, da bi zaposlenim v tovarni nudili socialno varnost in dohodek na ravni slovenskega povprečja. Trenutno so njihove proizvodne kapacitete zasedene, odpiranje trgov vidijo tudi na področju programa obutve za planinarenje, perspektivnejši pa so tudi programi za smučarje skakalce in konjeniški šport. S tehnološkimi vložki v četrtino proizvodnih kapacitet bodo proizvodnjo z istim številom zaposlenih povečali za dvajset odstotkov. V Niku Železniki so lani odprli novo galvaniko, z njo so načrtovali skoraj 30 odstotkov večjo proizvodnjo že v letošnjem letu. Načrt lepo uresničujemo, pravi direktorica Tina Nastran, v načrtu imamo 25,5 milijona kosov mehanizmov, pogodbe so podpisane in letošnja proizvodnja je tako rekoč razprodana. Seveda predvsem na račun večjega J^voza na zahodne trge, saj je jugoslovanski trg razpadel, slovenski pa je majhen. V zadnjih mesecih gredo tako praktično vsi mehanizmi v izvoz, načrtovali so približno 6 milijonov dolarjev izvoza v letošnjem letu, že konec aprila so dosegli 3,5 milijona dolarjev. ŽELEZNIKI SE PREDSTAVIJO Niko Železniki na tuje proda že skoraj vse mehanizme Letos razprodani, izvoz večji za 30 odstotkov V Niku Železniki so z lani zaključeno investicijo načrtovali 30 odstotkov večjo proizvodnjo v letošnjem letu, kar lepo uresničujejo. Niko pomemben svetovni izdelovalec mehanizmov Mehanizem za fascikle je skrit izdelek, ki ne vzbuja pozornosti, ni zanimiv kot široko-potrošno blago. Zato je tržni pristop drugačen kot pri pnevmatskih pištolah, sponkah in elektromagnetih, ki jih prav tako proizvajajo v Niku. Vendar imajo daleč največji, kar 85-od-stotni proizvodnji delež mehanizmi. Za trženje mehanizmov je najpomembnejši sejem Premier, ki ga konec januarja pripravijo v Frankfurtu in zberejo izdelovalce z vsega sveta. V zadnjih štirih letih tudi Niko iz Železnikov tam nastopa samostojno. Sejem pisarniške opreme, kamor spadajo tudi mehanizmi za fascikle, zbere več tisoč razstavljalcev, med njimi je 20 do 30 pomembnih izdelovalcev mehanizmov za fascikle, nekateri podobno kot Niko izdelujejo le mehanizme, drugi poleg kovinskega tudi papirnati del. Po obsegu mehanizmov Niko iz Železnikov spada med prvih pet proizvajalcev v svetu. Konkurenca je torej velika, v zadnjih letih se vse bolj agresivno pojavljajo izdelovalci z Daljnega Vzhoda. Zato posta-javse bolj pomembna kakovost izdelka, medtem ko pri funkcionalnosti izdelka bistvenih sprememb ni. Prodaja mehanizmov še vedno narašča Fasciklov, ki so namenjeni shranjevanju različne dokumentacije, računalniška informatika še ni izpodrinila, še več, prodaja v svetu še vedno narašča. Svetovna proizvodnja mehanizmov znaša 250 milijonov mehanizmov za fascikle, potrošnja se suče od 200 do 250 milijonov kosov, saj je vedno nekaj presežka. V zadnjih petih letih je porasla od 150 milijonov kosov letno in še narašča, kar vpliva na povečevanje proizvodnje. Strah, da bodo fascikle izpodrinili mikrofilmi, torej ni bil utemeljen, razlogov je več, da tekočo dokumentacijo še vedno shranjujejo v fascikle, tudi veliki premiki v urejenih družbah. Po združitvi obeh Nemčij, kar zahteva ureditev mnogih stvari, je prodaja na nemškem trgu porasla za 3 do 5 odstotkov, v vzhodnem delu celo za 7 do 10 odstotkov. Tudi pri nas se pozna, da je bilo ustanovljenih veliko novih podjetij, podobno velja za uvajanje tržnega gospodarstva v državah vzhodne Evrope. Fascikle so doslej prodajali predvsem v specializiranih prodajalnah, ker jim cena pada, postajajo sprejemljivi za širok krog potrošnikov, ponekod so že naprodaj v samopostrežnih prodajalnah. Marsikdo želi že imeti tudi doma urejeno dokumentacijo, s tem pa se za izdelovalce fasciklov oziroma mehanizmov odpre novo prodajno področje. Računalniška izvedba fascikla V Niku imajo pripravljeno tudi računalniško izvedbo fascikla, vendar tržno še ni zani- miva, pričakovanega razcvet« ni. Sklepamo torej lahko, <" vsepovsod še vedno raje na klasičen način odlagajo dok"' mentacijo. Računalniška izvedba je ■ koliko drugačna, saj je razma* širši, mehanizem pa je prilag0* jen tanjšemu, računalniškem11 papirju. Pripravljene imajo vzmeti Čeprav gredo mehanizmi *c vedno dobro v prodajo, pa ,v Niku razvojno nikakor ne sp'* jo, pripravljene imajo nove 0 delke. V zadnjih letih so osvoj1* li vzmeti, ki so široko uporab* ne, denimo, za navijanje kablJ pri sesalnikih za prah. Proizvodnja vzmetnega tf*' ku je drugačna, zahteva Vff znanja in manj materiala, sev«' da bodo potrebne tudi naložb* Pravočasno bodo torej mor3'1 dobiček, ki ga prinašajo meha* nizmi, usmeriti v naiožbo za nove izdelke. Tečaj tolarja jih že skrbi Pri tako velikem izvozu je z? Niko seveda tečaj tolarja Nj stvenega pomena, ker že nekaj časa stoji, jim to povzroča skf* bi, ki jih lahko pojasnijo tudi* številkami. Januarja in februaf; ja so imeli zelo dober poslovi" rezultat, ko so prišteli marrt pa v prvem trimesečju ni J>' več tako blesteč. Konec apfi" je bil še slabši, ni sicer še og^ žen, seveda pa bo, če bo tečaj' na politika še naprej takšna. Vplivu tečaja se skušajo \& gniti z večjim uvozom materij la, ki ima že 30- do 35-odstott11 delež, vsega pa se seveda "( splača uvažati, embalaže zan«* ljivo ne. Zato v Niku pravij0' da bo njihov poslovni rezulta1 bistveno slabši, če bo tečaj"13 politika še nekaj mesecev tak' šna. Elektromotorji Železniki izvozijo 90 odstotkov izdelkov Za enak učinek manjša poraba energije V Elektromotorjih iščejo nove trge in razvijajo nove izdelke, zanje je značilna manjša poraba energije za enak učinek in daljša življenjska doba. Elektromotorji Železniki so na zahodnih trgih prisotni že trideset let, po razpadu jugoslovanskega trga se jim izvozna usmeritev še bolj obrestuje in danes izvozijo že 90 odstotkov izdelkov. Direktor Tone Rako-vec zaradi splošnih gospodarskih razmer opozarja na nevarnost tehnološkega zaostanka za razvitim svetom, ki napreduje zelo hitro. Zaradi recesije v svetu padajo, trge bodo lahko obdržali z zmanjšanjem stroškov in s kakovostjo izdelkov, kar seveda zahteva nova vlaganja. Tečaj tolarja stoji, 10- do 15-odstotni mesečni porast cen materialov, tudi plač, pa odnaša akumulacijo. Odpiranje ruskega trga Pri tako velikem izvozu na zahodne trge je tam nove kupce težko najti, zato poskušajo prodreti na trge bivše Sovjetske zveze, kjer so možnosti velike, seveda je tudi problemov veliko. Direktor trženja Bogdan Košan pravi, da je preskrba z gospodinjskimi aparati v Rusiji slaba, domaČa proizvodnja tako po kakovosti kot obliki izdelkov zelo zaostaja za evropskimi standardi, zato so možnosti Elektromotorjev za prodor na ta trg velike. Ruski poslovni partnerji so v prvi fazi zainteresirani za dobavo sestavnih delov, da bi gospodinjske aparate nato sestavljali sami. V drugi fazi bi se vključili z izdelavo nekaterih sestavnih delov, v tretji fazi pa želijo izdelke s pomočjo Elektromotorjev tržiti tudi na zahodnih trgih. Za dva takšna posla so se v Rusiji že dogovorili, vendar računajo, da bo sodelovanje živahnejše v drugi polovici letošnjega leta, ko bo Rusija spremenila svoj izvozno-uvozni režim. Zdaj morajo namreč carino plačevati tudi za izvoženo blago, kar seveda podraži blagovno menjavo, na plačevanje z denarjem pa tako ne morejo računati. Zaradi carinskega bremena so denimo sesalniki iz Elektromotorjev na ruskem trgu zdaj tri do štirikrat dražji od domačih, čeprav so tehnično in oblikovno kvalitetnejši. Poleg tega je kupna moč v Rusiji sla- ba, za nakup sesalnika Elektromotorjev je tam potrebno odšteti skoraj tri povprečne plače. Izdelki dobivajo ekološki značaj Elektromotorji postajajo vse bolj prilagojeni potrebam kupcev oziroma strojev, v katere jih vgrajujejo. Zelo pomembna postaja življenjska doba izdelka, saj se je svet spremenil, da se ne bi zadušil v odpadkih, naj bi vsaka družina, denimo, pralni stroj kupila le enkrat, pravi mag. Janko Jelene, direktor za razvoj in tehnologijo. Za nove izdelke je značilna tudi racionalna poraba energije in materialov. V Elektromotorjih so razvili oziroma razvijajo vrsto novih izdelkov. Za EKO SESALNO ENOTO je značilen večji izkoristek in s tem manjša porabna moč za enak učinek na krtače. Razvijajo se skupaj z nemško firmo, računajo, da bodo sesalec z eko sesalno enoto predstavili februarja prihodnje leto na sejmu v Kolnu. READY Za vodno hlajene POGONSKE MOTORJE ZA OBDELOVALNE STROJE je značih-na manjša poraba materialov oziroma večja moč na prostor-ninsko enoto motorja. Vgrajujejo jih v vretenjake obdelovalnih strojev, ki s tem ne potrebujejo več preležja, jermenice, jermena. Doslej so izdelali 150 teh motorjev, izkušnje so pokazale, da so z njimi obdelovalni stroji dosegli kar 40 odstotkov večjo natančnost. Poenostavljena je tudi konstrukcija obdelovalnih strojev, tudi ropot je manjši. Nova LUŽNA ČRPALKA ZA PRALNE STROJE ima enak učinek pri 35 vatih moči, kot ga je stara imela pri 80 vatih. v Gorenju so testiranja zaključena, vzorčili so jo tudi pri Siemensu, računajo, da bo ko- nec leta v redni proizvodnji. Zanjo ni značilna le manjša poraba energije, temveč tudi izde-lavnega materiala, zato je cenejša. Izdelovalci pralnih strojev že razmišljajo, da bi zaradi tega v pralne stroje vgrajevali po dve črpalki, da bi bilo perilo ves čas enakomerno namočeno, verjetno bodo takšne pralne stroje predstavili že na kčlnskem sejmu. ELEKTRONSKO KOMUTIRAN MOTOR ZA POGON PRALNEGA STROJA ima v primerjavi s sedanjim boljši izkoristek in manjšo porabo materiala. Stari, asinhroni motorji so tehtali 8 do 12 kilogramov, univerzalni 5,4 kilograma, najnovejši le 2,7 kilograma. V redni proizvodnji bodo šele konec prihodnjega leta, saj morajo prilagoditi konstrukcijo nove generacije pralnih stroj^ Elektromotorji iz Žele/nik°, imajo ta motor patentiran, 5 j so enofaznega razvili prvi " svetu. , ELEKTRONSKO KO M J!! TIRAN MOTOR NA NOvy CENTRIFUGO, ki sojo ra*g li v sosednji tovarni Tehtn|C Železniki, je prav tako nov°s; pripravljena je prva serija de* tih primerkov. V centrifuge M doslej vgrajevali univerza"1 motorje, v ščetkah in kolekt°. jih se je nabiral prah, z nov"|* motorji je to odpravljeno. (■ c trifuge so tišje, življenjska d ba izdelka je daljša, ker je rn tor krmiljen prek mikrop-0^ sorja, so programi prirejeni F posamezna centrifugiranja, ^ nimo krvi. Ker je priključuj na računalnik, je moč shr8nl in ovrednotiti rezultate. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Računalniška izmenjava podatkov v plačilnem Prometu Prototip najhitrejšega plačilnega prometa Kfanj, 22. maja - V prostorih kranjskega Merkurja so predstavili Prototip računalniške izmenjave podatkov v plačilnem prometu, ki *° ga strokovnjaki SDK Slovenije pripravili s sodelovanjem kranj-T'e fakultete za organizacijo delo. Kdaj bo zaživel je težko napove-,at>, tokrat je poleg Merkurja prijazno sodelovala tudi celjska Ko-v!»otehna, jeseni pa bodo posodobitev plačilnega prometa predstavi na mednarodnem posvetovanju o računalniški izmenjavi poda-""»v na Bledu. V Sloveniji imamo že zdaj d°kaj hiter plačilni promet, ^rokovnjaki pa napovedujejo, da bo kmalu še hitrejši, saj nje-8ove hitrosti ne bodo šteli več v dnevih, temveč v minutah. Prototip Poliss namreč obljublja, ?a bo s pomočjo računalniške l2rnenjave podatkov finančna °Peracija trajala le nekaj mi-nut, vse skupaj pa ne dlje kot e(io uro. V približno treh letih naJ bi imeli najhitrejši plačilni Promet na svetu, če nas drugod p0 svetu ne bodo prehiteli. Pri [)as smo zaradi splošne nelikvidnosti in nestabilnosti seveda veliko bolj zainteresirani za "'ter plačilni promet kot v raznem svetu. Seveda pa se tam računalniška izmenjava podatkov nasploh hitro uveljavlja in ocenjujejo, da bo v tak-*en način plačilnega prometa *rM je trd' nera" gp|kJ^^(P« ven in nepo-^r^B'H^^^ košen in so ga v petek prvič močili z vodo, nato pa naj bi ga ravnali. Pomožno igrišče je še slabše. Z atleti je mogoče najti skupni je- zik glede sočasne vadbe na stadionu. Vsak se "malo stisne" in gre. Glede tekme z Olimpijo pa je dejal: "Pripravljamo se normalno. S tekmo proti Olimpiji nismo obremenjeni, saj nimamo kaj izgubiti. Zavedamo se, da je Olimpija pač Olimpija in daje favorit. Potrudili se bomo za morebitno presenečenje, ki se v pokalnih tekmovanjih pogosteje dogajajo, ko amaterski TENIS Kranj, 24. maja - Tenisači Triglava so tokrat gostili Celjane. Brez Pora in Urha so brez večjih naporov premagali Celje Klasje s 6 : 3. Izidi: Janškovec : Doberšak 2 : 0 (6 : 4, 6 : 2), Kavčič : Furlan 0 : 2 (0 : 6, 2 : 6). Stare : Vengust 2 : 0 (6 : 4, 6 : I), Mulej : Mlinaric 2 : 0 (6 . 3, 6 : 3), Klevišar : Travner 2:0(6.1,6:1), Šorli : Dimitrijevič 0 : 2 (4 : 6, 3 : 6). Tudi med dvojicami Triglavani niso im«ii prave konkurence, edini zanimivi dvoboj je bil v drugem setu med Kavčičem in Šor-lijem ter Furlanom in Cizejem. Rezultati: Janškovec-Mulej : Dober-šek-Travner 2 :0 (6 : 4, 6 : 2), Kavčič-Šorli : Furlan-Cizej 0 : 2 (2 :6, 6 : 7), Klevišar-Starc : Vengust-Mlinarič 2 : 0 (6 : 3, 6 : 0). V soboto, 23. maja, so Triglavani nastopili v Medvodah, kjer so povedli s 4 : 0, nato pa je tekmo prekinil dež in jo bodo nadaljevali v petek, 29. maja. • J. Marinček V Gorenjskih ligah odigrana tri kola Kranj, maja - V obeh gorenjskih ligah so bila odigrana že tri kola. V obeh ligah nastopa 16 ekip. Rezultati: 1. kolo; Športplan 1 : Sava 4 : 2, Jesenice 1 : Golnik 1 : 5, Zarica : Tržič 0 : 6, Marmor I : Triglav - Šenčur 2 : 4, 2. kolo: Jesenice 1 : Zarica 5:1, Športplan 1 : Tržič 5:1, Sava Triglav - Šenčur 2 : 4, 3. kolo: Tržič : Sava 4 : 2, Golnik : Športplan 13:3, Zarica : Marmor 1 2 : 4. 2. liga, 1. kolo: Pod-brezje : Podlipnik 6 : 0. Kres : Jesenice 2 3:3, Marmor 2 : Športplan 2 1:5, Kanu : Tržič - veterani 1 : 5, 2. kolo: Jesenice 2 : Marmor 22: 4, Podlipnik : Kres 2 : 4, Tržič - veterani : Podbrezje 3 : 3, Kanu : Športplan 2 1 : 5, 3. kolo: Kres : Tržič - veterani 2 : 4, Marmor 2 : Podlipnik 1 : 5, Športplan 2 : Jesenice 2 5:1. Četrto kolo se igra v sredo, 27. maja. * j. Marinček LOČANI NAJBOLJŠI NA TRIATLONU MOČI Škofja Loka - Težkoatletska sekcija pri Partizanu Škofja Loka je v petek zvečer v Športni dvorani na Podnu prvič pri nas organizirala zanimivo tekmovanje, triatlon moči. Tekmovalci, zbralo se jih je 18 iz Ljubljane, Maribora, Velenja, Postojne, Tržiča, Domžal in Škofje Loke, so se pomerili v počepu, v teznem, leže in v vlečenju od tal. Največ uspeha so ob koncu imeli domači predstavniki, ki so slavili zmago tako v posamični, kot v ekipni konkurenci. Med posamezniki je največ 347,8 kg dvignil nekdanji reprezentant v dviganju uteži in udeleženec Svetovnega prvenstva v Ljubljani Slavko Fojkar, ki je še vedno v zavidljivi formi. Drugouvrščenega Oskarja Cergola iz Postojne je premagal za 66,8 kilograma. Tretje mesto pa je osvojil Bojan Eharl iz Maribora, ki je zaostal za kilogram za drugouvrščenim Postojnčanom. Četrti je bil Ristič (Celje), peti pa domačin Štajer. Med ekipami je zmagala Škofja Loka (777,8 kg), pred Celjem (730), tretja pa je bila Postojna (632,1). Tekmovanje je v celoti uspelo, žal je prišlo le do ene poškodbe, za katero pa je bil tekmovalec kriv sam. •Dare Rupar Zmaga gentlemanom Tržič - V organizaciji športne zveze Tržič in tehnični izvedbi članov Športnega društva Loka se je v Tržiču končala letošnja občinska rekreacijska liga v košarki v kvalitetnejši A skupini, v kateri je nastopalo 8 ekip. V razigravanju najboljših štirih ekip iz rednega dela prvenstva so bili v polfinalu doseženi naslednji izidi: Karantanci : Bistro Polžek 20 : 28 (7 : 8) in Gentlemeni : Partizan Križe 26 : 18 (13 : 6). V boju za tretje mesto so Karantanci z lahkoto ugnali Partizan Križe s 55 : 37 (22 : 16), v finalu pa so Gentlemeni s pametno igro in zadevanjem iz položaja pod košem ponovno osvojili naslov občinskega prvaka z zmago nad Bistrojem Polžek s 37 : 26 (20 : 9). Iz lige je izpadla ekipa Mortadele, vanjo pa se je uvrstila ekipa Čivav, ki so zmagali v B ligi. Najboljši strelec prvenstva je bil Slatnar iz Ekipe Partizan Križe, ki je dosegel 106 košev in zadel 21 trojk, na drugo mesto se je uvrstil Sajovic (Gentlemeni), 103 koši in na tretje Vrhovnik (Karantanci), 90. Vrhovnik je bil s 15 trojkami na drugem mestu med strelci trojk, Dolčič (Loka) z 12 pa na tretjem. Končni vrstni red A občinske lige v košarki za leto 1992: I. Gentlemeni, 2. Bistro Polžek, 3. Karantanci, 4. Partizan Križe, 5. ŠD Sebcnje, 6. ŠD Loka, 7. Krasotci, 8. Mortadela. 9 Janez Kikel Tekmo v Kranju bodo sodili Hvalic, Žerak in Čermelj. Drugi četrtfinalni pari pa so Maribor Branik : Rudar Velenje, Aluminij : Nafta in Primorje : Jadran Lama. V mladinski četrtfinale pa so se tudi uvrstili mladinci Triglava. Jutri bodo igrali v Dekanih z Jadranom. klub izloči favorita. Igrali homo svojo igro, ki je napadalna Forma moštva se dviga in tekma z Olimpijo bo pokazala, koliko v resnici veljamo." Kapetan Triglava Marti11 Jeraj poziva ljubitelje nogometa, da jim ne bo žal; če bodo jutf prišli na tek; mo. "Zadnji rezultati s° dobri. S prihodom novega trenerja so se kvaliteta igre in rezultati obrnili na boljše. Tekma z 0|impijo bo zanimiva in & nimimo kaj bati. Olimpija je v dobrkformi in je favorit. V p0' kalu se^lahko marsikaj zgodi ifj puške ne bomo vrgli v koruz°> • J. Košnjek, slike G. Šinik C ROKOMET V Pričakovanju spremembe tekmovalnega sistema Kranj - Končano je tekmovanje v slovenski super rokometni W za moške. Oddahnili se niso le rokometaši, trenerji in sodniki, pač P/ tudi na Rokometni zvezi Slovenije v Ljubljani, kjer so »zakuhal)' vse to, kar seje zadnje tri mesece dogajalo na slovenskih rokometni'1 igriščih. Naslov prvaka so po pričakovanju osvojili rokometaši C«'r - Pivovarne Laško, ki so v 22. kolih osvojili 39 točk, drugouvr.ščei"1 ekipa Kolinske Slovana pa 32 točk, edini gorenjski predstavnik v te"1 tekmovanju, ekipa Preddvora Infotrade je osvojila zadnje, dvanajst" mesto z devetimi točkami. Lahko rečemo, da slabe ekipe v tem te*' movanju ni bilo, tekmovanje v rokometu pa je bilo eno najkakovostnejših izmed vseh športnih panog. Poleg že znanih rokometašev ser skozi tekmovanje uveljavilo večje število mladih igralcev rokomet seveda, če jim bodo znali dati priložnost nastopanja. Edini gorenjski predstavnik RK Preddvor Infotrade, ki je vsa srečanja na domačem igrišču odigral v športni dvorani na Planini I Kranju, si je pred začetkom tekmovanja zastavil cilj, obstati v družb' najboljših. Z osvojenimi devetimi točkami so osvojili dvanajsto ffl? sto in izpadli iz tekmovanja. Ekipa, ki je bila najmlajša v ligi, je i m*-, la daleč najslabše pogoje za delo, ekipo pa so skozi tekmovanje pesti1 le tudi poškodbe, v odločilnih srečanjih tudi igralcev Perka in Uršiča.' kar se je še posebej poznalo v obrambi. Na več srečanjih sa so bil' Preddvorčani nezadovoljni tudi s »pristranskim sojenjem«, ki so t*f ko po nepotrebnem vnašali v igro nervozo. Od ekipe, ki jo je sko^ prvenstvo vodil trener Slavko Cuderman, v prihodnje, ob nekateri!1 okrepitvah še veliko pričakujemo. Ob tem je treba omeniti, da "| Gorenjskem že v letošnji tekmovalni sezoni pričakujejo sprememb tekmovalnega sistema, podobnega, kot je v košarki. S tem bi se oufl la vrata za nastopanje v slovenski super ligi tako rokometašem Pre<^ dvora Infotrade kot tudi igralcem Šeširja Škofje Loke. Oba kluba $! močno želita, da bi prišlo do spremembe tekmovalnega sistema, saj obe ekipi po mnenju nekaterih rokometnih strokovnjakov po kake vosti sodila med 16 najboljših ekip v Sloveniji. # J. Kuh»r Loške smojke so občinski prvaki Škofja Loka, 23. maja - Minulo soboto je bil v hali Poden sklepni tjfl nir za škofjeloško občinsko prvenstvo. V odločili tekmi je ekipa ških smojk premagala ekipo Trave z rezultatom 24 : 15. Pri ekipi 9 ških smojk je dal največ golov Mohorič, 6, pri ekipi Trave pa Berni''' 10. Tako je ekipa Loških smojk, potem ko je zmagala na gorenjske,,, zimskem rokometnem prvenstvu, tudi zmagovalka letošnjega obči"' skega prvenstva, druga je ekipa Trave, tretji so Veterani, četrti P* Mladinci. • V. Stanovnik Za ekipo Loških smojk so igrali: Rado Kejžar (vratar), Urban Blazn^j Lojze Primožič, Matjaž Subic, Stane Mohorič, Andrej Završnik, 5*1 Fajfar, Jože Ramovš, Tone Juričan, Matjaž Damjan, Sandi Tom**' Matjaž Tavčar in Boštjan G rum. PLAVANJE PLAVALNI DVOBOJ SLOVENIJA HRVAŠKA Pomemben prispevek gorenjskih plavalcev Kar šest plavalcev Triglava in Radovljice je sodelovalo v ek'fj] Slovenije na meddržavnem dvoboju plavalnih reprezentanc Slovel je in Hrvaške v Dolenjskih Toplicah 23. in 24. maja. S svojimi l*f|| tati so potrdili uvrstitev v reprezentanco, saj so bili 7-krat prvi in * cer Alenka Kejžar na 100 in 200 m prsno (nov državni rekord rezultatom 2.41,12). Polona Rob na 200 in 400 m mešano, obe plav3' ki Radovljice, plavalca Triglava Tanja Blatnik pa na 400 in kravi in Marko Milenkovič na 400 m mešano, ki je s časom 4.47.»' potrdil normo za evropsko mladinsko prvenstvo. Poleg njih sta v T prezentanci nastopila še plavalec Triglava Stojan Jocič in RadoV'J^ čanka Nataša Kejžar, ki sla s svojimi rezultati upravičila uvrstite*! reprezentanco. # Rado Mladen»v Triglav melje tekmece i/ ra"j, 23. in 24. maja - Na letnem kopališču Kranja je to soboto in "cdeljo potekal drugi krog končnice prvenstva Avstrije. Tokrat so ^stopili trije klubi sosednje Avstrije in domači Triglav. Tekmova-s' je ogledalo veliko ljubiteljev tega športa, med katerimi pa so tudi ugledni gostje - vaterpolski delavci Vaterpolske zveze Složnije. D Rezultati: ATSE : WBC TI-J°U : 12(2 : 3,4 : 5,0 : 1,0 : J-Triglav : Donau 18 : 3 (6 : 0, V 2, 4 : 1, 6 : 0), strelci za Tri-f*v so bili: Hajdinjak 2, Košir • Balderman 1, Čadež 4, Gan-$r 1, Peranovič 2, Štromajer 4, lfoppan 3. WBC Tirol : Do-!f» 11 : 8 (2 : 3, 2 : 2, 3 : 2,4 : .'{•Triglav ATSE 23 : 8 (8 : 0, 7 ' 4 : 4, 4 : 4), med strelce so ie vpisali: Hajdinjak 2, Košir • Balderman 3, Bečič 4 Gan-Lar4, Galič 2, Podjed 2, Štirn 2, Mromajer 2, Troppan 2, ATSE .Donau 12 : 8 (2 : 3, 2 : 2, 3 : ■ • 5 : 1) in Triglav : EBC Tirol Po končanem tekmovanju je trener domačih RADO ĆER-MELJ dejal, da so bili favoriti že prej, dal je priložnost mlajšim, čimprej pa bo potrebno dobiti boljšega nasprotnika. Igralec KRIŠTOF ŠTROMAJER, ki je bil tudi najboljši strelec domačih, pa je rekel: »Imeli smo večji motiv za zmage od nasprotnikov. Že pred tekmovanjem smo vedeli, da smo zmagovalci. Trener je dal priložnost mlajšim,«. Kapetan GROŠ ČADEŽ je dejal: »V tem tekmovanju nimamo pra- vih nasprotnikov. Sedaj se pripravljamo na tekmovanje v državnem prvenstvu, kjer naj bi nam bil nasprotnik Koper. Čaka nas tudi nastop v državni reprezentanci in pripraviti se moramo, da bomo dobro zastopali Slovenijo. Reprezentančni center Primož Troppan, ki je dosegel devet golov, pa je rekel: »Po dolgih letih smo se predstavili domačemu občinstvu. Igrali smo dobro, pravih nasprotnikov nimamo. To je slabo. 16 : 6 (4 : 3, 3 : 0, 5 : 1, 4 : 2), t(*rat so bili strelci: Balder-1, Čadež 4, Štirn 1, Pera- J}°vič 2, Štromajer 4, Troppan Krištof Štromajer Uroš Čadež Primož Troppan Čaka nas nastop na državnem prvenstvu, kjer bomo zmago- valci. • J. Marinček Ekipno prvenstvo Slovenije *a Mlajše dečke in deklice \^nU 24. maja - V soboto, 23. maja, je bilo v organizaciji ŠS ^K.PD Tomo Zupan Kranj na osnovni šoli Lucijan Seljak v Kra-ekipno državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice. Sodelo-jHp je 18 ekip med dečki in 13 med deklicami. Igrali so 7 kol po ,v,carskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca. V obeh *°nkurencah so bili premočni OŠ Stari trg ob Kolpi pod vqdj> tv°m mentorja Vinka Kobeta. Postavi Tadej Kobe, Darja Kapš, Damjan Muhvič in Gregor ^irnčič), 2. Prežihov Voranc Jesenice (11, Gaber Terseglav, Almir ^limovič, Blaž Košir, Damir Kostadinovič, Hasan Smajič), 3. ^vojezična OŠ I. Lendava (10, Simon Pukl, Aleksander Žeks, kristjan Jambrovič, Metod Volf), 4. Lucijan Seljak Kranj (9), 5. Bratov Juhart Šempeter (9), 6. Ivan Skvarča Zagorje ob Savi (8), Gonšnica (8), 8. Komenda (7), 9. Ivan Cankar Vrhnika (7), 10. Timož na Pohorju (7), itd... Končni vrstni red pri deklicah: 1. wtari {rg ob Kolpi I (13, Alenka Vukelič, Petra Vergo, Nataša !ergo, Simona Mihelič), 2. Stari trg ob Kolpi II (Sabina Kapš, J^a Smalcelj, Sonja Movrin, Vesna Šterbenc), 3. Savo Kladnik • evnica (9, Damjana Hočevar, Alenka Radej, Mojca Grilc, Dam-Jala Hočevar), 4. Prežihov Voranc Jesenice (8), 5. Bračičeve bri-*a. ve dni se v Celovcu pripravljajo na trinajsti tek okoli starega Celovca, ki bo to soboto. 30. maja, s Stortnm ob 18.45 uri (na 4.2 kilometra) in ob 19.30 (na 5.4-kilometrski progi) na Novem trgu pri z*taju. Prijavnine za tek ni, srečni izžrebanec se bo domov odpeljal z renaultom clio, najboljši pa °do dobili priznanja in nagrade. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno. Tekmovalce naj °Pozorimo. da so se nekateri prijavili za avtobusni prevoz iz Kranja, vendar ne dovolj, tako da orga-^ziranega avtobusnega prevoza ne bo. # (vs) Tudi letos iščejo najboljšega gorskega TEKAČA »Slovenija šport« Ljubljana bo tudi v letu 1992 zbiral rezultate gorskih tekov v Sloveniji in na podlagi lestvice zbral najboljšega gorskega tekača in tekačico. Zato »Slovenija šport -marketing« prosi vse organizatorje gorskih tekov, da jim redno pošiljajo rezultate tekem, saj bodo lahko samo na ta način večkrat objavili vrstni red oziroma lestvico najboljših. Podelitev pokalov in praktičnih nagrad najboljšim gorskim tekačem in tekačicam za letošnjo sezono bo na že tradicionalnem teku, ki ga »Slovenija šport« prireja v Zagorju ob Savi v nedeljo, 28. marca 1993. Rezultate tekem naj organizatorji pošiljajo na naslov: Radovan Skubic, »Slovenija šport -marketing«, Dalmatinova 1, 61000 Ljubljana. # Lojze Kerštan Mladi kranjski planinci Izobraževanje za hojo v gore Kranj, 20. maja - Mladinski odsek pri Planinskem društvu Kranj uspešno uresničuje številne naloge iz letošnjega programa dela. Planinsko šolo za nove člane je obiskovalo deset srednješolcev, za poletje pa pripravljajo planinski tabor. Brez osnovnega znanja je hoja v gore lahko nevarna, ugotavlja načelnik odseka Matej Majnik. Koliko članov povezuje vaš odsek in kakšen je program vašega dela? MAJNIK: »Imamo približno 20 stalnih članov, na izletih pa se nas zbere tudi več. Letos imamo v načrtu 10 organiziranih izletov. Štirje so že za nami in tudi en turni smuk. Ta mesec se podajamo na Kepo v Karavankah. Razen tega skoraj vsak teden manjša skupina odide na turo po svoji izbiri. Tako smo doslej obiskali že 14 vrhov s približno 130 udeleženci. Poleg izle-tništva se največ ukvarjamo z izobraževanjem za hojo v gore.« Ali gre za različne oblike planinskega usposabljanja? MAJNIK: »Začeli smo z zimsko planinsko šolo, ki jo je obiskovalo približno 30 udeležencev 5-dnevnega zimovanja na Komni. Od marca poteka izobraževanje za okrog 10 novih članov odseka, za katere smo 16. maja pripravili še praktični prikaz gibanja naveze v strmi skali v plezalnem vrtcu nad Preddvorom. Objavili smo tudi že razpis za poletno planinsko šolo v taboru na Jezerskem, kjer bomo sprejeli 25 udeležencev. Ob tem skrbimo za lastne kadre; sedaj imamo sedem mladinskih vodnikov, tri pa nameravamo poslati na šolanje v Bavšico letos poleti.« Delujejo mladinski vodniki samo v vašem odseku? MAJNIK: »Nikakor ne. Pomagamo pri vodenju izletov PD Kranj in sodelujemo s planinskim krožkom v kranjski gimnaziji. Jeseni bi radi ponudili planinsko šolo kot izbirno vsebino tudi drugim kranjskim srednješolcem. Zavedamo se namreč, da je za vsakega začetnika nujno osnovno znanje o hoji v gore, če hočemo zagotoviti varnost.« • S. Saje Manj sreCe za slovenske tekmovalce »Vaš rallv bi si v primerjavi z bolgarskim, ki ima koeficient 20, zaslužil vsaj koeficient 10,« je na tiskovni konferenci po končanem 15. rallyju Saturnus, ki šteje za evropsko prvenstvo (koef. 5), dejal sovoznik v zmagovalni posadki Jorg Patterman. To je vsekakor lepa pohvala za organizatorje te naše najbolj elitne avtomobilistične prireditve. Na rallyju je štartalo kar 87 posadk iz petih držav. Tudi avtomobili, ki si jih je ogledalo kakšnih 70.000 gledalcev v dveh tekmovalnih dneh, so vsaj do številke 40 sodili v sam vrh evropske in svetovne rallv scene. Seveda so nastopili vsi naši najboljši tekmovalci, ki pa v glavnem niso imeli sreče. Silvan Lulik, ki bi po mnenju mnogih edini lahko posegel v sam vrh, je z uničenim menjalnikom ostal že na avtocesti pred prvo hitrostno preizkušnjo na Krimu. Kiiz-mič ni imel mnogo več sreče. Že med prvo H P mu je počil zobati jermen na motorju in to je pomenilo zanj konec. Baumschlager in NVittman sta tako lahko v miru nadaljevala svojo dirko. Kolikšno prednost sta imela oba poltovarniška oziroma tovarniška dirkača, pove tudi podatek, da je tretjeuvrščeni Maver po prvem dnevu zaostajal že za skoraj štiri minute. Takoj po začetku drugega tekmovalnega dneva je tudi favoritu Baumschlagerju odpovedala sklopka in posadka VVittmann -Pattermann seje praktično le še odpeljala do cilja. Sicer pa je 15 hitrostih preizkušenj, od tega pet makadamskih, terjalo precejšen davek med udeleženci, saj jih je le 41 končalo rally. Med našimi je tokrat zanesljivo vozil Aleš Črnivec s sovozni-kom Predragom Trkuljo. Po dokaj previdnem začetku sta tempo le še pospeševala iz »brzinca v brzinec«. Po odstopu Komela in pozneje še Jernejca, sta imela še toliko lažje delo. Le Anton Grum se jima je s svojo lancio še uspel približati. Izredno solidno je vozila tudi mlada blejska posadka Jemc - Čelesnik ter Hočevar - Strikovič, vsi z mazdami 323 4WD. Rezultati: EP — VVittmann - Pattermann (A, toyota celica) 02:30,31, 2. Mayer - Gottlieb (A, ford sierra) 02:41,31, 3. Popovič - Luka (CRO, ford sierra) 02:43,31..., 8. Črnivec - Trkulja (SLO, lancia delta int) 02:50,19... Prvenstvo Slovenije: 1. Črnivec - Trkulja (lancia delta int.) 02:50,19, 2. Grum - Terčič (lancia delta int.) 02:50,41, 2. Jemc - Čelesnik (mazda 323 4wd) 02:55,56... Skupina A: Grum - Terčič, 2. Trček - Rjaveč (suzuki svvift) 02:59 07, 3. Grad - Vreček (mazda 323 4wd) 03:00,02... Skupina N: I. Črnilec - Trklulja 02:50,19, 2. Jemc - Čelesnik 02:55,56, 3. Hočevar - Strikovič (mazda 323 4wd) 02:56,11... • Matjaž Korošak 7h HOKEJ Mladi hokejisti bodo vadili v hokejski šoli Bled, 22. maja - Športna dvorana Bled bo tudi letos organizator hokejske šole, ki bo potekala v obliki hokejskega kampa. Kamp bo organiziran v treh terminih od srede julija, do začetka avgusta, namenjen pa je predvsem mlajšim pionirjem, starejšim pionirjem in mladincem. Kot je povedal Branko Terglav, bo trening na ledu potekal vsak dan 4 ure, poleg tega pa bodo mladi igrali nogomet, tekli, plavali in poslušali zanimiva predavanja ob spremljanju videoprojekcij. Vodja kampa bo Rudi Hiti, trener državne reprezentance Slovenije, poleg tega pa bodo mlade učili hokejskega znanja tudi mnogi znani strokovnjaki, kot so Albin Felc, Pavle Kavčič, Franci Žbontar, Jože Trebušak, Jane/ Mlakar in Milan Grah. Demonstratorji bodo Sergej Paramonov, Aleksander Rožkov, Sergej Stolbun in Mihail Anfjorov. Posebej ho organiziran trening za vratarje. Vse o prijavah za kamp pa lahko mladi hokejisti in straši izveste po telefonu (064) 77-933 ali 77-932. Prijave bodo sprejemali do 15. junija. • V. Stanovnik ALPINISTIČNE NOVICE Kranjčani na bohinjski beli Kranj, 25. maja - Člani Alpinističnega odseka Kranj so plezali na Bohinjski Beli. Nevenka Osredkar je preplezala smer LADY. ki ima oceno VIII+ /1X-. Igor Kalan in Dorjan Šuc sta preplezala smer RITEM V /RAKU / oceno X. Andrej Kecman pa smer HOROSKOP z oceno VIII. V Libojah je Igor Kalan preplezal smer GUERNICA, ki ima oceno X-, pa smer FATE MAN z oceno IX+• T. Rajgelj KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Prejšnji teden le dve prometni nezgodi Otrok pred avto Kranj, 25. maja - Od prejšnjega ponedeljka do včeraj sta bili na gorenjskih cestah po besedah prometnega inšpektorja IN/. Kranj Ivana Demšarja samo dve prometni nezgodi; ena v kranjski in druga v tržiški občini. V obeh je bil vzrok izsiljevanje prednosti. Huje ranjen je bil petletni deček. V petek, 22. maja, nekaj po peti popoldne je petletni Nejc Klinar z Rodin s kolesom zapeljal po poti izpred domače hiše na regionalno cesto Žirovnica - Breg. Tedaj je iz smeri Begunj pripeljal z avtom nemški državljan Jiirgen Bening, roj. 1947, iz Hannovra. Otroka je zadel v levi bok, odbilo ga je na travo, kjer je obležal hudo ranjen. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. • H. J. Požar v Britofu Kranj - V četrtek, 21. maja, ob pol sedmih zvečer je zagorela stanovanjska hiša v Britofu. Požar je nastal zaradi kratkega stika v napeljavi na TV antenah, ogenj je zajel ostrešje in povzročil za pol milijona tolarjev škode. Pogasili so ga kranjski poklicni gasilci. Še enkrat: Policiste tepejo 29. aprila je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek Policiste tepejo. V njem je napisanih neverjetno veliko neresnic, da ne rečem laži. prav tako je napisan tendenciozno in v zelo žaljivem tonu za mene. Neresnice so. 1. Niso me ustavili prometni policisti, ampak sta k mojemu vozilu na parkirnem prostoru pristopila dva policista, ki nista bila v službi (to sem zvedel pozneje). 2. Nista zahtevala dokumentov, ampak da zapustim vozilo in grem z njima na bližnji betonski plato. 3. Na vprašanje, zakaj, mije višji od njiju odgovoril, da naj to storim in da me nič ne briga. Ker nista povedala, zakaj naj zapustim vozilo, tega tudi nisem storil. 4. Ker nisem zapustil vozila, je višji od njiju odprl leva vrata mojega avtomobila in me s pomočjo sodelavca izvlekel iz vozila ter odvlekel na omenjeni plato. 5. Ker sem se temu upiral, mi je zvil roko na hrbet, me vrgel na tla, nadaljeval z zvijanjem roke (desne) in vpitjem, da mi bo trikrat zlomil roko. Pomoč, kot jo navajate v članku, je bila za mene tako nežna, da sem veliko potrebo opravil v hlače. 6. Žalitve, kot jih na tem mestu ne gre navajati, niso v mojem besednem zakladu. 7. Opotekati od pijače me ni videl na Jesenicah še nihče ne v gostilni ne na ulici, niti doma. 8. V modro beli gol)'sem vstopil z na hrbet zvito roko tako, da sem imel glavo na prostoru za noge med sprednjim in zadnjim sedežem na šoferjevi strani. Alije to tudi pomoč? 9. Med vožnjo meje spremljevalec, kije sedel zraven voznika, stisnil za usta tako, da mije snel zobe z zgornje čeljusti, kajti nosilni so samo štirje sprednji zobje (protetika). To ste pozabili napisati? 10. Med vožnjo so me uklenili v lisice, za kar smo se ustavili pri Železarni. Ali ste tudi to pozabili? I j. Pomoč pri izstopu iz golfa na postaji policije pa je bila tolika, da so mi usnjeno jakno slekli prek glave, kajti zadrga je bila zapeta, čevlji so se mi sezuli, res pa je, da z lisicami na rokah nisem hotel izstopiti, ampak sem zahteval, da mi jih prej snamejo. 12. V družini nimamo navade iskati drug drugega po gostilnah ali kje drugje, smo vsi zreli ljudje, se ne prepiramo niti obremenjujemo s kreganjem s sosedi, tako da ne vem, od kod policistom ideja, da kličejo sina, da bi me umiril (kaj pa, če bi bila skregana). Tu se članek konča, za mene pa začne drugi del zgodbe, ki pa očitno za medije in akterje z druge strani ni zanimiv, a je odraz odnosa človeka do človeka. Menim, da ne zahtevam preveč, če zahtevam opravičilo. Če pa želite podrobnejše podatke, sem jih pripravljen posredovati, kot sem jih v pritožbi na postaji policije dan po dogodku 16. aprila. Franc Podbre-gar Pojasnilo: Poročilo o vašem primeru (in podobnih drugih) novinarji dobivamo od predstavnikov UNZ Kranj. Naš namen ni -prav zaradi občutljivosti tematike - da bi uradna poročila kakorkoli izkrivljali in po svoje komentirali, kot lahko opazite, osumljencev kaznivih dejanj in prekrškov tudi ne navajamo s polnimi imeni. Dokler ni pravnomočne sodbe, pač vsak osumljenec velja za nedolžnega. Seveda pa ima vsak pravico povedati svojo plat resnice. V vašem primeru smo dogodek ponovno preverili, v UNZ vztrajajo pri uradnem poročilu jeseniške policijske postaje, zadnjo besedo pa bo izreklo sodišče. Če bo ugotovilo drugače, bomo to z veseljem zapisali. Morda bi bili tako prijazni in nas obvestili, kdaj bo obravnava? PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................ Moj naslov:................................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226). Srebrni jubilej letalske policijske enote MNZ Nepogrešljivi v nesrečah Brnik, 25. maja - Na dan varnosti, 13. maja, pred pol tretjim desetletjem je bila ustanovljena letalska policijska enota republiškega ministrstva za notranje zadeve. Ekipa je začela z enim helikopterjem, dvema pilotoma in mehanikom. Danes je v enoti poveljnika Mira Završka pet helikopterjev, dvanajst pilotov in osem mehanikov. ZADETEK V PETEK Kviz Gorenjskega glasa in Radia Žiri "Zadetek v petek" postaja med bralci in poslušalci izredno priljubljen - morda zaradi Nataše Bešter in Domna Poni kvarja, ki ga vodita? Morda zaradi vprašanj, ki so ravno prav zahtevna in izobraževalna? Morda zaradi nagrad in sodelovanja pokroviteljev? Bržčas je razlog priljubljenosti v vsem naštetem in v možnosti, da "Zadetek v petek" spremljamo bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Žiri. če želite sodelovati - prijavite sel Generalni pokrovitelji kviza Zadetek v petek: Modna konfekcija KROJ Škofja Loka; Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA Škofja Loka; Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO škofja Loka; Trgovina ZAJČEK Kranj; Fotoatelje FOTO šturm Škofja Loka, Spodnji trg 38 Helikopterji so postali nepogrešljivi za nadzor meje in mejnih območij, ki v Sloveniji potekajo pretežno po slabo dostopnih terenih, za pregled terena ob odkrivanju storilcev hujših kaznivih dejanj, za reše- vanie v gorah, za pravočasno zaznavanje gozdnih in drugih požarov, za nadzor prometa in podobno. GORENJSKA NOČNA KRONIKA Tržiški policisti so v nedeljo pogledali, ali je v disku v Bistrici vse lepo in prav. Ko so prišli ven, so presenečeni obstali pred službenim avtom. Očitni sovražnik policije se je spravil nad avto, odlomil ogledalo, prebodel gume. Za malopridnežem še pozve-dujejo. Tale zgodbica je s predvečera prvomajskega praznika, dogajala se je ob kresu na Viršku pri Skojji Loki. Osumljeni Dejan B., star 20 let, je prišel h kresu, zahteval pijačo, jo dobil, nato pa ne plačal. Zaradi tega se je spri z 39-letnim Igorjem M. Dejan je nato odšel in se čez čas vrnil, zgrabil poleno ter z njim tako močno udaril Igorja M., da so ga zaradi pretresa možganov in drugih ran morali odpeljati v UKC. Radovljiški policisti pa so vzeli v roke Damjana P. in Dušana E.. ki sta se zvečer s tepla v lokalu na Zgoši. Dušan je Damjanu izbil zobe, zaradi česar se bo moral zagovarjati na sodišču. Kako daleč seže domišljija tatov, dokazuje tudi tale primer-ček. V Lescah sije neznanec poželel 30 sadik paradižnika volov-sko srce. Blejski policisti bodo ovadili kaznivega dejanja hude telesne poškodbe 24-letnega Nedeljka P. z Jesenic. V sredo nekaj po deveti zvečer je na Bledu na Grajski cesti napadel Viktorja K. v njegovem stanovanju. V predsobi ga je zgrabil, obrcal, nato pa zvlekel na dvorišče. Tam je Viktor obležal z zlomljeno prsnico. V nedeljo ob šestih popoldne so škofjeloški policisti sprejeli obvestilo, da nekdo strelja iz stanovanja na Partizanski po soseski. Ugotovili so, da je 22-letni Marko V. streljal z zračno puško. Puško so zasegli. # H. J.* Vročekrvneži na mopedih Kranj - "Policija je povsem nemočna in neučinkovita pri kaznovanju mladoletnikov na mopedih," ugotavlja komandir kranjske postaje Gabrijel Javor. Mladoletnega prekrškarja policisti sicer prijavijo sodniku za prekrške, ta izreče ukor. To veliko mladoletnikov že ve in se zaradi policijskih prijav sploh ne razburjajo. Do mladih bo kranjska policija v "sezoni mopedov" ostrejša, napoveduje Gabrijel Javor. Za večkratne hujše kršitve jim bo zasegla "konjičke", sodniku za prekrške pa predlagala, da izreče ukrep začasnega odvzema. Ob tem komandir Javor kritizira tudi starše, ki da premalo storijo za varnostno vzgojo lastnih otrok. Drugi otroci, ki brenče med bloki, po zelenicah, peš poteh, ozkih ulicah, jih motijo, pri svojih pa miže. • H. J. NESREČA V LJUBELJSKEM PREDORU - Avstrijski gasilci so v noči na soboto organizirali vajo v gašenju in reševanju iz ljubeljskega predora, na kateri je sodelovalo okrog 150 njihovih članov, povabili pa so tudi tržiške in kranjske poklicne gasilce. Zaradi vaje, ki so si jo ogledali tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije, so predor zaprli za eno uro. Tržičani so ob vaji ugotovili, da jim za pomoč ob takih nesrečah primanjkuje predvsem dihalnih aparatov. S. S. - Foto: Peter Koz jek V petindvajsetih letih so piloti z brniške letalske policijske enote sodelovali v 459 reševalnih akcijah v gorah. S helikopterji so opravili 832 ur letenja, prepeljali v dolino 496 ponesrečencev (od teh 369 živih) in prepeljali prek sto ton razne reševalne opreme. V enoti imajo tudi t.i. medico helikopter, namenjen za prevoze bolnikov in ponesrečencev. Z njim so od leta 1985 prepeljali že 85 bolnikov in ranjencev ter 81 dojenčkov v inkubatorju. Lani je enota dobila precej nove medicinske opreme za boljšo zdravniško pomoč ob gorskih nesrečah. Zdravnik, ki je reden spremljevalec helikopterske ekipe, tako lahko reši marsikatero življenje, saj je znano, da prav hitra in stroko- vna pomoč v prvih trenutk'? po nesreči pogosto odloča o*1' vljenju in smrti. Poleg te op<* me so lani v enoti dobili tu<" nove dodatne rezervoarje z> gorivo, ki so jih vgradili na b«" ke enega od helikopterjev. > tem so podaljšali njegovo mo*' nost neprekinjenega letenja 0(1 poltretje na štiri ure. V tem & su lahko preleti Slovenijo ntf manj dvakrat, kar je pomem1'' no zlasti za dolgotrajnejše te^' vanje v gorah. Poveljnik enote Miro 8j| šek je dejal, da želijo samo # dodatni prostor za servisiranj helikopterjev. Sedanji hangel1 so dovolj veliki le za "parki'3' nje" vozil, ne pa tudi za de'0 okoli vozil. Zagato bi rešili z,z' gradnjo prizidka, tehničneg' boksa, v katerem bi lahko opravljali kompletne servis) helikopterjev, tudi general^ za katere so sami usposobljen': a jih prav zaradi utesnjenos'1 opravljajo v tujini. Samo ' enim takšnim pregledom, P0" trebnim na vsakih tisoč ur letenja, bi privarčevali okroi 200.000 mark. • H. J. Devizni preprodajalci pred SKB Kranj - Nobena skrivnost ni, da se pred stavbo SKB v Kranju zadržujejo preprodajalci deviz. Ker niso pooblaščeni za menjavo, s tem kršijo zakon o deviznem poslovanju. Policisti in kriminalisti preprodajalce nadzorujejo in ob' časno tudi "primejo" pri prepovedanih dejanjih. Preprodaja!" ce prijavijo, denar, ki ga najdejo pri njih, pa zasežejo, stv3f nato prevzame državni devizni inšpektorat. Kranjski policisti so doslej presekali posel dvema očitni' ma preprodajalcema, oba primera sta "čista". Kriminalisti so preprodajalce nekajkrat popisali, ko so jih drugič, tretjič zalotili pri kršitvi, so jim denar zasegli in jih prijavili v skladu 1 navodili ministrstva za finance. • H. J. Mini-tržnica, veliki problemi Tržič, 22. maja - Komisiji za družbeni nadzor tržiške občinske sku ne ne zmanjka dela. Na skupnem zasedanju zborov minulo sredo so delegati zadolžili, da razčisti nejasnosti okrog pogodbe Sklada stavbnffc zemljišč z investitorji predvidene mini-tržnice v Bistrici. ^ Niti predsednik tega sklada Niko Ahačič, ki je podpisal pog^tKi bo, namreč ni znal skupščini točno pojasniti, kdo ho kril stroške H^C diranja tržnice v primeru obnove lokalne ceste iz Bistrice proti Brej jam pri Tržiču. Pojasnilo glede tega je namreč zahteval delegat Jan* Ahačič iz Podljubelja, ki je ob pregledu zapisnika prejšnje seje im vil, da je bila skupščina ob obravnavi teh vprašanj v okviru spre/ manja letošnjega občinskega proračuna zavedena z netočnimi pod* ki. Zato je zahteval pregled pogodbe v skupščinski komisiji za ?f zor, ugotavljanje škodljivosti pogodbe pa je podprl tudi neicdanji & pan Ivan Kapel. Slednjemu je žogico vrnil načelnik oddelka za prostor in okoU. Ivan Eler, ki je vprašal, kdo je podpisal pogodbo za izgradnjo polif^jj ske postaje. Razprava vseeno ni zašla na drugo stran ceste. SkupšČ'1* je sprejela predlog predsednika Petra Smuka, da bodo delegati o tej ponovno razpravljali, ko bodo imeli na klopeh poročilo omenje^ komisije. Postavitev mini-tržnice je torej še vedno sporna. Vprašanje r je, ali jo bo lahko zaustavilo mnenje skupščinske komisije za nad^jJ saj sta lokacijsko in gradbeno dovoljenje že v rokah investitorjev. ™ S. Saje 3% moderni interieri SALON POHIŠTVA KRANJ JESENIC 064/214-554 •£> 064/81 -V' 222-177 84-09; AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA • gotovinski popusti do 35 % sedežne garniture, regali, kuhinje • prodaja na 3,5 ali 8 obrokov • svetovanje arhitekta, dostava in montaža • NOVO (izvajalski inženiring od ideje do realizacije) delovni čas od 9. -13. in 15. • 19. ure, sobota od 9. ■ 13. ure Ustanovitev krajevnega odbora SKD Pogovor z Ivanom Omanom Zgornja Bela - Slovenski krščanski demokrati vabijo na ustanov"') zbor krajevnega odbora SKD za Belo in Preddvor in na pogovor * novim podpredsednikom SKD Ivanom Omanom. Zbor bo v če'r'i tek ob 20. uri v domu krajanov na Zgornji Beli.# C. Z. Kaj bo z obljubljeno demokracijo? * j Jesenice, 25. maja - Stranka demokratične prenove Jesenice pr\p{i' vlja sestanek v sredo, 27. maja, ob 18. uri v sejni dvorani na Titovl 86 na Jesenicah. Uvodna razmišljanja na temo Kaj bo z obljublja no demokracijo bo podal podpredsednik SDP Slovenije in pos'3' nec DPZ Slovenije Peter Bekeš. Poskušal bo odgovoriti na vpraš?'1 nja o tem, kakšna je naša demokracija in kakšni so obeti za Pr''j hodnje.* D. S. MflLI OGLASI J^217-960 ^ARATI STROJI Ip-^am nerabljen, 3 fazni ELEK-'"OMOTOR 4KW, 950 obratov ali nh8r>iam za 3 fazni -3KW, 2800 ^gtov, « 73-722 _6632 i«*!*m priklopno, avtomatsko za traktor' DEUTZ, « 6635 V centru Kranja oddam PROSTOR, cca 20 kvad. m., primeren za trgovsko dejavnost, potreben manjše adaptacije, « 403-264 _6625 SLAŠČIČARNA Kljukec išče novega lastnika! Odkup opreme, možna sprememba dejavnosti. Begunjska 2, Lesce. 6680 Prodam PARCELO pri Begunjah na Gorenjskem in OKREPČEVALNICO v središču mesta Radovljica. « 79-920 6683 UUko Jmmodore 64, disketar in prin-■^Podelih, prodam, « 633-488 PFAFF, nov, nerabljen, v^ancijo, prodam, « 215-650 Sjiarn KIMPE2, OBRAČALNIK za 421 -845_6670 lyam REGISTER BLAGAJNO, t?!8bljeno, tip Erk 8701 unis, cena ^DEM.« 57-814 6673 ^odno prodam KLAVIATURO ^SIO-SK-200 (Sampler). «622-410_ Cg. MATERIAL ?^VA, razžagana ali meterska, z ,°stavo na dom, prodam, « J*M88_6626 , r°dam suha DRVA in suhe smreke PLOHE, ter OESKE, Dvorje ^.Cerkje 6628 h KOLESA Prodam nov AX ALLOR, še nerigi-striran, « 632-697 6671 OBVESTILA GETTING LUCKY, sreča, ki prihaja iz Anglije. Ob plačilu podvojena premija in zanesljivo se boste, še enkrat odločili. Informacije vsak toreik in četrtek od 9. do 11. ure in od 16. do 18.'ure, na « 218-035 ali « 52-255 6658 OBLAČILA Belo obhajilno OBLEKO, za dekli-co, prodam, « 328-501_6633 Poročne, obhajilne OBLEKE in druge svečane OBLEKE, izposojamo. Trgovina O.UICK, Vavta vas 20, Straža pri Novem mestu, « 068/85-425 6639 V okolici Kranja, vzamem v najem starejšo, lahko zapuščeno HIŠO, g 327-632, Blaž_6661 Smučarski klub Jesenice daje v NAJEM planinsko kočo pod Prisoj-nikom, na plazu na Vršiču, v kvadraturi 23 kvad. m., plačilo po dogovoru,. Informacije na « 218-479 ali g 80-337_6667 RAZNO PRODAM Prodam nov molzni STROJ-Virovi-tica, 20 % ceneje, ter nujno proam ameriški BILJARD, številka 7, « 51-030 _6607 Prodam dva ŠTOTRA za 4 osebe in 100 let HARMONIJ. « 41-881 _6629 BIKCA, starega 7 rini in jedilni ter krmilni KROPMIR, prodam. Zavrh 9, Pod Šmarno goro . 6656 VARSTVO Iščemo mlajšo žensko za varstvo enoletne deklice, relacija Golnik-Ijubljana, « 064/46-059 6638 Jodam 1 kub. m. suhih, 3 leta sta- borovih DESK, colaric, 5.-012 « 6655 OSTALO f^dam hrastova (trda) in mehka gVA, Trboje 61, « 49-514 6665 JjROLIT 8 cm, BETONSKE MRE-,E 8 x 6. in kombi PLOŠČE 5 cm, :*)gie prodam. « 79-563 6674 ,r°dam armaturne MREŽE 8/5, 30 R0fTv Janez Grašič, Črnivec 9, £?*je 6679 USPOSABLJANJA za uporabo računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-171 Kupim_ JuP«m rabljene SALONITKE, 125 x <2°y_200 kosov,« 76-187 6619 PODJETNIKI, OBRTNIKI! • vodenje računovodstva • podjetniško, obrtniško in prometnodavčno svetovanje VSE NA ENEM MESTU I SCONTO D.o.o. Srednja vas 108, tel. 41-240 Oddajam KOZJE MLEKO. Kličite g 620-160 _6621 Prodam gumijasti ČOLN Bravo 220 din 7871, z vesli.« 328-062 6669 STORITVE JOKALI V hiši oddam prostor za PISARNO ^mirnejšo OBRT, « 213-628 in ^213-629_6589 j.a relaciji: občina-sodišče, v po-^Jvno stanovanjskem objektu, ?Wamo v NAJEM 45 kvad. m. Pl-?*RNIŠKIH PROSTOROV, « ^193, zvečer 6614 STAN. OPREMA Ugodno prodam zložljivo POSTELJO, v omaro, z jogijem, « 218-334_6617 Prodam POSTELJO z jogijem ( za mladinsko sobo),« 061/621-146 __6623 Prodam 4 FOTELJE od Zlit Tržič. « 311-294 6681 POSESTI_ Prodam več zazidljivih PARCEL v Britofu. Orehovlje 13, Kranj 6620 V najem oddam TRAVNIK, 1 hektar, v Šenčurju,« 061 -841 -485 _ '_6631 Prodamo HIŠE. zelo lepo na Golni-ku, starejšo v Kranju in Stražišču, obnovljeno v Bohinjski Bistrici, novo gradnjo na Drulovki in več drugih. APRON-nepremičnine, Kranj, « 214-674, torek in četrtek popoldan, sredo, petek in soboto dopoldan. 6653 ^DlOl (KMM13M.IEEGLAS l^Anj „ _____ 9 NAJ VIZA - MAJ ^esmi za mesec maj |. Cvet pod planinami - ansambel Nagelj 298 glasov 2- Nasvidenje prijatelji - ansambel Štajerskih sedem 101 glasov 3. Vsi na ples - ansambel Mihelič 79 glasov 4- Rdeči cvet - ansambel Beneški fantje 66 glasov S. Kamniški hlapon - ansambel Štajerskih sedem 54 glasov NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v °ddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev °b sredah ob 10. uri! KUPON št. 4 • MAJ Skladba _ lrne in priimek Naslov _ p|"edlog za junij SENČILA BLED - Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo, montažo in servisiranje ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES, ROLET in platnenih TEND. Inf. na « 77-996, fax 76-107_3726 PIŠUAR SERVIS TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo naprav VSEH PROIZVAJALČEVI Smledniška 37, Kranj. « 323-159 _4338 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis. Smledniška 80, Kranj,« 329-886. _4439 KROVSTVO, STAVBNO KLEPAR-STVO, PLESKANJE ŽLEBOV, ter NAPUŠČEV in izvajanje vseh vrst izolacij, opravljamo kakovostno. « 061/110-089_5450 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 ( delavski dom ), na zalogi štampilj-ke " IZJAVA" za na naročilnice,« 064/217-424_ 5572 Čistim ITISON, SEDEŽNE GARNITURE ipd. « 212-277_5712 J ft J TV - VIDEO- HI Fl servis, Smledniška 80, « 329-886 5784 M electronic - SERVIS RTV, Smledniška c. 114, Kranj, « 325-742_5816 Nudim uslugel AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 Po kokurenčnih cenah ČISTIM tal-ne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in avto sedeže, g 632-437_6465 KLEŠEM črke in opravljam vsa KAMNOSEŠKA DELA na pokopa-lišču, g 632-457_6666 ANSA, program avdio video opreme, YOKO, DUAL, SAMSUNG.« 212-432 od 7. do 9. ure in do 14. do 15.30 ure 6675 SATV SERVICE satelitski sistemi najcenejši v Sloveniji že za 700 DEM (tudi na obroke) ® 064/79-032 Prevzamem vsa ZIDARSKA in FASADNA DELA. Delamo kvalitetno, hitro in poceni. Oglasite se na « 325-672_6677 STANOVANJA Dvosobno STANOVANJE v Rado-vljioci oddam najboljšemu ponud niku, Šifra: PREDPLAČILO 6615 Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v Radovljici, prvo nad stropje,« 620-616_6622 Prodamo STANOVANJA: enosob-no in dovosobno v škofji Loki in Kranju, ter dvoinpolsobno v Kranju. Apron-neprimičnine, Kranj, g 214-4-674_6650 VOZILA DELI CITROEN VISA, GS, DIANA, SPAČEK...Poceni rabljeni rezervni deli in odkup nevoznih ali poškodovanih vozil CITROEN, za vaš in naš avtoodpad, odprto od 9 do 19 ure. Kopač, dobračevska 28, Žiri, « 691-946_6652 VOZILA_ Prodam RENAULT 4, letnik 1978, cena po dogovoru, « 57-558, po 19. uri 6608 Ugodno prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 10/1986, bele barve,, prevoženih 50.812 km, « 78-097 GOLF diesel, letnik 1986, ugodno prodam,« 061/727-068 6618 Prodam FORD TAUNUS 17 n, letnik 1966, nerigistriran, v voznem stanju, « 73-377_6624 Prodam RENAULT 4, letnik 1990, « 422-390_6636 Prodam R 4, letnik 1988, obnovlje- na, « 326-981_6640 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1985, registrirana celo leto, cena 1.300 DEM,« 51-624_6641 Prodam JUGO SKALA, letnik 1989, Ropret, Alpska 35, Lesce 6642 Prodam KOMBI, s podaljšano kabino, v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 6643 Prodam ZASTAVO 10L letnik april/1988, registrirano po dogovo-ru, « 632-520, popoldan 6647 Prodam 126 PGL, letnik 1989, Li-čen, Grosova 15, Kokrica Kranj _6648 Prodam 126 P, letnik 1979, cena po dogovoru,« 311-714 6659 Prodam PEGUET 305 GL, letnik 1979 za 3.400 DEM, « 88-631 6668 FORD Siera 2.0 L, 1986, 12.000 DEM, prodam. « 81 -317 6682 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, OD po dogovoru, « 213-143_6610 PRIPRAVNIŠTVO in kasneje-mož-nost, honorarnega rednega dela, nudimo komunikativnim OSEBAM SŠI, « 327-058, od 18. do 21. ure __6627 Dnevni bar v Cerkljah ZAPOSLI prijazno, simpatično dekle, « 43-552, Metod 6634 V SPOMIN Danes bi dopolnila 90 let naša draga mama ANGELA GANTAR če bi solze se združile, v reko bi se spremenile. Hvala vsem, ki se je spominjate. Njeni! OSMRTNICA Umrl je naš dragi ata FRANC ŠUBIC, st. iz Nakla Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 28. maja 1992, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. Domači Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mama ZOFKA ŠTEFELIN rojena 1910 Od nje se bomo poslovili v torek, 26. maja 1992, ob 15. uri, na pokopališču na Blejski Dobravi, na Jesenicah. Sin Slavko, vnuka Boštjan in Mojca Če želite dober zaslzžek, lahko po-izkusite kot ZASTOPNIK M.K., « 59-159_6649 Iščemo simpatično dekle za STREŽBO v pizzeriji, « 801 -047 DELO dobi ŠIVILJA, kličete lahko v soboto popoldan ali vsak drugi dan« 802-518_6663 KUHARJA za peko pizz, honorarno ZAPOSLIM,« 311-848 6664 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE - Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 ŽIVALI Prodam polovico mladega BIKA, 100kg,« 73-236_6616 Prodam MLADIČE nemških ovčar-jev, z rodovnikom, oče odličen razstaven pes, mati ISP II, informacije na « 58-406 po 20 uri. 6630 Kupim TELETA simentalca, stare-ga do 10 dni, « 061 -824-096 6637 Prodam 8 tednov starega BIKA simentalca. Gorenc, Gorenjesavska 20, Kranj_6644 Prodam brejo TELICO simentalko. Gaber Anica, Trnje 8, škofja Loka Prodam brejo KRAVO, pašno, šmid. Zgornja Luša 10, « 64-190 PSE PRINAŠALCE redriverje, v Radovljici, Kopališka 5, prodamo. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka MAGDALENA POGAČNIK rojena Zupan, delavka v proizvodnji Ohranili jo bomo v trajnem spominu ISKRA INSTRUMENTI OTOČE V Otočah, 20. maja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina in brata SLAVKA REYA JU avtoprevoznika iz Zalega Loga 21 Strti od bolečine se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, nam izrazili sožalje in ga zasuli s cvetjem. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za takojšno pomoč, vsem sorodnikom, sosedom. Obrtnemu združenju Škofja Loka, podjetju Alples, "Loki" Škofja Loka, pevcem, gasilcem, njegovim prijateljem, govorniku Marku in Mihu za zaigrano Tišino v poslednji pozdrav. Hvala lepa g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zali Log, 6. maja 1992 Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Kako močna je ljubezen, spoznaš, ko se le-ta spremeni v bolečino. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta BLAŽA BURGARJA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Posebej se zahvaljujemo duhovnikom, za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu župniku in govornikoma za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru in oktetu za zapete pesmi, gasilskemu društvu Britof in vsem drugim gasilskim društvom za številno spremstvo ob slovesu. Hvala vsem, ki ste mu prinesli cvetje ali namesto njega darovali v dobrodelne namene oziroma vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Vsi njegovi Britof, Predoslje, Mlaka, Kranj, 16. maja 1992 t ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA KRMELJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter z mislimi in cvetjem počastili spomin nanj. Hvala za izraze sožalja, tople in iskrene besede, izrečene in napisane ob slovesu. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, župnijskemu uradu za pogrebni bred, ter pevcem za zapete pesmi. Žena Berta, sin Ivan, hči Vilma z družinama in sorodniki Škofja Loka, 21. maja 1992 SLOVENIJA IN SVET Dežela velikih priložnosti To je med obiskom Slovenije dejal Nimrod Novik, svetovalec bivšega izraelskega predsednika Simona Pereza in uspešen mana-ger podjetja MIC (Metropolitan Investments Corporation), človek, ki je zasnoval mirovne procese na Bližnjem Vzhodu ter diplomatsko sodelovanje Izraela s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. "Razlog mojega obiska je začetek aktivnega gospodarskega sodelovanja med državama," je povedal za Slovensko tiskovno agencijo STA Nimrod Novik. "Osebno sem se odločil za vašo deželo, ker čutim, da imamo Židje nekakšen častni dolg do slovenskega naroda. Slovenija je nevede Izraelu veliko pomagala v času, ko nam je bilo najtežje. Drugi razlog pa je spoštovanje do Milana Kučana, ki je imel prijateljske stike s Simonom Perezom, ki sem mu služil in sem ob tej priložnosti vašemu predsedniku prenesel osebne pozdrave. Menim, da je Slovenija dežela neslutenih poslovnih možnosti. Vaša poslovna kultura je na izjemno visoki ravni, poslovna prihodnost je privlačna, prihajam pa iz dežele, v katero upajo le redki. Vi prihajate k nam, mi pa smo bili pri vas kljub neposredni vojni nevarnosti." Novik bo s svojim MIC sodeloval pri razvoju Obisk ruskega ministra V nedeljo zvečer je prišel na enodnevni obisk v Slovenijo ruski zunanji minister Andrej Vladimirovič Kozirjev. Skupaj z dr. Ruplom je včeraj podpisal protokol o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, sešel pa se je tudi s predsednikom republike Milanom Kučanom in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. slovenskega turizma, druga naloga pa je popolna uveljavitev enega od projektov, ki naj Izrael dokončno in dolgoročno uveljavi v Sloveniji. Zanima nas prenos tehnologije, Slovenija ima gradbeni potencial, ki ga potrebujemo, rabimo telekomunikacijske izdelke, je povedal izraelski poslovnež. Moti pa ga počasnost privatizacije, kar lahko zasenči strateško pomembnost Slovenije. Za Izrael je zanimiva Luka Koper, vendar v njej in v slovenskem prometu še marsikaj manjka in prav to moti zunanje opazovalce. Dr. Štefan Falež v Vatikan Skupščinska komisija za mednarodne odnose se je pogovarjala s kandidatom za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Vatikanu, pri Svetem sedežu, dr. Štefanom Fa-ležem in njegovo kandidaturo podprla. Dr. Falež je star 72 let in je večino svojega življenja preživel na tujem. Je uspešen poslovnež, do leta 1985 pa je prostovoljno organiziral ali spremljal papeževa potovanja na tuje. Komisiji je povedal, da si bo prizadeval za vsestransko sodelovanje med Slovenijo in Vatikanom. Slovenija potrebuje v Vatikanu predvsem diplomatsko predstavništvo, ki pa ne bo delovalo na verski, ampak laični osnovi. Vključeno je tudi sodelovanje z državami, kjer prevladujejo druge veroizpovedi. Dr. Falež ne želi posebnega plačila. "Zadovoljen bi bil, če bi mi plačali samo dolar letno," je dejal skupščinski komisiji. Brez odlašanja s privatizacijo Strokovnjaka za ekonomijo in pravo Gregor Gregorich in Robert Feldmann sta ocenila, da Slovenija lahko hitro izpelje privatizacijo, ki naj se začne v malih podjetjih, pri družbenih stanovanjih, večjih podjetjih in na koncu pri velikih podjetjih oziroma monopolističnih družbah. Dobra podjetja bi kazalo privatizirati, slaba pa prepustiti trgu. Strokovnjaka iz Amerike menita, da bi razdelitev vseh delnic med prebivalstvo pomenila nekakšen družben kapital in ne pravega lastniškega odnosa. Vsi bi imeli vse in nihče nič. Zaposleni naj dobijo preferenčne delnice, druge pa naj gredo na trg. Načrti Svetovnega slovenskega kongresa Konferenca za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa (prvo zasedanje je bilo lani junija in ga je vojna prekinila) uresničuje naloge v 13 sekcijah. Ena glavnih nalog konference je priprava registra slovenskih ustvarjalnih potencialov na tujem ter profesionalno povezovanje z domovino, ter denarnih skladov, na primer za odkup Drnovšek prosi za pomoč Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je pismeno zaprosil predsednike držav ali vlad Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Madžarske, Francije, Portugalske in Češkoslovaške za pomoč in sodelovanje pri reševanju begunske problematike, vključno s sprejemom določenega števila beguncev. pomembnih slovenskih umetniških del na tujem, za raziskovalne naloge, štipendiranje in podobno. Junija bo na Bledu konferenca Slovenija - vaš partner, ki ga v sodelovanju z vlado Slovenije in Gospodarsko zbornico organizira Mednarodno združenje slovenskih razvojnih partnerjev. Sodelovalo bo okrog 300 poslovnežev. • J. Košnjek J£ IZREDNO W> UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 480 SLT z Merkurjevo kartico pa že za 456 SLT. Pokvarjena tržiška moka • V V Krivce iscejo zunaj občine Občinska komisija za družbeni nadzor meni, da Žito iz Lesc ni najbolj korektno izpolnjevalo pogodbe o skladiščenju blagovnih rezerv. Tržič, 22. maja - K dolžini nedavne seje tržiške občinske skupščine je nekoliko prispevalo tudi sejanje pokvarjene moke iz občinskih blagovnih rezerv, ki so jo že zdavnaj predelali v domžalskem Helio-su v lepilo. Razpravljanje o nečem, česar več ni, pač ni enostavna zadeva. Iz poročila komisije za družbeni nadzor so delegati med drugim izvedeli, da po oceni oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti znaša škoda zaradi odprodaje 62.250 kilogramov pokvarjene moke 311.500 tolarjev, vendar bo zaradi vezave denarja do plačila pšenice manjša za približno 75 tisoč tolarjev za obresti. Po mnenju komisije Žito v celoti ni najbolj korektno izpolnjevalo pogodbe ter je na ta način Obrtniška banka bo postala delniška družba Izvoljena Vogelnik in Gros Kranj, 22. maja - Novi upravni odbor Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj je za predsednika izvolil Blaža Voglenika, za podpredsednika Vitomirja Grosa. Nanovo je pogodbo podpisalo 55, pričakujejo, da jo bo 59 od 65 prvotnih ustanoviteljev. Konec dober, vse dobro, je zaplete v Slovenski hranilnici in posojilnici Kranj komentiraj predsednik novega upravnega odbora Blaž Vogelnik in dodal, da zapleti doslej niso vplivali na poslovanje hranilnice. V hranilnici, bolje rečeno v hranilno kreditni službi, je torej zmagala struja, ki jo želi ohraniti in preobraziti v delniško družbo, zaplete in spore pa zgladiti. Konec je seveda šele zakoličen, saj naj bi čimprej dobili uradno dovoljenje Banke Slovenije, nato bodo premoženje prenesli na novoustanovljeno banko. Na razgovor v Banko Slovenije bo moral novi ravnatelj, za katerega bo verjetno zahtevana visoka izobrazba. Finančnega poročila še niso sprejeli, vendar po Vo-gelnikovem zagotovilu nepravilnosti ni bilo, potrebnih je le nekaj kozmetičnih popravkov. Popraviti morajo tudi statut in sicer člena, ki se nanašata na ravnatelja, ki je imel doslej preveč pravic. Vitomir Gros je odločno zavrnil govorice o podkupninah in dejal, da govoric pač ne bo komentiral. Kritičen je bil do strokovnjakov, ki so jim svetovali, kako naj registriracijo hranilnico, izkazalo se je, da so to lahko le pravne osebe s pomočjo kmetijske HKS in je bilo že takrat zamišljeno, da bo premoženje prešlo na banko, ko jo bo moč ustanoviti. • M. Volč-jak Skupščina poljanskih upokojencev Gorenja vas, 26. maja - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas prireja letno skupščino. V četrtek, 28. maja, se bodo ob 9. uri dopoldne zbrali v domu Partizan v Gorenji vasi. Pripravili so tudi predavanje o boleznih ostarelih. Člane vljudno vabijo k udeležbi. deloma reševalo tudi svoje težave pri obračanju zalog moke. Temu mnenju je svojo oceno dalo tudi predsedstvo občinske skupščine, ki za nastalo škodo krivi republiško ministrstvo za trgovino zaradi prepoznega odgovora oziroma dovoljenja za prodajo moke iz blagovnih rezerv. Zato je predsedstvo predlagalo, da tržiška skupščina seznani z ugotovitvami ustrezno telo republiške skupščine, obenem pa terja povrnitev izgubljenega denarja od pristojnega ministrstva. Tako debelih obtožb vendarle niso spravili skozi tanko skupščinsko sito brez pripomb. Delegati so zahtevali pojasnilo, ali je Žito seznanjeno z mnenjem komisije. Spraševali so tudi, zakaj sta enak problem lahko pravočasno rešili jeseniška in radovljiška občina. Zlasti kritični pa so bili do prepočasnega ukrepanja odgovornih občinskih služb. Ob tem so menili, da dober gospodar ne bi smel v nobenem primeru dovoliti uničenje zalog moke, iz katerih bi ves Tržič lahko zastonj jedel kruh najmanj en mesec. Kljub ugovorom načelnice oddelka za gospodarstvo Jane Primožič, da moke iz blagovnih rezerv ne smejo prodajati brez soglasja republike, pa da moke nihče ni hotel vzeti, se je skupščina odločila počakati na odgovor leškega Žita do ponovne obravnave te problematike. • Stojan Saje Komisija za družbeni nadzor se je kljub skupščinski zahtevi |* februarja sestala šele 5. maja 1992. Seje so se udeležili štirj* člani, en član je bil upravičeno odsoten, predsednik Drago Ko* zar pa se ni opravičil za sejo, na katero ga ni bilo. Namesto njf ga je zapisnik podpisal delavec davčne uprave, ki ni več pod občinsko streho. Direktor leškega Žita Matjaž Gmajnar je gle**' mnenja iz Tržiča sporočil: Ugotavljamo, da svojega mnenja "e morejo podpreti z argumenti. Iz dokumentacije, ki jo je imel8 komisija na razpolgao, je namreč povsem jasno razvidno, da )e Žito Gorenjka d.o.o. Lesce dosledno in korektno izpolnila p0" godbo. Svojih težav pri obračanju zalog moke nimamo, pač f* smo s svojimi zalogami reševali težave pri obračanju občinski" blagovnih rezerv.« NOVINARSKI VEČER v soboto, 6. junija, ob 14. uri Pristavi v Javorniškem Rovtu Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela Po prireditvi bo veselo srečanje z ansamblom Tonija Iskre iz Begunj Pokrovitelj: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Preizkusite do 20. junija nakupovalno formulo v Merkurjevih prodajalnah! (10 % do 25 % popusta) + MKZ 15 % do 30 % popusta Rešitev: MKZ je Merkurjeva kartica zaupanja z dodatnih 5% popusta Znižanje cen več kot 190 izdelkom: kladiva GIDOR, metri, libele TOVARNA MERIL, električno ročno orodje ISKRA ER0 in BLACK&DECKER, varilni aparati VARSTROJ, betonski mešalci LIV, stolpi REGA, trezorji PRIMAT, tkanine D0NIT... Popusti veljajo za takojšnja plačila nad 2.000 SLT. KOLIČINE SO OMEJENE V PRILOGI, KI BO IZŠLA V GORENJSKEM GLASU 2. JUNIJA, BODO PREDSTAVLJENI GOSPODARSTVO, TRGOVINA, OBRT, TURIZEM IN GOSTINSTVO V RADOVLJIŠKI OBČINI. ŽELITE SODELOVATI TUĐI VI? POKLIČITE NAS PO TELEFONU 218-463 IN OBISKALI VAS BOMO