36. številka._Ljubljana, v torek 15. febrnvarja 1898._XXXI. leto.
SLOMŠKI MM
Iahaja vsak dan sw**>r, isrimti nedelja in prasnike, ter valja po polti p reje man t« a vit ro-ogerake dežela ta vas leto 15 g-Id., ca pol leta 8 pld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden ID M p 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano hnm pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakunu se po 10 kr. aa mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taja daiele toliko vec, kolikor poštnina znala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila placu ie se ou stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae isrole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oreduiltvo in npravniltvo ie na Kongresnem trgu It. 12. D pravni It vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Ht^ari.
Telolon rit. 2» 1.
Rusijo dobre odnošaje, katere bi bilo bolgarsko vprašanje malodane skalilo. Sad prizadevanja grofa Kalnokvja, da se ohranijo dobre razmere mej Avstrijo, ruskim carstvom in mej Nemčijo, je bil tudi shod treh cesarjev v Skierniew cah leta 1884 in shod našega in ruskega carjaj v Kromerižu leto 1885.
Kalnokv je bil velik prijatelj Velikenemčije ter je zato po navodilih tedanjega vsegamogočnega kancelarja, Bismarka vezi mej Avstrijo in Nemčijo še bolj utrdil. S tem pa je okrepil tudi velikonem-Ški upliv na zunanje in notranje avstrijske razmere, Ur si pridobil za prevlado nemškega avatrij-kega življa nad slovanskim mnogo zaslug. Kalno« y je bil vsled ttgi s kolikor toliko pravičnim Taaffejem v precejšnem navzkrižja; znano je, da je bil grof Kalnokv največji sovražnik TafTejeve volilne pre-osnove, -ter da je k padcu dotlej skoraj nepremagljivega Ta&fTeja izdatno pripomoglo spletkarenje Kalnokvja.
Pokojnik je bil tudi velik prijatelj Ogrov, in kjerkoli je mogel, se je poganjal za njihovo korist
Kalnokv je Italijo pridobil za te Tanjo dvo-zvezo ter tako ustvaril   za vso  avstrijsko politiko merodajno trozvezo, ki Slovanom nikakor ni na j korist.
Kalnoky pa je bil razen tega tudi klerikalno j misleč diplomat ter kot tak odločen nasprotnik li- I beralizma.
Poleg nuncija Agliardija je bil Kalnokv najhujši, dasi le skrito delujoči   nasprotnik cerkveno političnih zakonov.   V   boju   proti  tem liberalnim zakonom pa se Kalnokv,u Solanjeva taktika ni obnesla, nego je bila celo bistveni  povod njegovemu padcu. Tudi takrat je hotel namreč imeti Kalnokv hkratu dve železi v ognju ter se je hlir.il somišlje- j nika i Agliardiju i Banffvju, dokUr ni ogerski  mi- ! nisterski predsednik v zbornici objavil zapored dve : noti Kalnokvja ter ga s tem docela onemogočil.
Slovani nimamo mnogo vzroka žalovati za diplomatom Kalnokvjem , a priznati mu moramo tudi pr» ko groba, da je bil vedno oprezen in previden politik, ki se jo znal ogniti nevarnim konfiktom, ki bi hoteli nakopati Avstriji še večjih žrtev, kakoršne ima sedaj radi obstoječe avstrijsko - nemške-italijanske zveze.
Deželni zbor kranjski.
(X. seja dne 15 februvarja.)
Dež. glav>r De tel a otvori sejo in konstatuje sklepčnost. Prečita se zapisnik zadnjn seje.
Oglasi se k zapisniku posl. dr. Tavčar, ki pravi, da se je oglasil v obrambo svoje osebne časti. Iz zapisnika je razvideti — pravi govornik — da je v zadnji seji poročal o ustanovitvi dež. zavarovalnice PoslanHki posel ni lahak, a najhujše, kar se more očitati kakemu poslancu, je to. da d«-U kot plačan zastopnik privatnih družb, da dela za svoj žep. (Posl. Hribar: Tako očitanje je sramotno.) Ce nima kdo jasnega in neovržn- g.i dokaza za tako očitanje, potem je to očitanje najnesram-nejše obrekovanje, katero more izmisliti samo črna duša. Glasilo — ne vem, ali je kacega kanonika ali še škofovo — mi je dvakrat očitalo, da sem jaz pri poročilu o dež. zavarovalnici govoril kot zastopnik, in sicer kot plačan zastopnik privatnih zavarovaln c. Proti taki inlamiji, naj stoji že pod pokroviteljstvom kaceg* kanonika ali kacega škofa, je navadno ni pomoči. V tem slučaji pa se morem braniti. Znano je namreč, da je uredništvo »Slovenca11 pod poveljstvom kanonika Kalana in dra. Žitnika. Brtz njiju vednosti ne pride ničesar v list in znano je tudi, da sama pišeta vse, kar se nanaša na dež. zbor. Ker sta brez dvoma tudi sama spisala dotične notice — opozarjam Vas, gospodi glavar, da ju hočem namenoma razžaliti — za to ju imenujem grda in nesramna obrekovalca, dokler mi ne dokažeta, da sem v resnici plačan zagovornik privatnih zavarovalnic.   (Živahno pritrjevanje.)
Posl. Kalan pravi, da stvar ne spada v dež. zbor in da on in dr. Žitnik nista odgovorna za to, kar stoji v „Slovencu4 (Posl. dr. Tavčar: Recite pod častno besedo, da niste Vi pisali!) in dostavlja, da ne bo sledil dru. Tavčarju in uprizoril tacega škandala, s katen'm se kaže osobna značajnost. (Posl. dr. Tavčar: Vašo značajnost je dobro znati  Vi ne dosežete mojega zaničevanja!)
Posl. dr. Žitnik izjavi s častno besedo, da on dotične notice v .Slovencu" ni pisal in da ni ž njo v nobeni zvezi.
Posl. dr. Tavčar pravi, da vzame na znanje izjavo poal  dra Žitnika in konstatuje, da kanonik
Ob smrti grofa Kalnokyja.
Grof Gustav Kalnokv, ki je vodil celih štirinajst let krmilo avstro-ogersk« zunanje polit ke, je odšel k manom svojih prednikov in vzornikov, k Andrassvju in Havmerlu. S tem je postal pokojni Kalnokv zgodovinska oseba, o kateri je možno soditi povsem objektivno.
Kalnokv je bil diplomat stare šole in kot tak prav nemodern politik. Ako bi hoteli označiti razloček nuj modernim in nemodernim državnikom, storili bi to najtočnejše, omenivši pogovor grofa Solarija, bivšega piemontskega ministra z grofom Cavourjem. Solario je dejal: Bistvo diplomacije je prikrivanje svojih mislij, hlinjenje in spretno varanje javnega mnenja. Cavour pa je menil: Dober diplomat je le oni, ki zna svoje besede spraviti 7. dejanji v popolen sklad.
Grof Kalnokv je bil pristaš Solarijeve taktike. Imeti vedno dve železi v ognji, spretno poigravati te z lepimi besedami, katerim niso sledila skoraj nikdar dejanja, slepiti jivnost z velikimi gestami, očarjati svet z gromečimi puhlicami, — to je snal pokojni Kalnokv, ki je bil razen tega nad vse mere previden, premišljen in obziren, izborno. In tako je bilo mogoče, da je bila doba njegovega ministrovanja mirna; kako malo ženijalen pa je bil v trenotku, ko treba kazati odločnost, videlo se je tedaj, ko je nastal radi cerkvenih zakonov boj mej Banffvjem in Kalnokim. Dasi je Ban£fy znan kot malo nadarjen politik, je vendar porazil Kalnokvja popolnoma.
Oficijozni in poloficijozni časopisi hvalijo seveda Kalnokvja kot velikega državnika ter celo trdijo, da je le njegova zasluga, da se 14 let ni kalil mir. Kalnokv jim je torej „der grose Frie-densbeschutzer", dasi je vsakomur jasno, da so postale za Avstrijo trgovinsko politične razmere prav tokom ministrovanja Kalnokvja mnogo slabše, ter da so bile vojaški in socijalni odnošaji evropskih držav taki, da sa vojno sploh ni bilo nikdar posebnega vzroka. Kake posebne zasluge za svetovni mir g of Kalnokv torej nima, slasti ko je znano, da je bila odločitev za mir ali za boj tekom poslednjih desetletij vedno le v — Peterburgu.
Hvaležni pa moramo biti pokojnemu zunanjemu ministru,  da se mu je posrečilo obraniti z
LISTEK.
Izpoved pisano vezene suknje.
Spisal Alfonz Da u de t. (Konec.)
. „A vendar"*, je jecljal Guillardin, .delal sem ▼sliko."
„Da, veliko, neizmerno veliko! Toda vi ste le dninar, kateri računa, kakor kak voznik, svoje dneve po števila ur. Kdaj pa ste bili za umetnost v resnici vneti? Nikdar, to dobro veste; oh, le priznajte, saj sva sama! Nadarjenost ste pokazali le •takrat, ko ste se oženili z bogato ženo."
Guillardin je vidno zardel.
„Izbornot Vaša jeza me zabava; pa nikar tako divje ne glejte, in ne dotaknite se me, sicer dobim kako gubo, in k seji ne moreva. Gospa Guillardin ne bi bila s tem zadovoljna; saj je prav za prav samo njena zasluga, da slavite ta dan. Njo bode sprejelo pet akademij, in lehko vas uver-jani, da bi dosegla na njenih vitkih, dražestnih ter vedno elegantnih udih vse drugačen vspeh, kakor
pa z vami. Grom in strela, gospod Guillardin, spoznajte vendar jedenkrat, da se imate tej Ženi za vse zahvaliti, kar imate! Vse, hišo, letnih 40.000 frankov, rede in Častne diplome, vse vam je pridobila ona."
Počasi se j" dvignila brezsrčna suknja, se poklonila ter govorila kakor star znanec zaupno dalje: .Glej, stari moj prijatelj, neprijetno je, da ti to povem, a končno moraš vendar le izvedeti, kar ve ves svet. Hočeš mi še praviti, da si veliko delal, a vkljub temu nisi več zaslužil, nego 15.000 frankov. Li meniš, da to zadošča za življenje, kakoršno živiš? Pomisli, da je tvoja žena vedno jako elegantno oblečena; vem, da nisi pri delu v svojem ateljeju tega nikdar razmišljal, marveč si najivno dejal svojim prijateljem: .To, kar zaslužim, zadostuje za najine potrebe, in celo prihraniva si lehko kaj. V resnici pa se moraš zahvaliti za vse Ie temu, da si se poročil z jednim najdražestnejših pariških keberčkov, s častiželjno, galantno damo, katera je umela pri svojih zabavah delati tudi za tvoj blagor. Le ona je posredovala, da si dobil denar, rede ter druga priznanja. Nakrat je sklenila,
postati soproga člen* akademije; in zopet je b.la njena nežna roka, katera ti je odpirala vrata za vrati k temu svetišču. Koliko si storil sam pri tem, to vedo vsi tvoji kolegi."
.„Lažtš, lažeš!ua je vpil Guillardin, pojemajoč od jeze.
„Nikakor ne lažem, stari prijatel, Treba ti pogledati okrog sebe, kadar stopiš v dvorano akademije; na vseh ustnih boš opazil pomilovalen nasmeh in vsi si bodo šepetali: To je mož lepe žeae. Kaj druzega na postaneš nikdar v svojem življenju.*
Guillardin se ni mogel več vzdržavati; ves bled od togote je planil na suknjo, tedaj pa so se odprla vrata in znan glas ga je zbudil iz strašnega sna: ,No, ta je pa lepa! Takega dne spati v kota pri peči I"
Gospa Guillardin je stala pred njim, velika in lepa; prijela je suknjo ter pomagala soproga obleči jo, dočim se je ubogi mož, od vznemirjenja še ves potan, oddahnil, rekoč: „Kolika sreča, da je bil to le sen !u
Kalan  ni  vzel  častne boseje iz svojega umazanega žepa
Prizor je bil j iko baren. G avar D-itela je n- kaj govoril, a vsl»d šuma ga ni bilo umuti. Tudi poslanec PovSi se je n^kn rep-snčil, a tudi njegove b sede se niso raz imele.
Zbornica je p tem odobrila zapisnik zadaj« soj« ter došle predlog? in peticije oiktzala pristojnim odjekom.
Posl. dr. Maj aro n je potura utemeljeval svoj samostojni pn-dlog glede razširjevanja občin-ske volilne pravice v deželnem stolnem rabatu Ljubljini, a katerim naj se prisna  volilna pravica vs»j vsem tistrn obmanom, ki od svoju  realne posesti,  od svojega obrti  ali dohodki  v ob Mm od jednoga leta sera plačujejo količkaj direktnega davka. V utsmeljevanje tegi  predloga ja ruke! posl. dr. Bfajsron, da s" n as veto vs nega razširjenja volilne pravice nikakor n< „bih", kakor je obi divati, da S3 e tem mnogi opravičeni  npi glede  volilne pravic« sedaj ne   uresničijo.    Pri stavljenem predlogu gre samo za malo kort-kturo občinskega volilnega reda, katera j i nujno potrebaa  val-1 davčno reforme S t-m v svati ju le majtino razširjenje   vo-li'ue pravic-'.   To razširjenje bi b;lo snatoo še le te laj, ako bi se občinska volilna pravica raztegni';; n\ t ete vrst^ < bcanov, ki imajo ta<as volilno pravico za državni  zbor.   Ako 8" je nadelo SploŠae voldne pravice — čeprav na tesno <rčnnai n »čeli — priznalo za  državni zbor,  moralo  se bo priznati hid> 7.a druge ja.ue zasoae, zlasti za ob'in <ke za-stope. Občna imi delokrog,   pri katerem jo intere-r sir in vsak občan, in sicer bolj   tesno i u v vučji meri   kakor   je   kot državljan  pri državni upravi. Zatiraj bi mo ali b ti novi obrinski   sestopi pravi Ijud-k: z'sto^i in sicer s  pomocji  splošne   vol.Ino pravice Tudi L ubijana ima sedaj  volilno pravico samo za privilegoviuie davkoplačevalce  in stinove. Izključeni  so  od njs tisti,   ki plačujejo  manj kot 5 pld davka  in pa ogromna večina svojepi-avnih občanov. Govornik dukasaje, <la ni nobeno načelo dosVdno izvrd«no v ob .   volilnem  r. du.    V Ljubljani  je kur jotam,  da je   uveden   voMni cenzus 5 gld. Na kmetih inn VBak  volino  pravico, kdor k j d.tvka plača, v Ljubljani pa ne. V Ljubljani je vsled tega izključenih kacih 200 davkoplačevalcev, k-i plačujejo manj kakor 5 gld. davka. Najboljša in najpripcavnejša  bi   bila občna  volilna pravica. Ta se bo prej ali slej morala vpeljati. Danes je pa r iJDUJnejše,  da   se  volilna   pravica  za  obč. svet ljubljanski inno»m soobčanom ie v tem za.sedan u r<-si.   Po novih  davčn h  zakonih se namreč ima manjšini davkoplačevalcem  znižati davek  in sic*r posebno pr'dobninarjem IV. razreda za 28 do 3O0/o. Tisti, ki plačujejo se.laj malo več rad 5 gld., plačevali bodo načeloma v prihodnje  manj, a  če se jim zniža dav^k  p<d 5 gld , i/gube občinsko volilno pravica v Ljubljani. Za drž. zbor se je vsled davčne reforme volilni cenzus znižal na 4 gld.   To pa ne Z idostuje, ker pri t»m vendar jako veliko dos danjih volilcev izgubi najvažnejšo politično pravice. Di ae to kolikor mogoče ohrani, bi 8» mrral cenzus znižati na S gld. ali še bolje na 2 g!d.   To velja tudi z\ obč»neko volilno pravico v Ljubljani, kjer nad 2O0 voMcev  v  prihodnje   ne  bo smelo  voliti,  ako se cenzus ne zn ža na tri a!i dva goldinarja, — Će pa emo že tako nizko, ali potem še kaže delati kake izjeme od načela,  na katerem  bazira clč. volilna pravica, da direktni davkoplačevalci smejo voliti? Ali  sploh  tisti, ki nekaj  krajcarjev  manj davka jlača, ni intere^iran pri obč. upravi ali je zmirom me j pameten, kakor tisti,  ki  več davka plaća? \'olilni  cenzns   naj   se   torej  odpravi! Govornik k »n-no  poudarja,   da  je  njegov predlog treba še leoa rešiti, ker bi sicer volilci prihodnje leto izgubili volilno pravico, in v formalnem oziru predlaga, naj se predlog odkaže odseku za   volilno reformo. (Dobro! Dobro!) — Sprejeto. vKonec prih.)
V IJiiM Jrtiil, 14 febravarja. Položaj in koroški naoijonaloi. Pišejo nam: Svojih .zmag" pijane wFreie Stimmen" trobijo in navdušujejo svoje čitatelje z novim, res pomisleka vrednim člankom. Pravijo, da se sedanje zamotane ave'rijske razmere ne dado drugače razvozljati, kakor z upeljavo nemškega državnega jezika ter da se i a 1 o č i iz avstrijskih dežel Galicija. „Nikak drugi način nam ne more rešiti narodnostnega vprašanja, kakor „1 i n š k i progra mu, ki je nedavno razdelil in seštel avstrijske narodnosti in pišel tako z izločitvijo Galicije do 9a,4 milijona
Nemcev, dočim drugih narodnosti vsaka zase ne zmore tolikega števila. Če je v Ogerski mog,lo 6V« mil. Madžarov si zagotoviti popolnoma madžarski upliv terpritisniti popolnoma madžarski pečat po vsej Ogerski, t oliko boljše more to posrečiti Nemcem, kateri h-je 1H,4 milijona". Iz teh besed mora vsakdo spoznati, če ni slep, kaj hočejo avstrijski Nemci. Šiloma zatirati in uničiti nas hočejo. „Los von Galizien!" je njih geslo, in izpolni naj se njih imenitna nakana! Kaj poreko k temu Siovenci in sploh Slovani? Toda slovanski ž Jezni vstrajnosti in volji smemo zaupati, da bodo vsi slovanski poslanci se sedaj še trdneje zlruždi mej seboj iu branili kot jeden mož slovanske pravice.
Reka. Novi guverner, grof Szaparv, je z razpisom novih občinskih volirev za 5. april iznenadil celo oii sijosns časopise. Budimpeštanski časopisi poročajo, da meni Szaparv vnovič razpustiti občinski svet, ttko izide tudi iz teh volitev avtonomistična večina. Grof Szaparv se pr>bližuj« sedaj Hrvatom, tnesda v nadi, da mu pri volitvah pomorejo. Oglasil je celo svoj vstop v ondotno hrvatsko čitalnico.
Srbija. Kralj Aleksauder, poslu mi sinček svojega famoznega očeta Milana, je podelil prvemu saltinoveniu adjutautu, generalu Said paš), veliki ko.don reda od sv. ć>ave, sultanovomu dvornemu cereuionijskemu mojstru, Abdulu Režuku paši, pa zvt-zdo reda Takova. Ta od i kovanj a se smatrajo dokazom, d* vladajo mej Srbijo in Turčjo dobre razmere glede Macedonije Tuli bivši adjiitant kritja Aleksandra, ^olkovnk Cir č, je reh ibilitiran. Ciriča jo odpravila kraljica Natalija, a vsled Milanovega vpliva je Ciric imenovan poveljnikom beigrajake trdnjave.
Ranko Tajšić, sloviti volja srbske radikalne sfr.mke ki je pobegnil v Urnogoro, je že v nevarnosti, da ga izroči knez Nikola srbskim sod.ščera, ako poJado sodišča dokaze, da je bil Tajilo* res zav-znik hajdukov in proti kralju naperjene zarote. Nikola se bržčas boji suma, da je somišljenik zarotnika ter se je udal pr tisku Srbije in Avstrije.
Ruska politika na Poljskem. Novi gena* ra!ui guverner Vilne, general Trockij, je pri nastopu svojega mesta d-jal poljski duhovščini: Vedite, da imamo samo jednega Boga, h kateremu molimo, parno jedn ga carja, kateremu služimo, jedno domovino, za katere blagor mi vsi delamo. Uradnikom pa je dejal: Vse kar je polteno, dobro, resnično in rusko, bo uživalo moje simpatije, moje varstvo, mojo podporo in moje pospeševanje. Razume se samo ob sebi, da bom nasprotja temu najodločnejše lavraial in pobijal,
Dopisi.
Is Idrijo, 7. februvarja. Ni zdar! V svetlih črkah bleslel se je pozdrav, oznanjujoČ mnogobroj-nemu občinstvu, da  vstopi   v  dvorano,  v kaieri praznuje društvo svoj prvi društveni večer, društvo, katero je   komaj   ustanovljeno  in  vendir ža tako krepko, naš <ili Sokol. Ni še preteklo pol leta, ko sta u š • mesto obiskala postojinski in ljubljanski Sokol in v nas užgala idejo, da tudi   mi potrebujemo tacega društva. Nekoliko p'aho, s strahom in dvomom Začela se je ta ideja premišljevati, kajti pri tolikem številu drnštev, kakor jih   ima Idrija, se na to7o ustanovljenemu društvu pač   ne more obečati posebne bodočnosti.   Alt vzlic tem neugodnostim, ustrašilo se ni malo številce naših prvobo-riteljr-v eokolske ideje, nesli so se, m idrijski Sokol je bil nstanovljen. Pa če tudi je bila zmaga hitra, ostala je s početka le zmaga enega malega števila b rilcev, ki so napravi i prvi naskok. A glej čudo! Velika telovadnica,   kakoršne nima za Ljubljano nobeden slovenski Sokol, katero nam je dovolilo slavno rudniško vodstvo, privabila je k telovadnim uram vedno   večje  število  gledalcev,   ki   pa niso ostali samo, gledalci ampak navdušili so se za mlade Sokole in pristop li tudi v njih krog, ki se ji jel raztezati od dne do dne. In zadnja veselica je pokazala, da idrijski Sokol ni več zadnji mej slovenskimi Sokoli.   Zavedajoč se te moči, ni ostal naš Sokol več mladi, plahi ptiček, razprostrl  je svoje peruti in dvignil se visoko v sinje nebo. Pokaziti hoče, da ima v sebi moč, da si je svest svojega poklica, da je on tisto društvo, katero ustreza lahko zahtevam vsacega.   Akoravno je  Idrija odločena, rekel bi skoraj  nepristopna,  pokazati hoče letos svetu, da napredujemo vsejelno, ako   ravno  se z nami ravna kakor s kako pasterko.  Pri ustanovni slavnoati, katero bomo praznovali dne 14. in 15. avgusta t. 1. razvil se b de nov slovenski prapor, plapolala boda v zrak nova, krasna zastava idrijskega Sokola, katero nam bodo podirile naše slovenske narodjakinje. Do takrat pa, ko hočemo pokazati svetu, kaj zamore idrijski Sokol, do takrat
delaj neumorno, širi svoj krog, navdušuj ee, slo. venska mladež idrijska za naše društvo, da nastopimo v števila, ki bode presenetilo vse, pod novo zastavo in lahko krepko dvignemo svoje glase :
..Nad nami M sastava vije,
Pod njo pa naj prisega vaak :
Dokler srce mi v p-si h. bij« 1
Za dom bo Sokol stal junak."
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. febravarja.
— (Deželni zbor kranjski) je imel danes jako zanimivo sejo. Najprej je posl. dr. Tavčar obračunal s „Slovencem" zaradi očitanja, da je pri poročilu o de!, zavarovalnici nastopil kot plačani zagovornik privatnih družb. Ta oddelek deželno-zborsk-ga poročila prijavljamo še danes. Insulte „Slovni-evo* obsojajo vai poslanci, izvzemši posl. Kalana.   Druga jako zanimiva debata se je imela
j pri   poročilu  o ustanovitvi  dež skladišča v Ljub-; Ijani. Pri tej debati se je posebno slabo godili posl. I Povšetu.  Posl. grof Barbo je poro-do, katero i je  posl. Povše  kot  referent dež. odbora sestavil, sicer ostro, a elegantno seciral in dokazal njega površnost.   Posl. Povše  hh je  stvedt z mogočnim glasom zagovarjal, toda njegove trditve sta ovrgla poslanca grof Barbo in baron Schvvegel. V svojem go/oru o dež  skladišču in o kra ijskem vinu je posl. Povše z veliko emfazo pavedal tudi to, da je dr. Kathiein mož, katerega spo Huje vsa Avstrija, katero razkritje je obudlo seveda silno senzacijo. Ostale točke d cevnega reda so so rešile brez posebne debate.
— (Dijaški izgredi)  Kar čes noč so taki izgredi nastali, in bati se je, d« pri mladostnem ognji udeležencev dobimo v Ljubljano razmere, koje smo na Dunaji in v Grade  najostreje obsojali. Čutimo pa v sebi dolžnost,  opozoriti vse merodtjne fiktorje, da Ljubljana ni  mesto za nemško-naoijo-nalne   provokaci.e.   Take provokacije so v našem slovenskem me-tu brez vsake vrednosti, p ič pa so v očeh razs >dnih mož n ir ivaost smešne.   Ker p i vzlic ti smešnosti pri sedanjih razmerah razburjajo, moramo proti njim najodločneje protestirat*. Slovensko vsvučdiščno mladino pa svarimo, da naj ne opravlja posla za državnega pravdnika,  in da naj pomisli, kako lahko se da iz takih mal nkostn h u fer konstrujirati hudodelstvo teške telesne poštodbe, ali pa javnega nasilstva.   Prav lahko je pri tem uničena eksistenca in posledice  nonjo vbogi rodi« telji!   Hladna kri diči tuli slovenskega mlad-aniČa in res prava škoda bi bila, če bi radi smešue Kar« nijolske čepice izgub 1 slovenski visokošolec svojo bodočnos*-. Z i slovenski značaj mesta pa naj skrbijo dragi, ki so v to bolj poklicini!
— (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode predstavljala drama „Narcis". V petek se uprizori prvič Nicolajeva opera »Vesele Ženske vin d sorske," in sicer na korist veh-zasl.ižnem i kapelniku g. Benišku. Vsebino libreta priobčimo, kakor običajno, v listka.
— 'Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima dne 16. februvarja ob 7. uri zvečer v klubovi sobi hotela „pri slonu" društveno sejo. D levoi red:
I. ) Stanovske zadeve. 2) Rizdelitev Ldichaerjeva ustanove. 3.) Slovesen večer v proslavilo is aktivne službe stop vsega c kr. vladnega svetovavca dr. Fr. Keesbacherja in pozdrav novoimenovanoga deželnega zdravstvenega izvestitelja dr. Zupaica, c. kr. deželne vlade svetovavca.
— (Občni zbor .Slovenskega podpornega pisateljskega društva-) se je vršil v petek, dne
II. t m. v »Narodnem domu". Predsednik, gosp. prof. R. Perudek, otvori občni zbor z običajnim pozdravom ter pravi, da je glavna točka današnjega občnega zbora razgovor o prodaji društveoe hiše, katero namerava kupiti mestna občina ljubljanska. Ako plača mestna občina liubljanska za hišo z vrtom 22.000 gl., ostane društvu po odbitku stroškov in po pokritju dolga 8000 gld, ki bodo donašali društvu več obresti, nego mu jih daje sedaj hiša in vrt. Tor«*j kaže vsekakor, da proda društvo hišo in vrt. Po daljši debati, v katero so posegli gg. Pe-rušek, Trstenjak, Funtek, Zagorjao, Prosenec, Orožen, je sklenil ob ni zbor z vsemi glasovi proti jednemo, da stavi prihodnji društveni odbor mestnemu magistratu ljubljanskemu ponudbo, če je voljan kupiti hišo z vrtom za 22.000 gld. Prej se pa mora od* bor poravnati z vrtnarjem, ki ima sedaj vrt v najemu. — Tajnik, g. E. Gangl, prečita potem poročilo o delovanju odborovem v preteklem leta, takisto blagajnik, g. A. Funtek, kateremu poročila posnamemo, da je imelo društvo v preteklem leta 2348 gold 38 kr. dohodkov in 1151 gold. 6 kr. stroškov. V odbor za leto 181*8. so bili voljeni jednoglasno dosedanji odborniki gg.: R. P e r u š e k, predsednik; S. Rutar, podpredsednik; E Gangl, tajnik;  Ant. Kun tek,  blagajnik;  odborniki Fc.
Orožen, A. Trstenjak in A Zagorjan. Pregledovale* računov sta gg. L. L e d e r h a e in M. Pleter Ani k.
— (Maskarada ljubljanskega .Sokola",)
ia katero eo se ravnokar pričela vabila razpošiljati, bode gotovo najsijajnejša maskaradna veselica Udeležba obeta biti ogromna, skoraj vsak dan se čuje o novih skupinah. Jedna najelegantnijih in največjih bode iz Pariza v 9Rokoko" kostumih, ka*era se pripelje dne 22. t. m. ob 5. popolodne r posebnim vlakom v Ljubljano. Pomnoženi odbor je v dogovora tadi z nekim svetovnoznanim cirkuzom, kateri bode pripeljal s saboj 12 do 16 brhkih bdetnih plesalk, ter bodo le-te gotovo obudile splušno zanimanje mej obiskovalci; nadalje pride na maska -rado tadi nekaj angleških tourisfov. kateri so ž« letošnjo zimo prehodili celo Tnghvnko pogorje. V nedeljo dne 13. t- m. bili ho na doseduj neznanih ^domžalskih planinah" ter le tam obiskali nekaj znan h „nadztmeljskih jam". Ravtm na pustm torek dospeli bodo po Dunajski ossti peš v Ljubljano, tako da jim bode omogočeno udeležiti se maškare de, ako se le v znani gostilni „pri Alešu" na J*ž i ne bodo predolgo zamudili. Kimoni naj hode š« jeden krat omenjeno, da i-e vstopnee dobivajo v trgovini gospoda Lnzarja na Glavnem trgu le proti lkazu vabila ca dotično osebo
— (Osemdesetletnica ) Gospod Fran Kri spor, hišni posestnik pod Trančo v Ljubljani, ki jo bil skoro štirideset let trgovec v K ran ji in po vsem Gorenjskem znan, pozneje pa družtnk ljubljanske trgovinske tvrdke Brata Krisper, je praznoval v nedeljo 13. dan t in. svojo oeemdesetletn co. O tem veselem povodu hO se v ta dan tukaj sestali vsi jubilarjevi potomci, namreč: štirje otroc (sin in tri hfiere), štirinajst vnukov in dva pravnuki, poleg njih pa še več drugih sorodnikov, tako da je b lo zbranih vsega šestindvajset obiteljskih članov. Ju-bilar, še jako trd-n in tud' popolnem čil na duhu, je zaradi svoje dobrohotno-ti pridobljen v \seh krogih ter ima mnogo p ijateljev, ki mu gotovo želć, da bi še dolgo užival prijetno starost
— (Funtkova drama „Za hčer") se je te dni predstavljala v Zagrebu in v Pragi. O njej pile „Agramtr Thgblatt" : „Igra je lepa in pametna, tehniška sestava je dobra; 'gro odlikuje mnogo le pih. poetičnih m'slij, v katerih je izraženo moderno Baziranje*. — „Agramer Zeitunpj" piše; »Prav ?a prav to ni drama, amp k mala knrakt- reka študija, slika duševne razpoložnosti a la Miierlingh tir.-z le-tega simbolizma. Igra je naredila dober utis Ideja sicer ni nova, tudi motivacija nedostaje zmagujoče sile, a karakteristika in razpoložnost sta jako dobri." — „Narodne Novine" pravijo: „Funt •kova ideja je jako jednostavna ali tako ti io psihološko obdelena, da d*je gledalcu sliko velike rodbinske drame, igralcem pa priliko za najpretresli-vejše predstavljanje." — „Obzor" in „ Hrvatska donio iua" ne pišeta ničesar. — Praški listi pišejo precej obširno o Funtkovi igri. Vsi so jedin« v tem, da igra ni dranmtično pravilno izvedena. „Narod li L'8ty" pravijo: „Prizori so spretno pr*rejeni. Nepotrebnega se ničesar ne govori, dijalog je dosti rezek, ekspozicija jasna. Ali dog dha, kattre priča emo bili, nas ni pretresla. Še utiša ni naredila. Zate,^adel, ker dejanje ni za nas drama, ampak zgolj dogodba V celoti sodimo, da ima rnladi pisatelj poklic za gledališče, ali nedostaje mu izkušenosti. Ta ga morda nauči s časom ne prezirati — dramatizma." — „Hlas Naroda" priznava, da je avtor izborno označil nestrpno, molčeče, a nervozno čakanje na izid debutantke. radi katere se nje oče ustreli, in razlaga potem obširno, da se ta oče po nepotrebnem ustreli, da njegova *mrt dramatično ni potrebna in ni opravičena. — »Politik* pravi, da je snov igri ravno zadostna za malo novelo, da pa še ne postane dramatična, ako se spravi na oder. Ne samo, da nedostaje pravega dejanja, dramatična predstava obudi tudi mnogo mislij, ki bi pri čitanju novele manj motili, kakor pri predstavi. Gledališka luč je dosti presvetla za način, kakor riše pisatelj svoje osebe in kakor je odobravati, da navodni divadlo zajema tudi iz malih in najmanjših slovanskih književnostij, vender v tem poskusu ni dobilo trajne pridobitve". — Nas iskreno veseli, da sta praško in zagrebško gledališče uprizorili slovensko igro, mislimo pa, da bi bil gosp. pisatelj morda vender bolje storil, da se je udal opetovanim prošnjam intendance slovenskega g h dališča in dal svoje delo uprizoriti najprej na našem odra.
— (Klerikalna agitacija v pravi luči.) Poročali smo ob svojem času, da so nahujskani klerikalci v vipavskem okraju pri zadnji dopolnilni volitvi v deželni zbor napali in teško poškodovali pristaša narod no-napredne stranke Janeza Žgurja. Danes se je o tej aferi vršila glavna obravnava pri tukajšnjem deželnem kot kazenskem sodišču. Obtoženi klerikalni junaki so dobili primerno plačilo, Namreč Simon Brajdih 7 mesecev, Janez Skapin 6 mesecev, Martin Skapin 4 mesece, France Počkar •i mesece, France Brajdih 10 tednov, Frančiška Skapin pa vsled krivega pričanja 4 tedne težke in s iposti poostrene ječe. Obširno poročilo bomo prijavili.
— (Narodna čitalnica.) Odbor čitalnični javljala, da bo v soboto, dne 19 t. m., družben Plesni venček. To bo zadnja plesna veselica v tem l>redpu8tu.
. — (Celovški nemiki srednješolci) prirede
letošnji prt-dpust plesni veuček pod patronanco gospe ; Opplove,  soproge ces. kr. ravnatelja na  realki, in SO izdali   sledeča   značilna   vabila:   Der uuter-zeichnete Ausschua erlaubt sicb Euer Hochvvoh ge-boffSB zu dem am   19. Hornungs 2011 nach g«r- j maniseher Z itr-chnung in don Sal-m d^s Hi j tels „Harulvvirt" statttiudenden Kriia/clien d-utseher i Oberrealechuler ergebenst  ♦ inzuUd»n  — i)er Aus • ; sebuss: Em I Giov/anelli, Jobana Mischitz, Rudolf j M u rače r, R chard Kramer. Kari Straczka. Tako slove I j vabilo pr«blagoro tnih rediteljev in osvetljuje dobro \ duh nemških dijakov  Taki dičiti su že u''e računati | \ v A strji   po germanski  stetvj.   L) .volj  se   nismo ! j mogli nagledati tega k<t kristal prozornega slučaja, ki j ; kaže, kuko dabč smo že.   Poten pa omenja „deu- • ' t srhe   OoerrealschulHr",   in  že v odboru je jeden Lan, dva iZfflej njih pa nosita slovanski imam, je- j den je celo nin slovenskih stanšev »z Rožne dol.ne. Prireditelji 80 to seveda predložili  profesorski konferenci v potrdi o.   Le trje pr fesorji so nasproto- | ; vali, drugi vsi pa so tidih, da je taka zabava „ue- ! ' dolžna".   Gor £ pa ubog m   slovenskim dijakom, ki l ! še mej seboj slovenski govoriti   ne emejo uli če se i I nrediznejo peti k»ko slovensko pe-umeo    precej jih j j k Jo ovadi   in zato p >tem pršimo ,0-ircer*.
— (Razmere v Celovcu) Poročajo nam: l j Danes hočem navesti slučaj, ki g >tovo ni bil prvi, j j sai   marsikaj Brno ra|o zamolčali,  ker Slovan zna !
biti sila   po rj>e>l)iv.    Toda selaj je dosti.    Kupa i ! krivic   ki se nam gode,  ie polna    Odulej  hočemo j • take pojave poročati svetu, da  bode v.del, da se I nienin   Celo ec   no   razliku e   prav   nič   od   drugih i i večj h ali manjših nemškonacijoualn h bjnezd   V gostilni, kjer se shajajo zvečer po navadi celovški S:o-I venci, j   pristojni te dni k njihovi mizi ka najeden-! krat Bolobrado  ter   pod  nosom   menda še mlečno j človečo ter Zahtevalo, naj se le nemško govori. Nikdo j ; se zanj ni zmenil, a ko nadležno bitje še ni m>ro- i j valo, ukazal mu je star, vpokojen  gospod,  seleč ! j nnj slovensko družbo in  ki  goto/o štirikrat pre- | j m-ri takega pobi'a  po leMh,   naj  se  izgubi,  ker j uima ničesar iskati pri njih.    Ko to ni nič potna- • j galo, so ga šiloma odstranili od  mize in  postavili | j na prosto.    Tu je z^čel kričati in  voiti   da se je i [ r-'zlegdo  daleč  na okrog t<T klicati ljudi skupaj, ; j češ, da ga je hotela neka „bmd šarska p^sja družba" j i —ubiti,—Na ulici se upajo srednješolski djaki kaj ! često krat  issi vati   mi ne slovenske  vojake,  če mej seboj govore" slovenski. Kaj šele bi storili, če bi jih j slišali peti! Seveda slovenski fantje kranjskega j>eš- ! polka potrpežlj'vo prenašajo take otročje spodtikliaja. Oni se sploh vedo tako mino in dost»jno, kakor bi tih niti ne bilo v Celovcu. Tu in tam z*krožijo katenkrat   kako   slovensko   peismico   v vojašnici. Mlade Wolfovoe pa že to bode v oči. in  sam sera slišal,  ko je neki smrkolin grozil, češ:    »čaka te, vvindisehe. Kanalien la — Tudi po kavarnah in drug h javnih lokalih provocirajo. posebno srboriti mltdči, kadar   kdo   izjiregovori   kako  slovensko b-sedico, tako da .starejši, četudi  nemški  preb valci večkrat zmajujejo z glnvo. Seveda oni se najbolj tresejo za svoj obstanek, ker če bi jih Slovenci ne podpirali, bi marsikateri še tako vneti   nemški nicijonalček moral čez noč svojo kramarijo zapreti ter iti s trebuhom za kruhom. Saj j.h preplaši že vsako slabo vreme ob četrtkih, na katerega računa več kot polovica obrtnikov in podjetnikov, ko ni v mestu toliko slovenskih kmetov, ki bi kupovali razne stvari pri njih.   Takrat marsikateri najbolj divji nemški na-nacijonalec poskuša . bmdisch". Pregovor pa pravi: „Kdor išče, ta tudi najde", in tako se utegne zgoditi tudi tem napetim sovražnikom.
— (V Gorici ne smejo Slovenci govoriti slovenski!) Menda po vzoru puljske laške fakiuaže, katera ne dovoljuje slovensko-hrvatskim poslancem govoriti v zbornici v svojem mater] uem jeziku, hočejo nekateri slovensko nemški odpadniki v Gorici zaprečevati Slovencem, da ne bi smeh govoriti slovenski na ulici Znani so nam nič manj nego štiri slučaji, ko so b li v tem tednu napadeni slovenski govoreči Slovenci v Gorici. Napaden je bil namreč fotograf Jerkič, ki je s svojo soprogo govoril slovenski, potem državni uradnik F., dalje dva težaka Slovenca sta bila ustavljena in brezuspešno siljena, naj upijeta „evviva". Najlepši in najkarakteristični elučaj pa se hoče zadušiti v kalu. Tukaj se gre, da je napadal neki prosluli odpadnik po noči z revolverjem v roki slovenski govoreče Slovence (dva moška in dve ženski). Z veliko silo so mu izvili revolver iz rok. Mož je kričal, da je vstanu ustreliti tudi policijskega komisarja in ne le štiri Slovence. Prihitela sta dva redarja, katerim so izročili revolver, in vsi skupaj so morali na redarstvo. Sch. so obdržali v zaporu, toda že drugi dan ob 10. uri predpoludne je bil izpuščen!
— (Razpisane službe.) Mesto poštnega odpravnika pri c. kr poštnem uradu v Šmarjeti (okrajno glavarstvo Krško) proti pogodbi in kave ji 200 gld. Letna plača 200 gld. in uradni pavšal GO gld. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Od II. semestra sta razpisani na višji gimnaziji v Trstu dve s up lentu r i za klasično filologijo. Oglasi pri ravnateljstvu nemudoma. I. semester se izvrši v Trstu šele 19. t. m.
* (Novo priznanje pisatelju Zoli.) Kakor že znano, dobiva Zola vsaki dan neštevilno priznal-
nih brzojavk, pisem itd. Pred kratkim so odposlale tadi dunajska dekleta in gospe, spadajoče k višji inteligenci, »borireljn za pravico in resnico" čestitka s 500 podpisi. Tudi red*kcija ,W'»g«*, list za moderno umetnost in literaturo, ima pismo, katero odpošlje tekom tedna Zoli, ki ima že sedaj 14.800 podpisov. Bržčas pa urednik „\Vage" ne bo dobil radi tega nikakega surovega anonimnega pism* iz „nežne roke"!.' — Obravnava proti Zoli ee izvrši šele v soboto.
* (Edisonova najnovejša iznajdba) je snov, katera da litemu železu ista svojstva, katera ima kovino železo. Podrobnosti Elison še neče objaviti, ker dela še vedno poskuse.
* (Jajčne lupine) se najbolje porabijo, ako se stolčejo v možnurju ter se primešajo hrani za teleta ali mlade prasce. Prah stolčeoih lupin pospešuje razvoj kostij.
Knjliovnost.
— Slovanski Svet". Zadnja številka tega lista prinaša n.slednjo vsebino: Namški prof-sor^i pa nemški dijaki. — Deželni zbori. — Poljska debata v pruskem deželnem zboru. — Poljak o „panslavizmu". — Cvetke z ruskih poljan. (Božidar Tvorcev.) — Na ponv č razžaljenemu. — Ruske drobtinice. (B ržidar TVorcov. — O Jag ču. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
— „Popotnik* pnnaši v št. 3. naslednjo vsebino: Poziv elovenskemu in istrsko-hrv»'skemu učiteljstvu. .Zaveza". — Naša organizacija. Ileja-list. — Iz mojega pripravljalnega /.vnzka. Mel. Sittg — Božidar Kaič kot šolnik. Kelc. — Slovstvo. Poziv. — L'st'-k. Kinematograf. — Dopisi in razne vesti  Natečaji in inserat.
— „ SlovenkaJ Vsebina IV. zvezka: Pesem: Vida. — Požigalec: Kristina. — Pravica do sreče: Potapenko. — Obsodba: Kristina. — N*'kaj pedagog ke: Marica II. — Zagonetna nrav: C-hov. — Slovenski ženi. (V spomin Iv. Gutnikovi): Doksov. Alpbouse Daudet: Marica. — Novi š ipki: Radič. — Znameniti slov; nski skladatelji. (Zvršetek) Sa-venn. — Majki Slavi: Marica II. —Kako negovati zobe Marica II. — lz dnevnika male gospodinje: Grilček. — Književnost in um-tnost — Razno — Dt'ma. — Listnica ureilnštva. Izjava. — Pod izbornim uredništvom gdene. Marice uspeva „Slovenka" z vsako novo številko Zato jo toplo priporočamo zlasti slovenskim dekletom, katerim je „Ljubljanski Zvon* se pretežko čtivo.
Telefonična in brzojavna poročila
Duiiaj 15 februvarja. Pi'greb grofa Kal-nokya se bode vršil v četrtek ob Vsi. uri popoludne.
Dunaj 15. februvarja. Ofici|ozai listi razglašajo, da so govorice o reakt'viranju grofa T h u n a , o njegovih pogajanjih z vlado ia njegovi avdijenci pri cesarju neresnične.
Dunaj 15. februvarja. V nedeljo so izročili nacijonalni burši, mej tem tudi nekateri pruski, posl. Wolfu krasi n meč z napisom: Predboritelju Vsenemčiije. \Volf je imel govor, v katerem je nazival dosedanje boje Nemcev le predstražne bitke.
Dunaj 15. februvarj«. Dosedanji intendant dvornega gledališča je na lastno prošnjo upokojen; namesto njega je imenovan sekcijski šef F I a p p a r t.
Praga 15. februvarja. Snuje se poljsko-češki trgovinski sindikat. V Pragi in v Kra-kovem se ustanovita trgovinski središči, čijih skrb bode, da se Čehi in Poljaki kupčijsko od Nemcev emancipirajo.
Budimpešta 15. febru-arja. V vasi Zgancz je nastal pravi punt. Kmetje so se oborožili in začeli zvoniti k ustaji. Vojaštvo in kmetje so se zgrabili. 8 kmetov je težko ranjenih. Vlada je odposlala v nemirne kraje zopet bataljon vojakov.
Pariz 15. februvarja. Proces proti Zoli se nadaljuje. Splošno se sodi, da se pred soboto ne bo mogel za\išti. Radi nekaterih, za Zolo ugodnih izjav nekaterih prič. so klerikalni listi nevoljui na predsedn ka sodišča, češ, zakaj je dovolil takim pričam sploh govoriti Porotniki so večinoma obrtniki in mali trgovci, torej ljudje, na katere je možno uplivati.
Carigrad 15. februvarja. Italijanska vlada je predlagala v lastim, naj se izvolitev kretskega guvernerja, radi katerega so se vršila doslej pogajanja le mej kab.neti, prepusti poslanikom v Carigradu.
Carigrad 15. februvarja. Mej turško in rusko vlado se vrše pogajanja, da bi dovolila Turčija ruski bojni mornarici svoboden pot v Črno morje, od koder bi mogla Rusija vplivati na vzhodno Azijo.
Umrli so t IJubljanl:
Dne 12. februvarja: Elizabeta Padeinik, namiljena aaslra, 33 let, Radeč kepa cesta St. II, jetika.
Dn* 13. februvarja: Anton Kosmač, kurjačev sin, 9 lat, Vod mat it. 119, jetika. — Terezija Abe, učenka, 14 let, Vod mat St  11, jetika
Dne 14. februvarja: France Kokalj, mestni učitelj, 56 let, Pred Bkofijo st. 20, vnetje možganov.
V hiralnici: Hm' 13. febrnvarja: Ivana Bezeljak, k»jžarjeva žena, 47 let, Busica rnožpan.
V deželni bolnici: Dnć •, febrnvarja: France Fnihlich, mizarski vajenec, 1» let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 3utv2 m.
I O m	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura ? "C	Vetrovi	Nebo	<s -o j 9 8 ■  > H cu >
14. 15. ■	9. svečer 7. zjutraj "j. popol.	740-fi 744 0 74.j 9	— 0-6 — 6 2 2 7	sr. jug sr. jur ar. jvzb.	oblačno megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatara —26% za 23* pod cormaluai.
Dunajska borza
dno 15. februvarja 1898
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld.
Skupni državni dolg v srebra    .... 102 .
Avstrijska zlata renta....... 122 „
Avstrijska kronska renta 4°'»..... 102 „
Ogerska tlata renta 4%....... 121 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 »
Avstro-ogerske bančne delnice     .   .   .   . »30 m
Kreditne delnice......... 3H4 .
London v i sta........... 12« * „
Kemiki drž. bankovci za 100 m.irk ... 58
80 mark............ 11 -
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci.....                           .   . (f> n
C. kr. cekini........... 5 .
Dne 14 februvarja 1897.
4" . državne srećke iz I. I HM po 250 gld. 162 gld. Državne srečke iz 1. 18fi4 po 100 gld. Dum vi* reg. srečke 5°;0 po 100 gld. Zemlj obč. avstr. 4'/«% z'sn Basr- Utl Akcije anglo-avstr. banke po 2(X) gld. .
Ljubljanske srećke......... 22
Bndolfove srećke po 10 gld...... 27
Kreditne srećke po 100 gld...... 199
Tramway-dni9t. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 515
Papirnati rabelj.......... 1
190 131 98 161
40 kr.
40 ,
f\5 ,
80 „
50 ,
50 ,
20 ,
15 , 77.', .
76 ,
5J ,
32 •
— kr.
50 „
80 l
25 I 27»/4 "
t
Glcboko atallenl naznanjamo pretužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, strijca in svaka, gospoda
Frančiška Kokalj-a
učitelja II. meBtne ljudske Bole
kateri je danes ob 1 4l nro popoludne po kratki in mnćni bolezni,  previden s sv. zakramenti za
umira oca, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega se bode v sredo, dni 16. t. m., ob 1 ,5. uri popo udne, iz bile žalosti, Pred Skotijo It 2«'. k sv. Krištofu prepeljalo in v lastil o nikev položilo.
Sv  mase s« bodo brale t stolni cerkvi.
Blagega pokojnika priporočamo v drag spomin in pobožno molitev.
Ljubljana, dne 14. februvarja 1898.
FelIHtas K«»l<al|, roj. Tnma, soproga. — Adela,   Si.l«al|s,   Felleltas   in   Klat le«,
otroci. (254) Posebni paite se ne bodo izdajali.
1 Kiarjen
■a Slovensko in nemško pisavo, z lepo kaligrafijo, vzprejma se takoj pod jako ugodnimi  pogoji v
odvetniško pisarno v Ljubljani.
Ponudbe npravniAtvu  „Sloven>kega Naroda" pod „Stenograf . (215—2)
Agenti
ki v provinciji obiskujejo sanrbne odjeranike in gostilničarje, si labko dobe lep postranski zaslužek, ako vzamejo seboj čedne zbrke uzorcev predmetov, ki se za vsako gospodinjstvo lahko prodajo. — Prijazne ponudbe nod ..Ilolie Pro-tlNloa" po i« te restante <ir««l«-o. &i i»|«-r »k«». (213-3)
■V Kupiti se želi moćan in ovinjen ""^f
ki bi meril okrog 100 veder. — Ponudbe na uprav nifttvo ^Slovenskega Naroda". 250—1)
Ea se pre.reoijo vsa prevare. Imam od ■laj to oblastvene registrovano varstveno znamke.
Jedino pristen
BALZAM
(Tinotura balaamioa) dobavlja na debelo in na dmhiio samo oblastveno koncesijonirana iu trgov inskosodno protoko'irana
tovarna balzama
lekarnarja
A. Thierry-ja
▼ Pregradi pri Rogatcu.
Pristen samo • to trg. sodno registrovano seleno varstveno inamko. (eloina priprava Mojega balzama stoji pod zakonitim
varstvom vzorcev. (207—2) Naj-darejfte, najpreukusenejSe, najcenejše in najreel-nejse ljudsko domače zdravilu za prsne in pljučne boli, kaSelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje »lahti, slab okus, slabo disVčo sapo, kolcanje, z&rago, vetrove, zaprtost telesa itd, za notranjo in vnanjo porabo proti
zubobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge, namč se naravnost z našlo/oro : Tovarna balzama Irkamaria A. Tbierrv v Pregradi pri Rogatcu.
Cena franko za vsako p stuo postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred:
12 m*lih ali   6 dvojnih stekleni i..... 4 krone,
60 .  30      . „ .....13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Poiiarejalce m posnemalue, kakor tudi prodajalce takih falsifikatu v bodem na podlagi zakona z« varstvo znamk ttrogo preganjal sodnim potom.
Lekarna angeija varuha
Jedino pristno
. tu! ;uii.|ii. nui/! u iz rsii centifolia).
Najkrepkejte vladno mamilo sedanjosti Velike antiseptične vrednosti- Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vab I« tako starih vua-njjh boli h Škodah la ranah
A. Th;erry-Ja *0*°T vnpeh - vsaj najmanj
_ '        z bolj san e in olajSanje bolečin pro-
v Preorao i. uzmjoče.
Manj ne.ro ilve Skatlj ci se ne razpošiljati; razpošilja su jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju /neska. Ona s pnatnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 Junaka h krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem nfu'inknjočih pona-re;anj in prosim natan o na to paziti, da je na vna-kem lončku vžgana 7f»ornja varntvena znamka in firma .Srhut/eng'I Apnthi'kf des A. Tlnerry in Preeraila". Vs k lonček mora biti zavit v navodilo za vpombo. katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centit'olijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikutov Kjer ni noben«- zaloge, naroči se naravno.^ t, naslovom : Lekarna angeija varuha in tovarna balzama A. Thierry
v Pregradi jiri Itogatcu RszpoSilja ae brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzatju zneska.
Ces. kr avstrijske jftft državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljavam ed dm* L oktobra 1SS7. lata. Od k tmI I a LJafcljMe jni. kol Praga Oee Trhla.
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selsthal v A nase, Soinograd; č« Klein- Reifling v 8t» rr, Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v TrbiS, Pontabel, Beljak. Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Soinograd ; čez Amstetten na Dunai. - Ob 11. nri 50 na. dopoludm oBobni vlak v Trbii, Pontabel Beljak, Celovec. Ljubno, 8els> tlial, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popoludne osojni vlak v Trbii Keliak, Celovec, Liubno; čez Selzthal v Soinograd, Leno Oastein, Zeli ob jezera, Inomoat, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz; čes Klein-Reifling v Steyr, Lino, Badejevice, PlzenJ, Marijine vara, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-skn, Dunaj via Amstetten. — Pre>g* v Novo inesln Id « Kočevje. Ob »i. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri :-ft m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 80 w svečer meftani vlak — 1'rlhod v I^uhljenu. j. k. Praga la Trbisue. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varor, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Badejevic, Solno-grada, Linca, Sterra, Aosseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Frao-zensfeste. Ob 11. nri 20 m. dopoludue osobni vlak n Dunai a via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Parisa, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oasteiua Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzetisfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. »večer osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progna la Novega uaemaa la la Ke«ev|a. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob R. uri 35 m. svečer mešan? vlak — Odhod Is L.|ahljaae d. k. v Kamnik. Ob 7. uri *23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 na. avečer. — Prihod v E.|abljaae d. k. la Haaialka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 2u m. zvečer. (17—36)
(Miti* s« pod ugodnimi pogoji takof na rttOms.   Zahteva ae kaveja
Ve. «e izve ▼ goatilni na Poljanakem trgu it. 5 „pri Zidana". (2f>s—1>
Naznanilo.
Usojam si nsjuljndneje naznanjati, da se bode vrSi!
-rr ietrtelc: cliie 1*7, t. m.
v gostilni Mpri angelju"
Kolodvorske ulice št. 7
domač plesni venček.
Zn^et(>U ob T. it i* I zvečer.
Točim prav dobra dolenjska in istrijanska vina ter
imam vedno sveže Koslerjevo carsko pivo.   Za mrzla ia gorka jedila je kar najbolje preskrbljeno. i252) Za obilen obisk se priporočam s velespoStovanjem
«1 oh I pluta «Jcr in am
ajoMtllna t.prl ausjelju**, Kolodvorsko alte« Št, 7.
Zaradi smrti se proda dobro ohranjena
kmetska hiša
«t pripadajočimi ponlopji, jako lepim, 1200 kvadr. sužnjev vel kim nadmrn vrtom, 6 i rali dobro neao-cili a^nožetij, 8 orali gozda in 8 orali njiv, aa 3&00 ((Iti. Po-eHtvo je oddaljeno 5 minut od še« iezniške poHtaje Srednja vas in pol nre od Kočevja.
PovpraAai j* vzprej^ma Jon. Krauland v NloteiiNltl vmnI pri Koc^evJI aft   1«. (249-1)
VIZITN1CE
pnporočs
„Narodna Tiskarna41
po nizki ceni.
-/aVM aW«a«aisiE
lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trst
si nsoja častitm konsnmentom uljudno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
ogo piva.
Zaloga Js v lastni upravi ln aa oddajajo najfinejša piva v sodih
la v stekleni o ah.
Z velespofitovsnjem (1%—8)
Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani.
Službo občinskega tajnika
razpisnje iapaiaalvo v Ht. Petni na Piotranlakoans.   L^tna plača
zrinil e proBtirn atanovanjem 360 gld., katera ae že sedaj labko sviša na 400 gld za tajniAko pomoć pri hranilnici. Tudi jh ae vedno kaj postranskih zutriužkov. Službo je nastopiti a 1. ntarcljena t. I. Prosilci (postavne. HtarnMti ali oženjeni imajo prednost) naj svoje proAnje pošljejo do SaW». svečana županu: ^..      _ » .
Matija Jt*«iiUo
V g t. Petru, dne" 12. svečana 1898.
Gradec I.
^44-1)
Viktor Česnik
e. kr. davčni pristav
Jvan%a Česm'k ^ SuŠa
♦)>jt-* poročena. (328) Afokronog Stoječe
dni 15. svečana t69S.
J
Izdajatelj in odgovorui urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
028^599731