Nase kmetijsko Šolstvo. (Iz strokovnjaSkega peresa.) Smoter nižjih kmetijskih šol je v prvi vrsti usposobljenje kmetskih sinov za umno kmetovanje na lastnih, navadnih, kmetskib posestvih; Se-le v drugi vrsti pride v poStev vzgajanje kmetovalcev, ki posvečajo svoje moči drugim, večjim posestnikom, koji jih V8prejemajo v službo kot najemnike, opravnike, pristave itd. — Tu označenega namena bi nižja kmetijska Sola ne smela prekoračiti; kajti s tem bi povzočila več zla nego haska. Srednje in višje Sole te vrste sploh, ki vzgajajo učence na temelju večje splosne naobrazbe, vsaj na podlagi izobrazbe nižjih ali tudi celih srednjih Sol z zrelostnimi izpiti, stremijo seveda po visji stopnji strokovnega asposobljenja, nego nižja kmetijska Sola, ki ji je zodostna podlaga sploSna ljudsko- Solska izobrazba. — Kakor pa ni iskati učenosti v ljudski šoli, ravnotako je sposobljenost za kmetijskostrokovno dovrSenost, ki ima strogo znanstveno podlago, v nižjih kmetijskih Solah nedosegljiva. Tekmovanje kmet. 8ol nižjih kategorij z višjimi je torej nesmisel, ki se čeSče zelo maSčuje. Vgpehi, ki se pri tem dosežejo, služijo pa jedino posamezniku zlasti tedaj, kedar preslepijo protekcija ali drugi motivi merodajne kroge. V kolikor sn dobri stvari na škodo, v to imamo bas mi Štajerci več dokazov. Da si pa more kmet svojega sina primerno vzgojiti kot samostalnega in dobrega — naslednika, treba mu je priskočiti na pomoč: tu se gre za sredstva, in če se tudi teh iraa, računati je 3e s časom. Običajno je na kmet. Sclah, da dobivajo učenci ustanove; tako n. pr. so gojenci deželne sadjarske in vinarske Sole v Mariboru dobli v Solskem letu 1899/1900 skupno B778 K, oni deželne kmetijske Sole v Grottenhofu 5400 K v gotovini itd. —, vsi pa tega tudi ne morejo biti deležni po potrebi. Pa nekaj je že, a vse še ne. Kmetu je kar več let težko izhajati brez sina, ki mu je lahko glavna opora zlasti v tej dobi, ko trpi veliko pomaujkanje človeSkih delavnih sil. Pameini kmetovalec se pa tudi opravičeno boji, da se sin v daljSem času, izročen več ali manj tujim rokam, živeč pod tujim vplivom, tem lažje odtuji njemu in njegovemu delokrugu. Saj 8e to vidi pri gojencih kmet. Sol, ki svoj namen čeSče zgrešijo, da si iSČejo izven doma po svetu kruba, hrepeneč le po dobrih, navadno njh duSevni obzor presegajočih službah. Domače kmetijstvo ima od takib »kulturnih pijonirjev« bore ma!o koristi, in če ostanejo tudi v domači deželi. Nadarjeni kmet, ki se ni nikjer posebej učil kraetijstva, a pridno čita poučne strokovne spise, vsprejema rad dobre nauke in nasvete, zna samostojno misliti in presojati ter se sploh zanima za napredek, je svojim sosedom mnogo koristneji, za kar imamo tudi več dokazov. Med gospodarskimi vpraSanji se dandanes premleva tudi spioSna zahteva po skrajSanju vojaške službene dobe; to je vendar že znamenje, da ne kaže, jeinati za predolgo dobo ztnožnih, delavnih, prcduktivnib močij kmetijstvu; zakaj bi se pa to godilo uprav tam, kjer velja: pomagati kmetijstvu! Štipendij je premalo, torej naraSčajo kmetu stroSki razmerno z uporabljenim časom za strokovno izgojo pjegovega sina na kmetij3ki Scli. Ako se zgoraj označeni namen te šole more doseči v krajšem času, tem bolje za posameznika pa tudi za celoto ; kajti pri jednakem številu ustanov bode teh podpor več učencev deležnih. Važno vpraSanje torej za nas: ali se more doseči na nižji kmetijski soli smotru primeren vspeh tudi v manj nego treh letih ? — Vsak veSCak in naj si bode te ali one barve, Ce je pravičen, mora odgovoriti: v sedanjih razmerah dveletno šolanje na nižjih kmetijskih zavodih namenu in dejanskim potrebam zadoSča popolnoma, kar je razvidno tudi iz sledečih izvajanj. — OSividna, nepotrebna, tendencijozna izjema dela se pa na Štaierskem. Sramota je za vlado ali druge odločilne faktorje, ki skuSajo zavode, namenjene sploSnemu kmetijskemu pouku, pobarvati z gotovimi barvami v — politične svrhe. Trditi se sme, da taka vlada s sličnimi nameni je nasilna ter se sploh ne zaveda svoje zvišene zadače na tem polju. Štajerska ni ravno dežela, ki bi se odlikovala po mnogih nižjib kmetijskih Solah, dasi naraSča od dne do dne večja potreba po njih. Število takih strokovnih Sol vseh kategorij na Avstrijskem je posknčilo v dobi 10 let (1890-1900) od 103 na 165, Stevtlo učencev pa od 3075 na 5684 — Od vseh šol sta dve visoki, 19 višjib in srednjih ter 144 nižjih 8ol. — Po učnem jeziku je 70 nem., 63 Ce8., 17 polj., 6 nem.-CeS., 3 sloveD. (ako vračunamo tudi gospodinjsko Solo v Ljubljani, ki je druStven zavod!), 2 ital., 1 srb.hrv., 1 nem.-ital., 1 nera.-rut. in 1 nem.-rum. Vse štiri Sole na Štajerskem so nemSke ter so bile ustanovljene: 1. dežel. kmet. Sola v GrGttenhi. f u 1867. leta, 2. dež. sadj. in vin. Sola v Mariboru 1872. leta, 3. drž. gozdarska Sola v Gushwerku 1881. leta, 4. strokovna šola c. kr. vrtnarske držbe v Gradcu 1882 leta. Prva ima 2 letnika ter posebej 8e pripravnico, druga 3 letnike (v prvem letniku baje tudi slovenski učni jezik?!), tretja en letnik in poslednja dva Ietnika. U tega se dovolj jasno razvidi, da merodajnim činiteljem ni toliko za zdravo kmetijsko-strokovno izobražbo naše mladine, ampak da jih preveva pri tem tisti dobro znani duh potujčevanja, germanizovanja. Dostaviti je še treba, da v celi Avstriji — razun par poljskih deželnih kmetijskih Sol — nima niti ena nižja kmet. Sola po več nego dva letnika, a vendar dosežejo določeni jim smoter. Za nas prideta v poštev 8oli v Mariboru in Grottenhcfu. V letnem poroCilu c. kr. poljedelskega ministrstva od leta 1900 beremo z ozirom na mariborsko So!o doalovno: »im 1. Jahrgange wird den slovenischen Zoglingen der Uoterricht in ihrer Muttersprache erteilt.« — To se sicer lepo glasi, a vpraSamo samo: koliko pa je resnice na tem, ko niti jeden strokovni učitelj ne razume slovenSSine! Resnica je temveč, da se slovenski učenci morajo pošteno guliti nem5čine, ki jim dela premnogo težav, predno morejo vsaj nekoliko slediti izključno nemškemu pcučevanju. Ali je pa to v prespeh strokovni naobrazbi? Nasprotno! Slovenski učenci zgubljajo zlati čas z učenjem nemSčine, strokovnega pouka samega pa še dolgo ne morejo razumevati, marsikateri tudi zgubi veselje do stroke, in če se jim 8e tako krasno predava; po taki metodi se ne da poučevati zanimivo na kmet. Solah, ker sodi le bolj v gluhonemnico . . . Če ti mladeniči v treh letih Solo z dobrimi vspehi dovrSijo, zahvaliti se morajo več svoji nadarjenosti in vstrajnosti nego taki Soli, v koji nima mesta slovenščina pri pouku. Nadalje je neovrgljiva resnica, da mora tretje leto zgubljati ravno slovenski gojenec radi tega, ker ne razume učnega jezika. Ravno tako je v Grottenhcfa, samo da je ta šola balj odkritosrčna, ker ne govori javno o treh letnikih, ampak samo o dveh, — no in o pripravnici, ki je pa namenjena Slovencem. Torej tudi na tej Soli se mora slovenski učenec vbijati 3 leta, dočim nemSkemu zadostuje dveletno šolanje. Nedogledna jp gospodarska Skoda, ki jo trpi slovenski del Štajerske vsled takih kmet. šol že nad 30 let! Ali vseeno se gotovi Ijudje zgražajo nad naSimi zahtevami, liki bi nam delili milosti, ako sprejemajo tudi slovenske mladeniče v te zavcde, za katere prispevamo več nego nemSki sodeželaai, po drugi strani pomagamo jim pa 8e iz največje zadrege; kajti resnično dejstvo je, da bi n. pr. na mariborski sadjarski in vinarski Soli bilo kmalu več učiteljev nego učeacev, ako je ne bi pohajali ravno Slovenci. Take vnebovpijoče krivice, ki jih trpi ena tretjina prebivalstva štajerskega, se pač mot-ajo odpraviti takoj. To je pa mogoče le tem potom, da se mu da samostojna sloven. kmetijska Sola z dvoma letnikoma, ki bode dosegla ravno isti smoter, kakor označeni dve Soli s tremi letniki (za Slovence!) ali pa druge take šole po Avstrijskem. Najnavadneji kmet urideva že dandanes, da samo »stara praksa« v kmetovanju ne velja več; kajti poleg pridnih rok treba je mnogo več zdravega poimovanja in razumevanja, kakor v tistih »dobrih starih časih.« Do tega pridemo potom dobro organizovanih kmet. 8o), kojih učni jezik pa mora biti materini jezik učencev. Omenjara na tem mestu slovensko kmet. 8olo na Grmu pri Novem me3tu, ki dosega zelo povoljne vspehe ter se od leta do leta razvija krasneje. Na nižji kmetijski Soli se da torej učni smoter stvari primerno popolnoma doseči že v dveh letih, če le nima taka strokovna šola postranskega namena, 'uSence vežbati tudi v predmetih, ki nimajo za kmetagospodarja kct takega pravega pomena, kojim se pa, če jih rabi ali se za nje zanima, sicer lahko priuči, DovrSenih učenjakov pa niti dveletni niti triletni teCaji ne vzgojijo. Namen takih strokovnih šol je vendar, pokazati učencem pravo pot gospodarskega napredka, katero naj z gotovo žilavostio takoj uberejo in po koji hodeč naj si nabirajo razne nove skušnje, uporabljajoč tiste temeljne vede, ki so si jih prilastili kot gojenci, vsprejemajoč nove nauke, ki pa naj jih umevajo Iočiti t dobre in slabe ter jih tako tudi uporabljajo, ia vse to v dobrem smislu spopolnievanja. — Saj je bistvo njih podjetja tako, da se ne more nikoli reči; sedaj smo na vrhuncu, tu ostanemo, — temveč treba je upoStevati vse nove pojave na obsirnem polju kmetijstva. Da se pa razboriti učenci, ki niso ve<5 v otročjih letih, tekom dveh let povspnejo na primerno stopnjo usposobljenosti in zrelosti, o tem ni dvoma, ko vendar najdemo dokazov za resničnost te trditve v že obstoječih takih primerno urejenih Solab; objektivni opazovalec pa zasledi tudi preinnogo plevela v vrstah gotovih nezdravih izrastkov tistih 8ol, ki skuSajo na umeten način prekoračiti meje začrtanega jira delokroga.