GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA pfo xxii. st. 10 ptuj, Četrtek, is. marca 1969 cena: 0,50 din li občino Ptuj v skladu z ustreznimi iislavnimi spremembami bo- mo 13. aprila letos volili vse poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine ter odbornike občinske skupšči- ne, Poslanski ali odborniški mandat torej preneha tudi tistim, ki so bili leta 1967 izvoljeni za štiri leta. V bo- doče bomo volili poslance in odbornike za mandatno dobo itirih let. Vsak občan, ki ima olilno pravico, bo lahko dva- krat zaporedoma izvoljen v isto skupščino. Dosedanji ačin volitev, s katerimi smo Kaki dve leti zamenjali po- lovico poslancev in odborni- bv, odpade. Bistvena novost novega tolilnega sistema so kandi- dacijske konference Sociali- stične zveze, ki obravnavajo, predlagajo in določajo kan- didate za odbornike in po- slance; to so krajevne, ob- tinske, medobčinske in re- publiške kandidacijske kon- ference. Prve določajo kan- didate za odbornike občin- sl^e skupščine, druge poslan- ce Za republiško skupščino, 'fetje poslance za zvezno ®ipščino in četrte poslance za zbor narodov. Pretekli četrtek je bila v Ptuju seja občinske kandi- dacijske konference. Na njej so poročali o predhodni po- litični dejavnosti o kandida- cijskem postopku. Predlogi potrjujejo željo, da naj Fra- njo Rebernak in Anton Ža- gar ponovno kandidirata za predsednika oziroma pod- predsednika občinske skup- ščine Ptuj. Na scira pospeševanje kme- . Mva, zlasti področje živi- =i5eje in dolgoletnih nasa- Živinoreja, vinogradni- sadjarstvo in poljedel- i-! so pomembne panoge ^["etijstva, od katerih je od- S°spodarska moč vsega ■ fj^^^^^f^ega kmetijstva v ob- ^ dohodke sklada bi se naj stekali del prispevka iz oseb- nega dohodka od kmetijstva, del prometnega davka od vina, del pristojbin za vete- rinarsko sanitarne preglede pri nakladanju in razklada- nju živine ter pregledov mesa v klavnicah in iz dru- gih virov. Svet za kmetijstvo in go- zdarstvo je mnenja, da je kmetijski sklad potreben, da ima možnost formiranja do- hodkov in namenskega ter načrtnega trošenja, zato je predlagal, da skupščina ob- čine tak sklad ustanovi. Na minuli seji občinske skupščine so odborniki kme- tovalci odločno podprli pred- log sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Skupščina obči- ne Ptuj je sprejela odlok o ustanovitvi sklada za pospe- ševanje kmetijstva v občini Namen sklada je zbirati sredstva in jih uporabljati za .financiranje kmetijske pospeševalne službe in dru- gih dejavnosti, ki imajo po- men za razvoj kmetijstva. ZR Po 224. členu statuta občine Ptuj SKLICUJEM 69. (17.) skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupno- sti skupščine občine Ptuj, ki bo V PONEDELJEK, dne 17. marca 1969 V dvorani Narodnega doma v Ptuju, Jadranska ulica 13, s pri- četkom ob 8. uri. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Vprašanje odbornikov; 2. Razprava o osnutku programa gospodarskega in družbenega razvoja občine Ptuj za raz- dobje od 1969 do 1973; 3. Razprava o osnutku prora- čuna občine Ptuj za leto 1969; 4. Razprava o poročilih pravo- sodnih organov: a) občinskega sodišča Ptuj, b) občinskega javnega tožil- stva Ptuj, C) občinskega sodišča za pre- krške Ptuj; 5. Odlok o razglasitvi varoval- nega gozda v okolici mesta Ptuja; 6. Odlok o določitvi marže v prometu na drobno za določe- ne proizvode v občini Ptuj; 7. Sklepanje o ugotovitvi sploš- ne koristi za zgraditev do- vozne ceste med Dražensko in Mejno cesto v Ptuju (razla- stitev); 8. Potrditev statuta šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj; 9. Sklepanje o imenovanju po- močnika tajnika občinske skupščine in nekaterih uprav nih organov občinske skup- ščine; 10. Sklepanje o imenovanju čla- nov upravnega odbora skla- da za pospeševanje kmetij- stva občine Ptuj; 11. Sklepanje o razrešitvi dose- danjega in imenovanje nove- ga člana v upravni odbor ob- činskih skupnih rezerv gospo- darskih organizacij občine Ptuj; 12. Sklepanje o imenovanju pred- stavnika občinske skupščine v zbor Zavarovalnice Maribor; 13. Sklepanje o imenovanju čla- nov v komisijo za pregled let- nega zaključnega računa pri- spevkov in davkov za leto 1969; 14. Sklepanje o razrešitvi sodnika za prekrške; 15. Sklepanje o razrešitvi na- mestnika sodnika za prekrške; Prilagamo obrazložitev k dnev- nemu redu, gradivo k 2. točki, poročila k 4. točki ter predloga odlokov k 5. in 6. točki dnevnega reda. Osnutek proračuna občine za leto 1969 vam bomo poslali nak- nadno. Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak, 1. r. OPOMBA: Po končani seji ob- činske skupščine bo sestanek kluba odbornikov zaradi dogovo- ra o poteku zborov volivcev in zborov delovnih ljudi za izvedbo kandidacijskega postopka za vo- litve odbornikov občinske skup- ščine, oziroma poslancev skup- ščine SRS in poslancev zvezne skupščine. Letos že četrta zlata poroka v Markovcih v soboto popoldne sta na krajevnem matičnem uradu v Markovcih slavila zlato po- roko Marija in Anton,Stra- fela iz Borovec 29. Razgovor s slavljencema in posnetek s svečanosti, ki jo je opravil podpredsednik skupščine ob- čine Ptuj Anton Žagar bom<-> objavili prihodnjič. V Markovcih je bila to le- tos že četrta zlata poroka. J. S. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ — obrat za kmetijstvo razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: 1 traktor Fe 35 2 traktorja zadriigar 1 traktor zetor 1 plug 4-brazdni 4 prikolice dvoosne 3 t 1 drobilec za koruzo 1 varihio garnituro decimalne tehtnice in ostalega druobnega inventarja. IJeitaofja bo v ponedeljek, 17, marca lf)(?9 na se- dežu DE Pragersko ob 9. uri. STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k Prihodnje leto stoletnica &0 Ptuj Ptujsko gasilsko društvo se prilagaja potrebam Dve do tri minule za tem, ko objavi sirena nesrečo in pokliče na pomoč, že krene prvi avto ptujskega gasilske- ga društva na kraj nesreče. Ptujsko GD je že vrsto let znano kot najaktivnejše dru- štvo. V lanskem letu je za- beležilo 41 akcij, 50 rednih in 4 izredne nočne vaje. Ak- cijo in vaje so zadovoljivo obiskane. Na 99. občnem zboru ptuj- skega gasilskega društva preteklo soboto je poveljnik Stanko Prejac pohvalil iz- redno aktivnost članov pri reševalnih akcijah. Gasilci so v reševalnih akcijah delali skoraj cele noči, mokri in prezebli, in to kot amaterji, zavedajoč se, da je treba po- magati ljudem in družbi. Za požrtvovalno delo so pohvalili Jožeta Ogrizka, Vi- ljema Mikšo in Franca An- žela. Prejeli so odlikovanje tretje stopnje. Ivan Prejac je dobil odlikovanje prve stopnje. Več gasilcev je pre- jelo spominske značke za 10- do 30-letno delo v dru- štvu. Za 30 let zaslužnega dela sta prejela spominske značke Stanko Prejac in Ivan Grahl. Med odlikovanimi je bil tudi mladinec Ferdo Ra- kuša, ki je že s 16 leti prejel značko za 10-letno delovanje v društvu, ki ga je pričel kot 6-letni pionir. Pohvale vredno za društvo je tudi, da je v njegovih vrstah ve- dno več mladih gasilcev. Na občnem zboru je bilo v ve- selje pogledati mlad, obeta- joč kader. V razpravi so menili, da je naziv Gasilsko društvo zastarel. Zaradi potreb se je. društvo preusmerilo in uspo- sobilo za reševanje tudi pi;! drugih nesrečah, kot so i>o- plave, zemeljski plazovi, re- ševanja avtomobilov, ljudi (studenec)... Glede na to iz- popolnjujejo tehnično opre- mo. Pripravljajo se na po- plave, ki jih lahko po obil- nih padavinah pričakujemo. Za čim uspešnejše reševanje med poplavami kupujejo več- ji čoln z močnejšim motor- jem, ki bi lahko vlekel še druge čolne. Društvo bo ku- pilo tudi večjo cisterno za prevoz vode v suši. Glede na to so sklenili, da bodo posla- li republiški gasilski zvezi predlog, da razširi naziv ga- silskega društva v Gasilsko reševalno društvo. Pomenili so se tudi o delu in nalogah v letošnjem in prihodnjih letih. Predvsem bodo morali pričeti s pripra- vami na proslavo 100-letni- ce gasilstva na Slovenskem. Na ptujskem stadionu bodo manifestirali žensko delo v gasilstvu. Predvidevajo dve- urni nastop uniformiranih gasilk. Pripraviti se bodo morali tudi na 100-letnico društva, ki je bilo ustanovljeno 1. marca 1870. leta. Iz teh ča- sov še hranijo originalne zapise (blagajniška knjiga). Obletnico bodo slavili pri- hodnje leto. Na dobro obi- skanem občnem zboru je bilo po »resnem« delu zelo vese- lo. Igrala je gasilska plesna godba, ki so jo pred krat- kim ustanovili. V prihodnje jo nameravajo razširiti. ZR Trnovska vas »Le poglejte si našo luknjo.. .f< Ko sem se te dni mudil v Trnovski vasi, so me tamkaj- šnji prebivalci napotili v nji- hovo trgovino. Rekli so, le oglejte si našo »luknjo« in nekaj poštenega napišite o njej. Stavba je v centru vasi ob cesti Ptuj — Lenart. Zuna- nji videz je zelo slab. Neo- metana fasada, majhna okna in vrata delajo vtis, da je tu zapuščeno skladišče. Notra- njost je prava luknja. V pre- majhnem prodajnem prosto- ru je stara prodajna miza, nekaj polic z razstavljenimi predmeti, drugo prodajno blago je zloženo na tleh. V prenatrpanem majhnem skla- dišču poleg trgovine ni do- volj prostora. V prodajalnem prostoru med prodajno mi- zo in zloženim blagom je pro- stora za 3 do 5 kupcev. Poslovodja Vanko Pelcl pravi, da potrošnikom ne more postreči kot se spodo- bi, niti ne more imeti v tr- govini potrebnih artiklov, ker primanjkuje prostora. Delo v lokalu je izredno težavno. Dvomi, da bi kdor koli vzdr- žal v tej luknji 19 let, kot jih je on. Težko si je predstav- ljati stisko, ki nastane po tem ko tovornjak pripelje od tri do pet ton raznega blaga. Ker je skladiščni prostor premajhen, blago zložijo v prodajni prostor. Za kupce ostane le do dva kvadratna metra prostora. Zato morajo pogosto čakati med vrati ali pa celo zunaj. Zelo neprijet- no je v deževnem vremenu, še huje pozimi. Večja gneča je posebno ob sobotah. Ker je trgovina ob prornej, ni cesti in edina za štovik prebivalce, ki ne morejo vsav dan v mesto, sem menil, lastnik iz te luknje stisne J dobiček, a ničesar ne vrne za ureditev lokala. Vprašj sem po letnem prometu ij lastniku trgovine. To je tri govina TP Panonija. V lan skem letu so dosegli v njej 48 milijonov starih dinarje? prometa. Promet bi bil velikj večji, če bi imeli več prostor; Za vse artikle, ki jih prebi-i valci potrebujejo. Ob tem jejo nad zmanjšanjem proJ večanje. V 1'rnovski vasi sj bile nekoč tri trgovine. Tudi v tem lokalu je bila vse od avstroogrskih časov. Prebi. valci ne morejo razumeti, da sem se spomnil izjav pred-i stavnikov trgovskih podjetij' iz Ptuja, ki večkrat negodu- jejo možnosti za njegovo po- meta. Ob tem primeru nehote pomisliš, da premalo preuču- do danes ni bilo mogoče ure- diti lokala in da mora bitf sladkor, moka, kruh, sol..^ še vedno na tleh. ^ Ko sem prebivalce vprašal j o lastništvu stavbe, so mi pri-; povedovali neke težavne o- koliščine, kljub temu pa je treba v Trnovski vasi urediti zadovoljiv trgovski lokal. Prebivalci zatrjujejo, da bo- do ponudili trgovskim pod- jetjem iz Maribora, naj v Tr- novski vasi zgradijo ustrezno trgovino. Ptujske trgovce že dolga leta zaman prosijo za to. ZB Vanko Peki, poslovodja: »Dobiček odnesejo, ničesar ne vrnejo za ureditev lokala«. Do Žeta! luknja pri luknji IZREDNO SLABA CESTA DO ŽETAL. PREBIVALCI PI- JEJO TUKAJ KISLO VODO, KER PITNE SKORAJ M SMO IZBRALI PRAVEGA KANDIDATA...? Takšne so prve ugotovitve, ki jih dobi obiskovalec Ze- tal že po enournem razgo- voru. Zal ni bilo časa, da bi se pogovoril še z nekaterimi, pa že to je zadoščalo, da je človek dobil z obiska v Ze- talah precej zbledelo sliko. Toda začnimo lepo po vrsti. Ko sem v Ptuju pogledal na vozni red, sem bil prese- nečen, saj ga vežejo z Zeta- lami dnevno štiri avtobusne zveze. Začetek je dober. Ob pol desetih sedem v avtobus in že zdrvimo proti cilju. Prvi kilometri so čudoviti. Na avtobusu ni prevelike gneče, pa tudi cesta je asfal- tirana. Toda kmalu te maka- dam. spomni, da smo že za- vili proti Podlehniku in da je konec vsemu dobremu. Vča- sih pa se moraš prav od srca nasmejati prestrašenim so- potnikom, ko vrisnejo, ka- dar avtobus le prehudo za- trese zaradi jam na cesti. Podlehnik je že za nami in pred nami je najslabši del ceste. Ob vsej cesti pa sem, če sem dobro gledal, videl le dva cestarja, ki sta oprav- ljala delo, katerega bi ne naredila mladinska brigada v celem mesecu. Tako pre- ostaja vsem samo upanje, da bo cesta letos še vseeno po- sipana, čeprav v Zetalah ni- so glasovali za samoprispe- vek. V Zetalah je bil izredno lep dan. Sonce je grelo z vso svojo spomladansko moč- jo. Zal pa ni bilo tako tudi z razgovori z občani. Tako smo se najprej ustavili pri vodi. Kaj je prava pitna vo- da, Zetalčani sploh ne vedo. Včasih pa je bila tukaj moč- no zakoreninjena tudi gol- šavost, ki so jo pa skoraj v celoti odpravili. Problem vo- de povzroča velika razdrob- ljenost zaselkov. Kljub temu pa je močan izvir oddaljen samo dva kilometra. V cen- tru pa je zdravstvena in zo- bozdravstvena postaja, pred- vsem pa bi rabila zdravo pitno vodo šola. Tako sedaj tisti, ki imajo malo več de- narja, pijejo kislo vodo ali pa pijačo in vino, ker vodi tukaj ne zaupajo. Sedaj so se že začeli pogovarjati o vodovodu, vendar po zavze- tosti, ki so jo pokazali do sedaj, ni pričakovati, da bodo v Zetalah tako hitro imeli vo- dovod. Beseda je stekla tudi o re- ferendumu v lanskem letu, ki v tej krajevni skupnosti ni uspel. Marsikaj sem lahko slišal, vendar ne želim pogre- vati postanih jedi. Ker pa jo bilo nekaj gnilega tudi ob dosedanjih pripravah na le- tošnje volitve za odbornike občinske skupščine, bi bilo dobro za Zetalčane, če bi si segli v roke. Zdrugeni in s skupnimi močmi bi lahko dosegli mnogo več, predvsem pa da ne bi volili takih lju- di, ki niso dovolj zainteresi- rani za razvoj njihovega kra- ja. -b Rdzstava amalerjev Pred kratkim je bila v razstavnem paviljonu »Du- šana Kvedra« v Ptuju odpr- ta razstava štirih nadarjenih slikarjev amaterjev, ivi po dosedaj izrečenih kritikah nj področju slikarstva še mno- go obetajo. Svoja dela raz- stavljajo Oto -lURGEC iz Ptuja, Jože FOLTIN iz Zg. Velke, Bogomir JURTELA iz Cirkovec in Milan STRELEC, prav tako iz Ptuja. Razgovor z mladim umet- nikom Milanom STRELCEM, študentom VTS v Mariboru, bomo objavili prihodnjič. J. S. Slifcar Henri Matisse v mlajiih letih ni mogel prodati svojih del. Zna?iec, ki ga ie obiskal, je pred neko sliko presenečen vzkliknil: »Mojster, krasno sliko ste naslikali! Ne morem se je do sitega nagledatilK Matisse je suho odvrnil: />Jaz tudi ne! Zato pa bi jo rad Drodal!« Mladina iz Miklavža pri Ormožu se je predstavila s komedijo »Na ogledih« Mladinci iz Miklavža pri Ormožu so se predstavili v nedeljo domačim gledalcem s komedijo »Na ogledi«. Delo je režiral Konrad Kolarič. Gledalci, ki so jih v nede- ljo v kino dvorani pri Mi- klavžu nagradili s sponta- nim aplavzom si želijo, da bi mladi iz tega kraja prišli na take »oglede« še večkrat. V Miklavžu pri Ormožu je te dni v teku tudi kuharski tečaj, ki ga vodi Marta Stam- par. Razgovor s predsednico mladinskega aktiva Miklavž pri Ormožu Angelco Kuster vam bomo posredovali v eni izmed naših prihodnjih šte- vilk. J. S. V Ormožu za kandidaturo Franca Borka in Viktorja Munda Poročali smo že, da je za- sedala v četrtek v Ormožu občinska kandidacijska kon- ferenca. Člani kandidacijske konference so se s tajnim glasovanjem izmed štirih evi- dentiranih kandidatov za re- publiški zbor izrekli za kan- didaturo Franca Borka, kme- ta iz Središča ob Dravi i" Viktorja Munda, kmeta iz Vodranec. Predsednik občinske kon- ference SZDL Ormož Vlado Ožbolt je v svojem poročilih ocenil predvolilne priprave kot uspešne in kot politično zrelo akcijo. J. S. ^^p^riK _ ČETRTEK, 13. MARCA 196;! STRAN 5 Qsmi niarec je za nami. Povsod se ga z veseljem spo- nnjaJo žene. Tokrat so L deležne posebne pozor- '.jfi doma, na delovnih me- jiti ipd. Obdarili smo jih s 5pki cvetja, jim pripravili jjlturne prireditve, na ka- jfih so skoraj povsod na- njihovi najmlajši, ki jim naredili tudi največ reselja- _ Priprave na proslavljanje jflega marca — dneva že- J3 so tekle ves minuli te- j^ji. V kolektivih so organi- /^li izlete, zabave ter se ■sploh pogovarjali, kako bi jjnie in žene nai lepše do- iji;ale ta dan. Ko pa si jih pazoval, si marsikateri na videl solzo veselja, ker I ravno takrat nastopal njen trok. Takšnih prisrčnih, če- rav skromnih prireditev je la največ, največ pa je bilo a njih veselja in sreče. Ce bi hoteli našteti vse kra- I. kjer so se ta dan odvija ; proslave in zabave na ist naših žena in mamic, bi jni zmanjkalo papirja. Zato i-glejmo samo nekaj takšnih fireditev. v slov. bistrici ;e bila organizator krajev- :organizacija Socialistične eze. Na skromno zabavo povabili nekaj naj stare j- i: mamic iz Slov. Bistrice :okolice. Zal se v.se prazno- iiija niso mogle udeležiti, J pa ni motilo prisotnih, :ne bi bile vesele na pri- rfitvi, ki so jo za njih pri- javili pionirji osnovne šole Pohorske brigade«. Program fbil prisrčen, aplavz pa je '"priznanje, ki so ga naj- dobili za svoj trud. o programu je bila za po- . 'Jenke manjša zakuska, l^fjene pa so bile z manj- clarili. ^•"acah xa dk. polju so si organiziranje ^ žena pripravile žene y gostilni pri Kopu- tiiig so se ženske dome- J • cia bodo od vsake ude- pobrale deset dinar- štiri jajca, za kar pa se bodo lahko lepo zabavale. Prijave in prispevki so de- ževali nepretrgoma, tako da so se pri Kopušarjevih že ustrašili, da bodo morali raz- širiti gostišče. Ker pa je z dobro voljo mogoče marsikaj, je bilo prostora dovolj. Da so v Apačah odlični organizatorji, je govorila dobra volja vseh udeleženk, ko sem v soboto zvečer okoli pol devetih prišel med nje. Ker se mi je mudilo naprej, sem naredil samo posnetek, apaške mamice, babice in hčerke pa so se zabavale še {x)zno v noč. V KIDRIČEVEM Kot vsako leto, je tudi le- tos bila proslava v .veliki dvorani restavracije. Lep kulturni program, ki so jim ga pripravili, je navdušil vse prisotne. Svojih sodelavk se je spomnil tudi kolektiv TGA. Ta je povabil vse za- poslene na kosilo v narodni dom v Ptuj ter kasneje na ogled vinske kleti v Sloven- skih goricah. S šopki cvetja so se spomnili svojih najsta- rejših delavk Hede Sumar in Marjane Toplak, ki sta najdalj časa zaposleni v to- varni, ter svoje najmlajše sodelavke Anice Vrtič. Letošnje praznovanje dne- va žena je za nami. Namerno sem pisal samo o tem, kako smo se na ta dan vsi spomni- li naših žena in mater, ker je bilo o njihovih pravicah ipd. že dosti zapisanega ob tem dnevu. Vsekakor pa ne za- došča, če se žena in mater spomnimo samo ob 8. marcu, ampak takrat, ko je treba reševati vprašanja, kot so otroško varstvo, drugi (do- mači) »šiht« delavk-gosno- dinj itd. itd. -b Osemletka na Rodnem vrhu? Osnovna šola na Rodnem vrhu je ena manjših šol v ptujski občini. Obiskuje jo 145 učencev iz šestih okoli- ških vasi. Kljub temu pa ni- ma ta šola nič manj proble- mov, kot druge večje. Celo nasprotno, učiteljski kolektiv te šole se srečuje z mnogimi težavami, ki jih precej uspeš- no rešuje. Značilen za to šolo je bil slabši uspeh v zadnjih letih. Zaradi tega si je postavil učiteljski kolektiv na šoli na- logo ga izboljšati. Iz razgo- vora z ravnateljem šole Francom Lačnom sem izve- del, da njihov trud v prvem polletju letošnjega leta ni bil zaman. Razen tega si želijo učitelji kot starši otrok, da bi postala šola na Rodnem vrhu popolna osemletka. Za- radi tega so že začeli zbira- ti sredstva za dograditev ene učilnice in kuhinje. Gostin- sko podjetje Haloški biser jim je prispevalo pol milijo- na starih dinarjev. S šted- njo pri osebnih dohodkih so na šoli v preteklem letu pri- štedili 800.000 starih dinar- jev. Ker so za popolno osem- letko zainteresirani tudi star- ši, so sklenili, da bodo po go- spodinjstvu prispevali po nadaljnjih 10.000 dinarjev, kar bi skupaj zneslo 2,300.000 starih dinarjev. Seveda so ta sredstva premajhna, zato pa pričakujejo še prispevek iz sredstev za razvoj šolstva v ptujski občini. Z dograditvijo še enega razreda, v katerem bi bil kombiniran pouk za sedmi in osmi razred, bi odpadlo obi- skovanje teh dveh razredov v Ptuju in v Podlehniku. Učni uspehi učencev, ki obi- skujejo zadnja dva razreda osnovne šole v Ptuju ali Podlehniku, so namreč mno- go slabši. Glavni vzrok pa je naporna hoja v šolo in na- zaj, ki vzame učencem tudi skoraj ves dan. Področje okrog Rodnega vrha ni ravno bogato, zato se ljudje težko prebijajo sko- zi življenje. To pa je eden glavnih vzrokov slabšega učnega uspeha šole na Rod- nem vrhu in precejšnjega osipa. Zato so bili tembolj veseli in presenečeni na šo- li, ker so jih v zadnjem času obdarila mnoga podjetja, šo- le in celo posamezniki. Zato smo posebej dolžni hvalo, je dejal ravnatelj Fran Lačen, obema pokroviteljema, ITa- loškemu biseru ter Kmetij- skemu kombinatu, posebej še obratu Mlekarna, ki je nakupil precej nove obutve in oblačil za naše otroke. Obdarili so nas tudi učenci osnovne šole Maks Durjava iz Maribora. Mladinska knji- ga je dala za naše učence zvezke. Še posebej se zahva- ljujemo Arnoldu Pavliniču, ki je podaril osnovni šoli na Rodnem vrhu 150 knjig. -b V jubilejnem letu ufBiiili cestišča, zgradbe, lokale, napise, naselja Proslava 1900-letnice Ptuja bo privabila v Ptuj številne goste, turiste in obiskovalce, ne .samo iz naše ožje domovine, am- pak tudi iz inozemstva. Glede na to je treba prav posebno skrbeti, da bo mesto v tem letu primer- no vzdrževano in urejeno. Xa minuli seji občinske skupščine so potrdili pro- gram, ki ga je pripravil odbor za pripravo prosla- ve 1900-letnice Ptuja. Sprejeli so tudi priporo- čilo posameznim delov- nim in družbenim organi- zacijam, društvom in službam v občini, da bi za- gotovili ustrezno podporo pri izvedbi določenega de- la predloženega programa. Konuinalno podjetje v v Ptuju bo moralo takoj spomladi urediti rcstišče najbolj prometnih ulic in trgov v mestu, posebno tam, kjer se je posedlo zaradi polaganja vodovo- da ali kanalizacije. Ce- .stišče je treba v/.postaviti v prejšnje stanje. Frav posebno skrb bo moralo posvetiti čistoči mr.sta, to je čiščenju ulic šn trgov. Vsako soboto zjutraj je treba ulice in pločnike po- sebno skrbno pomesti, pro- metnejše ulice pa še tudi zvečer. Ob poletnih vročih dnevih je treba ulice pri- merno škropiti! Stanovanj.sko podjetje v Ptuju naj obnovi fasade in strehe tistih stanovanj- v starem dleu mesta Ptu- skih in poslovnih zgradb ja, ki so zgodovinsko in slogovno pomembne. Na zgradbah naj popravi manjše poškodbe in okru- šitvc fasad, ki kazijo iz- gled. Skupaj s hišnimi sveti naj poskrbijo za pri- merno ureditev okolice sta- novanjskih zgradb, uredi zelene površine ter te redno vzdržuje in ueguje. Pri vsaki hiši je treba u- rediti primeren prostor za postavitev posod za smeti; te pa v nobenem primeru ne smejo stati na pločnikih ali ob glavnih viiodih na ulični strani. O- krog po.sod za smeti je treba stalno vzdrževati či- stočo. Dvorišča hiš niso prostori za odlag.anje raz- nih odpadkov in drugih predmetov, ki tja ne spa- dajo. Zasebni lastniki hiš v Ptuju naj do občinskega praznika popravijo in u- redijo svoje hiše, poseb- no tiste, ki so glede na njihovo zgodovine ali ar- hitekturo pomembne. Trgovska podjetja in oi)rtniki naj skozi vse le- to skrbno urejujejo izlož- be svojih prodajaln. Sve- tlobne reklame in napi- se firm v starem delu mesta naj prilagodijo anibicntu tega mosta. Pri tem se za nasvet lahko obrnejo na pooblaščenega arhitekta Zdenka Kebcrca pri Projektivnem biroju Ptuj. Gostinska iK)djetja in zasebni gostilničarji naj obnovijo in «redi.jo lokale ter jili vzdržujejo tako, da se bodo gostje v njih počutili prijetno. Gostom naj nudijo domače speci- alitete. Krajevne skupnosti naj v skupni akciji z občani uredijo hiše in plotove, da bodo naselja dobila lepši izgled. Ptujčani pa naj poskrbi.jo, dii bod<» okna in balkoni okraše- ni z rožami. Z K V Apačah so imeli tudi bogat šaljivi program. Med osta- limi ne gre pozabiti enega najstarejših duetov, ki je zapel ob tej priliki, na Jcrico Valentin in Jožefo Burjan, ki šte- jeta skupaj celih 160 let. Praznovanja dneva žena v Slov. Bistrici, ki ga je za njih organizirala krajevna organizacija SZ. STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k Navade in razvade otrok o nekaterih pojavih pri otrocih dostikrat mislimo, da so bolezen, pa so le sla- be navade ali razvade. Mno- gokrat krivimo otroka, nič se pa ne vprašamo, ali ni- smo njegovih grdih navad, razvad ali nezdravega sta- nja krivi sami, ker gaotelih utegnili vzgajati, bodisi da ga nismo znali ali pa nismo hoteli. V vsakem otroku je mnogo dobrega, vsakega lah- ko vzgojimo, le da je dobro v njem treba vzbuditi in oblikovati. Nevzgojljivih otrok je malo in še ti so la- že ali hudo bolni. Torej se vprašajmo, kdo je kriv otrokovim pomanj- kljivostim vzgoje. Otrok ali mi? Ponavadi je tako, da oče ne more slišati otroko- vega joka in rad nemoteno sede v naslanjač s časopisom v roki, mati gospodinja, ki podpira tri vogale v hiši, pa po navadi nima več časa za nič, ker so na svetu poleg otrok še druge skrbi, ker moramo živeti, dokler smo še mladi, in še drugi taki aii podobni razlogi. Krivi smo, ker se dovolj ne ukvarjamo z njim; krivi smo, ker ne skrbimo, da bi mu duša bila vedno polna novega in svetlega, polna veselja in radosti, ker mu ne damo vzgojnega dela in pri- ložnosti, da bi mislil o re- snosti dela ali se z delom zabaval in ga vzljubil. Kri- vi smo, ker ga ne puščamo med otroke ali ga ne jem- ljemo s seboj na sprehod in po malih opravkih," ker ga ne popeljemo v naravo ali ne gremo z njim na počitni- ce. Ni njegova krivda, če nas morda že zarana tudi — zasovraži. Ker se po vsem tem naš otrok ne obnaša tako lepo, kot želimo, nas je sram ce- lo vzeti ga v družbo. Zahte- vamo od njega, da bi lepo in razločno izgovarjal be- sede... 2^pet se vprašajmo, smo se trudili kaj dosti na- učiti otroka pravilne izgo- varjave . , .? Ali nismo v preveliki in namišljeni mi- lini govorili z njim v samih pomanjševalnicah, kot da smo sami otroci. In tako še vedno ta nebogljenček, ki si sam ne ve prav nič poma- gati, dasi mu bodo kmalu odprta šolska vrata, izgo- varja >liba« namesto riba. in »zaba« namesto žaba. Morali bi tudi že zgodaj navajati njegovo uho in uči- ti ga pravilne govorice, ki ga bo vodila skozi življenje Takrat bi že moral naš mal- ček slišati, kako bo govo- ril ... Torej naša naloga je, od vsega začetka otroka usmerjati na pravo, vzgojno, neškodljivo in uspešno pot. saj naš smoter je, da bi bili naši otroci zdravi, negovani, vzgojeni, bistri in lepi. Ven- dar za vse te vrline, ki se kasneje odražajo v zrelem človeku, je treba sleherni dvojici, ki ima ali misli imeti otroke, imeti mnogo volje, ljubezni, hotenja in žrtvovanja. In ne samo tega, ampak širokega znanja! Vsak izmed staršev naj bi si rekel, moj otrok je, lahko si ga popravim in to tudi moram, če hočem otroku dobro, da kasneje ne krene na težko pot nenavadnih razvad... Pionirji so nastopi!! Za 8. marec so nas pionirji iz šole Franceta Osojnika, pod vod- stvom tov, Mimice Korpar, pri- jetno presenetili. Nekaj recitacij, glasbe in plesa, je bilo tako pri- srčno, da so poželi buren aplavz. Nastopili so 6. marca v šoli, 8. marca v Rogoznici, 9. marca, pa v domu JLA. Najboljša točka je bila vsekakor folklora. Otroci so plesali in peli znane in pri- ljubljene narodne pesmi. Ko so zavriskali in zavihteli s klobuki po zraku, je publiko zajel val veselja in židane volje, da bi najraje zaplesali z njimi. V Rogoznici so morali celo svo- jo točko ponoviti, čeprav so bili precej zasopihani. Otroci so to radi naredili, ker jim je prizna- nje za uspeh dal nove moči. Take nastope je treba pozdrav- ljati. Otrokom dajejo samozavest, šola pa nam pokaže, da skrbi za vsestranski razvoj otroka. Pod- pirajmo take nastope in upajmo, da jih bo vedno več. Kegljanje za dan žena Kegljači »Partizana« Kidričevo in »Železničarja« iz Ptuja so za dan žena pripravili svojim tova- rišicam posebno presenečenje. V petek, ob 17. uri so jih pova- bili na kegljišče ter tako sesta- vili zgoraj imenovani ekipi. Posebnost ekip je bila, da no- bena od nastopajočih ni bila keg- Ijačica. Vsled te^a je vodstvo o- beh krožkov pripravilo pravila z nekaj izjemami. Srečanje je z nagovorom otvo- ril Alojz Segula, ki je nastopa- jočim čestital k prazniku. Čla- ni obeh moških ekip so z na- geljčki zaželeli svojim tovariši- cam vse najlepše k 8. marcu. Začetek tekme, ki je bil zelo živahen, je kazal enakovredno igro. v vsakem setu je imela sleherna tekmovalka dva lučaja. V prvem lučaju je morala tek- movalka pokazati sposobnost za kegljanje na vseh devet kegljev, v drugem pa še na ostale keglje iz prvega meta. Tako se je zvr- stilo vseh šest setov, kot predvi- devajo pravila igre. Sodniški par Skrinjar-Segula sta upoštevala vsak lučaj, tudi tistega, ki ga sicer na rednem srečanju ne bi priznala. Trdimo lahko, da sta obe eki- pi prvo preizkušnjo kegljanja odlično prestali. Zniagale so predstavnice »Partizana« Kidri- čevo z rezultatom 294:284. Iz re- zultata lahko sodimo, da je bilo srečanje vse do konca Izredno zanimivo. Pri tekmovalkah iz Kidričevega je dosegla najlepši rezultat tovarišica Sere, pri PtujCankah pa tovarišica Marija Zgeč z 39 podrtimi keglji. Zmagovalna ekipa je prejela lepo spominsko plaketo z zasta- vico 8. marec, drugouvrščena ekipa »Železničar« pa prav tako spominsko plaketo. Vodja ženske ekipe iz Kidri- čevega se je v imenu vseh na- stopajočih zahvalila za lepo pri- pravljeno presenečenje. V drugi tekmi so se pomerili kegljači že omenjenih ekip, da bi prikazali svojim tovarišicam pravilnost kegljanja. Tekmovali so po istem sistemu kot ženske, le z razliko, da je moral sod- nik žvižgati za vsak nepravilen lučaj. Zmagali so kegljači iz Ki- dričevega z rezultatom 416:356. S. A. KINO GORISNICA: 16. marca 1969 — angleški film TARZAN v INDIJI; KIDRIČEVO: 15. in 16. marca — francoski film DAMA IZ BEIRUTA; 19. in 20. marca — ameriški film ČRNE OSTROGE; LJUTOMER: 15. In 16. marca — angleSkl film MOST NA REKI KVAI; 19. in 20. marca — angleški film TAJNOST ZAKLETEGA GRA- DU; POLJCANE: 15. In 16. marca — ameriški film TARZAN, GOSPODAR DŽUN- GLE; 19. marca — ameriški film HO- TEL RAJ; SLOVENSKA BISTRICA: 14. in 16. marca — ameriški film ARABESKA; 18. in 20. marca — ameriški film JESEN CEJENOV; VELIKA NEDELJA: 15. marca — jugoslovansko-nem- ški film WINNETOU IN OLD FIREHAND; 16. marca — angleško-ameriški film DR. STRANGELOVE; TOMA2 PRI 0RM02U: 16. marca — nemški film LABI- RINT SMRTI; ZAVRC: 16. marca — ameriški film LAD- JA NORCEV. USPEHI TEKAČEV IZ KIDRIČEVEGA IN IZ I^AR- KOVEC Prejšnjo nedeljo je bilo v Ve- lenju republiško prvenstvo v spomladanskem krosu, ki se ga je udeležilo okrog 200 tekmo- valcev. Tekmovanje je obsegalo več kategorij, in to: mlajše mla- dinke 800 m, starejše mladinke 1.000 m, mlajši mladinci 3.000 m, starejši mladmci 4.000 m, mlajši člani 5.000 m, članice 1.500 in starejši člani 8.000 m. Tekmovanja sta se udeležili tudi dve društvi iz ptujskega območja, in sicer TVD »Parti- zan« Kidričevo in Markovci, pr- vo s posainezniki, drugo pa z ekipami in pasamezniki. Pn mlajših mladinkah je Lidija Klajnšek iz Kidričevega osvojila zelo dobro peto lesto, Jožica Drevenšek prav tako iz Kidriče- vega pa je bila deseta. Odlično je tekel tudi Jani Gajzer Kidričevo ki je v kategoriji starejših mla- dincev osvojil 6. mesto in pustil za sabo zelo znane tekače iz Maribora in Murske Sobote. Ta fant stalno napreduje in bo z marljivim treningom desegel še lepe uspehe. Pri mlajših članih se je naj- bolje odrezal od naših tekmo- valcev Karel Zafošnik, ki je bil 13. Stanko Rep je dosegel 16 mesto, Janko Slameršak 18. in Vlado Resman 19., vsi »Parti- zan« Markovci. Kot ekipa so bili četrti, takoj za Ljubljanča- ni In Celjani. Pri članicah je bila Neža Janžel na sedmem mestu, Marija Meznarič enajsta, Kristina Šaprl trinajsta, Ivanka Obran pa štirinajsta. Vse so članice Partizana Markovci. Kot ekipa so prav tako osvojile četrto mesto. Proga je bila izredno težka in naporna In so morali tekmo- valci vložiti mnogo truda, da so jo obvladali. Čeravno tekači Iz našega po- dročja niso osvojili prvih mest, jim gre vse priznanje, saj goto- vo nimajo takih pogojev za trening, kot jih Imajo večja mesta v republiki. OP Kommk GARNIZUE PTUJ OBJAVLJA LICITACIJO za prodajo pomij in od- padkov hrane v vsakda- ' nji količini okrog 150 kg. Licitacija bo ustna dne 24. marca 1969 v dvorani doma JLA, Prešernova 6 v Ptuju z začetkom ob 8. uri. Pravico do licitacije imajo vsi. Začetna cena je 391 din mesečno. Komanda garnizije Ptuj Za dobro voljo Neka dam.a vsa zaiscpla pri- teče na koncert. »Kaj pa igrajo zdaj?« še- petaje vpraša soseda. »Deveto simfonijo-« »Kaj, že deveto? Sem misli- la, da še nisem tako pozna.« »Veš, zelo sem radovedna, če me bo mož maral, ko bom SJtara.« Prijateljica: »Nikar ne bodi preveč v skrbeh, &aj bc<š kma- lu videla-« »Gostilničar, važe pecivo je popolnoma neužitno!« »Dovolite, gospod! Pecivo sem pekel že, ko vas še na svetu ni bilo.« »In zakaj ga .=;ervirate šele sedaj?« Domislice • Mnogi ljubijo golo resnico samo zato, ker je gola. • Včasih človek zaspi in za- to zamudi službo. Veliko pa je tudi takih, ki zaspijo in zato pridejo pozno iz službe. O Nikar ne prebijaj zidu s svojo glavo! • Pes ne bi bil tako dober člo- vekov prijatelj, če bi znal go- voriti. Kozmetični kotiček NEGA VRATU Vrat je tisti del telesa,) najprej in najbolj zgovo^ očituje starost. Ako nanu, vidimo, da so nastale j vratu počezne gube, da rai nekomu podbradek, posebi pa, kadar opazimo, da i koža na vratu pod ušesi I za njimi uvela in zguban lahko sklepamo, da je os ba, ki jo opazujemo, že pi stila za seboj mladost in ^ segla dobo zrelosti. Za moramo posvetiti poseli pozornost vratu, da bomo dekolteju ohranile čim da videz mladostnostL Vsak večer si moram vrat in prsi po umivanju mlačno vodo opljuskati še hladno. Dobro je v voi vreči žlico kisa. Kot obri namastimo potem z dolaj no^no kremo tudi vrat in g pri tem božajoče masiranij Poslužuj mo se naslednji kretenj. 1. s prsti vlečemo od jj mice na vratu do brade; 2. nato objamemo vrat; obema rokama in rahlo ra^ siramo navzgor. S palci pt tej kretnji masiramo tud podbradek. Masaža naj traja tri d( štiri minute. Zelo važna i« tudi telovadba vratnih m> šic. Glavo vrtimo levo i desno ter z njo kimaiffl Poznamo še zahtevnejše va je, vendar se zaenkrat se znanimo s temi najenostav nejšimi. Za nego vratu nam pra' dobro služijo tudi domač sredstva. Topli kamilični ob kladek bo poživil prekrvite v koži in bo ohranil koi dalj časa elastično. Napravi mo ga za dvajset minut ea krat tedensko. Da osveži« in napnemo kožo na vrat! smemo napraviti beljakovi« sko masko tudi na vrat. N^ ga vratu s kumaričnim irij kom bo koristila osebam,» slabo prenašajo umivanje i vodo in milom. Kožo ® vratu naj očistijo najprej, kosmičem vate, namočen" v parafinsko olje, potem^ še z drugim kosmičem, k'' ga namočile v kumarif mleko. Vratu potem ni ^ trebno več mastiti s kreij Sestav kumaričnega ^ ka: 20 dkg svežih, tanko rezanih kumar namočimo četrt litra finega alkohoj Kumarice odcedimo in s^ nemo šele čez osem ^ Ekstrat se ne pokvari in ^ lahko dolgo hranimo, če si klenico dobro zamašimo. ^ marično mleko priprav'-'' tako. da zmešamo 50 grai^, ekstrakta z enim gram^ mila v prahu, s 25 vode, 3 grami lanolina, 6 P, mi olivnega olja in pol ^ ma boraksa. Važno je, da posvetjJ vratu prav toliko pozon^"^ kot negi obraza. ^NIK — Četrtek, 13. marca io69 STRAN 7 yl(j(ii steklarne ^jpet aktivni - nastopom gospodarske forme je nastopilo tudi za ^ijetje Steklarna v Slov. Lrici novo obdobje, čas Lade vanj za višjo delov- rgtorilnost in izvedbo dru- t načel gospodarske refor- ^ v tem okrog 200-član- fg^ kolektivu. iColektiv se je res angaži- ] pri delu, zato pa je zane- ^jj-iJ nekatere druge dejav- Lti. Predvsem je zamrlo Jo aktiva ZM. Pred nekaj ^evi pa so se mladi tega Mektiva odločili ponovno Javiti delo mladine. Izvoli- l so odbor, za predsednika L so izbrali Slavka Reber- naka. 1 Načrt dela mladih vsebu- je sodelovanje pri proslavi ^eva mladosti, ter pri dru- prireditvah, sodelovanje y občinski tekmovalni ligi, istanovitev PZ in drugo. Mladi iz Steklarne so pre- [iričani, da se bodo kmalu [opet uvrstili med uspešne iktive v občini. Viktor Horvat Istra - Aluminij 1:0 v nedeljo se je začelo no- (Dinetno prvenstvo v obeh i nežnih ligah. Aluminij je ;jKtoval v Pulju, kjer ga je ;ričakovala Istra. Dosedanje priprave Alumi- lija pred prvenstvom so dale ' Kkaj prav dobrih rezultatov. 'Seli iz Kidričevega so pri- liakovali trd boj. Tako je tu- _ i; bilo. Aluminij je v dru- 'lem polčasu prevzel pobudo, 'ialpa svojih priložnosti ni nal izkoristiti. Skromen re- mltat v Pulju nam pove, ia bo Aluminij trd oreh za »sakogar, ki bo hotel odnesti iz Kidričevega točko ali celo obe. Ob koncu tekme je bil iz- ključen zaradi nešportnega 'edenja Milosavljevič, ki se f zadnjem času ni najbolj disciplinirano vedel. LETOS UREDITEV STUDENČNrCE V kakšnem stanju je potok Studenčnica, smo že večkrat pisali. Trenutno njeno po- dobo zakriva snežna odeja in led. Tudi zdravju škodljive vplive zima preprečuje. Kmalu bo zopet pomlad in Studenčnica bo postala zele- na luža. Ugibali bomo, ali je prelepa voda postala rokav zaraščenega močvirja, ki ka- zi izgled predmestja. Zara- ščena je v nezadovoljstvo predvsem obrežnih prebival- cem, ki so bili vajeni na te- kočo, neverjetno čisto vodo. Kakšne so možnosti za ureditev Studenčnice, nam je povedal inž. Ivan Krapec, šef sekcije Vodne skupnosti Drava—Mura v Ptuju: Studenčnica se formira pod zgornjim Korošce vim mli- nom. Do izgradnje kanala hidrocentrale v Zlatoličju je dobivala vodo delno iz haj- dinskega in skorbskega pod- ročja. 2e ime Studenčnica pove, da je to podtalna vo- da. Pred izgradnjo omenje- nega kanala je znašal dotok vode do 400 litrov na se- kundo. Po izgradnji kanala je dotok padel. Studenčnica dobiva vodo le izpod haj- dinske terase, in sicer okoli 100 litrov na sekundo. Koli- čina vode se s pritoki do Pinčarjevega mlina poveča od 300 do 4(X) litrov na se- kundo. Med omenjenima mlinoma je Studenčnica se- daj v najhujšem stanju. Pred vojno so Studenčni- co redno čistili in vzdrževali koristniki mlinov. Studenč- nica je imela karakteristično lep videz. Po vojni je niso čistili. Zmanjšan dotok vode ima zato še večje posledice. Glede na stanje Studenč- nice je Vodna skupnost Dra- va—Mura izdelala projekt za ureditev omenjenega poto- ka. Po projektu bi uredili Studenčnico od Koroščevega do Pinčarjevega mlina v dol- žini 3600 metrov. Ureditev predvideva gradbeno čiščenje srednje struge in izkop jar- ka na dnu struge, po kate- rem naj bi odtekala voda. Ker Studenčnice niso čisti- li, se je nabrala debela plast mulja, ponekod do 2,5 metra. Voda je na takih mestih zelo plitva. Vsled tega se je moč- no razraslo podvodno rast- linstvo. Odpadki in odplake iz kanalov stanje še poslab- šajo. Ureditev predvideva tudi rekonstrukcijo zatvornic na obstoječih jezovih. Odtok vode bo na dnu zapornice ne pa s prelivom. S tem se bo voda obnavljala l,udi v spodnjih plasteh. Ce se bo rastlinstvo v strugi po čiščenju še razra- ščalo, ga bo treba redno ko- siti. Kolikor bodo uspeli po- skusi v Pesnici (preprečeva- nju razraščanja s p>omočjo kemičnih preparatov), jih bodo uporabili tudi v Stu- denčnici. Omenjeni prepara- ti niso škodljivi za živalski svet v vodi. Predračun za ureditev Stu- denčnice znaša nad 37 mili- jonov starih dinarjev. Sred- stva za ureditev omenjenega odseka Studenčnice bi zbrali tudi iz odškodnin hidrosiste- ma Dravsko polje. V letoš- njem letu je predvideno za Studenčnico 5,4 milijona sta- rih dinarjev. Poleg tega bi prispevala tudi podjetja: Pe- rutnina, Intes, Elektrokovi- nar in Petovia znesek 6 mi- lijonov starih dinarjev. Raz- liko bi kreditirala Splošna vodna skupnost Drava-Mura Maribor. Iz odškodnin bi v naslednjem letu znesek vr- nili. Potok Studenčnico name- ravajo urejevati že spomladi letos. Očiščevalna dela bodo opravili s stroji. ivan iiren: Tf * ^ -v ■ -v Jože Kerencic, življenje heroja Se pred pričetkom vaj so seznanili navzoče s tako po- membnim svetovnim dogod- kom. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ob začetku vaj, ko so bili vsi v zboru, je sporočil vodja Wehrmannschafta na Kogu Marčec, da so izključeni: Jo- že Kerenčič, Franc Munda in Mirko Pokrivač. Takoj so morali zapustiti zbor. Bili so zelo presenečeni, dobro ve- doč, da se bo z njimi nekaj zgodilo. Prepričani so bili, da bodo kmalu aretirani. Njihovo prepričanje je bilo uresničeno, čeprav precej pozneje. Tega dne je prišel na Mundov dom v Vodrance Jože Kerenčič z ženo. Dolgo v noč so poslušali radijska poročila o vojnih dogodkih tega dne.^ Naslednjega dne se je prof. Jože Kerenčič poslovil od doma v Jastrebcih in odšel k svojemu stricu Antonu Kerenčiču, gostilničarju v Pesnici pri Mariboru, kjer so ga z veseljem sprejeli, saj so ga imeli vsi zelo radi in je njihovo družino v mnogočem dopolnjeval. V Pesnici se je prijavil na občini in je bilo sedaj njegovo legalno biva- lišče pri stricu." Zakaj je odšel Kerenčič v Pesnico? Vedel je, da bo mnogo laže politično deloval in pripravljal ljudi na upor kot ilegalec na področju Ko- ga, Ljutomera, Gornje Rad- gone, če spremeni bivališče. Okupator tako ne bo vedel, kdo je organizator najrazlič- nejših akcij, ki bodo sledile kot začetek upora. Njegova zamisel v tem pogledu je uspela in s tem dnevom se začne njegovo zelo aktivno ilegalno delo. Nadel si je ile- galno ime Janko, za območje Koga pa še ime Ferenc. 26. junija 1941 se je ude- ležil sestanka OF v Mostju pri Juršincih, ki sta ga pri- pravila Franc Toplak in dr. Metod Spindler. Na ta se- sianek so prišli iz Prekmur- ja Štefan Kovač, iz Male Nedelje Bogdan Špindler, z Jastrebec Jože Kerenčič, več ljudi iz ptujskega območja z Jožetom Lackom. Ta se- stanek lahko ocenjujemo kot konferenco s pokrajinskim značajem. Sklenili so, da je treba začeti zbirati orožje, hrano in obleko, sanitetni material, izvajati sabotažne akcije, utrjevati OF in poši- ljati borce k partizanom." Ker je hotel imeti tesnejšo povezavo s pokrajinskim ko- mitejem v Mariboru, je od- šel Kerenčič v Ljubljano Bilo je v začetku julija, ko se je vračal iz Ljubljane in se napotil k Brežetovim v Einspielerjevo ulico v Mari- boru. Brežetov je bil njegov sošolec na učiteljišču, sin Milko pa znanec z univerze v Ljubljani. Milku je pove- dal, da pripravlja prehodne postaje za bodoče borce, ki bodo odhajali iz Slovenskih goric v partizane. Prosil ga je, naj mu najde nekaj za- nesljivih stanovanj, kar je Milko tudi storil. K njemu je pozneje večkrat prihajaL V Mariboru je prihajal k dr. Stanku Pogrujcu v Prešer- novo ulico št. 18, s katerim ga je seznanil dr, Jože Potrč že pred vojno in se z njim večkrat srečal pri stricu v PesnicL Tam mu je izročal dr. Pogrujc sanitetni materi- al in zdravila. Večkrat je prišel tudi v Trubarjevo 7, kjer je bila menza Cernelo- vih poleg Miloša Zidanška, Jožeta Hermanka in drugih.^ Jože Kerenčič je hodil peš ali s kolesom po Slovenskih goricah in pripravljal ljudi na upor. Sledile so sabotaže na prostoru med Gornjo Radgono, Ljutomerom, Ko- gom. Središčem in Ptujem. V svoji torbi je nosil Slo- venskega poročevalca, ga de- lil ljudem, vedno je imel le- take in drug propagandni material. V raznih krajih je obiskoval znance, navezoval z njimi stike ter pomagal ustanavljati odbore OF za aktivno sodelovanje v uporu proti okupatorju. Večkrat je prišel k Milanu Klemenčiču v Gornjo Radgono, Jakobu Babiču na Cven pri Ljuto- meru in k mnogim drugim na območju Koga, Središča, Ormoža, Tomaža itd."* Organiziral je odporniške skupine oziroma skupine po sistemu »trojk«. Njihovo de- lo je bilo docela ilegalno. Člani trojk so imeli sestan- ke, izvajali po Kerenčičevem navodilu sabotažne akcije, zbirali orožje, denar, obleko, hrano itd. Člani trojke niso poznali članov drugih trojk, niti njihovega dela. Na ob- močju Koga je organiziral več trojk, npr.: v Vodrancih Franc Munda, Martin Jurko- vič in Franc Luci; Peter Pe- tek—Franc Trop—Jože Deč- ko; v Jastrebcih Jože Keren- čič—Branko Zabavnik—Mir- ko Pokrivač; itd. Trojke so imele sestanke navadno v večernih urah. Poleg Keren- čiča so se udeleževali sestan- kov trojk na območju Koga še Branko Zabavnik in Mir- ko Pokrivač. Mislijo, da je bila to vodilna trojka na Kogu." Kerenčič je organi- ziral še druge trojke v Pr- lekiji. ^ Franc Munda, izjava. ^ Družina Kerenčičevih med NOB — Pesnica, arhiv muzeja NOB. " Vida Rojic, Jože Lacko, Maribor 1963. Milica Ostrovška, Kljub vsemu odpor, Maribor 1963. " Drago Novak, Prlekija v NOB, Murska Sobota 1965. * Franc Munda, izjava (Nadaljevanje prihodnjič) Zaključek tekmova- la v cbč. šp. ligi v Slov. Bistrici SAH Naslov moštvenega šahov- '''ega prvaka občine Sloven- '''a Bistrica in s tem tudi ^ehodni pokal ZTK Sloven- ca Bistrica je osvojila eki- Ja IMPOL z 32,5 točke pred jfugo uvrščeno ekipo SLOV. fiSTRICE, ki je zbrala 31,5 »čke. Sledijo še Granit (27), Joljčane (20), Crešnjevec (20), Jfporje (19,5), in ekipa iz '^akol (17,5 točke). NAMIZNI TENIS Prvo mesto in s tem tudi ®"činski prehodni pokal v ^arniznem tenisu je osvojila POL JC ANE, ki je gojila 8 točk, sledijo pa i}^: 2. CREŠNJEVEC (6), 3. fjAGERSKO (4), 4. MAKO- ^M2), 5. POLJCANE II (0). [ Tekmovanje je organizira- zveza za telesno kulturo v Slov. Bistrici z namenom, poživiti športno dejavnost v občini in vključiti v tekmo- vanja kar največje število občanov. Ker je bilo zanima- nje za občinsko ligo mnogo večje, kot je to izraženo v številu ekip, je organizator ZTK prepričan, da se bo udeležba v drugem delu tek- movanja povečala. ZTK ob- čine Slovenska Bistrica na- merava v prihodnje vključi- ti v to tekmovanje še druge panoge, za katere se bo po- kazalo zanimanje. Viktor Horvat V Desterniku bodo zgroefili gasilski dom v Desterniku in okolici čutijo potrebo po gasilskem domu. Prebivalci 17 vasi so sklenili, da se bodo sami lo- tili gradnje. Pripravljeni so prispevati material in poma- gati pri delu. Kupili so sta- ro gospodarsko poslopje, ga porušili in tako dobili ope- ko. Ce ne bo ostalo pri ob- ljubah, bo dom stal že v je- seni. Pogovori tečejo tudi o dobavi opreme. Letos bodo nastopili na jubilejnih gasil- skih prireditvah. Vse kaže, da bo akcija za gasilski dom v Desterniku uspela. ZR )>V našem parlamentu t si vedno glasujejo za kredite za zapore: ko gre za kredite za šole, se pa vedno izkaže, da ni denarja.« »Kaj hočemo,« odgovori Blum smehljaje, »mi smo prepriča- ni, da se v šolo ne bomo vrnili nikoli več, glede zapora pa ni človek nikoli varen.« Izlet na Resevno Planinsko društvo Ptuj prireja 23. 3. 1969 svoj prvi letošnji izlet na Resevno pri Celju Odhod bo v nedeljo ob 6.20 z rednim avtobusom Ptuj — Celje z avtobusne po- staje. V primeru slabega vre- mena bo izlet prestavljen na prihodnjo nedeljo. Vse vljudno vabi Planinsko društvo Ptuj STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k V Piuju ni večjih možnosti za zimskošporlno razvedrilo Letošnja debela in trajna snežna odeja je omogočila precej zimskega veselja. Oži- veli so tudi hribčki za vasmi in mestom Ptujem. Šolarji so se cele dneve vzpenjali in spuščali s sanmi ali smučmi po hribu. Zal smo Ptujčani prikrajšani za večje zimsko- športno razvedrilo. V bližini ni večjih hribov z urejenimi žičnicami in vzpenjačami. Doživeti pravo smuko, se pravi iti najmanj na Pohor- je. Z vzpenjačo se lahko pri- pelješ na vrh, do urejenega smučarskega terena. Brez- skrbno se lahko spustiš v do- lino, saj te nazaj na hrib potegne vlečnica. Do mile volje se lahko nasmučaš, saj si v par minutah zopet na vrhu; ni zamudnega in utrud- ljivega pešačenja s smučmi nazaj navkreber. Ko se na- smučaš, se odpelješ z ■"'zpe- njačo v dolino. Najhuje pri vsem tem je, da vse to nekaj stane. Glede na to srečamo na Pohorju le redke Ptujča- ne. Največ jih pride ob so- botah in nedeljah. Pred leti smo se v Ptuju precej navdušili za »moto- skikjoring«. Priredila sta ga AMD Ptuj in telovadno dru- štvo Partizan. Letos je na ptujskih cestah dovolj sne- ga, morda še preveč, da bi lahko vlekli z osebnimi av- tomobili drzne smučarje. Verjetno so tehnične ovire, ki onemogočajo takšno tek- movanje. Kot kaže, je dovolj ljubiteljev omenjenega špor- ta. Neorganizirano drvijo po cestah. Te dni sem imel sre- čo, da sem srečal tri drzne- že že na cilju v Turnišču. To sta bila smučarja Jože Er- hatič. Medtem ko so si od- volanom pa je bil Feliks Er- hatič. Medtem, ko so si ou grajske gori- ce. Zitnica kot posebna tra- dicionalna pravica salzbur- ških nadškofov, ki se izrecno omenja 1280, je morala stati v gradiškem okopu v bližini glavnega stolpa. Za to go- vore poleg obrambnih mo- mentov — saj je bila žitni- ca prehranjevalni garant grajske posadke — tudi drugi dokazi... Tako je zrasel ptujski grad kot sestav enega samega kompleksnega gradu z vzpo- rednimi utrdbenimi, uprav- nimi in pomožnimi zgradbami v sistematsko trdnjavo.« ZR Znamenitega pisatelja An- dreja Gida so povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spe- snil urednik velikega časnika. Pisatelj je med čitanjem več- krat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga če- trtič zbudili, je jezno vzklik- nil: »Dragi avtor, nekaj morate opustiti: ali me nehajte uspa- vati uli pa me nehajte buditi!« F. KLIGENBAUM Številka 13 Na neki prireditvi sta se srečala pesimist in optimist. Optimist je poznal ve- simistovo šibko točko in rekel: »Nekoč sem bil povab- ljen na pojedino, kjer je sedelo pri mizi trinajst oseb.« »O jo j!« je vzkliknil pe- simist. »Natanko trinajst?« »Natanko,« je prikimal optimist. »Pr^ ne samo to: kosilo so nam servirali točno ob trinajsti uri.« »Gromska strela!« »Servirali so nam tri- najst jedi.« »Kakšna nesreča!« }>To pa še ni vse,« je prikimal optimist. »Poje- dina je bila v petek.« »V petek?« se je zgro- zil pesimist. »In trinajstega v mese- cu!« Pesimist je od groze dvignil roke. »To je strašno!« ;e vzkliknil. »Stavim, da je doživel eden gostov hudo nesrečo!« Optimist je prikimal. »Uganili ste,« je dejal. »Eden od gostov je umri!« vNo, vidite,« je rekel pesimist zadovoljno. »Saj sem takoj rekel! Kdaj pa je umrl? Be istega dne?« »Ne,« je rekel optimist škodoželjno, »ni umrl iste- ga dne.« »Kdaj pa?« je vprašal pe- simist brez sape. »Čez trinajst let!« STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k uteiHiUuu Ravnal sem po predpisih v zvezi s pismom tov. Ben- ko Ferdinanda, objavljenim v vašem tedniku dne 6. mar- ca 1969 v rubriki »Pisma u- redništvu« mi dovolite, da kot »pristojni uslužbenec« iz- razim svoje pripomoe. Tov. Benko je dne 29. I. 1969 pripeljal na tehnični pregled svoj traktor in pri- kolico. Iz zapisnika o tehnič- nem pregledu motornega vo- zila z dne 29. I. 1969 je raz- vidno, da na prikolici niso go- rele zavorne luči in da šte- vilka šasije ni vtisnjena na okvir. Pravilnik o napravah in opremi za vozila, ki vo- zijo po cestah in o tehničnih pogojih za posamezne na- prave na njih, objavljen v Ur. listu SFRJ št. 47 z dne 13 10. 1968 namreč v členu 83 dobesedno navaja: »tip vo- zila in številka okvirja mo- rata biti vtisnjena na samem okvirju ali kateremkoli delu vozila, ki se ne da sneti.« Na to sem tov. Benka opozoril in ga napotil v naš kleparski oddelek, kjer mu bodo vtisnili številko. Tov. Benko tega ni bil voljan storiti, ker je pač trdil, da je prikolica nova, iz- delana po JUS, da tega drug- je ne zahtevajo, da delam po svoje itd. Glede teže prikoli- ce in nosilnosti, kot tov. Ben- ko omenja v svojem pismu, nisem imel pripomb, pač pa sem pogledal Ur. list, in sicer določila o napravah za spaja- nje in o zavorah na priklop- nem vozilu (čl. 13). Ke'- o- menjeni pravilnik prinaša veliko novih zahtev glede o- preme motornih in priklop- nih vozil, menda ni napak, če sem se hotel prepričati, kakšna so določila za omenje- ne naprave. Tega prav go- tovo ne bi storil, če bi hotel delati v škodo stranki. Glede tehničnega pregleda traktorja pa tole: iz zapisni- ka je razvidno, da je bilo potrebno pritrditi žaromete (nestabilni), zavorne luči ni- so gorele, vetrobransko steklo je bilo večkrat počeno, zame- njati je bilo treba krmilni končnik in namestiti katadi- optre. Tov. Benka sem na te pomanjkljivosti opozoril. Strinjal se je, da bo to nak- nadno uredil, jaz pa naj mu vnaprej potrdim kartonček o tehničnem pregledu, česar se- veda nisem storil. To mu ni bilo prav, začel se je z mano prerekati in v tej situaciji je možno, kot trdi tov. Benko, da mu nisem povedal tudi te- ga, da si mora pritrditi ka- tadioptre — tega se natančno ne spominjam. Ko je trak- tor ponovno pripeljal na pre- gled z odpravljenimi vsemi prej naštetimi pomanjklji- vostmi, razen katadioptrov, sem ga tokrat opozoril, naj jiin namesti oz. naj si to da napraviti Pojasnil sem mu tudi, kako in kje morajo biti nameščeni Zaradi toga se je razburil in trdil, da lo zah- tevamo samo pri nas. da tega še nikjer ni videl in pod. Da bi ga prepričal, da .si tega ni- sem sam izmislil, kot je trdil, sem mu pokazal Ur. list, čl. 63 prej omenjenega pravilni- ka (svetlobne in svetlobno signalne naprave, ki jih mora imeti kmet. traktor), da bi se lahko sam prepričal o tej zadevi — in mu ga tudi sam prebral. Pri tem sem ome- nil, da ne bo škodilo, če si tudi on sam prebere, da se bo resnično prepričal — od tod njegova pripomba, da sem mu zabrusil, naj tudi kmetje čitajo Ur. list. Končno je ka- tadioptre le namestil, ven- dar nepravilno — previsoko. Na opozorilo, da smejo biti nameščeni največ 1,20 m od površine ceste (kar sem mu že prej povedal), jih je po- novno — pravilno pritrdil, vendar pa se pri tem na po- doben način kot že prej raz- burjal. Naj omenim, da kata- dioptre stranke lahko naba- vijo v naši trgovini in si jih v delavnici dajo namestiti) (ali si jih namestijo sami), kar vse lahko traja približno pol ure. Naj na koncu dodam, da tehnični pregled vozila ni le formalna potrditev kartonč- ka, pa če tudi gre za popol- noma novo vozilo. Pri teh se navadno res ne pojavljajo kakšne tehnične napake, po- trebno pa je poleg ostalega preveriti zahtevane številke, ki so lahko pomembne pri ugotavljanju istovetnosti vo- zila. Tov. Benko prav gotovo tudi ne bi izgubil toliko časa za tehnični pregled vozila, če bi brez prerekanja upošteval zahteve pravilnika, na kate- re sem ga opozoril. Ugoditev tem zahtevam (sporna števil- ka šasije in namestitev ka- tadioptrov) res ni terjala ze- lo mnogo časa. Obema bi tudi prihranil vso jezo in razbur- jenje. Ob vsem tem res ne vem, komu bi lahko očitali n^ga- jivost; presojati o sposobno- sti za opravljanje tehničnih pregledov pa tovariš Benko prav gotovo ni pristojen. Z doslednim upoštevanjem zahtev, ki jih postavlja pra- vilnik o napravah in opremi za vozila... ne bomo ugodili samo črki zakona, ampak prav gotovo pripomogli tudi večji varnosti v prometu. Boris Gabron, ref. za tehnične preglede pri Sigmi Ptuj Hvala vam, dragi tovariši! Živim v skromni hišici v Bišečkem vrhu 45, pošta Tr- novska vas. Priklenjen sem na posteljo, ker sem brez nog. V letu 1967 so mi od- rezali desno nogo, lani pa še levo — obe nad kolenom. Zelo sem vesel, če me pride kdo obiskat in mi kakorkoli pomaga ali mi izreče vsaj kako tolažilno besedo. Prav iznenadil in zelo raz- veselil pa me je obisk v pe- tek, 28. februarja 1969. Obi- skali so me zastopniki trgov- skega podjetja »Izbira« Ptuj, in sicer direktor podjetja Bruno Valentin, komercialni direktor Janko Repič in šc dva tovariša, katerih imeni pa mi zaenkrat še nista znani. Čutim dolžnost se vsem svojim dobrotnikom, pred- vsem tovarišem iz Ptuja, javno zahvaliti za njihovo humano dejanje. »Dragi tovariši iz trgovske- ga podjetja Izbira Ptuj, hva- la vam!« Alojz Potrč Moški večji lažnivci, kot ženske Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da so ženske mno- go bolj iskrene od moških. Razlika je edino v starostni stopnji med trinajstim in petnajstim letom, ko so de- kleta bolj lažnive od fantov iste starosti. Psiholog dr. John Vatkins trdi: »Ženske redkeje priha- jajo v trenutke, da bi s po- močjo laži dosegle neke pred- nosti. Prirojene ženske pre- brisanosti ne bi smeli sma- trati kot težki greh in ga primerjati z neko veliko laž- jo.« Ob testiranju, ki ga je or- ganizirala univerza v Hamil- tonu je bilo izprašanih 5000 oseb različne starosti, vzgo- je, poklica in socialnega po- rekla. Vsaka druga odrasla oseba je priznala, da laže za- radi določenih ciljev in pred- nosti. Med temi je bilo mnogo več moških, kot žensk. Neki drugi psiholog trdi, da je postala laž nevarno orožje v službenem življenju ljudi. Žalostno je pri tem le to, da tisti, ki lažejo mnogo hitreje napredujejo, čeprav njihovi postopki odkrivajo velike značajne pomanjkljivo- sti. Tetka je piriš^la na obiisik. Po kosilu prineso rna miizo sla- ščice- Mali Boris jih ima na vsio moč rad- Huido mu je, ko vidi, da tudi tetki teknejo in da bo zanj ositalo zelo mialo teh silaidkih dobrot. Nenadoima pa vpraša: »Tetka Silva, ti je toirta všeč?« »Seveda mi je, Boris, in to zedo, zeilo!« »Čudno, mamica pa je zme- raj pripovedovala, da sploh nimaš okusa.« Za gospodinje krompirjevi cmok. z marmelado ^ Olupljen, kuhan krom« zmečkaj, dodaj po potrj (da se da razvaljati) zbito jajce in sol. To n^j^ razvaljaj, zreži na kvadra; in napolni z marmelaj Kvadrate zapri in daj ]j. hat v vrelo, slano vodo, a- kar jih precvri na masti drobtinami. Serviraj s kompotom 5 kavo. peCenice Poraba: 2 kg svinine, ij teletine, 6—7 dkg soli, m kaj stročkov česna, tcrf^i poper, zeleni peteršilj in mi škat ali kumina in tani čreva. Meso drobno zmeljem posolimo, popramo, dodan še druge začimbe, prilijen kozarec vode ali vina in m simo, da je vlaknasto. Z aj so polnimo čreva in jih enakih presledkih zasučen da dobimo par, nato pa a režemo. 1 o peki pecenic i Po navadi pečenice naf prej kuhamo in šele nab pečemo. Še bolje pa je, ^ jih pečemo takole: v kozi« damo nekaj pečenic, dodam nekaj žlic vode in žlico ma. sti. Nato kožico postavim na vročo ploščo ter pokii jemo. Pečenice se najprej dušijo, ko se voda izsuši, p se začnejo peči. Zato jih po. zneje tudi odkrijemo. Zape. čemo jih na obeh straneb ostati pa morajo še sočne Prednost tega načina: sok,* ga je pečenica pustila, se ji strdil in zapekel na površ ni. Pečenice ponudimo s kiJ lim zeljem ali s kislo repe zali jemo pa jih lahko tud z mastjo in jih tako za ne kaj časa shranimo. JE ZIME KONEC? Po res dolgi zimi in globokem snegu je le prišla med njs pomlad. Upajmo, da je kak- šno poslabšanje vremena ne bo skazilo. -b Vso pozGirnost narodni obrambi (Nadaljevanje z 2. strani) ne organizacije dajejo v s^ novanjski sklad. Za bistriJ ko občino je predviden dfr lež v višini 0,8 odstotka <» 140 milijonov, kolikor naj 1> se teh sredstev zbralo v rf^ publiki. Seveda pa še sed^ ne moremo govoriti otočm- številkah, ker sredstva f niso zbrana, dokončno pa ^ ni niti določena lestvica delitve za občine v naši rf publiki. Odprto je tudi vprašani' sprejema novih članov. Za enkrat se sprejemajo v ^^ čelu samo tisti, ki se prizna sodelovanje v NO' kot dvojna delovna doba. ^ oceni pa je še v bistriški čini okoli 250 prosilcev ® priznanje dvojne delo^'®' dobe. , I So pa borci zadovoljni delovanjem svojega disp^ zerja, za katerega ni po^J®,^ no imeti potrjene zdravst^ ne izkaznice. Dosedanje ' lo dispanzerja pa je njeS'- obstoj tudi opravičilo. -jjiK — ČETRTEK, 13. MARCA 1969 STRAN 11 ^gingaraja s kurenti... « y 7. številki Večerovega ^azina smo pred kratkim j^edili razmeroma kratek, ^ dovolj bodeč sestavek ^gornjim naslovom. Spra- Kgino, komu koristi takšno ^je, avtorja namreč ne j^amo. Ali niso to morda Sena pod noge tistim, ki Tpripomogli k temu, da se 5 Icurent pojavil tudi tam, jer ga še do pred nekaj le- ^sploh niso poznali? ptujsko kurento vanje je ^vsem v zadnjih letih do- ^ velik sloves kot osred- to folklorna prireditev v Lveniji, še bolj pa kot ve- to turistična atrakcija. Ver- ino piscu članka kot tudi irniškim korantom ni zna- 0, da so bili Markovčani lobudniki in prvi sodelavci itujskega kurento vanj a. S lem da smo pripeljali ko- lanta v Ptuj, smo dali mož- Bst, da se je ta razširil v Klale vasi v okolici Ptuja. Vsa leta od skromnih za- iitkov kurentovanja v Ptuju fa do danes je bilo veliko jnudarka na korantovi opre- I iL Cesto smo govorili, da . lora biti korant lep — ..•edvsem pa demon. Oprema jSranta naj bo izvirna, vsaj . ikšna, kot se je najstarejši 1 pominjajo. Vse to smo ho- ! lil povedati le za uvod, da .; morda kdo za prihodnje ito ne bi omislil še kakš- nega dodatka bodisi s pla- itifnimi ali drugimi materi- ili, da bi bila »konkurenč- Jost« še večja. Ne vznemirja nas, če se pojavila na Turnišču »ve- iSa« šestčlanska folklorna hirentska skupina — niti to, je na pustni torek ves fen zvenčala po Mariboru, iot je zapisal avtor članka "le vedeli bi radi, komu je '•iiliko pri srcu tisto obmeta- vanje s »Prleki«, kar se nam ® skrajno banalno in po- nižujoče. Ni nas sram, če »Prleki«, točneje bi mo- f^lo biti rečeno, če živimo feu »Prlekije«. Vsako ljud- stvo ima svoje ljudske obi- lje in navade — dediščino l^ojih prednikov, na katero jf le lahko samo ponosno. ®®gata dediščina naših pred- nikov je vsekakor naš mar- sovski korant, ki se je skozi ^letja obdržal na tem košč- slovenske zemlje skozi ^^ka obdobja vseh časov, "'^last mu v predvojni Ju- goslaviji ni bila kaj prida ^sklonjena. Zandarji so ko- anta v pustnih dneh prega- njali na vsakem koraku. Tu- fiemška okupacija mu ni ^^izanesla. Nemški okupa- je namreč pobral vse orantove kožuhe za svoje 'ojake na ruski fronti. ^Demonski duh, ki je še ®dno prisoten kot živi lik nami, se ni dal ukrotiti J. izkoreniniti. Poleg že tra- j,'^pnalnega kurentovanja v ^^ju si je naš korant utrl pot tudi na film, televizijo in na razne festivale izvirne folklore, kot npr.: I. jugo- slovanski festival izvirne fol- klore leta 1951 v Opatiji, II. jugoslovanski festival fol- klore v Kopru leta 1961, IV. jugoslovanski festival fol- klore v Kopru leta 1963, Smotra izvirne folklore v Zagrebu leta 1967 in še bi lahko naštevali. Vse to do- volj zgovorno potrjuje, da imamo bogato izvirno fol- klorno tradicijo, za katero so naši pradedje in očetje v mnogo težjih časih morali marsikaj žrtvovati in po vsej verjetnosti ne bomo tako zlahka nikomur dopustili, da bi nam poteptal ali »kopiral« stoletne tradicije. Tako kot so še vedno živi liki »Cerk- ljanski laufarji«, in kot je vedno še značilno v Prek- murju »Borovo gostiivanje«, tako značilni in izvirni naj ostanejo na ptujskem polju demonski koranti, ki vsako leto s svojim bojnim plesom odganjajo zle duhove — ne pa z otroško igro »ringara- ja« po mariborskih podjetjih in ulicah, kar ni v skladu z etnografskim izročilom. Korant naj ostane na blat- nih vaških cestah, med nji- vami in travniki, med pre- prostimi kmečkimi hišami, ker mu je le to okolje mno- go bližje in ker le tam lahko vrši svoje bogato pradavno poslanstvo. Markovčani Ukrcidli so mu 50Q.0G0 S din v petek, 7. marca, je bil Ivan Vogrin iz Jablan 21 pri Koreni na ptujskem ži- vinskem sejmu. S seboj je imel 500.000 starih dinarjev. Nameraval je kupiti dva vo- la. Denar je imel v notra- njem žepu suknjiča. Ker ni našel primerne živine, se je odpravil na avtobusno po- stajo v Ptuju. Ko je stopal v avtobus sta dva moška, hrvatsko govoreča, povzro- čala še večjo gnečo. Eden je rinil iz avtobusa in govoril, da ni vstopil v pravega, dru- gi moški pa je vlekel v gne- či Ivana Vogrina nazaj. Končno se je Ivan Vogrin prerinil v avtobus. Ko se je peljal že dober kilometer, je opazil, da mu je neznanec ukradel denar iz notranje- ga žepa suknjiča. Prosil je šoferja avtobusa naj ustavi. Izstopil je in odšel na ptuj- sko postajo milice in prija- vil tatvino. Predvidevajo, da sta neznanca opazovala Iva- na Vogrina že na sejmišču. Ker se je zanimal za vole, sta domnevala, da irna ve- liko denarja. Ker ni nič ku- pil, sta pravilno sklepala, da mu je denar ostal. Za krajo sta izkoristila gnečo med vstopom v avtobus. NEKAJ PRIPOMB K DELU RADIA PTUJ Ne le v svojem, temveč še v marsikaterem imenu vam pišem. Malo vas bomo po- hvalili, malo pa pokritizirali, saj ne boste zamerili. Naša kritika bo dobronamerna. Radio Ptuj poslušamo že več let, in moramo reči, da so njegove oddaje iz leta v leto boljše. Zadovoljni smo tudi, ker nam vaše oddajne antene posredujejo tudi pro- gram ljubljanskega oddajni- ka, in je glas zlasti v Ptuju in njegovi okolici zelo čist in naraven, ker oddaj ne motijo druge radijske postaje. Od- dajni čas je primerno izbran tako med tednom kakor tudi ob nedeljah. Zaposleni ljud- je imajo ravno v teh urah največ priložnosti poslušati naše domače novice, obvesti- la, objave, čestitke, osmrtni- ce itn., ki jih neposredno za- nimajo. Največ naših ljudi, posebno na podeželju, se ne zanima preveč za novice iz ostalih krajev naše in drugih republik ter iz inozemstva, bolj so jim pri srcu zadeve naše in sosednjih občin. Ne- katerim, ki nimajo sredstev, da bi naročili dnevnik ali si omislili televizijo, je torej edino berilo ptujski »Tednik« in edini obveščevalec radio Ptuj. Vodstvo in uslužbenci ra- dia Ptuj se tega zavedajo in skušajo vsestransko ustreči poslušalcem. Napovedovalce poznamo že po glasu, tudi no- vo napovedovalko, ki je bila menda sprejeta pri nedavni avdiciji. Ima prikupen govor- ni organ, le da še ne zna zme- raj pravilno naglašati naših vzhodnoštajerskih osebnih in krajevnih imen. Naši ljudje ne naglašajo Lahonci, Vičan- ci, Pušenci, pa tudi ne Leto- nja, Fekonja. Pri teh in še drugih imenih je akcent na prvem zlogu, kar omenja tu- di Slovenski pravopis. Spoznavalni znak radijske ptujske postaje so menda za- četni takti neke melodije, ne vem katere. Ti zvoki so pa tako otožni, da ne rečem, ža- lostni, da bi se človek zjokal, če bi jih moral več časa po- slušati. Ljubljanski radio ima kukavico, radio Rim je imel prejšnja leta (ne vem, če še danes) slavčkovo žvrgolenje. Največ radijskih postaj na svetu pa začenja oddaje brez razpoznavnih znakov. Ce ra- dio Ptuj tak znak ne more imeti, bi rekel, da bi bil bolj primeren glas klopotca ali rožljanje kurentovih zvoncev, kar je pač značilno za naše kraje. Pri čestitkah (bolj sloven- sko bi bilo: pri voščilih) po- slušalcev nekaterim ne ugaja, da pošiljajo mali otroci star- šem tako imenovane kose poljubčkov. Ce bi slišal tak pozdrav le tu in tam — prav — ampak takih poljubčkov v koših se človek, če jih sliši vsak dan, naveliča. Prav tako je s frazo »naj se mu izpolni- jo vse skrite želje«. Skrite želje ima prav gotovo dekle, ki bi se rada seznanila s fan- tom, ki je vanj zaljubljena, lahko pa jih ima tudi tat, ki bi si rad na lahek in nedo- voljen način prilastil tuje imetje. Tudi »življenjski (včasih celo dvojni) praznik« namesto god, rojstni dan, po- roka se med našimi ljudmi ne bo udomačila. Ce bi vo- ščil svoji rajni materi »če- stitam vam k vašemu živ- ljenjskemu prazniku«, bi me debelo pogledala, ker je bila navajena, da sem ji rekel: voščim vam vse dobro za god (ali godovno). Naši ljudje so še iz stare Jugoslavije navajeni, da pra- vijo »petdeset para«, zdaj jih še radio Ptuj utrjuje v pre- pričanju, da je tako pravilno. Na novih kovancih po 10, 20 in 50 par pravilno beremo v srbohrvaščini, slovenščini in makedonščini: 50 para, 50 par, 50 pari. Plošče, ki jih vrti radio pri čestitkah, ali bolje, pesmi na ploščah, so že zelo zglodane. Ljudje že po prvem taktu vedo, kaj bodo slišali. Neka- tere ta monotonost utruja. To pogosto ponavljanje vedno istih pesmi in popevk pa ima tudi svojo dobro stran. Neka- teri poslušalci jih znajo že na pamet in jih pojejo ob raznih priložnostih. Slovenci smo zmeraj radi prepevali, in to celo večglasno. Sodobne materializacije bi našo narod- no pesem, zlasti med kmečkim ljudstvom, sčasoma potisnila v pozabo, zato ima tudi radio svoje zasluge, da se narodna pesem spet oživlja in širi. Preteklo nedeljo je bilo v nizu prireditev ob 19a0-letni- ci Ptuja tekmovanje med šo- larji (in občinstvom) Kidri- čevega in Ormoža, kdo bo pravilno odgovoril na vpra- šanje iz domače zgodovine, književnost itn. Radijski pre- nos tega tekmovanja se je za- čel z zamudo, kar ptujska po- šta in ob napovedanem času vzpostavila telefonske zveze. Prireditev pa so zavlačevale tudi razne formalnosti, npr. počasno odpiranje ovojnic, štetje sekund. Poslušalec ob sprejemniku je moral dolgo čakati preden so razglasili pravilne ali nepravilne odgo- vore. Vprašanja, kdo so bili razni pomembni pisatelji, ali kje se je v skoraj dvatisoč- letni zgodovini Ptuja to in to zgodilo, po moje niso u- ganke, kakor so jih imenovali. Pri pesnikih in pisateljih bi prišli ob letošnjem jubileju bolj v poštev naši domači: Ksaver Meško, rojen v sosed- ni ormoški občini in dijak ptujske gimnazije, Anton In- golič, rojen v Polskavi, nekaj časa profesor na naši gim- naziji in avtor romana Lu- karji, ter Ivan Potrč ptujski rojak, ki je mnogo pisal o naših Haložanih Književnika Josip Jurčič, ki nima nobene zveze s Ptujem, in Anton Aškerc, ki je bil nekaj časa le kaplan v Juršincih, po mo- je ne bi sodila v to oddajo. V. Klemenčič Še odmevi ma pusla Na pustni torek sem bila v Ptuju ter sem na cesti opa- zovala folkne like in pustne maske. Moram reči, da je bi- lo vseh dovolj in tudi smi- selno in lepo so bili priprav- ljeni. Lepo so se obnašali ter uganjali razne norčije. Med njimi pa sem opazila štiri kavboje na konjih, ki v svoji pustni prešernosti niso upo- števali, da se tudi tega dne lahko pripeti nesreča, ko so se na konjih zaganjali med gledalce. S seboj sem imela triletno punčko in sem bila ves čas v strahu zanjo, da je ne bi podrl konj, kakor je blizu mene podrl dva otroka. Se sreča, da ju ni poškodo- val. Ti kavboji na konjih res ne bi smeli zavzeti še pločni- kov, ker je bilo sredi ceste zanje dovolj prostora. V. P. Cirkulane Tatvina v frizerskem salonu v torek, 4. marca, med pol sedmo in pol osmo uro zve- čer, je neznanec ukradel 54.000 starih dinarjev iz bla- gajne frizerskega salona na trgu MDB v Ptuju. Frizerski salon ima dva prostora. Le- sena omarica z blagajno je v prvem prostoru pri izhod- nih vratih. Tega večera so bile v drugem prostoru tri frizerke. Urejevale so si fri- zure. Slišale so, da so se v prvem prostoru odprla in za- prla vrata. Ko so pogledale v prvi prostor, v njem ni bi- lo nikogar. Opazile so, da je neznanec v kratkem času ukradel denar iz blagajne. Za neznanim storilcem poiz- vedujejo. Deklica skočila pred avto v sredo, 5. marca, .se je pe- ljal z osebnim avtomobilom Maks Mihelak iz Slovenske Bistrice 46 iz Ptuja po Rogoz- niški cesti. Med vožnjo je oplazil skupino otrok ob ce- sti. Opozoril jih je z zvočnim signalom. Kljub temu je v trenutku, ko je pripeljal do njih, skočila Darinka Ha- meršak pred avtomobil. Z desno roko je udarila po le- vi prednji luči avtomobila, jo zlomila in si na steklu po- rezala roko. Voznik je odpe- ljal poškodovano deklico v bolnišnico. Darinka je doma iz Kicarja in obiskuje prvi razred osnovne šole. Obvestilo v četrtek, ;13. 3. 1969, ob 19.30 gostuje v Ptuju ME- STNO GLEDALIŠČE LJUB- LJANSKO Z zabavnim de- lom Mire Miheličeve: DAN ŽENA Prosimo vse, ki imajo stal- no rezervacijo vstopnic, da te dvignejo nepreklicno v sredo. 12. 3. 1969, od 15. do 17. ure pri gledališki blagaj- ni, ker jih bomo sicer nasled- nji dan prodali drugim. Predprodaja vstopnic bo v sredo in četrtek (12. in 13.. marca) od 15. do 17. ure in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Občinski svet Zveze kuit, prosv. org. Ptuj STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k Enaka skrb za vse otroke Po mednarodnih normah je okoli dva in pol odstotka otrok duševno nezadostno razvitih. Od teh je 75 od- stotkov lažje prizadetih, 20 odstotkov težje in 5 odstot- kov je težko prizadetih otrok. V občini Slovenska Bistri- ca in Slovenske Konjice je bilo po podatkih temeljne izobraževalne skupnosti 8020 šoloobveznih otrok. Po med- narodnih normah bi bilo to- rej potrebnih usposabljanja v posebni osnovni .^oli okrog leo otrok. Glede na dokaj razširjen alkoholizem in sla- be socialne razmere v drob- nih predelih obeh občin pa je moč pričakovati še večje število duševno prizadetih otrok. Zaradi takšnega stanja je dala psihološka posvetoval- nica v Mariboru pobudo, da se ustanovi v vSlovenski Bi- strici posebna osnovna šola. ki je začela z rednim delom že leta 1961. OBSTOJ SOLE JE UPRA- VIČEN Ze prvo leto je šolo obisko- valo 29 otrok v treh oddel- kih. Število otrok se je iz leta v leto večalo. Trenutno pa obiskuje šolo nad sto učencev. Deset du.ševno ne- zadr.stno razvitih otrok še vedno obiskuje pouk v red- nih osnovnih šolah, s čimer so prikrajšani glede na svo- je sposobnosti. Sočasno z naraščanjem števila učencev v šoli je ra- stlo tudi število gojencev v internatu. Od prvotnih dva- najst v letu 1961 je njihovo število v letošnjem letu na- raslo na 56. V šolskem letu 1967-68 je postala posebna osnovna šola v Slovenski Bistrici popolna osemletka. Osnovni namen šole. usposabljanje učljivih du.ševno nerazvitih otrok, je ijrišel do popolne veljave. Delo šole je programirano z vsakoletnim delovnim pro- gramom. Pouk pa poteka na osnovi posebnega predmet- nika v okviru učnih načr- tov. Sola posreduje učencem osnovno znanje ter jim v okviru možnosti optimalno razvija psihofizične sposob- nosti. Razvija jim delovne jim bodo koristile v življe- nju. Sola tudi sodeluje z neka- terimi podjetji v občini. Tar ko učenci pri praktičnem delu pokažejo svoje intere- sne dejavnosti in svoje roč- ne spretnosti. Rezultat tak- šnih želja šole je tudi delov- na praksa v delovnih orga- nizacijah pri zasebnikih v občini in zunaj nje. To delo ima Za učence posebne šole izreden pomen. Ob delu se namreč zavedo svoje koristi družbi, in da so tudi oni spo- sobni ustvarjati. Poleg tega dobijo za svoje delo skrom- ne denarne nagrade. Vzpo- redno s tem si vodstvo šo- le prizadeva s pomočjo dru- štva za pomoč duševno ne- razvitih oseb v Slov. Bistri- ci in Slov. Konjicah, komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor ter za- voda za zaposlovanje, da čim večjemu številu absolventov zagotovi redno zaposlitev v podjetjih, v katerih so bili na delovni praksi ali kje drugje. ^ Kolektiv posebne osnovne šole šteje scdemindvajsot članov. Od tega je šestnaj.st pedagoških delavcev. Ker ob nastanku šole ni bilo ustrez- nega izobraževalnega kadra, si pedagogi na šoli prizade- vajo izpopolniti svoje znanje. Tako jih enajst študira na višjih in visokih šolah za defefektologijo. Seveda tudi tako izpopolnjena kadrovska zasedba ne bo zadostna. Za- vod bo moral nujno imeti tudi sociologa, psihologa, zdravnika pediatra in logo- peda. Le sodelovanje vseh omenjenih bo imelo pri ob- likovanju individualnih pro- gramov habilitacije in od- I)ravljanju psihofizičnih na- pak posameznih otrok in oblikovanju osebnosti, ki se bo lahko vključila v druž- beno koristno delo in življe- nje, potreben uspeh. Seveda pa je obstoj šole, za katero so dokazi, da je za- radi velikega števila dušev- no motenih otrok nujno po- trebna, brez internata v se- danjih razmerah nemogoč. INTERNAT NI PROBLEM SOLE, AMPAK DRUŽBE NASPLOH Poslopje internata je sta- ro okoli 200 let. Seveda ta- krat zgradba ni bila graje- na za namen, kateremu služi danes. Zato so prostori ne- funkcionalni. Zdravstveni, higienski in estetski pogoji so daleč pod normativi. In- stalacije in drugo v zgradbi je dotrajalo. Tudi fasada je popolnoma propadla, podobno je z ostrešjem, verando in drugimi prostori. Internat ima štiri spalnice, eno učil- nico, ki služi tudi kot dnev- ni prostor, dve jedilnici in bolniški prostor. Kakšni so ti prostori...? Spalnice nikakor ne ustre- zajo predpisom. V internatu je 56 gojencev, razporejenih v štiri spalnice, ki imajo skupno površino 105 kva- dratnih metrov. Tako ne pri- deta na enega gojenca niti dva kvadratna metra spalne površine. Postelje so vse v nadstropjih, gojenci pa ima- jo svojo osebno garderobo v omarah, ki so v učilnicah in ne v spalnicah. Drugi velik problem so sa- nitarije. Te ne zadoščajo ni- ti po kapaciteti, še manj jk) dostopu do njih. Ta je nrek verande in dvorišča, s čimer je ogroženo zdravje otrok. Premajhna je tudi umival- nica. Vsi našteti primeri so najbolj pereči. Kolektiv z ravnateljem Slavkom Kleindienstom si prizadeva v takih razmerah omogčij:i učencem čim nor- malnejse življenje. Seveda pa bi bili njihovi rezultati mnogo ugodnejši ob ugod- nejših pogojih. KAJ BOMO STORILI...? Ustava SFR Jugoslavije pravi, da morajo imeti vsi otroci enake pogoje za os- novno šolanje. Prav tako jasno se je o teh stališčih iz- razil zadnji kongres ZK Slo- venije. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da dobi internat nove prostore oziroma da sedanje preuredijo. Vseka- kor je dostopnejša druga varianta. Posebna osnovna šola je že dala izdelati pro- jekt za prezidavo in dozidavo internata. Investicij.ska vred- nost vseh del znaša 810.000 dinarjev. Ker je posebna osnovna šola splošni družbe- ni problem, je pripravljena tudi republika prispevati do- ločena sredstva v obliki ki® ditov. Struktura kreditov pa naslednja: republiški izvrS svt bo dal kredit v višii 250.000 dinarjev, anuitete pa bi odplačevala šola sama; republiška skupnost otro- škega varstva je pripravljena dati kredit v višini 400.000 di- narjev, za katerega anuitet« bi naj prevzela občina; ra- zen tega bi morali obe občin^ bistriška kot konjiška, prispe- vati šc nadaljnjih 80.000 tel zagotoviti deset odstotni po- log za najetje obeh kreditov. Konjiška občina je na raču^ obnove posebne osnovne šole v Slov. Bistrici že nakazaia' 40.000 dinarjev. i KAKŠEN BI BIL PREUREJEN INTERNAT Načrt dozidave in adaplS' cijskih del predvideva nad; gradnjo stavbe na dvoriščni strani in prizidavo sanitar* nega prizidka. S temi deli 1)' omogočili gojencem internata bivanje po sodobnem sistC' mu družin, katerih vsaka imela svoje spalnice in bi- valni prostor. V novem pr"' jektu sta predvideni tudi dv« bolniški sobi, dve jedilnic'' upravni prostor ter sodob' nejša kuhinja, ker obstoje^« ne zmore potreb šestdesetih otrok. Ob boljši funkcionalni urc' ditvi preurejenega internata bi se povečale tudi njogo^'^ kapacitete za nadaljnjih dva' najst gojencev. Seveda je že na prvi P"' gled jasno, da tudi nove pacitete ne bodo zadošča' vsem potrebam. Zaradi tež (Konec na 13. strani) Kuhinja je premala za potrebe razen tega pa je delno m koriščena za centralno ogrevanje. Popravila je potrebna tudi fasada, katere odpadli omet spominja na prejšnje stoletje. Spalnice so pod vsako kritiko. Postelje .so tesno drug^i oh drugi v nadstropjih, — ČETRTEK, 13. MARCA 1963 STRAN 13 jiiika skrb za vse otroke (,daUi'vanjc z 12. strani) ^aj razmišljajo o razši- fnifežo posebnega šol- 'v obeh občinah. Tako 'gtična šola odpirala, se- kpo potrebah, dislocirane ^v večjih krajih obeh Otroci, ki ne bodo imeli priložnosti obiskovati šole v svojem kraju ali pa ne bodo nastanjeni v internatu, bodo morali imeti urejen prevoz do matične šole. ŠoEe za talentirane v glavnem mestu Češkoslo- vaške Pragi so odprli šolo Pravzaprav je v deželi že nekaj takšnih šol. To so gimnazije, ki vpisujejo samo tiste učence, ki so pokazali v prejšnjih letih nadpopreč- ne uspehe v šoli. Istočasno je ta novost brez ustreznih izkušenj, eksperi- ment z oddelitvijo talentira- nih učencev, izzval negodo- vanje in kritiko pedagogov. Vsi namreč ne soglašajo s tem, da je to pot do uspeš- nejšega in cenejšega šolanja. MedtSm pa te gimnazije z odbranimi učenci nudijo prve rezultate, ki govorijo o tem, da nadarjeni in priza- devni res hitreje in bolje pb- vladajo učno gradivo. Odlič- ni učenci so v teh gimnazi- jah še boljši, prizadevni pa še hitreje obvladajo isto snov kot njihovi vrstniki v na- vadnih gimnazijah. Pobudniki tega eksperimen- ta bi radi dobili izkušnje, kaj in koliko se lahko naučijo in temeljito obdelajo določeno učno snov v pospešenem tempu in v krajšem času. Učenci, ki so ponosni, da so v teh šolah z večjimi učnimi obveznostmi, okrepijo svojo delovno disciplino ter se tru- dijo zadostiti učnim zahte- vam. Profesorji imajo, seveda, v teh šolah lažje delo, ker je za nadarjene potrebnega manj truda in časa, da bi dojeli in obvladali učno snov. So pa pedagogi, ki opozarjajo, da znanost še ni odgovorila na vprašanje, kje so meje zmožnosti dojemanja dijakov, ki so prevzeli tako velike za- loge. Vprašanje je, tako za- trjujejo, ali se ne bodo pre- hitro utrudili in ali ne bo prevelik napor oslabil njiho- vih sil in vi)lival na njihov razvoj. Vsi namreč niso Mo- zarti niti Bobiji Fisherji. Eksperimentalne gimnazi- je za talentirane na Češko- slovaškem bodo tcirej mora- le pokazati, ali je ta država na poti k ustanovitvi šol, ki bodo nadarjenim skrajšale pot do diplom, do znanja in delovnega mesta. BS ifalnica ima štiri imiivalnike in tri tuše, kar je za 56 Bcev internata absolutno premalo. Vse skupaj pa je nekaj kvadratnih metrih. POSTOPNA UKINITEV VIŠJE STOMATOLOŠKE ŠOLE V MARIBORU Prosvetno-kulturni zbor republiške skupščine bo na prihodnji seji obravnaval med drugim tudi predlog za- kona o prenehanju višje stomatološke šole v Maribo- ru. Postopna ukinitev te šole je predlagana zaradi su- ficitarnosti terapevtskega kadra v zobozdravstvu in zaradi zahteve .sodobne me- dicinske znanosti, da tudi na tem področju zdravstva de- luje kot terapevt le zdrav- nik stomatolog. Sola naj bi prenehala konec študijskega leta 1969/70, tako da se v študijskem letu 1968 63 opravlja pouk v drugem in tretjem letniku v študijskem letu 1969/70 samo v tretjem letniku. Absolventi šole lah- ko opravljajo izpit po seda- njem učnem načrtu in izpit- nem redu šole do 31. marca 1971. leta. Študentom šole bo dana možnost nadaljevati študij za dosego visoke izobrazbe na fakulteti. Rezervirano za Lujzeka i Kno dve številki nazaj sen se neke norca dela, Ke duma /a pečjoj s puno korpflašo zganite jemlen protistrupe, ke se me ne bi gripa ali koki driigi toki betek prijeja. Ze stori pregovor provi, ke s heca novodna še rada re- snica grota pa je te tiidi mene toti pregovor enkrat praf p<^ Steno na Sajbo vrga. Na f.sen li^ pen me je začelo šrajfati no niontrati, ne je pomoga več ne- ben čaj, nikokšni ubklodki no niti jezikova žiipa, ki mi jo je moja ta štora vsokih pet minut na toplen no na hladiicn servi- rala. Da bla tota polomija še huj- ša, te ba zaj tote dni vmes še toti »bobji den«. No ja, lepo bf bilo, če bi trpeja toti svetek sa- mo en den. Jas sen na lepcn pri- meri moje Mice no fseh »Irča- fel« z našega pecirka prešVma, ke je toti ženski proznik grota provo suženjstvo za nos moške, v koken pomeni — to fsi zokon- ski možje najbojše sami vejo no zaj jas toga tii nemo na preveč vejku zvun obesa. Lehko bi pri- šlo v vuha tistin ta ledičnim, ki bi se lehko zavolo toga fsoke jenke že od daleč zognoli. Pje, to bi bila božja karštiga za žen- ski svet! POZDROVLENI LUJZEK Do tebe momo eno vejko proš- jo, ki bi nas lehko potegnola viin z ene vejke zadrege no nan pomogala z muže v mlako, kak tokin zadevan večkrot tudi reče- mo. Kumer je za nami toti hi- bi fašenk no pepelnica no nas že montra toti naš bobji svetek. Seveda pa še boj montra moške, ki so zavolo toga že itak čista zmešani no po dugen no pov- prek računajo, kak bi z najboj fol dinari lepo darilo za svoje iiibe ženkice kiipili. Veš Lujs, pa tudi ženske smo zaskrblene, saj sploh ne vemo koko šeloto naj letos priprovi- mo za toto praznovoje. I.oni blo, ke se toga tiče čista vredi no smo dede tak z regvantom nafojtrale, ke so bli glih tak kak mlodi bikiči gdo se friške pomladanske dctelce naposejo. Letos najč več regvanta nemamo no mo te ve- na mogle koko repanco obkrasti za cime, — ce glih so malo boj bridke pa je fseeno bojše kak čisla nič . .. Momo še tudi eno drugo težo- vo. Fali nan en moški, ki bi se veda fsaj malo v kuhji zasukno- ti. Naš lenski koh se nan je le- tos iznevera, da pa bi si ženske drgoč fse same delale pa se za toki svetek resen ne spodobi. Te pa le glej, ke boš se dobro skoza pri svoji ta stori. I..epo le pozdrovlajo žene iz Mostov pri Juršincih. POZDROVLENE 2ENE IZ .MOSTOV Najpret se van moren opravi- čil, keb lo vašo pismo ne že objovleno pret 8. marcon no zaj pač že malo po toči zvonimo. Fseeno pa mislin, ke to tudi gnes Se ni prepozno. Mislin, ke ste sa- me tejko pametne, da ste fse v pismi navedene probleme no te- žove kak najboj pametno reSle. Prafzapraf pa sploh ne ven, ke ste si okoli totega vašega svelka nekSue probleme delale. Kejko se jas na loti svetek viin spoznan, morejo za fse tote organizacij- ske priprove skrbeti moški. K tumi lehko prištejemo tudi na- biraje regvanta pa vključno do primera, če je treba koki ženi poiskati deda. To glih pred por dnevi sen se voza skos Moste pa sen vida, ke ste resen fse repance razkrili. Vena ste si te tisti večer zavži- le prvih spomladanskih vitami- nof, repni so malo boj bridki, če pa jih dobro v olji no v vini skopleš pa majo resen provi go- spoCki žniah. Te pa mi nič ne zamerte no se dobro mejte v Mosteh. Resen mi je zlo žoh, ke sen se ne moga son osebno zglasili na vaši pro- slovi, ja no pija bi te že, seveda pa tudi brez kokega darila ne bi vujpa k van priti. No ja, to se razmi, saj moški vemo ke je tre- ba ženskan potrdili, ke je od 3G5 dni v leti en den te resen ži- her jihov. Pišite mi na antres: Uredništvo Tednika, Heroja I.acka 2, Ptuj. Vaš I.ujzek STRAl)? 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. MARCA k Tudi likali je treba znati .. Vsaka žena misli, likati pa res znam, vendar se zgodi, da pozabimo na nekatera pravila in blago zažgemo in umažemo. Zato ne bo odveč, če si preberemo teh nekaj vrstic. Preden položimo likalnik na blagOs ga moramo nekaj- krat povleči po čisti krpi. Kot podifivek za likalnik je najbolj, a opečna ali por- celanasta plošča; kovinski podstavki večkrat povzroče rjaste madeže. Najboljši so električni likalniki z regu- lacijo temperature za razna vlakna. Perilo moramo pred lika- njem dobro na vlažiti. Presu- ho perilo, posebno posušeno na peči, se ne da likati. Zli- kano perilo še pustimo nekaj časa izven omare, da se po- polnoma osuši. Vlažno perilo dobi v omari madeže in začne razpadati. Blago, ki ga takoj po pranju ne zlika- mo, se uskoči. Miza za likanje naj bo čim enostavnejša, nepolitira- na, nepobarvana in brez li- nolejske obloge. Na mizno ploščo položimo debelejšo flanelo, čez to pa še belo bombažno platno. Podloga za likanje ne sme biti pre- trda, ne premehka. Na pre- trdi i^dlogi se blago ne prepari, na premehki pa se ne da lepo zlikati. Zelo do- bre za likanje so likalne de- ske in likalni modeli za ro- kave, ramena itd. Različne tkanine zahtevajo različno likanje. Bombažne tkanine likamo drugače kot volnene, na poseben način spet tkanine iz umetnih vla- ken (sintetiko). Bombažne tkanine lahko likamo po lični strani, z ze- lo vročim likalnikom. Tka- nine iz živalskih vlaken (volna, naravna svila) pa ne prenesejo previsoke tempe- rature. Volneno blago bi do- bilo lesk, če bi ga likali brez vlažne krpe, vendar ne pre- mokre. Ce nastane lesk, ga odstranimo z vlažno ščetko. Nekatero blago moramo likati suho, ker sicer izgubi svoje posebnosti in vzorec. V splošnem se držimo tega, da likamo tkanine vedno v smeri vzorca oziroma v sme- ri, kot potekajo osnovne niti. Žamet likamo na narobni strani, na mehki podlagi, vendar razpet. Po likanju ga skrtačimo. Najprej zlikamo manjše ploskve ali dele, to so razni okraski, ovratniki in manše- te, šele nato večje ploskve. Zlikane dele obračamo od sebe, da jih ne zmečkamo, ko likamo dalje. Vezenine likamo najprej na lice, nato pa na notranji strani. Kadar likamo gube, jih najprej pripnemo z bucika- mi. Na gube položimo mo- kro krpo in prek nje po- tegnemo z likalnikom v sme- ri gub. Nato odstranimo bucike in še zlikamo do su- hega. Največ pazljivosti zahteva likanje moških srajc. Tukaj bi poudarila likanje ovrat- nika, ki mora biti napet. Vedno ga likajmo od konic navznoter, najprej z leve. šele nato z desne strani. Po- tem ovratnik zapognemo in rob dobro zlikamo. Pri tem likalnik ne sme biti prevroč. Delavska univerza Ptuf DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL prirejata v izobraževalnih centrih v: Petek, 14. marca: BREG — TURNISCE Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Franc Potočnik ob 18. url v dvorani SZDL na Bregu. Ponedeljek, 17. marca: HAJDINA Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Štefan Požlep ob 13. uri v šoli. LESKOVEC Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Martin Učakar ob 18.30 v šoli. SELA Okupacijski sisfem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Adi Sarman ob IP. url v šoli. STOPERCE Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Branko Voljč ob 17. url v šoli. Torek, 18. marca: LEVAJNCI Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo Lovrec ob 18.30 pri Janezu Zampi, Levajnci 10. LOVRENC Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v zadružnem domu. Sreda, 19. marca: CIRKOVCE Okupacijski sistem v Sloveni- ji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Adi Sarman ob 18.30 v šoli. MAJSPERK Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Martin Učakar ob 18.30 v šoli. KIDRIČEVO Vojno strateške koncepcije NATO in varšavskega pakta; predava Franc Tetičkovič ob 18.30 v šoli. Četrtek, 20. marca: NARAPLJE Izkušnje osvobodilnega boja alžirskega in vietnamskega ljud- stva; predava Martin Učakar ob 18. uri v šoli. PODLEHNIK Osnovna načela vseljjdske ob- rambne vojne s posebnim ozi- rom na posebnosti Slovenije; preiinva Karel Zmauc ob 18. uri v šoli. Seznam kandidatov za volitve odbornikov občinskega zbora skupščine občine Ptuj, ki so jih določile krcifevne kandidacijske konference Volilna enota št. 1 — CIRKOV- CE 1. Anton HAJSE, kmet, Cirkov- ce 44 2. Franc HERGAN, kmet, Zg. blane 21 3. Franc HERGAN, kmet, Straž- gojnca 9 Voliliiae nota št. 2 — CIRKU- LANE I. 1. Martin ZURAN, kmet, Cir- kulane 42 2. Angela KLINC, gospodinja, 'Cirkulane 28 3. Anton ZURAN, kmet, Gruš- kovec 48 Volilna enota št. 3 — CIRKU- LANE IL 1. Martin MILOSiC, kmet. Sla- tina 52 2. Ivan BRODNJAK, kmet, Ma- li Okič 16 Volilna enota št. 4 — DESTER- NIK I. 1. Franc PIHLER, kmet, Jiršov- ci 24 2. Janez SOK, kmet, Vintarovci 3 Volilna enota št. 5 — DESTER- NIK II. 1. Janko ARNUS, kmet, Dolič 42 2. Franc RODEZ, kmet, Desen- ci 4 Volilna enota št. 6 — DOLENA 1. Jože HEBAR, logar, Zg. Pri- stava 33 Volilna enota št. 7 — DOR- NAVA 1. Alojz VALENKO, kmet, Dor- nava 32 2. Alojz HRGA, kmet, Mezgov- 01 48 Volilna enota št. 8 — GORIS- NICA I. 1. Janko ZnidariC, nakupova- lec, Gorišnica 38 2. Franc KELENC, kmet, For- min 30 Volilna enota št. 9 — GORIS- NICA n. 1. Alojz BEZJAK, kmet, Moš- kanjci IG 2. Peter HORVAT, kmet, Mure- tlncl 68 Volilna enota št. 10 — GRA- JENA 1. Bogomir VAUPOTIC, učitelj, Grajena 7 2. Franc POTRČ, kmet. Mestni Volilna enota št. 11 — HAJDI- vrh 107 NA I. 1. Stanko Sitar, kmet, Zg. Haj- dina 58 Volilna enota št. 12 — HAJDI- NA II. 1. Martin DREVENSEK, delavec, GereCja vas 40 Volilna enota št. 13 — JUR- SINCI 1. Martin Slodnjak, kmet, Bod- kovci 47 2. Simon TOPLAK, kmet, Most- je 8 Volilna enota št. 14 — KIDRI- ČEVO 1. Ivan TEŽAK, učitelj, Kidriče- vo S 2. Franc KRAJNC, elektrotehnik, Kidričevo 1 3. Maks JABLOCNIK, elektrl- čar, Kidričevo 2 Volilna enota št. 15 — LESKO- VEC 1. Janez KMETEC, kmet. Veli- ka Varnica 34 2. Janez VINDIS, kmet, Spodnji Leskovec 10 Volilna enota št. 16 — LOV- RENC 1. Franc DOLENC, delavec, Lov- renc n. h. 2. Jožef MEDVED, kmet, Pleter- je 42 3. Anton ZAJC, kmet, Apače 6 Volilna enota št. 17 — MAJ- SPIli R-K 1. Ciril MURKO, delavec, Maj- šperk 9c 2. Anton KOLENKO, upokoje- nec, Breg 10 Volilna enota št. 18 — MAR- KOVCI L 1. Alojz SOLINA, učitelj, Mar- kove! 31 2. Franc KODRIC, trg. pomoč- nik, Markovci 42 3. Konrad BEZJAK, kmet, Mar- kovci 61 Volilna enota št. 19 — MAR- KOVCI n. 1. Friderik GLAZAR, kmet, Stojnci 84 2. Franc KOROŠEC, gradbeni delovodja, Bukovci 6 3. Franc PRELOG, kmetijski teh- nik, Sobetinci 15 Volilna enota št. 20 — POD- LEHNIK I. 1. Martin KOZEL, kmet, Dežifo 26 2. Janko MAUZER, delavec, Pod- lehnik 13a Volilna enota št. 21 — POD- LEHNIK II. 1. Andrej SEGA, kmet, Stano- šina 7 2. Rado VERK, učitelj, Gruškov- je 109 Volilna enota št. 22 — POLEN- Sak 1. Janko VICAR, kmet, Strejaci 8 2. Ivan FLORJANClC, kmet. La- si go vel 13 3. Stanko SKGULA, ml. Polenci 41 Volilna enota št. 23 p.. 1. (Vičava) 1. Anton KRAJNC, delavec & ki 15 ' ^ 2. Jože STRAFELA, dela« Ptuj, Naselje bratov Rgj , 3. Fanika VAUDA, delavka J Cesta Olge Meglic 19 ' ^ Volilna enota št. 24 — n, II. (I. teren SZDL) " 1. Marjan BERLIC, direktor k jetja Elektrokovinar Ptuj , stenjakova 9 ' 2. Janko VOGRINEC, upob. nec, Ptuj, Trstenjakova ^ Volilna enota št. 25 — n- m. (2. in 3. teren SZDL) 1. Marjana CENTRIH, dela« Ptuj, Prešernova ulica jT 2. Mirko GASPARIN, unok. nec, Ptuj, Prešernova uli« 3. Franc TOMANIC, upokoi» Ptuj, Vrazov trg 2 ^ Volilna enota št. 26 — IV. (4. teren SZDL — del) 1. Anton ŽAGAR, gozdarski i nik, Ptuj, Gregorčičev di« red 7 Volilna enota št. 27 — V. (4. teren SZDL — del) 1. Otmar GAJZER, direktor pod. »Drava« Ptuj, CirlM todov drevored 2 2. Franc kolariC, delgii Ptuj, Ormoška cesta i Volilna enota št. 28 — m VI. (Budina, Brstje, Spuhljai L Štefan LAURA, delavec, a je 12a ' ^ 2. Janko MEGLIC, krojač, a dina 31 3. Zdravko TURNSEK, preda nik občinske konference 9!B Ptuj, Spuhlja 68 Volilna enota št. 29 — ptJ Vil. (Breg) 'I 1. Kari SAKELSEK, direkJ podjetja Elektro Maribor, M Zadružni trg 6 2. Alojz KOŽELJ, strojni tetad Ptuj, Poljska cesta 3 Volilna enota št. 30 — p« Vm. (Turnišče) 1. Inž. Egon ZOREČ, direM Poljedelsko živinorejske M Turnišče, Ptuj, Selška cesta 1 2. Konrad MERC, strojni teM Ptuj, Zagrebška cesta 40 Volilna enota št. 31 — FTffl SKA GORA 1. Slavko GAJSEK, učitelj, M govcl 46 2. Štefan MALLY, učitelj, P«i( ska gora 3 Volilna enota št. 32 — ROG«( NICA I. 1. Alojz CUCEK, vodja DE Pl Maribor, Ptuj, Cesta dr. Ji žeta Potrča 28a 2. Ludvik CUCEK, vodja 1 Ptuj, Nova vas pri Ptuju t 3. Feliks BAGAR, podpredsedl občinskega sindikalnega S* ta Ptuj, Rogoznica 50 Volilna enota št. 33 ~ ROGOi NICA IL 1. Inž. Stanko KORENJ.-VK, nom, Podvinci 14 2. Anton LENART, kmet, Sp< nji Velovlak 7 Volilna enota št. 34 — ST( PERCE 1. Ivan KOLAR, gozdarski vodja, Stoperce 62 ^ 2. Feliks TACIGA, kmet, ■ perce 9 Volilna enota št. 35 — TRNOt SKA VAS . 1. Alojz BENKO, agronom, LoS 23 2. Franc TASNER, kmet, V^ 3. Janez ROJKO, kmet, BiJJ vrh 52 Volilna enota št. 36 - VID^I 1. Avgust PURG, kmet. J««* 2. Maks VAUPOTIC, kmetij' tehnik, Vareja 1 ^ 3. Ludvik VIDOVIC, šofer, ski vrh 53 ^ Volilna enota št. 37 — Vn>» 1. Ignac SODEČ, kmt t» Po^ je 134 . ^ 2. Boško VARNICA, upokoien" Sturmovci 27a J 3. xMartin SIBILA, kmet, Po"" je 45 rt Volilna enota št. 38 - MARCI , 1. Janez KOSTANJEVEC, ^^ Glbina 26 ^ g 2. Janez DRUZOVlC, kmet, ' betinci 13 Volilna enota št. 39 — 1. Franc Majcenovič, kitie™ tehnik, Zavrč 11 , | 2. Franc KOKOT, kmetijsKi lovodja. Gorenjski vrh ^ . Volilna enota št. 40 — 1. Vinko NEMEC, cestni nik, Dobrina 27 GRADITELJI, POZOR! Trg. [^odj. PANOMUA, poslovalnica KOVINA obvešča vse graditelje", da smo pričeli s prodajo vsega gradbenega materiala po solidnih in konku- renčnih cenah. Na zalogi imamo: cement, apno, opeko, salonit kritino, heraklit plošče, lesonit, betonsko železo, vso stavbno okovje vodovodni material, zidne in podne keramične ploščice kakor tudi material za centralno kurjavo. Torej v eni trgovini na istem mestu vse za vašo hišo. Možnost nabave imate tudi na potrošniško po- sojilo pri našem podjetju, kakor tudi z vsemi osta- limi gradbenimi posojili. Cenjene stranke obvešča- mo, da dostavljamo tudi na dom. Pridite in prepričajte se o solidnih cenah in vljud- ni postrežbi, ki vam jo nudi in se priporoča kolek- tiv KOVINE, Lackova ulica 9 (nasproti bivše pošte). ^IK — ČETRTEK, 13. MARCA 1969 STRAN 15 ^znam kandidatov II volitve odbornikov zbora delov- H) skupnosti skupščineobčinePtsjj, j so jih določile kandidacijske lUiference yjilna enota št. 1 !i^na gliuice in aluminija Kidrič« Kidričevo LSerjoviC Ivan, strojni tehnik, Ljevo G ^ček Feliks, strojni tehnik, 13 r^elog Viktor, VKV delavec, t J. Potrča 20 fpebeljak Stanko, dipl. ing., ^ J. Potrča 22 C jSpicar Jože, gradbeni teh- iptuj. Naselje B. Reš 21 fjlilna enota št. 2 ^arna avtoopreme Ptuj iWeigi Emerik, dipl. ing. me- iigije, Ptuj, Mariborska 22 Tpras Ludvik, strugar, Ptuj, ^borska 50 fiHlaliar Albin, strojni teh- i Ptuj, Mariborska 30 folilna enota št. 3 lovarna volnenih izdelkov b^perk iKolar Jože, tekstilni mojster, tjšperk 51 a iKovačič ing. Anton, dipl. , usnjar, stroke, Itidričevo 6 olilna enota št. 4 jovarna perila in konfekcije Kita« Ptuj .Samuda Heribert, tekstilni iidk, Maribor, Cankarjeva 13 Mina enota št. 5 . — podj. za popravilo voz ijin ostale sekcije ZTP Valentin Anton, direktor, tj. Ormoška cesta 4 Vajiigerl Ferdinand, delavec, i, Rajšpova 14 ililna enota št. 6 Mjetje za gumi in kovinske like SIGMA Ptuj llasten Danilo, sekretar podj. ;)IA Ptuj, Trubarjeva ulica 7 ililna enota št. 7 !:adbeno podjetje »Drava« HlupiC Anton, direktor, Ma- »rska cesta 5 a, Ptuj Krajnc Viktor, gradbeni teh- Ptuj, Mariborska cesta 28 a blilna enota št. 8 'odjetje za PTT Maribor — tat Ptuj Predovnik Stane, upravnik tjia PTT Ptuj, CM drevored 6 Lepej Stane, stavec, Njiverce Milna enota št. 9 "ivilska industrija »Petoviea« Ijj Berden Martin, računovodja, ij, Zoisova pot Gorišek Kristina, delavka, ijena 30 Milna enota št. 10 Itrtno podjetje »Pleskar« Ptuj ^Bombek Ivan, sekretar podj. s^r Ptuj, Rebeljčja vas, n. h. JJinna enota št. 11 »Panonija« Ptuj ^Valentin Viktor, računovod- TP »Panonija« Ptuj, CM drev. ililna enota št. 12 »Izbira« Ptuj ■Masten Franjo, direktor, JI' Zoisova pot 6 ^lihia enota št. 13 »ntažno podj. »Elektrokovi- »-.Ptuj ^Ubrijan Krešimir, dipl. ^nik, Ptuj, CM drevored 6 'Podhostnik Ivan, direktor JI' »Dravinja« Kidričevo {•'ilna enota št. 14 »»munalno podj. Ptuj ,'oha Štefan, sekretar Kom. 7 Ptuj, Tiha pot n. h. J?'ilna enota št. 15 i^ftniki in obrtniški delavcitia >čju občine iL.firbas Martin, gostilničar, ^kajnci I, Langerholc Franc, fotograf, Prešernova 2 ^.^'eubauer Alojz, soboslikar, v;;. Rajšpova 3 )t?i"na enota št. 16 n, Ptuj, obrati - Mlekarna ^^oljf ing. Branko, direktor ^arne, Ptuj, Trubarjeva 5 a ^>ouc Jan, ing. agronomije VVi-,^^ Grajeni 4 c I5?.'"na enota št. 17 1 p^^tuj, obrati — Kidričevo 1,'^^brijan Maruša, knjigovod- ! ^'Jj, Zagrebška 34 a t^edved Ludvik, kmet, Se- ^20 enota št. 18 ^ Ptuj, obrati — Podlehnik 1. Križančič Jože, upravnik DE Podlehnik, Ptuj, Med vrti n. h. Volilna enota št. 19 KK Ptuj, obrati — Zavrč 1. Bratušek Franc, kmetijski tehnik, Cirkulane 32 a 2. Kotar Ludvik, kmetijski tehnik, Zavrč 11 Volilna enota št. 20 KK Ptuj, obrati — Sobetinci 1. Kekec Miha, kmet, Bukovci 43 2. Horvat Janez, kmet, Markov- ci 22 3. Ivanuša Avgust, upravnik DE, Sobetinci 41 Volilna enota št. 21 KK Ptuj, obrati — Dornava 1. Frajnkovič Franc, upravnik DE, Dornava 2/b 2. Rižnar Jože, kmet, Gajevci 46 Volilna enota št. 22 KK Ptuj, obrati — Trnovska vas 1. Svarc Janko, kmet, Crmlja 10 2. Toš Boris, upravnik DE, KK Ptuj v Trnovski vasi, Vitomar- ci 72 Volilna enota št. 23 KK Ptuj, obrati — Ptuj, Pla- car 1. Seruga Janez, delovodja. No- va vas pri Ptuju 53 2. Ceh Janko, kmet, Podvinci 15 3. Kosec Franc, upokojenec, Brstje 5 Volilna enota št. 24 KK Ptuj, obrati — Ptuj in Osojnik 1. Koren Milan, ing. agronomi- je, Juršinci 17 2. Bezjak Stanko, delavec. Gra- jena 6 3. Caf Jožef, delavec, Grajen- ščak 18 Volilna enota št. 25 Mesokombinat »Perutnina« Ptuj 1. Brglez Slavko, ing. agrono- mije, Brstje 38 2. Vraber Franc, ing. agrono- mije, Trubarjevo naselje 30 Volilna enota št. 26 Mesokombinat »Perutnina« Ptuj 1. Meglič Martin, kmet, Skor- ba 23 2. Zupanič Franc, kmet, Sp. Hajdina 58 3. Ciglar Franc, kmetijski teh- nik, Kidričevo 11 4. Kampl Maks, upravnik obra- ta za kooperacijo, Zg. Hajdina 44 Volilna enota št. 27 KZ Dravsko polje, Lovrenc 1. Avguštin Ivan, kmetijski teh- nik, Mariborska cesta 2. Lah Stanko, kmet, Ponger- ce 15 3. Zlahtič Anton, Barislavci 20 Volilna enota št. 28 Vodna skupnost Drava — Mu- ra Ptuj 1. Segula Jože, kmetijski teh- nik, Naselje B. Reš 10, Ptuj Volilna enota št. 29 OS »Toneta Znidariča« Ptuj 1. Ceh Rudolf, ravnatelj gim- nazije, Ptuj, Gregorčičev drevo- red 2. Tomažej Milena, prosvetni svetovalec, Ptuj, Trstenjakova 6 3. Plohi Franc, upravnik »Ra- dia« Ptuj, CM drevored 10 4. Kralj Zvonimir, predmetni učitelj, Ptuj, Gregorčičev drevo- red 7 Volilna enota št. 30 OS »Ivana Spolenjaka« Ptuj 1. Težak Ivan, ravnatelj, OS Kidričevo 5 2. Levstik Franjo, ravnatelj, OS Videm pri Ptuju 3. Stiiniberger Lado, ravnatelj, OS Cirkulane 31 Volilna enota št. 31 Splošna bolnišnica dr. J. Po- trča Ptuj 1. Neudauer dr. Jože, zdravnik, Ptuj, Med vrti 4 2. Polanec Zalka, računovodja, Ptuj, Raičeva ulica n. h. Volilna enota št. 32 Zdravstveni dom Ptuj 1. FlorjančiC dr. Tone, stoma- tolog, Ptuj, CM drevored 1 c 2. Neudauer dr. Ljuba, zdrav- nik, Ptuj, Med vrti 4 Volilna enota št. 33 Uprava skupščine občine Ptuj 1. Rebernak Franjo, učitelj, Ptuj, Trubarjevo naselje Kopalnica Za gospodinje: Za vzdrževanje osebne hi- giene bi morala biti v vsa- kem stanovanju kopalnica. Kjer je ni, je treba določiti pripraven k:o