Slav. 34/ V Trste, v nadelle 21. decembra «1* Letnik XtVI EDINOST »Milka v Ittte te ukeltepo tb Utm—«. v ■ kotom (77 mm).— Ogtol trgartsv In ohrtatep? Mtt pJNtei: ta vabili pp 40 stat, ogtsai dtsi&ntfti ea«»4qv mm f» BD atat Mali ogksl po 10 stat bmk, anjatnj p« —. Ogtet ^nfani ficUaoftti. l^csm in tnmitnl sddsisfc ae nahajrta v Tkrtu, uL As 20, Iz Jugoslavlie. Ministrski svet. I BELGRAD, 16. Včeraj ob 18. uri se je vršil 'imamtrski svet, na katerem se je podpisala odredba o odgoditvi parlamenta, nato pa je raz-pravljal ministrski svet o povišanju plač vsem i (državnim nameščencem. j Sporazum med vlado la činoguflrim klubom. BELGRAD, 18. Kakor znano, je obstojalo tned vlado ćn črnogorskim klubom, čigar za-etopcđk Pilepič sedi v ministrstvu, nesporazum-j ljenje glede taktike v parlamentarnem delu. j Crnogorci ao vztrajali na avop znani zahtevi od 24. oktobra, da mora vlada v zvezi a par-llaanentom reševati svoje delo in ao zahtevali, da ae še enkrat poizkusi pripraviti opozicijo i do skopnega z vlado. Večina v vladi je ieedaj prepričala Crnogorce o zatem nemogoč-noeti tega, dala pa je isjevo, da se ofeoove po-'fekusi, pridcrfbHi za redno delo tudi opozicijo. > Ha podlagi tega je minister Pilepič podpisal lekupno z talkin ministri ukaz o odgocfitvi [parlamenta €n preklical svojo demisijsko iz-l^m Ako se v teku dveh mesecev pokaže, da bfilo parlamentarno delo brezuspešno, bo i vlada parlament razpustila in takoj razpisala t«ove volitve. Spor med črnogorskim klubom ( Mn vlado je bdi le formalnega značaja in se je % S zadnji ministrski seji popolnoma poravnal. | ada izda o tem sporu poseben komunike. . Združenje strank v Srbiji BELGRAD, 18. Zastopniki samostalne, napredne in liberalne stranke iz moravskega dcni^a so skleniH, da prekinejo z vsemi dose-idsnpmi strankarskimi tradicijami svojih strank :ter da gredo v volitve z enotno listo 'kot eno-jtna stranka. Po inicvjativi iz naroda se je za-tčela tako demokratska zaednica pretvarjati v (demokratsko stranko. Nove občinske volitve. BELGRAD, 18. V ministrstvu za notranje zadeve se pripravlja vse za izvedbo občinskih volitev, ki se naj vrše koncem januarja ali pri-žetkotm februarja. V političnih krogih se govori, da bodo nastopile opozioijonalne stranke pri volitvah skupno in da se bo tudi demokratska zaednica odločila za skupno nastopanje s sorijalnkni demokrati. Dr. Ante PiMilrinl In dr. Smodi ah s v Zagreb«. ZAGREB, 16. Včeraj je prispel v Zagreb preko Pariza dr. Ante Biankini, brat ministrskega predsednika Jurja Biankmija. Užival je v Amerika, v Chicagt, velik ugled in se zlasti k a česa vojne odlikoval kot član Jugoslo venskega odbora v delu sa naše uedinjenje. Dr. < Ante Diankini je sloveč kirurg. V Zagrebu se bo mudil dva do tri dni, nakar odpotuje v Bel-grad. Obenem je dospel v Zagreb dr. Josip SmctHaka, član naše mirovne delegacije v Parizu. Dr. Sanodlaka je odpotoval že danes v Dalma^1' Občinsko gospodarstvo v Belgradu. BELGRAD, 18. Odkar nimajo radikaki vodstva občinskega gospodarstva več v rokah, skušajo na vsak način motiti redno poslovanje občinskega odbora. Preje je bila uprava mesta naravnost škandalozna, odkar pa so prevzeli vodstvo člani demokratske zaednice, je opa-eiti -povsod napredek. To seveda radikalcem ni všeč. V za-dnp občinski seji so dvdignili g:<*. Kara Jovanovič, Savković in Odavič velik Jirup. ker sta gg. Jovanovič in Danilo Živalje-vič, ki sedita v občinskem zastopu kot ob-čiraka svetnika, bila imenovana za državne -uradnike. Ti gospodje iz radikalnih vrat eo ■zahtevali da bi morala gg. Jovanovič in Ži-vaijević izstopiti iz mestnega zastopa, čim sta ,postala državna, uradnika. Dr. K uman »Hi, profesor na pravoslavni fakulteti, Dragiša Ljap-ćević. vodja srh s' "i komunistov in Živko To-•psJovič so obrazložili, da imenovanje za državnega uradnika pravno ne tvori nikake za-tpreke, da bi dotični ne smel sedeti tudi v ob-'čmskem zastopu, nakar je prešla zbornica preko tega vprašanja na dnevni red. Jugoslavenska delegacija v Parizu. PARIZ, 18. Pariški listi javljajo, da je tjakaj dospela posebna jugosiovenska deputacija, ki jo tvori 14 uglednih meščanov z Reke in Dal-m?oije. Deputacija predloži vrhovnemu zavezniškemu svetu spomenico, v kateri protestira prota italijanski okupaciji jadranske obala. Trgovinski dogovor s čehoslovaško republiko. BELGRAD. 18. V torek dopoldne se je sklenil trgovski kompenzacijski dogovor s čehoslovaško republiko, glasom katere se je dovolil izvoz 1XA milij. kg klavne živine in ista količina prašičev. V kompenzacijo za to bi dobili mi iz Češke 3 .milijone kg sladkorja. Ta pogodba se ima izvesti do marca 1920, v slučaju velikih transportnih težkoč pa se sme pogodba podaljšati do najdalje konca aprila 1920. Črnogorsko vprašanje ne obstoja več. LJUBLJANA, 19. Dopisnik »Journal des Debats« piše s Cetinja: »Vojska, ki je okupirala Crnogoro, se rekrutira po dveh tretjinah iz Crnogoroev. Od 200 uradnikov, ki se nahajajo na črnogorskem teritoriju, je samo 18 Srbov. Crnogorska javnost se čudi, da se na zapadu še vedno govori o črnogorskem vprašanju. Razgovarjal sem se z mnogimi črnogorskimi časniki, ki so vsi zatrjevali, da črnogorsko vprašanje ne obstoja več. V angleškem parlamentu je bSa podana interpelacija s ozirom na vesti, da je bil angleški delegat grof Saiis s svojim spremstvom v Cmigori slabo sprejet, informiral sem se o tej stvari pri dobro poučenih ka ao izjavili: »Grof SaKs, hivfi angleSki poslanik ▼ CrnitfoH, je znan kot dober prijatelj r—kralja Nikole. Porsodi je bil sprejet a največjo fljudnostjo, dasi je vealodo vedel, da e njegovo prijateljstvo s Niioto tako veliko, da ee upravičeno lahko dvomi o nepristranosti me"*wtf» tMvrn^l. Toda tati njegova pristranska anketa ni podaU onstfa, kar m psfeakovali ao- vražnoki Jugoslavije, t j. ni ae ji posrečilo prepričati zaveznike, da bi Crnogorci želeli, da bi se povrnil kralj NikHa.« Venizelosovo potovanje v Belgrad. BELGRAD, 18. »Aaaomated Press« poroča ij, Belgrada: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da bo prttel grški ministrski predsednik Venizekvs v Belgrad, predno odpotuje v Pariz. V Belgradu ae bodo vršili pogovori z našimi državniki glede ustanovitve bettcaaAa ^onfederacjjs Cesa n . sKk MadžavfL ZAGREB, 18. Madžarski listi poročajo, da bo v Medmurju izvedeno ljudsko glasovanje, da se ljudstvo izjavi, kam želi. Za časa glasovanja bi morale jugoslovenske čete zapustit« Medmurje in bi to ozemlje zasedla angleška vojska, ki bi pazila na red in mir. »Narodna Politika« izjavlja, da je ta vest povsem ten-dencijozna in naperjena v prvi vrsti na to, da se s takimi lažmi uvede nered in nemire v Medmurju. ' Kriza v tusinski vladi. SARA.JEVO, 18. V radikalnih krogih se trdi. da pride v najkrajšem času do velikih sprememb v upravi zemaljske vlade v Bosni, v demokratskih krogih pa se smatra kriza za rešeno in bo ostal Atanazij Šola na svojem mestu. Izvršile se bodo le nekatere izmenjave in popolnitve v bosenska vladi. Komunisti proti reakcijonarcem. ZAGREB, 18. »Nova istina«, glasilo hrvatskih komunistov, priobčuje sklep stranke z dne 11. decembra ter pravi med drugim: Nove občinske volitve stoje pred durmi. Naša stranka ne bo sklepala nobenih kompromisov s strankami buržoazije. Nastopali bomo enotno, naš boj bo pa naperjen ▼ prvi vrsti proti redčenji in onim elementom, ki hočejo, da bodi naša država eldorado raznih oderuhov, veriž-nikov m iiriteljev separatizma. Taki elementi so pripravljeni ugladiti pot za povratek Habs-buržanov, ker pričakujejo od znanega gesla: Divide et impera osebne materijalne koristi. žetnja francoskih novinarjev izročil prestolonasledniku diplomo, s katero imenuje udruženje prestolonaslednika Aleksandra za avo-jega častnega predsednika. Tako si naš regent deli ta naslov s predsednikom francoske republike, ki je bal dosedaj edini častni predsednik novinarskega udruženja. Po obedu ao bifi regentu predstavljena vei novinarji, a katerimi se je prestolonaslednik živahno razgo-varjal. Zavetišče za lese m otrake v Sarajevem. SARAJEVO, 181 Društvo za prosveto žensk in zaščrto njihovih pravic je osnovalo s pomočjo mestne občine, državnega urada za zaščito dece m zdravstvenega odseka pokrajinske vlade zavetišče za noseče ženske, za otročnice in dc^ence. Zavetišče se nahaja v Kopali činu in je 9. decembra že začelo sprejemati ženske. Vsaka noseča ženska in otročnica, Id nima sredstev, ostane t zavetišču, dokler se ne na^de zanjo primerna dnfti, te sicer za ženske posle t hiši, kjer bo oa^a imeti mati dete .pri sebi in ga vsaj trikrat na dan dojiti; za dojence .pa ae bodo poiskale družine, ka se bodo za nje brigale. Za narodno cerkev. MAKARSKA, 18. Te dni se je sestavil odbor, ki je prevzel nalogo, propagirati z vsemi s'lami narodno cerkev. Na Čelu temu gibanju stoje učitelji, ki -tvorijo najzaslužnejši del naroda v boju za njegove pravice. Kakor se poroča, vlada t vsem makarokem okraju veliko navdušenje sa ta duhovni preporod. SPLIT, 18. Narodni svečsnik Ivelič je prepotoval ves makarski dkraj te povsod prirejal predavanja sa ustanovitev narodne cetkve. Občina Grovac, kjer je smel te svečeik predavanja, se je bizojavno obrnila do vlade v Bel-gradu, da zastavi ves svoj vpliv, da se doseže za našo kraljevino uvedba narodne cerkve. Zvišanje dragtefakih doklad. BELGRAD, 16. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o povišanju dravinjskih doklad urad-ništvu. Sklenilo se je, da se povišajo vsi dohodki razen aktivTtetnpih in stanarinskih doklad po že znani lestvici od 40 do 120. Meštrović v Belgradu. BELGRAD, 18. Za bivanja v Belgradu bo znani naš kipar Ivan Meštrovič izročil 14 svojih del v last naše države. Tudi v Sarajevu ostrejie odredbe proti navi- SARAJEVO, 18. Tu so izšle stroge naredbe proti navijalcem cen te so se določile, kakor poroča »Službeni LisU, maksimalne cene za vse manufakturno tqjuidustrijsko blago. Vse blago po trgovinah mora biti označeno s cenami, sicer se zaplenL Zabranjeno je vsako ve-riienje. Sestavno se je 20 komisij, ki bodo nepričakovano revidirale trgovine, če se izpol-nujejo vladne odredbe. Sestal se je konsorcij trgovcev, nakupi za 10 milijonov kron raznega blaga. Ponudbe so se razposlale po vsej Jugoslaviji. Regent Aleksander BELGRAD, 18. Presbiro javlja iz Pariza: Francoski movinarji so priredili na čast prestolonasledniku regentu Aleksandru obed V »Novinarskem domu*. Regente je sprejel Alfred Capus, član francoske akademije te ravnatelj »Figara«, ki je hkrati predsednik francoskega novinarskega udruženja. Sprejemu je prisostvoval ves upravni odbor udruženja francoskih novinarjev. Pri častni misi je sedel na desni »tram prestolonaslednika Alfred Ca-pua, na levi strani Paul Degnim. eotrudnik »Petit Joucnala«. Nasproti ijgsnlM |S sedel Peau, ravnatelj poetičnega ocMelka agencije Havas, poleg tega pa dr. Vesnšč in Sdullsr, glavni tajnik uredništva Četa »Temps«. Pri testni mizi sta sedela trn* Baludžić te iapdk maršalaU Petrovič, dalje tudi člani upravnega odbora francoskega novinarskega udruženja. Za oate-Imd mizami je aedelo okok 200 vinarjev. Id so dani i ganizacije. Ker je ieljo, naj bcujnji^ ^ rsnjnrsrjal m oovteaafL Mm ssdeli psi testni mi^. Ka^al je veliko---- V dofcas rinsfij, IdA Dva nova _ LJUBLJANA« 18. Ministrstvo za -trgovino In industrijo javlja po poročilu ministrstva za zunanje posle, da se otvorita jugoslovenska generalna konzulata v Pragi in Novem Jorku. Skrčenje osebnega prometa. SARAJEVO, 18. Da bo mogla železnica prevažati več blaga, bo železniško ravnateljstvo začasno zmanjšalo število prometnih potniških voz. Od 12. t. m. dalje so vsled lega ustavljeni nekateri vlaki Promet Jugoslavije s Italijo. LJUBLJANA, 17. Po dobi enega leta se je otvoril osebni in blagovni promet iz Slovenije po železnici v zasedeno ozemlje in v Italijo. •Dasi so se le meseca aprila nekateri glavni interesenti, med njimi južna železnica in guverner julijske Benečije pogajali glede otvoritve prometa iz zasedenega ozemlja k nam in v tranzitu preko nas v avstrijsko republiko, so se ta pogajanja večinoma radi težkih političnih razmer razbila. Sele na konferenci v Trstu začetkom »unija se je posrečilo doseči sporazum za medsebojni direktni te tranzitni promet Vladne krize so zavlekle ratifikacijo te prometne pogodbe do srede novembra. Med tem je naša centralna vlada razširila bivšo trgovinsko pogodbo kraljevine Srbije z Italijo iz leta 1907., provizorno in jo podaljšala za eno leto. Ta trgovinska pogodba nudi Italiji pri uvozu k nam m obratno pravice najbolj ugodovanega naroda. Italija in Srbija sta imeli v njej še posebno carinsko tarifo, ki je bila seveda osnovana pa innllafl gospodarskih odnošajev &n vzajemnega prometa izza. leta 1900—1907. Razen tega obstoja Ss med Srbijo te Ital^o konzularna pogodba is lete 1880., Id garanti-ra državljanom cbeb držav popolno reciprocitete in enakopravnost s lastnim prebivalstvom. Glede te druga sedaj še ni znano, ali je bila za celo kraljestvo dboovljena aH os. vendar postaja vprašanje razširjenja te obnovitve ts po-fodbe vzpričo utrutilve železniškega prometa z Italijo zele aktualno te pereče. .Razširjenje trgovinske pogodbe na celo kraljestvo SHSss js zgodite brss zaslišanja tete-runrmiih gospodarskih krogov. Dossdsj sicer kvarnih posisdic naši teterss—H niso čutili v toliki meri, ker js bi reden promet s Italijo nemogoč. Sedsj pn se |e zošsl pi omst na jutei železnici do Logatca kol prehodne postaja, določene. Na as pro-Bbtrtoo in Podbr-Pričakujs nic, in da bo ta neopremljen ost -obmejnih kolodvorov postala sedaj zelo kritična. Bati se je, da bo sedaj na novih progah nastala ona zmešnjava, 'ki jo imamo že mesece v Zagrebu in Mariboru. Naši prejšnji gospodarski ozki stiki s sedaj po Italijanih zasedenem ozemlju, dalje gospodarski položaj Slovenije napram I tal rji kot najbližji mejni državi, se ne da več združiti z ozkim okvirjem pogodeb bivše Srbije. V novem položaju potrebujemo končno razjasnitve go-spodarsko-poKtičnih odnošajev, to je izpreme-nitve poprej sklenjenih pogodb, ker nam preti drugače nevarnost, da postane ta otvoritev prometa Italiji sredstvo, da reši Trst gospodarske stagnacije, da dobi prost tranzit v Nemško Avstrijo in dalje v čehoalovaško, docim bi Slovenija igrala prejšnjo ulogo tranzitne pro- vince. Dolžnost merodajnih kregov je, da vplivajo še pravočasno na to, da se raczmere med obema državama že z oziram na zasedeno ozemlje čjlmpreje pojasnijo. Sarajevska plinarna. SARAJEVO, 18. Po daljši debati je Sklenil začasni občinski odbor, da občina prevzame v svojo režijo plinarno. Položaj Itnlije u zunanji politiki. Govor mlfilstartifole o poslanski zborni! ugotoviti daj-leta ni na tev RIM, 20. V današnji seji italijanske zbornice je italijanski minister za znanje zadeve Scia-loja, poročal o italijanski zunanji poktiki. Sci al oj a je rekel: »Častivredni poslanci! Ne nameravam vam podati sedaj -dolgega .poročila o zunanji politika; v sedanjih okoliščinah je bolje delati nego govorita, da se premagajo razne ovire, 'ld se stavijajo na pot dosegi naših ciljev. Čeravno so omejeni in predstavljajo najmanjšo mero, ki je potrebna za varno življenje naše domovine. Pojasnil vam bom kratko in odkritosrčno dogodke od 27. septembra dalje. Moj odlični prednik minister Tittoai je natančno poročal v poslanski zbornici, kako stoje naši mednarodni odnosajt in do katere točke so prišla pogajanja na mirovni konferenci. V naslednjih dveh mesecih so iste težkoče ovirale hitro rešitev raznih sporov in težkih vprašanj. Podpisal se je sicer mir z Bolgarsko in se sestavila pogodba, ki se te dni izroči Madžarski, toda ni se še začela skupna razprava o mirovni pogodbi s Turčijo, ni se še našla zadovoljiva rešitev jadranskega vprašanja. Tekom pogajanj z vlado Zedinjenih drŽav je predložil minister Tittoni predlog rešitve, ki je predstavljala najmanjšo mero italijanskih zahtev; Tittoni je zahteval: »Istrski poluotok z zelo ozkim ozemeljskim pasom vološčanske okolice, tako da se pride v stik z ločeno reško skupino v mejah svobodne države, ki jih je določil predsednik Wilson; razun že dovoljenih otokov Lošinja, Unij, viške in pela-gruške skupine še otok Lastovo; proglasitev Zadra za neodvisno mesto pod italijanskim diplomatskim zastopstvom; mandat za Albanijo, državno oblast nad Valono in njeno okofcco, v kolikor je to potrebno iz vojaških in gospodarskih vzrokov, in nevtralizacijo cele dalmatinske obali.« Toda Lansing, ki je zastopal bolnega predsednika Wilsona, ni sprejel tega predloga. Amerikanska vlada je zavrnila zahtevo po istrskem ozemeljskem pasu za stik z ločeno reško državo, zavrnila je zahtevo po otoku Lastovem in zahtevala, naj se nevtralizirajo vode in otoki do Dubrovnika, tako da bi ostala jugoslovenski državi Šibenik in Kotor, dve njeni najmočnejši trdnjavi ob Jadranu razen še nekaterih manjših, in sicer brez gotovega jamstva za varnost naše poluotočne romanske, marc&iigianske in poljske obali. Talko stanje je bilo, ko sem jaz prevzel vodstvo zunanjih del zadnje dni novembra. Odšel sem takoj v Pariz, kjer sem našel vrhovni svet ored krizo. Ameriška delegacija se je pripravljala na odhod; zapustiti je nameravala v Parizu kot zastopnika v vrhovnem svetu ameriškega poslanika, in sicer bolj kot soudeleženca nego kot pooblaščenca. Ameriška vlada se je bila odločila na ta korak vsled nevarnih razprav v ameriškem senatu. Iz Aiiglije je prišel predlog, da se odpravi zasedanje mirovne konference v Parizu -» da se začno pogajanja pozneje morda kje drugje. Medtem so smatrali ameriški, angleški in francoski zastopniki za potrebno, pripraviti ■imiiimliini glede jadranskih vprašanj, ki naj se izroči italijanski delegaciji. Ko mi je francoski ministrski predsednik sporočil to spomenico, mi je izjavil, da nrkakor ne gre za kak pritisk na nas, temveč edinole za rekapitulacijo sedanjega stanja vprašanj z motivacijo, nanašajočo se na vse točke, o katerih se je razpravljalo, tako da bi italijansko odposlanstvo moglo odgovoriti na razloge in zaključke, kakor so bili izraženi. Ker sem moral iaz oditi v London, kamor je Lloyd George povabil tudi našega ministrskega predsednika Nittija, ki se pa tedaj m mogel geniti iz Rima, se je zavlekla izročitev spomenice. (Od angleškega ministra ra zunanje stvari, lorda Curzona sem dobfl točne vesti o spomenici, ki je v bistvu podajala zadnje amerikanske predloge s prijateljskimi izjavami m obsežno obrazložitvijo (medklici). Ministrski predsednik Lloyd 'George uu je pred plenarno sejo izjavil ponovno, da te spis ni niti prava nota niti kolektiven predlog, temveč samo opis, ld ae mora smatrati za izhodišče otvoritvi razprave, te je pripomnil, da m ga je izročil samo s tem namenom, h s takimi izjavami so mi jo dali te tako sem sprejel spomenico v seji, kateri so prisostvovali angleški te francoski minister ter iMrfkaaalti veleposlanik. Hot«l sem poredati še podrobnosti, da more zbornica pravično presoditi vrednost spisa, kateremu se hoče podajati prevelika važnost. razprava v teh vprašanjih pride Dogovoril sem se, da ss bo vrda na to določenem sestanku v Parizu, ld ss ga ateistidd predsedniki te ministri za stvari: angleški, francoski in italijanski, in, čs bo kotel, smerMramlri veleposlanik. N* tem smteoku ee ili-Hr pravni te pobtiflni Ji pismeno, toda odločitev bo morala biti posle-dek razsežne ustmene razprave. To dokazuje, da so naši zavezniki sedaj tudi pripravljeni, da razpravljajo o rešitvi, ki se ne strinja povsem z zadnjim amerikanskim predlogom, zanašajoč se, da bo z ozirom na sporazum med zavezniškimi velevlastmii, temelječ na splošni koristi Evrope, predsednik Zedinjenih držav severoameriških hotel pristati .tudi na kako izpremembo svojega stališča. Govornik je poudarjal, da stoji sporazumno z ministrskim predsednikom neomajano na stališču sporazumnega delovanja z zavezniki. »Jamstvo italijanstva naših reških bratov, varstvo dalmatinskih Italijanov, varnost Jadrana: to so cilji, h katerim streme vsi naši napori. Ne navdaja nas nikakršen napadalni namen in veselilo nas bo. Če bomo mogli ustaliti prijateljske odnosa je, ki jih zahteva mirni gospodarski razvoj in splošna korist z našimi sosedi onstran Jadrana, ki ao imeli toliko stikov z r-^mi v zgodovini in ne morejo pozabiti velikega deleža, ki ga je imela Italija pri njihovi osro-iLcditvi.« Minister je dejal, da se nahaja sklenitev miru s Turčijo in ureditev političnih ter gospodarskih razmer s srednjezemskim vzhodom v pripravljalnem stadiju. Končnoveljavno se reši to vprašanje na isti način, kakor jadranska vprašanja in sicer v času, ki ne more biti več daleč. Italija se bo ravnala v tej stvari po načelih, ki jih je začrtal Tittoni v svojem govoru v parlamentu db soglaSanju vsega italijanskega javnega mnenja. O kolonLjalnem vprašanju ne ve govornik poročati nič novega in pravi, da se tudi ni nič izpremenilo v prijateljskih odnošajih z novi ti ti državama, ki so nastale po polomu Avstro-ogrske. *NaŠ namen je, da pospešujemo prehrano in obnovitev gospodarskega življenja držav, ki so zašle v največjo bedo, ter ustalitev demokratskih vlad, ki naj bi bile poroštvo miru za bodočnost. Glede odnošajev z novimi državami, ki so nastale v Rusiji, se je treba držati navodil, ki jih podaja resolucija, sklenjena v zbornici (medklici).« Glede finančnih težav, v katerih se nahaja Italija, upa govornik da bodo zavezniki storili Italiji isto, kakor so storili že neki drugi zavezniški državi (Jugoslaviji?). • Dolgi meseci, ki jih je bilo treba za izde-lanje mnogoštevilnih zapletenih pogodeb za svetovni mir, so povzročili, in to nc samo v našem narodu, nekako utrujenost in morda tudi malodušnost, ki ni popolnoma neupravičena, toda treba je, da sc premaga vse to. Delo posameznih ministrov in poslancev je stvar majhne vrednosti, če ga ne nosi narod, čigar koristi so predmet pogajanj in čtjiar moralne in materijalne sile so mu pravo vodilo. Parlament in narod italijanski, ki sta znala podati svetu tako veličasten dokaz o svoji raw ščanski in vojaški kreposti, bosta tudi v s«-« danjih okoliščinah znala dokazati trste vrline/ ki pokaŽajo Italijo pred očmi vseh kot močnd in neomajno porokinjo* civilizacije in miru.« (Odobravanje. Dolgotrajni medklici fls pkrajnl levici.) Seja se prekine za nekoliko minut. Po zopetni otvoritvi seje je poudarjil poslanec Salvemini (zveza vojevmkov), da izjava ministra zunanjih stvari ni trla preveč jasna. Razprava o zunanji politiki nima recr.e podlage in zato je govornik predložil r<"? oluci jo, v kateri zahteva takojšnjo objavo diplomatskih spisov o nevtralnosti, o vejni in o pariških pogajanjih. Govoreč o ministrovi izjavi kot takšni je poudarjal absolutno potrebo, da se zahteva nevtralizacija vse slovanske jadranske obali. »Glavno je, da imamo absoluten ni:r v tem morju in zato bi bili tudi za nevtre -izac vsega Jadrana.« Glede varstva narodnih manjšin v teh ozemljih, italijanskih in slovanska, meni govornik, da bi mogel pristati r.a morebitne tozadevne določbe le tedaj, če bi bil prepričan, da bi to varstvo ne bilo poved novim sporom. Govornik je zahteval, da naj \ !ada pove svoje mnenje o postopanju gene ala Ro-bilanda (Reka) in admirala Milla (ZuJar), in kdo prevzame odgovornost za njiiho postopanje. Zbornica se mora zavedati svoje odgovornosti in pokazati, da roče biti orodje nikogar. Socijalni demokrat ( odigliani odločno odvrača od svoje stranke odgovornost za zunanjo politiko sedanje vlade. Govor ministra iza zunanje stvari dokazuje popolen polom dosedanje italijanske zunanje politike. Vsakokrat kedar je kak italijanski minister zunanjih stvari odšel v London ali Pariz, se je cb njegovi vrnitvi v Rim pokazalo poslabšanje v reševanju vprašanj, ki zanimajo Italijo, in če se je Tittoni odrekel ministsstvu zunanjih stvari, mora pač to pomenjati nadaljno grožnjo s strani Amerike, da iznova privijejo v stvari jadranskega vprašanja. Kakor je razvidno iz vsega, ni idkakor upati, da bi Wilson v novih Stran II »EDINOST« štev. 347 irstu, dne 21. decembra pogajanjih za ureditev jadranskega vprašanja popusti! v kaki točki. Amerikanski kapitalizem hoče prav tako raztegniti svojo roko na Kotor •n Šibenik, kakor jo hoče imeti nad Reko. Naj bi vodilna italijanski krogi spoznali vendar vso to kapitalističko igro in dejstvo, da je po zmag! nad sovražnikom treba zmage nad zaveznikom. Saj je vendar potem, ko se je zdrava masa reškega prebivalstva končno vendar le uprla pustolovcem (odobravanje), prišla v reške in opatijske vode francoska oklopnica v jopomin, da zavezniki niso nikdar priznali reške odločbe i naj i-zgincjo ustanove, za katerimi danes streme -socijalist!. Mi verujemo v rvoie institucije, gospodarske in 5>o!ftične, spoštujemo pravice vse-h in ne bomo kot večina pripuščati nikdaT nobeni manjšini, da bi jih podirala s silo. Posebno pa, ker stoji nad nami vsemi oseba, ki jo spoštuje ves ftetfjanski narod, njegovo veličanstvo kralj, kateremu govornik v »nremi parlamenta in dežele sporoča spoštljiv pozdrav. (Naj-»'tfvc-hnejšc ponavljajoče se odobravanje in klici »Živio kra-ljlt-c vseh strani, izvzemši skrašio levico, ki odgovarja s klici »Živita republika!*) Množica poslancev se je z brda nred vladnimi sedeži, ploskajoč in vzklikajoč ministrskemu pred-tsednrku. Poslanci skrajne levico odgovarjalo s kHci »Živio socializem!« Hrup in protestni Jclžci z drugih strani. Vzklik} ->Ži\!o kra^j!-- --Živila Ita-Uja!« Ministrski predsednik predlaga z ozirom na pozno uro, da aiaj sc seja nadaljuje jutri ob 15 brez tnterpetecft. upa ječ, da se raz prava zaključi u tri. Konec seje ob 19.40; jutri seja ob 15. Iz Bratislava vofna luka. PRAGA, 18. »Večer* poroča, da namerava Čchoslovaška vlada preurediti pristanišče v Bratislavi (Požunu) v vojno luko. Češka na razstav! ▼ Benetkah in Parizu. Pii Beneš in Kramaf. Bilo ie to prvič, odkar sta se po vojni sestala minister nove Avstrije in Kramar, ki ga je brla stara Avstrija ob-na smrt. Sestanek -je bil zelo prisrčen. Oba mini tra sta tudi govorila o zboljšanju političnih in gospodarskih odnoSajev imrd obema republi-kr-rna. Še pred , da se odbor čim više sastaje te da uzme iu pretresa van je razna sta-leška pitanja, koja imadu aktuelnu važnost. Do danas smo držali 8 sednica. Polazak je sed-nica bio izvrstan, kod česa treba osobito pohvaliti odbornike, koji stanuju izvan Pazina, te su stoga morali da kadkada i po ružnom vremenu hode i sat i po daleko, samo da mogu sudelovati odborskim 6ednicama. To je zbilja hvalevredno. Odmah na prvoj sednici izabrali se delegati, koji su imali zastupati istarske hrvatske učitelje na ustanovnoj skupštini saveza svih učiteljskih društava, (koja se obdr-žavala u Trstu dne 16. 11. t. g. Kao delegati prisustvovali su toj skupštini kolege Lic u L Bo-lonić i naš predsednik Medvedić, koji je odbor potanko izvestio o teku skupštine. Prema programu ustanovljenem na toj skupštini, biti će u savezu sva hrvatska i slovenska učiteljska društva u zaposednutoni području. Odbor saveza imati će 14 lica. Osim toga odbora opstojati će delegacijska zbor, u koji će svakih deset članova jednoga društva birati po jednoga člana. U tome pitanju se medjuthn, uzevši u cbzir naše teške današnje materialne prifcke, pustilo na vcrlju pojedinim društvoma, da izaberu i manji broj delegata. Kao glavni faktor saveza biti će glavna skupština. Delegacijski zbor će se sastaviti prvi put o Božiću ove godine, te će se sastajati svake godine, a glavna skupština će se sastajati svake druge godine. Točni dek>krug odbora, dele£acijskog zbora i glavne skupštine ustanoviti će odbor izabran ad boe na skupštini samoj. Za to vreme sastavio se i popis svih hrvatskih škola u Istri, te stanje svake škole & učitelja naimeštenih na pojedinim školama. Tom prilikom imam zahvaliti svim onim kolegama, koji su mi poslužili svojim dopisima i informacijama, da se je potpuno popis mogao sastaviti u razmerno vrlo kratko vreme. Odbor je pretHoge, prihvaćene od glavne skupštine, potpuno stilizirao te ih predao na . uredovanje kompetentnim oblastima. Predloži su bili: O plesu i njegovom štetnom delovanja na anoral dece, o pušenju sa strane dece, o promenji-vanju hrvatskih imena školske dece u talijanska, te o dopisivanju učitelja sa školskim oblastima u hrvatskom jeziku. Na drugoj sednici se prihvatio i predlog, da u govoru a pismu upotrebljavamo ekavštinu, u školi i u privatnom životu, te treba nastojati, da taj predlog prihvate svi hrvatski učitelji u Istri. Ne smemo kod svake stvari čekati, da nam dadu iniciativu drugi, možda u toj stvari manje kompetentni od nas, već moramo da se piihvatipio rada i mi sami, da i mi uzradimo za ujedinjenje naroda, da zaprečimo, da se narod i nadalje cepka u razne stranke, bilo u govoru, bilo u pismu. Pošto je ver ona uk ukinut u pučkim školama naredbom, koja je već svakome poznata, odbor je poslao u toj stvari. protest na Glavni civilni komesarijat u Trstu. Kao glavni razlog, da je i odbor sa strane učitelja protestirao, jest navedena činjenica, da bi se u mncg\m krajevima (prema izričitoj tvrdnji nekojih učitelja) ukinućem veronauka umanjilo polazak škole. A pošto to nije .u interesu ni škole ni naroda, a i dekret je za naše prilike nelzvršiv, odbor je proti ukinuću protestirao. Vrlo važna akcija, koju je -cdbor započeo, jest sakupljanje podataka cd raznih učitelja, ■koji nemaju plaće iK mesta. Ti će se podaci odmah kako stignu slati dalje, da se beda, koja nas tišti već i previse, još i ne uveća. Moram opet spomenuti na ovome mestu, da za uspeh svoje akoije odbor ne može jamčiti, a to nije ni jednom makar i površnom posmatraču današnjih prilika čudno. Odibor će ipak učiniti sve, što bude u njegovoj moći. Svakako najvažniji čin, koji nas danas zanima, jest učiteljski štrajk, koji smo proglasili od 2. dec. dalje. Štrajk još traje i nezna se, hoće li u opće svršiti u dogledno vreme. Svakako nadamo se .pouzdano, da će vlada ipak napokon uvideti potrebu te učiniti kraj ovakovom stanju. U kratkim sam crtama ovde oprtao naš rad kros razdoblje od jednog meseca i po, a da mam PODLISTEK Za staro pravda. Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja« - Jelena!« je 2'25 tir 1 posoda na izkaznico. Okajena ameriška gnjat po 5'60 . k^. Naslednja živila. Do štirih odmerkov yt, nad štiri odmerke % »kg na osebo: >tun v olju po 9*60 lir kg, tun v olju (trebušni del) po 10 lir kg in jezik v konservi po 8 lir kg. Kupovalcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacifske komisije, se bodo proti .predložitvi živalske izkaznice lahko razdeljevala dnevno an poljubno tudi naslednja živila: Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8'40 kg; itrebušnina {panceta) po L 8'40 kilogram; kis po L 1'40 1; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurio« po lir 2'90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, mav-ka »Colcumbo« v posodah po 1 kg po L 3*75; sveče po 30 stot. komad; malo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14*— kg; Severno-ameriška mast po L 10'40; muškatovi orehi po 20 stet. komad; belo milo »Marsiglia« v komadih po 50 dkg L 2'15 komad; kristalizirana soda po L. 1'— 1 kilogram; sardine v oljčnem olju »Arritjoni v škatlah po % kg po L 1*35, */5 kg po L 185 in =Excelsior« po ^ kg po L 2*70 škatla; fileti v olju »Excelsior- po J/» kj| po L 1*30 škatla; marmelada po L 5'50 k^; kitajski čaj po L 20*— kg: poper po L 10'— kg; pimenta po L 9*— kg; kumin po L 8'— kg; zabela »Torregiani« po L 6*— kg; kavina zmes po 50 statimk zavoj; hranilna moka za otroke po 60 ®totink eavoj; mešano maslo po L 10'40 kg; paradižnikova konserva po L 3'50 kig, v posodah po 1 kg po L 3*40, v posodah po H kg po L 1*75 posoda; biškoti (Loridon Facto-ry A. Gatti, Trieste) »Metropolitani- po 8 lir kg, druge vrste biškotov, kakor »Albert*, Petit Beurre«, =Seccessaon« itd. po L 9'60 kg; fr-skoti v zavojih po 100 g pa I liro za^voj; gren-čni ibidkoti po 16 lir .kg; angleško snilo ^>'0/at-son« po L 2'60 komad; belo ameriško toaletno milo marka =lvory« po L 1'20 koana«d; kanela v prahu po L 15'— kg; dišave po L 10'— kg; vino Chianti »Ruffino« v steklenicah po 2 litra po L 6*40 steklenica. Mazilo ea čevlje (marka »Lift«) v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po L 1*65 škatla; teko&na (»Lift ) za kovine v škatlah št. 1 po 80 slotink, št. 2 po L 1'45, št. 3 po L 2'80 škatla; mazilo (»Lift«) aa kovine v škatlah št. 1 po 40. št. 2 po 55, št. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketiranc pode (»Lift«) v škatlah po % kg po L 2*40, v škatlah po H kg po L 4'80 škatla. Samo na odmerek. 50 dkg fižola na osebi) in teden po 2*25 lir kg; 50 dkg fižola rkoiks < po L 2'80 kg. 2ivilaf ki se razdele posetnikom ubožni-ških izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti. Na ribji tržnici: namočena polenovka po L 4 80 kg. Izdajanje novih petrolejskih izkaznic. V tem tednu se razdele nove petrolejske tz-kaznice štev. 57 za nakup pol litra petroleja Pravila glede nakupovanja petioleja z novimi izkaznicami in kontrole izkaznic so isfra kakor je bilo že prej objavljeno. Razdeljevanje petroleja. Izkaznice «t. 56 so veljavne do 22. dcccan-bra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolni urad najkasneje do torka 2J. dec. Cene: za mesto 1'20 lir za liter; za predmestje in okolico 1'25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Domače vesti. NAŠIM ČITATELJEM! Zaradi razsc?neKa. pozno ponoči nam došiega poročila o Ha! ".insk» zbornici smo morali Izpustiti veliko za danes pripravljenega gradiva, ki ie objavimo jutri in naslednje dni. Slovenski »rovarjl«. Listu »II Resto del Carlinc « v Bokxnii pišejo fe Gorice, kako da slovenski ro-varji, izpodbuiani po preveliki strpljivosti napram njim, zahtevajo od oblasti javnih šol v svocm jeziku. Ta zahteva da ni nikakor upravičena. Kajti vsako slovensko šolo da bi morali zopet m«preti radi pomaivkanja učencev. Da ne ure torej za tiiJ drugega nego za atentat oa Italijanski enačaj te^it mesta, ki W ga znali odbiti meščani sami, akn vlada ne bi hotela storiti energičnega, a dolžnega kore-ka. Tako -piše^ Iz Gorice kaki — Bombiči, pardon: Bombigi! Da se ti božji ljudje ne zavedajo. Slovensko siedclišče o Trstu. Danes popoldne točno ob 15 Revizor Komedija v petih odprti? In kako naj bi slovenska Sotu po-memala aapad na iteliiatrski mačeti mesta, ge ni tem nobenega Slovenca, ki bi po£ii*ai svojega o-Iroka v to §oio?1 Kako more koga ogrožati kdo, ifci »a — m?! Pršejo trditve in jifo sproti *apodM-»jjo! Sicer pa naj bi malo poizvedovali pri goriških trgovcih — akti italijanskih — kaj «so ponve-fljale stotine slovenskih učencev gospodarsko livijenje v Gorici! Koliko denarja ie prihajalo v niesto radi te mladine in koiiko so trosili ljudje tamkaj, ko so obiskoval tc otroke! Nai le prikrivajo r-etsnico! Ta pa ostaja in je, oa. je bilo to mesto — ker ni imelo nobenih gospodarskih stikov s Fm-Janijo — gospodarsko hi trgovsko središče Izključno le slovenskega dela dežele. In tudi da-ne& še govore po goriških trgovinah prav radi — slovensko! Goriški trgovci jim »prav gotovo ne bodo hvaležni tistim — hujskačem! Kajti iz kože resnični-h koristi mesta se ima rezati tista obramba e-ftaiišanskega značaja«. — Sicer Je popolnoma jasno, odkod izhaja vsa gc-nja proti najnujnejšim jpotrebam slovenskega prebivalstva v Gorici, vendar pa oaj objavimo fcu dopis goriške mestne občine generalnemu civilnemu komesarijatu, kakor ie bit — pospremljen z najstrupenejšiini pripombami — objavljen v včerajšnji »Nazionec. Dopis se gta&i: »Z ozn oni na spomenico od 25. novembra 1915., ki -so io jM-edložili razni podipisaiioi v s-menu sloven-sk/h staršev in ki se 2-njo prosi za ustanovitev ljudskih šoj s slovenskim učnim je-eiKom v mestu, je skleni! občinski svet v svoji seji 16. decembra 1919., da se bo upiraJ z vso odločnostjo ustanovitvi bodisi tudi ene same šole s takim učnim Jezikom, negiede na to, kakšne stopnje ali vrste naj bi bila, javne asli zasebne, ker bi se s tem oa nezaslišan način sknunU in žalil na-Todni čut meščanstva i«n bi se dajala prilika manifestacijam s strani pravega goriškega ljudstva, ■neomajnega v svojem italijanskem značaju hi trdno odločenega, da zavrne vsako grožnjo ali napad nanj. Pod višavam se, da sporočim ta sklep kr. generaJnemu civilnemu kornisariiatu z vljudno "prošnjo, da obvesti tudi domovinsko vlado. Občinski uraw v Gor»cr. 2upan: Bombig.-; — Posebnih pripomb za naše ljud* pač ni treba. Silvestrov večer. Kakor že leta in leta sem, priredi naš Tržaški Sokol tudi letos radnji dan leta svoj Silvestrov večer«, ki ie bil že odnekdaj ©na ajaših našprijeinejšfh domačih zabav. In prav je tako; saj je vendar treba, da se dostojno poslovimo od letošnja leta. ki nam je prineslo menda vendar toli-ko nepričakovanesa m neza/ellenega, da moremo biti le veseli, da imamo vse to za seboj, upajoč, da se nam v novem letu vsaj čeloma izpolnijo tiMe želje m tista pričakovanja, ki Hh golimo vsi v svojih srcih. Kakor čujem g, se prpravlja etia se menda tudi zelo zabavna igra, plesi itd. Neka prav posebna točka pa se skriva tako skrbno, da ni mogoče izvedeti prav ničesar. Pravijo pa, da bo tudi srečok>vt in zato se prirejajoče dTuštvo tem potoni obrača zfcastl na naše tr-govstvo in sploh vsakogar, ki mu ie procvit našega Sokola pri srcu, da po možnosti dar-uje kaj za ta večer. Darovi se sprejemajo pri vroitarici v Narodnem domu, oziroma se ojda-e društvene e.tstoproce pri naših narodnih ljudeh. Delo — dolžnost! Državni tajnik Nemške Avstrije dr. EHenbogcn je rmel na kongresu rudarjev razsežen govor o vzpostavi produkcije. Med drugim je rekel, da morajo biti med industrijo m delavstvom staž ni stiki m dobro sporazumi jen }e, kakor bo odgovarjate) pošteaie-nu demokratskemu mišljenju m resni volji za zdrav nadalini razvoj gospodarstva. Upadanje živahnosti dela izziva nevarnost propadanja posameznih industrij. Trockij hoče n. pr. ustanoviti delovna sodišča, ki bi kaznovala delavce, ako ne vrše svoje dolžnosti. Lenjin je — je evaJ EUenbogen — izrekel beseio: Svoboda v politiki, podrejanje v tovarni voditelju delovnega procesa.«, — »Jaa bi to misel driigače formuliral: vsak posameznik je dolžan da splošno poiitično ddo zagotovi z vršenjem tsvoie dolžnosti v gospodarskem procesu. Vršiti moramo svojo dolžnost v delavnicah, kjer gre za to, da z delom ohranjamo svole lastno življenje. Ce ne bomo sodelovali na vzpostavljanj™, polem se zruši vse, kar smo si politično priborili, ler nas ■pokoplje. Ce se ne posreči odstranitev nerazmerja med Uvozom in uvozom, potem nam ne pomore noben finančni načrt, nobena Indirstrijska in trgovinska poHtika, nobena Še tako modra vladna odredba. in doživimo isto tt=odo, kakor so io dolgo trpele južnoameriške reptibiike, da so morale vsako toi&o proglašati državni bankrot.* Dr. Ellen-bogea je za vršil z vzklikom, da je ;e v delu rešitev! Te besede rta) bi wva2evati vsi tem bolj, ker je govornik socijalni demokrat, a obenem član vlade, ki mora nositi odgovornost. Lahko je kričati tistim, ki >fh ne obreinenja nikaka odgovornost: z vsem doli! Dr. Ellenbogen pa ući, da se ne sme samo rušiti, ampak iudi zidat* — sodelovati z dru-•cimi sestavn'pki gospodarskega življenja. Zato je tudi Lenjin svojedobno odkrito priznal, da bo moral iskati stikov z inozemskim — kapitalom. In •zlato resnico ie izustil dr. Ellcnbogcn, rckši, da le razmerje sporazuma med delavstvom in industrijo more zagotoviti delavcu — delo in s tem Življenje« _ Državni kancelar Nemške Avstrije dr. Rermcr — torej tudi socijalni demokrat — je re-fce! v razgovoru" s poročevalcem lista vLibertč« v Parizu: »Moja vlada se orijentira na zapad«! Kaj pravijo k temu tisti, ki nepremično zro le na Vzhod in ki menda uiti Len ina — ne razumejo?! Menijo, da jih je ruska revolucija z enim tsunkom približala k njihovemu cilju, dočwn je v resnici prinesla le največjo pobudo, kolikor jih pozna zgodovina, k obnovljenju družabnega reda. Zažgala je !e veliko luč ideje. ki pa sc mora ?ele udej.aviti — pametno. Udejstviti s poštenim delom in zato |e ddo — vrhovna dolžnost. Šentjakobska mladina v Trstu. Sklicuje se v svrho izvolitve odbora drugi sestanek, ki se bo VTša v ponedeljek. 22. L m., ob 20 v dvorani »Del. fcons. društvu prt Sv. Jakobu«. Silvestrov večer prirede v dvorani Del. kons. društva pri Sv. Jakobu*, združena šentjakobska društva. Šentjakobski pevski zbor. Pevska vaja za mešani zbor se bo vršile v torek ob 20l Po vaji važen Ijogovor. Eksplozija v štedilniku. Marija Ver bine k. stanujoča v ulici del Porta 5, je zakurila včeraj štedilnik s premogom; naenkrat je v štedilniku močno počilo ter vrglo s silo vratca na tla. Vcrbinek in njena dva otroka Lidija in Marcel so dobile razne poškodbe po obrazu in rokah vsled gorečih kosov premoga. ki so se raspršili po kuhinji. Zdravnik rešilne postaje je dal ranjencem prvo pomoč na banovanju. Med (premogom je bila baie kakšna patrona alt druga eksplozivna snov. Našlo se le včeraj še osem bal blaga v neki kleti v ulici Capello 9; klet je iast Frančiške Se-pdeh, ki je baje glavni taktor pri oni tatvint. za 80.000 lir blagfa. ki se je izvršila v skladišču tretje armade pri Sv. Soboti. Aretacije. Včeraj so orožniki aretirati nekega Vincenca Niederja in njegovo ljubimko, prostitutko Ido Pregan; Nieaer se je predvčeranjim prika-Zfal v hiši gospe Penkove v orožni-ki obleki in pri »-preiskavi« odnesel srebrno torbico in več drugih dragocenih predmetov-, katere ie njegova družica prodala zlatarju Rudolfu Cadelu v ulici Molin a Vento 3. Tudi zlatarja so aretirali, blago pa je bilo zaplenjeno. — Aretirali so tudi Josipa Bonna, starega 25 let, i-z Pule, stanujočega v ul. Molin a Vento 19, prostitutko Antonijo Comcr. staro 23 let, in njeno kolegijijo Štefanijo VaJcich. staro 25 let, katere išče sodišče, ker morajo do-stati po pet mesecev ieče. — Ona dva vojaka, ki sta se v ječi preobleki a v poročnika in na ta način pobegnila vz zapora, sta bila včeraj aretirana kot poročnika ; v zaporu pa sta dobila obleko navadnih .prostakov. Imenujeta se Renato Monta-gna in Josip Montana; prvega so prijeli v kavarni »Fabris«, drugega pa v hotelu »deii'Istria«. — Humbert Dstfmanovich, star 20 let, se je preskrbe! za zimo z lepo novo suknjo, kamero je ukrade! Ivanki Geršič, stanujoči v ulici del SoHtario. Nositi pa j ene more, ker je bil aretiran in brez suknje šel v «ipor. V starem mesta, v ulici S. Pttippo so se včeraj ■preSpoldne jglasno »preptralr v neki temni gostilni. V gostilno je stopil orožnik Messina z nekim vojakom in pozrva! velikega, močnega moža, ki je razsajal ki razbival po mizah, naj se pomiri in odistrani iz gostilne, kar — seveda — mož ni hotel. Med tem pa je vrgel razgrajač prostitutki Štefaniji Bcncovicb. stari 31 iet, stanojoči v ulici S. Filippo, robec, v katerem so brle zavite 4 ukradene ure. s katerimi je ženska zbežala. Orožnik je liotel aretirati možakarja, ki se pa ni hotel kar meni nič tebi nrc odvesti na orožniško postajo. Orožniku se je vendar s »pomočjo vojaka posrečilo spraviti ga na cesto. Mož se te pomiri! in šel z orožnikom. Na trgu Sv. Ivana pa se je nasloni! na zid in ni hote! z mesta. Poklicali so izvošČeka, s katerim so ga peljali na orožniško postajo, kkr je plačal izvoščeku 8 lir za šipo, ki mu io )e razbil s .pestjo. Tudi prostitutka je bila pozneje aretirana. Udrli so streho. Neznani tatovi se minulo noč spravili na streho hiše št. 23 v ulici Chiozza; naredili so v strelio luknjo, skozi katero so se opustili v hišo ctjtf do skladišča Ignacija Stenna v prl-tHčjif. Ukradli ćo 2 dežna plašča, 1 suknjo, 1 jopič s telovnikom in 2 kožuha, škoda znašia 5000 lir. Tatovi so izginili skozi j-sto luknio -Jia strehi. Tatvitte. Ko je včeraj dopoldne dospe! vlak iz Italije, je med drugimi potniki izstopil tudi dr. Robert FaSciani iz Genove. Poiskal si je kočijo, v ka4ero |e postav*! svoj kovčeg; v (kovčegu je imel pisalni »troj, nekaj -perHa i« razne dokumente. Ko se je vmS z drn-go prtljago, ni dobil več ne kočiie ne kovčega. Tatvino ie javi! orožnikom. — Neznani tatovi so odtprli s pomočjo ponarejenih ključev mizarsko delavnico Virgtfia Kraniča v ulici Giorgio Ananian 73 »n odnesli vse mizarsko orodje, vredno 3500 Hr. — V prodajalno petroleja Marija Serafini v u!id Bergainasco 5 so vdrli tatovi in .pokradli za 27.50 lir petroleja. — Jakobu Bonuitiiu so ukradli -tatovi iz stanovanja kovčeg, v katerem je bilo za 175 lir perila. A T S ,potrtim srcem javljamo, da je naša IjuMjena sejproga, mati in sestra, gospa Terezija Cepin roj. Lullk 25. novembra 1919. v Ljubljani po kratki ki mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo v starosti 29 !©t. Jožef, soprog. Justina, Jožef, otroka. Ivan, Franc, Pavla, bratje iti sestra. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU rilca m\tm vogal il. Ima. - Lasna palata. Delniška glavnica in rezervni saklad K C. SI. 223,030.«» Izvršuje kulutfio vse Mm ii meijaliitM traasa^jj. Uradna ure od 9.30-11.90 In 14.30-16 MMJi OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 7*—. PRODASTE se dve hiši ia 600 sežnjev zemlje na Prošeku za 25.000 lir. Več se izve pri blagajni kavarne aFabris«. 15 ODDA se stanovanje, soba in kuhinja. Skalasanta št. 180. 12 ODDA se me Mirana soba. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 13 PRODAM vršičke belib majhnih klinčkov, več tisoč, vieoko cepljene trte, jablan, dve wmeni vrtnici s krasnimi kronami, smokve in sajenke lepih vrst Nardm, Bar ko vije. 14 HIŠA, 5 stanovanj, v bližini tramvaja, se proda zc. 15.000 Kr. Več se izve pri blagajni kavarne »Fa-bris«. 16 PRODA »e radi selitve hiša z velikim obdelanim oemijiščem, hlev za Živino in shrambo za vozove za 30.000 tir. Druga hišica z vrtom in 360 sež-nji zemljišča blizu postaje za 14.000 «r. Bezek, kavarna »Commercio«. 17 PRODA se po zelo nizki cen: 14 mostov (tramov) po 3 do 3.50 m dolgih m vetrnice za deset oken. vse v dobrem stanju. Naslov pove ms. odd. Edinosti. 19 GOSPODIČNA, trgovka,srednie starosti, želi znanja v svrho ženitve z gospodom od 40 do 50 let, tngovcem 's premoženjem. Vdovci niso izključeni. Prejme ponudbe tudi z dežele. Le resne ponudbe na ins. odd. Edktosti pod št. 100. 4500 PRODA se ali da v najem posestvo ua Krasu pri Dutov+lah. Naslov pove ins. ins. odd. Edinosti. (6 FOTOGRAF1CN1 APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 259 lir. Na ogled pri ins. odd. Edinosti ul. sv. Frančiška št. 20. (B 101 POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povb, ulica Manzoni št 17, vr. 2, pritličje. 44o7 KUPIM hišico z vodo, plinom in vrtom. Ponudbe Ferfolja, Trst, ul. S. Nicolo št. 32, II. desno. (9 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Uaribaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 Odvetnik lr. naznanja, da je otvorll svojo oMBko pisarno • ilttn, UL S. 6IIMIUI14. U. Mazilo za vozove izredno line kakovosti v originalnih zabojih po 5, 10, 25 kg pošilja tvrdka AVON & RUGO Trst, ulica Carpisen it. 2. Poštne zaboje 5 kg pošiljam naročnikom. m o* Bratie Uili b Križmančič oL Hizzhii M (vogal lL L Lflzzuro) Za prihodnjo sneno: bogata izber volnenega blaga, barh enta moškega blaga, volnenih odej. zaves in lastni izdelovanje rattaon ođel. f6, lasti idej. in da so cene xelo nizke. — Vstop prost brez obveznosti za nakup. novi prihodi. Dnevno novi prihodi. I la mJ Stran IT. ^IDIiOtfh MWi Mfa f Trat«« dae 2i. deceahr« HHt, Književnost in umetnost. Drugi natis koledarja za prestopno leto 1920. (tkikala, tedaia io založila »Narodna Tiskarna« *v Oorici) izide ob novem Jetu. Založništvo naznanja, da ne bo poiJjak? koledarja posameznikom m to uia^ velrker* dela prt ekspediciji- Fo£3ja*ve bodo naslovljene na poverjenike. Kjer ni še no-beneigi poverjenika, naj to delo prevzame pametna in zanesljiva oseba, ki naj nabira naročnik«. C as aclasitv« -je do novega leta. Koledar stane L 2*60. Phn uHtoja. katere se ie natisnilo 10.000 iztisov, Je bila oddana v 10 dneii. Od netfelje do nedelje. Novi čaai prinašajo nove lju"^* a ti nove ideje, nove misli, a testo todi — krivične sodbe o tem, kar je bilo? čuditi, če ne obrača na-se pozornosti širokih mas — izlet v našo tržaško okolico. In vendar povsod navdušen sprejem: na postaji na Opčmah, pri Obelisku, pod Konto-veljem, pred Prošekom prisrčni pozdravi z zastavami. petjem, godfco m govori. Pri obedu na Prošeku sta pevaJi kar dve pevski družtvi: »-Danica« m »Hajdrih«. Na dvorišču LukŠeve gostilne vse pobi o domačega občinstva v praznični cflbleki — dasi je bil deJavmak — kn je na vse možne načine izkazovalo gostom svojo radost na njihovem obisku. Gostje so bili izne-nadjeni. vzratk*čeni. Tu pa je menil nelki pravnik iz mi a j še generacije: »Vi Tržačani se preveč ponašate s svojim delom in z uspehi! E, lahko je vam, ko imate — tako ljudstvo!« Mi pa smo mu odgovorili: »Mari men«te, da \e to ljudstvo padlo tako kar z neba doli?! Ako bi vedeli, keirko truda, dela, bojev in požrtvovalnost je trebaio, predno je to ljudstvo postalo tako, bi idrugače sodili. « Zadnjič »en bil obljubil, da podam iz zgodovine snovanja tržaških Slovencev par izgledov, kako se je vse, kar je bik* zavednega, udeleževalo tega dela; vse: politiki in — ne-politiki; kako so bili vsi v službi za narodni preporod .. .1 Nu, to namero moram odložiti, ker mi je zopet prešel mogočni gospod iz tiskarne s svojim diktatom: malo prostora je še! Mi T-žačani očitamo rojakom tam zunaj, ia ne poznajo dovolj ne nas, ne našega dela. In res: nekdaj so bili tam zunaj le redki možje, ki so se resno zanimali za ta koiček kemije in za rod, ki živi na njem. Pač pa so vsi izrekali sodbe — seveda površne. Sijajna izjema je bil n. pr. — Ivan Hribar! Naj se Hriba riti očita, kar hoče; ali eno je gotovo: Vse-slove-iec je bil v misli in de-janju! Ta nas je -ve nu razumel in nas branil; je bil pravi glasnik o pomembnosti te točke za slovenski narod. In pa njegov drug — sedaj pokojni Vatroslav, Holz, S&moskok, Ahasver, ćn kakor so se že glasili tisti psevdonimi, pod katerimi je pisal slovens Javnosti. In kako pisal: kako lepo, kr';o poučno, kako prikupljivol Vse oprto na lat'.na izkusi a« na lastne doživljaje! Ni ga bilo poznanejega človeka v našem Primorju, kd bi m a ne bU znanec m prijatelj. Celo Rodovni dan vsakogar mu je bil znan. Vedno nam je zagotavljal, kako da se mu je vzljubilo to lepo sinje morje, to ljudstvo; kako da ga kar vab« in kliče k sebri ... kako da ga sili sem doli ®rč~*> hrepenenje. Vsakih par tednov je bil med nanri. Nekoč je bil v obisku pri prif»t«Aju-duhovniku v Gorici. >Sčim naj ti postrežem, dragi Vatro-lave? ješ-li kranjske klobase?« — »Ne!« — »E čudno, izvrstne so!« — Ne jem!« — »Pa zakaj ne?« — Sedaj pa je prišel Holz i besedo na dan: »Ker jih — ni!« — »A, tako!« — In dobri duhovnik je odtrčal v kuhinjo po klobaso. In Holz je jedei s slastjo! Vidite, da človek ne more uživati, česar rti! Tako tudi ni bilo neledrj tega našega slovenskega ljudstva, kakršnje je danes: zavedno, zrelo —- naše! To je trebalo še le ustvariti, pridelati in priboriti. En primer. Naše politično društvo je začelo s propagando, da bi se v Trstu zasnovalo posebno okrajno glavarstvo za okolico, da bi se tako vsaj društveno življenje po okolici rešilo iz okov Policijske oblasti na magistratu, kot prve po-itičre in § tance s »prenesenim delokrogom«. AH naletelo je na nerazumevanje. Nevedno in od nasprotnikov naščuvano ljudstvo se je balo, da hočemo okolico odtrgati od mesta in ji zapreti pot v mesto in do zaslužka. Ali naše poetično društvo se ni ustrašilo tega — neraz-p -loženja. Kot misijonarji so hodili možje od sel- do sela in prirej JI shode — po več v isti c V enem i—ifini meseca je bilo nad 30 sho-t a katerih so poučevali ljudstvo. In prebili so i.id in dosegli, da se je končno z navdušenjem sprejemal predlog, ki ga j"e bil sestavil naš dr. Gregorin. Nismo sicer dosegli zahtevanega okrajnega glavarstva, vendar pa preuredio, ki je osvobodila društvena življenje iz okov. Tako govori zgodovina o minulosti. Da, da, delati je trebaio, mnogo delati in trpeti. Tega nV^a generacija ne ve in ne pozna; zato krivo sodi! Zaključiti moram za danes C—č. DAROVI. — Na svatbi *. Avguština 2erja4a c§ gdč. Otiiijo 2eriaiovo v Nubiji pri Kcamu se je nabralo za otoško podruiwteo CM1> L 63*—. Denar izročen 4wtgajoiku. Poprava: L 60'— uboge učence v Idriji (»Edinost« 25. XI.) ni nabral g. Angel Dekleva, ampak ie bita ta ?tvota ie nJemu izročena. Blago za gospe Fototografični aparati Zeiss-Tf Kitajska srebmina košarice, žardlnljere vaze, ure, črn I-- niki In razni drugi predmeti Namizne električne svetiljke električni železni llkalniki Kožn. torbice za gospe: Svilene In bisernate Kožuhovine za gospe: ovratniki In plašči Namizna. oprava iz porcelana DARILA za Božič hi Hov "Manicures" „.Necessaires" za potovanje TRST Coni VII. E 10, 1i OH T3ST Corso Vit E. III., 16 Dišave (parfumi) in milu italijanskega In francoskega pfoizvoda Dežniki, rokar viceinnogavice Garniture peHla battetaste, platnene In svilene Volneno in svileno blago Ovratnice (kravate), perilo za moš e, gumbi za zapestnice Usnjati ročni kovčegif listnice in denarnice KALODONT primeril nolbollfo Ziban Krema edina razprodajalna za Jut. Bereljo Aflolfo sdileslnser—Crst Stav. 4 Skladišče vsakovrstnih igrač, drobnarij, galanterij, dišav, mila itd. itd. — Razpošilja se na deželo. — Oglase la osmrtnice streieiaa ItneraM oddelek Edinosti, nllcs Sv. Frančiška štev. 2$, pritličje. ZCBOZDRAUHISKI KABINET ulica Chlozza it 5, L nadstr. Sprejema od 13 la od 15-17. izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodl sistemu z nebom in brez neba po modemi tehniki. Dr. P. Tamburllnl mira umiraj prej dr. BODO. Zobozdravnik dr. L CLOHFERO dentist STAHKO PERHAUEC mi tn 681MbI fle* 11. IL naistr* sprejemata od 9-12 ia od 15-19. Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob Ia zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki ZILM1R U ZL1TMHE Z o« veliko Izbero ss vdobi pri I!• POVH v Trstu TRG GAR1BALCH (KARR1ERA) 3. ZOBOZDRAVNIK D". MRAČEK TRST Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-0 pop. IrszMBlBi Izflrah zH, itekirtft h mM zrtji IMO METR9 COSTA & C. — Cenoua Podružnica v Trstu« SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. Poslovodja in založnik Ermanno Mancinelu Skladišča: Jakln (Ancona), Bologna, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. Direktno uvažanfes Mineralnega, maziluega olja, industrijalnega olja, kitovega olja, ianenega olja, olja za volno, mazllnih masti, bombaževih odpadkov itd. Stalni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožnih zavodov itd«, državnih žeieznic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij. r. s 8. ki m H €X3 3 o » o "m1 © 3 * ca _ 2 » S 0} 3 tO Mm za srebrn denar naloišie cene, tudi večje kot dragi trtooci. ALBERT POVH, DVlLUZRilU. I Pt naJDoljSe aazno n obuvala, se do« pri Andreja Ordicb, nL C latttstt ttei. 6 ii pri LupoMa noten, lit finflMM (talen). . spkAn mm: aonnv- ▼ GHERSEL. TRt, HL TtZlBM ZO. PELLEGRINO CIMCELLI Trst « ulica IAaleanton 5tv. 9 • Trst (HiSa ustanovljena leta 1828.) KOZE in USNjE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. cSŽ |HH«nnnnniiinraKyMMiiBBii»iinfl2aaa^ ! Volnenih srnic na Izbiro, i Kramarsko blago, parfumi, drobnine, I milo dišeče in za perilo, i. t. d. i. t. d. § Prodaja na debelo. □ Postrežba točna. | j muka toliMHH inima s o. — Moža: Trst San lanom 10 j ČEVUARNICA FORCESSIN TRST * Corso Viti. Km. m. Stov. 4 — TAST Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode in otroke« Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpeinosti. Postrežba točna. Stara In poznana tržaika tvrdka i IH