žiuljenje ih suet ILUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI KNAF LJEVA 5 3. ftlHRCH * 1935 * KNJIGI! 17. * STEUILKH 10. ? O Š T N I N A PLAČANA GOTOVINI Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi i BO Din, za pol leta t ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno » Ur, poUetno 16 Ur, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 SUing. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno li/, dolarja UREDNIŠTVO EN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ali ca 5 TELEFON ŠT. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN PODRŽAJ ■■■■llllllllllllllffl VSEBINA ŠT. 10: Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (1) — Ivo Lapa J ne: LEDNA DOBA V JUGOSLAVIJI — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (10 — Dr. Venzmer - rb: KAJ JE PREHLAD? — NAJ STARŠI ZAVEZNIK ANGLIJE (k) — NAFTA RASTLINSKEGA IZVORA — Ludvik Mrzel: ZGODBA O FLORJANU SAPOTNIKU (4) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (10) — J e a n Perrigault - nj: MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV (4) — MALO ZNAN GLODALEC — STRAŠNA BILANCA SVETOVNE VOJNE — IZ LITERARNEGA SVETA (En avtor: trije kritiki, ob Šorlijevih »Blodnih ognjih« v ljubljanski drami - Iv. Podržaj — Dva Dantejeva verza - n — Nove knjige in revije) — TEHNIČNI OBZORNIK (Elektrika v poljedelstvu -trna & Elektronski teleskop) — ČLOVEK IN DOM (Preprostost in udobnost v opremi) — ŠAH (Mednarodni turnir v Moskvi - Br — Problem) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE Slika na ovitku: Filmska igralka LILIAN HARVEY Naslovna slika: M. GASPARI: KURENT V prihodnjem zvezku »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšla nadaljevanja In prispevki: Stebri sodobne kirurgije — Po sinji Adriji — Zarota zoper svet — Med zadnjimi kralji malikovalcev — Ivo šorli: Popravljena suknja — I. Košti&l: O legatu ali pod-hujku — D. Vlad. Travner: Abesinija — A. KappuS: Mara i. dr. Nadalje so pripravljeni za tisk naslednji prispevki: I. KoSti&l: Blumenbach (1832) o Slovencih — A. Debeljak: Biblija v 200 jezikih — Ludvik Kuba: Ugasla paleta — Kako so si predstavljali svet — šepetalni svodi in še kaj — Prostor in razsvetljava — Govoreča luč — Telegrafon — Kopalnica — Elektronka za istosmerni in izmenični tok L dr. ■IIIIIM^^ IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA v LJUBLJANI ,— NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK ZIVL1EN7E IN SVEI ŠTEV. 10. V LJUBLJANI, 3. MABCA 1935 knjiga 17. STEBRI SODOBNE KIRURGIJE* Primarij DR. MIRKO ČEBNIfi od stebri moderne kirurgije mislim na one osnove in temelje, na katerih sodobna kirurgija sloni, in posredno tudi na one osebe in veličine, ki so L_ te osnove spoznale in jih v hudem boju uveljavile. Da ne bo nesporazumljenj, moram z vsega početka pribiti, da pod kirurgijo razumevam vse stroke zdravstva, ki se bavijo z operacijami, t. j. poleg kirurgije same tudi ginekologijo in porodništvo itd.; in drugič, da hočem razpravljati zgolj o tem, kar je operativnim strokam zdravstva bistveno skupnega in česar neoperativne zdravstvene stroke nimajo, oziroma ne potrebujejo. *) Ljudska univerza v Mariboru ne prireja vsako zimo samo predavanj o raznovrstnih predmetih, marveč tudi skupine predavanj o poedinih stvareh. Tako pride vsakih nekaj let na vrsto tudi zdravstvo, o katerem je bilo letos več predavanj. V nizu teh večerov o zdravstvu sem dobil za nalogo, da predavam o stebrih moderne kirurgije. Pesnik in pisatelj prirejata večere, na katerih čitata svoja dela, dramatik jih spravlja na oder, glasbenik na koncert, likovni umetnik jih razstavlja, znanstvenik jih objavlja — le kirurg nima prilike, da pride s širšim občinstvom v stik. Saj vendar ne more vršiti operacij javno! Njegovo torišče je v malem prostoru, v zaprti operacijski sobi, pred očmi le par pomočnikov. In še ti morajo prisostvovati zgolj v strogo predpisanem stanju, kakor to veleva ozir na operiranca in skrb za njegovo dobro. In operiranec sam ?! Ta je zaradi obolenja in zaradi potrebne mu operacije popolnoma predrugačen. nekam v čisto drugem svetu. Največkrat se pozneje nekako sramuje svoje rahlosti, v kateri ga je videl operater, in se kaj nerad spominja tistega časa. Nemara ima v tem svoje korenine dejstvo, da prav zdravniki, prav posebno še kirurgi, okušamo neko posebnost v svojem poklicu, da se nam namreč bolniki, ko ozdrave, včasi naravnost izmikajo. In vendar ves svet trdi ravno narobe... Vse to me je pripravilo do tega, da sem z veseljem sprejel poziv Ljudske univerze v Mariboru, da širšemu krogu obrazlož;m svojkosti sodobne kirurgije, da, rekel bi, odstrnem zaveso, za katero kirurgi delamo, da omogočim tudi nezvancu vpogled v ki-rurgovo delavnico in razumevanje za njegovo delo ter njegove potrebe. Dr. M. černič DR. MIRKO ČERNIČ Kirurgija — beseda je grškega izvora: (heir (roka) in ergo (delam) t. j. rokodelstvo.1) Že pradoba je poznala ljudi, ki so se bavili z zdravljenjem: zdravili so rane, uravnavali pohabljene ude, drobili s posebnimi pripravami kamence v mehurju — bolezen, ki je v deželah starih kultur zelo pogosta, dočim je pri nas kaj redka — in celo odstranjevali mreno iz oči. Vse te operacije so bile nujne in vzrok za operacijo je bil tu: rana je krvavela, oziroma se okužila; pohabljen ud je bolel in je bil neraben; kamen v mehurju je onemogočal izločevanje vode; mrena v očeh je napravila človeka slepega. Vse to je zahtevalo odpomoči in kirurgi-rokodelci so se morali lotiti stvari, ker so bolniki na to pritiskali. Res-da je bila ta pomoč velikokrat dvorezen nož: operacija je bolela, rana se je okužila — bolnik je prišel z dežja pod kap. Danes je stvar drugačna: sodobni kirurg gre in napravi rano sam, da si tako krči pot, po kateri pride do obolelega organa. V tem je torej bistvena razlika med nekdanjim kirurgom-rokodelcem in sodobnim kirurgom. L. 1904. je izdal dr. Homan »Sodno-zdravniško terminologijo«. V njej berem« >Chirurg — ranocelnik«. Druga nič manj bistvena razlika je ta, da je kirurg-rokodelec operiral šele, ko so bolnika prisilile k operaciji komplikacije, ki so ogražale njegovo življenje. Danes pa operiramo tudi pri stvareh, ki so za življenje popolnoma nenevarne, da, celo pri takih, ki človeka kaze zgolj v njegovi vnanjosti. Če si danes le nekoliko ogledamo kirurško delavnico, vidimo dan za dnem, uro za uro, da naloge, ki so jih reševali stari kirurgi, zavzemajo razmeroma majhen obseg, čeprav so zelo številne. Modernega kirurga mnogo bolj zaposlujejo obolenja, ki pred tri četrt stoletja sploh niso bila kirurška, marveč neope-rativna, oziroma interna. Pomislimo samo na trebušne operacije: >na vnetje slepiča, na razjede v želodcu in črevesju, na žolčne kamne, na razne bule na vseh mogočih organih, na golšo itd. Operacije pri vseh teh obolenjih so se začele šele v drugi polovici prejšnjega stoletja in se razmahnile zaradi svojih izrednih uspehov do neslutene višine, tako da se skoro lahko reče, da je sreča zanj, kdor oboli na kirurški bolezni, kajti operativno zdravljenje je ne le radikalno, marveč tudi kratkotrajno. Z uspehi operativnega zdravljenja se more kosati v zdravstvu samo zdravljenje z zdravilnimi seri. Sodobni kirurg nima opravka samo s tem, da rano zdravi, da uravna pohabljen ud, da odstrani kamen iz mehurja, ki povzroča sam po sebi hude bolečine, in mreno iz očesa, ki povzroča slepoto — že v vseh teh primerih je vsebovano duševno razpoloženje, da se bolnik obrne ha spretne roke, ki naj mu pomagajo ali ga vsaj rešijo trpljenja. Moderni kirurg gre mnogo dalje: čim bolj se izpopolnjuje znanstvena medicina, tem širši postaja njegov delokrog, tem več obolenj prihaja v njegove roke. Moderna kirurgija korenini v zdravstveni vedi in vrholiči v izvršilni umetnosti. Moderna kirurgija je potem takem umetnost na znanstveni podlagi. Da pa si je mogla kirurgija osvojiti, obdržati in razširjati tako veliko območje, zato je bilo potrebno, da je razvila svojevrstne osnove, t. j. da je zmanjšala nevarnost, ki preti rani — kirurška rana je kažiDot do zla — zaradi krvavitve in okužbe, in seveda da je napravila rano, oziroma operacijo brez bolečin. Zmaga nad krvavitvijo, preprečitev okužbe in brezbo- lečnost, to so osnove, to so stebri sodobne operativne medicine. I. Razkužba — brezkužba. Da bomo mogli doumeti to trditev, je treba, da si nekoliko predočimo razmere, kakršne so bile še ne pred celim stoletjem v evropskih bolnicah. Na Dunaju sta bili dve porodni kliniki. Na prvi so se učili in vadili dijaki-medicinci, na drugi babice. Sprejem porodnic na kliniko je bil tako urejen, da je en dan sprejemala prva, drugi dan druga klinika itd. Umrljivost porodnic je bila na prvi — študentovski — petkrat večja kot na drugi — babiški. L. 1842. je od 239 porodnic umrlo 75 na porodu, t. j. skoro vsaka tretja porodnica je plačala rojstvo otroka z lastnim življenjem. Seveda se je to med občinstvom razvedelo in dogajale so se neverjetne stvari, če so porodnice prišle pomotoma namestu na zaželeno drugo, na proslulo prvo porodno kliniko. Izmišljale so si vse mogoče pretveze, da so sprejem odgodile in, če to zaradi njihovega stanja ni bilo mogoče, so jokaje in kleče prosile usmiljenja na sprejemnem uradu. In na kirurških klinikah in oddelkih?! Ni je skoro bilo rane, ki se ne bi bila komplicirala. Šen, zastrupljenje krvi ali sepsa, prisad, mrtvični krč ali tetanus so bili vsakdanji pojavi na kirurgiji. Te strahote so se včasi tako razbohotile, da so morali ne-le posamezne bolniške sobe, marveč cele oddelke, da, celo cele bolnice zapreti. Slično kakor med kirurškimi bolniki naštete komplikacije je razsajala med porodnicami porodna mrzlica. Tu je bil prvi, ki je doumel vzroke umrljivosti porodnic asistent prve porodne klinike na Dunaju Semmelweiss, ki je prišel kot mlad zdravnik na prvo porodno kliniko na Dunaju in je postal 1844. asistent. Njegov šef je bil profesor Klein. Mislim, da ne bi mogel dela in življenja tega moža točneje in nazorneje opisati, kot je to storil ameriški zdravnik dr. Paul de Kruif v svoji knjigi »Borci za življenje«. Kako se je Semmelweiss boril proti porodni mrzlici, kako je odkrival zaporedoma njene vzroke, kako se je otepal zlobe svojih kolegov in nač tudi zle sreče, naj sledi opis ameriškega zdravnika. DALJE LEDNA DOBA V JUGOSLAVIJI IVO LAPAJNE wTam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela p višino pognala se kot val, a p naletu pod zvezdami val je obstal — tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej zvezde, čuječni plamenu* Oton Župančič davno minuli dobi orjaške razgibanosti zemeljske skorje so silovite gorotvorne sile dvignile na površje tudi naše Alpe. Nagubani, v več smeri prelomlje-_ ni mogočni skladi širokih gorskih hrbtov naših planin pa še daleč niso nudili današnje slikovite, divjero-mantične razporejenosti globoko razje-denih vrhov. V nadaljnjih dolgih tisočletjih je pri-roda v obliki preperevanja in mehanične sile vode nenehoma glodala in raz-našala gradivo, dokler se ni ob koncu terciarne dobe predstavilo gorovje soncu z vrezanimi glavnimi in stranskimi dolinami. V prostrano Gorenjsko in Celjsko kotlino so nanesle prednice današnjih rek ogromno gorskega gradiva. In še Foto IVO Kane, Ljubljana NEKDANJA NAJVIŠJA LEDNIŠKA ZIBEL pod sedanjim snežiščem Triglava, med Begunjskim vrhom, Vr-banovo špico, Rjavino in Kredarico, odkoder so zaledenele snežne ploskve v vseh smereh polzele v doline preden je zajela Evropo dolgotrajna ledna doba, so v jugoslovanskih Alpah, pod slemeni glavnih odrastkov že šumeli gorski potoki v sedanje doline. Nikjer pa še ni bilo veličastnih, belih skalnatih grebenov, zaostrenih in roglja- Pod glavnim, grebenom TRIGLAVA je danes le še skromno snežišče, nema priča nekdaj na debelo zalede-nele prirode tih apnenčevih vrhov, kakršne je izročila človeštvu ledna doba po svojem umiku iz prej širokih, kraškim planotam podobnih vrhov naših gorovij. Julijske Alpe so bile prav kakor ostala mogočna gorska pregrada do nekako 1400 m globoko pod večnim, nenehoma zasneženim, debelim kristalnim plaščem. Prostrana snežišča so se v neizmerno dolgi dobi polagoma, a zdržema spreminjala v ogromne ploskve ledenih zrn, ki so zaradi svoje lastne teže in težnosti polzele s širokih gorskih slemen v doline. Naši ledniki so nastopih svojo pot, glodajoč in noseč seboj kamenje, prod in prst, kar vse so odlagali med potjo na svojih robovih ah daleč spredaj ob ustju ledenega jezika. Neutrudno je dolblo ledeno dleto v alpsko pokrajino. Trikrat, ponekod štirikrat so se pognali ledniki po krajšem ali daljšem presledku in umiku znova v doline, dokler se ni po zmagi sonca nad zaledenelo, vklenjeno prirodo prikazalo izpod ledne odeje v nadaljnjih tisoč- TOLMIN Z OKOLICO leži na tleh odloženega gradiva spodnje čelne strani nekdanjega Soškega lednika Strme stene KOMARČE, SOSEDNJIH GREBENOV IN DNO JEZERA je obrusil in izdolbel mogočni Bohinjski lednik. Terasasti svet vzhodno od jezera je poslednji ostanek umika ledne reke iz doline v naročje Triglava letjih zaraščeno in poseljeno, slikovito današnje lice naše domovine. Najvidnejše sledove oledenitve Julijskih Alp je zapustil Bohinjskiled-nik. Pod Radovljico in v njeni okolici, pa v vsem Blejskem kotu je raztresen cel prirodni muzej davno izumrle ledniške sile. Zapovrstjo se menjava tod okrog stopnjevit, terasasti svet z nizom ledniških grobelj. Vsa okolica Bleda, med Gorjami, Radovljico in Jelovi- južne, visokogorske skupine. S silovito težo se je spuščal v dolino Bohinja, izklesal dno sedanjega jezera in obrusil strme stene stranskega pogorja. Ogromna množina ledu ni mogla vsa skozi odporno kamenito Sotesko v Blejsko kotlino. Zato se je zaustavljeni lednik v spodnjem Bohinju nagrmadil nad 1000 m na debelo ter rinil preko nižjih ogran-kov na Pokljuko, Jelovico, celo v Selško dolino do Sorice. LEDNA DOBA V OSREDNJI SKUPINI KAMNIŠKIH ALI SAVINJSKIH ALP. Merilo 1:150.000 Skica je po večini posnetek Izvirnika prof. R. Lucerna Iz knjige -Kamniške ali Savinjske Alfpe«. To delo nestorja slovenskih geografov Ferda Seidla ljubiteljem pia-* nin toplo priporočamo co kaže na svojem površju vajenemu očesu, kod vse je prodirala, se ustavljala in umikala čelna stran mogočnega Bohinjskega lednika. In kjer je nekoč na debelo stlačeni led odlagal svoje zemeljsko breme, kjer so v toplejših presledkih žuboreli izpod ledniškega jezika bistri potoki po davno izsušenih dolinah, stoje danes mnoge vasi Blejskega kota. Odložene groblje je preraslo grmičevje in drevje, iznad košenin ledniških nasipov štrle le tu pa tam vidnejše skale, neme priče, kakršnih je vsa polna Gorenjska nad Radovljico do podnožja Alp. Bohinjski lednik je zbiral svoje gradivo iz naročja Triglava in sosednje V Blejskem kotu se je Bohinjski, v srednji osi nad 40 km dolgi lednik na široko razlezel. Severno od Bleda je v višini Gorij odrinil lednik Radov-n e, ki je zbiral svoje gmote iz sever-no-vzhodnih snežišč Triglava in okolice. Radovna si je zaradi spremenjene svoje smeri morala izvojevati nov odtok v Savo skozi romantični Vintgar, katerega globoka in tesna skalnata zareza je zgovoren dokaz neutrudne mehanične sile vode. Na skrajnem severnem čelnem robu, nekako v okolici Vrbe, se je Bohinjski lednik stikal s spodnjim koncem D o-linskega lednika. Vsa vzhodna stran severnega dela Julijskih Alp in VRBSKO JEZERO je prav kakor Osojsko, Blaško in Klopinjska jezera nastalo po umiku Dravskega lednika, ki je tako izrazito izoblikoval površje slovenske Koroške doline na desnem bregu Dolinske Save so odvajale led po Dolini nizdol. Severnozapadna stran Julijskih Alp in predgorje na levem ter desnem bregu Soče je zalagalo z ledom Soški 1 e d-n i k, katerega čelna stran je odložila groblje še pri vasi Selo, južno od Tolmina. Zaledenela je bila tudi slovenska Rezija, iz mogočnega ledniškega oklepa naših Alp pa so kipeli le najvišji vrhunci. Prav kakor v Julijskih Alpah je nastopila in zapustila enake sledove ole-denitev v Kamniških ali Savinjski h A 1 p a h. V manjšem obsegu so tudi tu polzeli ledniki z gorskih slemen v doline. Tako je Logarski lednik izdolbel prelepo istoimeno dolino ter odložil kamenito gradivo izpod severne stene Planjave 10 km daleč v dolini. Slikoviti Jeaerski kot je izoblikoval tn nasul 11 km dolgi Jezerski lednik, ki je v dveh jezikih nanesel kamenje strmih sten Grintavca, Skute in sosednjih gora daleč v gonijo Kokrsko dolino. V isto dolino je nižje segal 7 km dolgi Suhodolm lednik, izpod Brane pa je izglodal in nasul dolino Kamniške Bistrice do 8 km dolg ledniški jezik. V Proseškem jarku sameva v bližini groblje še danes mogočna, v ledni dobi od-krušena, tja zanešena skala, tako zva-na »Žagana peč«. Cela vrsta manjših lednikov (glej skico) pa se je prav kakor v Julijskih Alpah spuščala v stranskih dolinah nizdol samostojno ali kot stranski dotok ledniških rek. Karavanke imajo na južni strani le skromne sledove oledenitve. V severno pobočje te gorske skupine pa je pri- Gornji del LOGARSKE DOLINE z Ojstrico in Planjavo, Izpod katere je polzel lednik nizdol in zarezal eno najlepših dolin naših Alp tiskal od strani mogočni Dravski 1 e d n i k. Vsa koroška Slovenija je slikovit izdelek dolge, še okrog Beljaka do 1000 m debele ledne reke, ki je segala do črte Št Vid na Glini—Veliko-vec—Klopinjska jezera. Sledove oledenitve imajo tudi višji grebeni južnovzhodne Jugoslavije. Večje ledniške tvorbe pa so nastale le še v Prokletijah. Skoraj vse to gorovje, z izjemo najvišjih vrhov in nižjih planin je bilo pod ledom. V dolino T/ima se je spuščal 35 km dolg, do 200 m debel Plavski lednik, na koncu katerega je nastalo sedanje Plavsko jezero. Iz Durmitorja je segal največji Kola-šinski lednik 13 km prav do Tare. Večji ledniki so bili še v dolini Dečanske in Pečke Bistrice. Na višjih vrhuncih so številna mala jezerca ostanki nekdanjih' kraških lednikov. Takih ledniških cirkov ali ogradcev je n. pr. polno na Bjelasici, Ljubotenu in Peristeru. Največji tip kraške oledenitve je bil 15 km dolgi Lu-kovski lednik v Črni gori, kjer so še danes vidne do 600 m visoke groblje. In posledice oledenitve? Najzgovornejša knjiga, polna učinkovitih poglavij je pravemu ljubitelju planin priroda sa- menite pregrade, ki jih led ni mogel razjesti, so zašumeli slapovi. Prostrane ravnine ob znožju gora so napolnile reke s prodom, nad katerim se je v tisočletnem preperevanju nabrala rodovitna prst, žitnica človeštva. Visoko nad rastlinsko mejo, nad široko izdolbljenimi dolinami s strmimi poboč- SUŠKO JEZERO z razjedenim zaledjem DURMITORSKE SKUPINE je prav kakor Sedmero triglavskih jezer nastalo na mestu nekdanje ledniške globeli ma. Na vsak korak se odkriva tu davno minula doba, ki je, čeprav z neizprosno ostrostjo in trdovratnostjo, zarezala v površje zemlje danes tako ljubke raznolikosti. Številnim jezerom v dolinah in visoko v naročju gora je izdolblo led-niško dleto sedanje dno, izpod lednikov so privreli na dan izviri rek in čez ka- Izpod vrha BOGICEVICE V PROKLETIJAH je zarezal lednik kori-tasto globel, nasul kamenje v podnožje ter segal z drugimi ledniki vred še daleč v dolino Dečanske Bistrice ji, kipe zaostreni vrhovi, v katerih naročju so krnice ali okrešlji poslednje zibeli davno izginulega ledu. In kadar se v poslednjem soncu zablešče goli ali zasneženi apnenčevi grebeni, kadar lega pod temnimi gozdovi v doline in ravnine večerni mrak je izletniku po vsem tem razmišljanju lazumljivo, zakaj so Alpe, pa ves nekdaj zaledeneli svet vse leto najpriljubljenejša turistična pokrajina naše zemlje. PO SINJI A D R I J I DR. ANTON DEBGLJAK NADALJEVANJE olilebnik, dokaj privržnejši človek od mene, se je hitro zapletel v pomenek z mladim možem, ki je čital »Jutro«. Imenjak onega Prelesnika, ki je ob kon-_ cu preteklega stoletja ponarejal bankovce-zmanjkovce, ter pisatelja drja Matije. Ta je bil z Dolenjskega, koder večkrat naletimo na kraj Prelesje. Redko na Gorenjskem. Naš sopotnik Vladimir P., doma iz kamniške okolice, je obredel že znaten del naše polute: Grčijo, »Globoko« Turčijo, severno Afriko, vso Francijo, Špansko. V Lizboni — je pravil — so ljudje jako ljubeznivi. Križari po svetu kot zastopnik hladilnih omar. Anglosakson, ki je izumil za to napravo izraz »frigidaire« (frižider), je po Prelesnikovem zatrdilu, prejel silno nagrado: nič manj ko 10.000 dolarjev. Meni pa se je zdelo že dosti, ko mi je pred malo leti neka tvrdka za umetni kis prostovoljno nakazala 400 Din za eno besedo: krstno darilo svojega proizvoda. Frigidaire! štirje pisani, trije izgovorjeni zlogi. Kolikšna nagrada bi šele pritikala jezikovnemu akrobatu, ki je skoval tole morsko kačo: Vierwald-stattersee — Salonschraubendampfer — Aktien — Konkurrenzgesellschaft — Apprivisionierungs — Vereinslokalitaten — Abstauberin. Plavajoč skozi Velika Vrata — italijansko Bocca Falsa, ker je položaj močno podoben Boki Kotorski — me je novi znanec opozoril na svetilnik, kjer je bival uslužbenec 25 let brez vsakega dopusta. Svoje dni je sicer prosil, da bi ga poslali na oddih, a so ga tri- ali štirikrat zavrnili. Poslej se ni več trudil, da bi omečil trdosrčno gosposko. Nedavno pa je komisija pregledovala napravo^ ter zvedela, da možak nepretrgoma službuje že četrt stoletja. Komisija mu je seveda čim prej izposlovala mesec dni odsot-stva, ki ga je pomorski junak prebil pri svojem sinu v nekem — drugem svetilniku! Čuvaj na svetilniku ali sveti! niškem čolnu ima miren poklic brez preobilnega posla. Tako službo bi morala država poveriti mladeničem, ki se želiio posvetiti raziskavaniu znanstvenih zadatkov. zlasti matematiki ali filozofiji, modruje zna- SVETILNIK meniti Einstein v nekem članku (Revue bleue, 1. sept. 1934). Ponekod postavljajo dandanes že sa-modelne svetilnike, brez stalne posadke. Tako je poročal pariški Le Journal 28. decembra 1934 o takem majaku, zgrajenem zapadno od Ouessanta v Bretanji. Ime mu je Nividic. Ako stoji stolp svetilnik daleč od celine, utegne postati življenje na njem enolično, dolgočasno. V početku lanskega decembra je pisal ne vem že kateri list onkraj Rokavskega preliva, da se čuvaji na svetilnikih ne marajo ločiti od golobov pismonosov, ki jih oblastvo hoče nadomestiti z brezžičništvom. To stališče samotarjev, ki jih daleč od doma največ ovija oblak in megla, je seveda razumljivo. Prihod golobov, živih stvorov, prinaša vendarle več razvedrila kakor pa brezosebna zveza po brezžičnem brzo-javu. Nekateri stolpi svetilniki stoje na težko dostopnih klečeh, n. pr. Berlingas, divjih otočkih na zapadu portugalske obale. Valovi pljusknejo včasi preko stavbe ter polomijo svetilke. Celo ob mirnem vremenu se baje primeri, da se iz globin nenadoma dvigne zaganjavec in odnese s seboj Hudi, ki tega obiska niso pričakovali. Tu pa tam takšna nHnskava odtrga ves stolp. Edystone v Rokavskem prelivu daleč od Plymoutha je bil trikrat izpodjeden v manj ko sto letih. Le podzidek je kljuboval. Ko je avgusta 1883 Krakatoa bruhala, je vzvalovel silen zagnanec, visok 40 m, in pometel ves Indski ocean, bežeč do Madagaskara. Pustil pa je nepoškodovan — čudo prečudno— stolp svetilnik v bližini Sundske ožine. -»Požrak« je šinil preko njega in ga popolnoma žalil. Toda stražnik je ostal živ, edino on v razdalji večkrat po deset kilometrov naokrog, koder je bilo vse zdrobljeno ali potopljeno. Ali v peklenskem trušču in gosti temi se mu je zmračil um in moral je v bolnico. Ochs, Vater, Esel und Kuh, Gott geb' ihnen die ewige Ruh ... 7 njegovem kraju imajo prečudno cerkev, o kateri je mogel duhovnik izjaviti: »Če gredo vsi verniki noter, ne gredo vsi noter; če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter.« V Orebiču, nazva-nem po plemičih iz Bakra, imajo med drugim tudi porezni ured, kar se baje po slovensko glasi: porazni urad — eden maloštevilnih zgledov, kjer mi pišemo a, srbohrvaščina pa e kot v čakati — čekati. Zanimalo me je, kar je pravil o laškem filmu v Ameriki pod imenom »Italia«, Pogled na OREBIC Ta primer ni osamljen. Pod vplivom te psihoze se pomalem zmeša marsikateremu čuvaju. Tako se je pripetilo nedavno na Suakinu v Rdečem morju. Slično se zgodi v velikih puščavah, n. pr. v Tanezruftu, osrčju Sahare, kjer je pri postaji »Bidon 5« zblaznel oskrbnik. Tu pa tam umrje stražnik na majaku od lakote, če ga ni mogoče zaradi hudega vremena preskrbeti s hrano. Tak konec je storil pred začetkom našega stoletja eden od dveh čuvajev v Roches Douvresu. V Orebiču nas je s polotoka Pelješca pozdravljal napis: »Zdravo, nado Jadranska!« V bližini so imeli avstrijski dijaki svoje taborišče. Kakor menda vsak trgovski potnik je naš Prelesnik prelestno navihan, zabavati zna, da je kaj. To pa ne vem v kolikih jezikih. Ako treba, ti citira nemške verze: Hier liegen begraben vom Blitz erschlagen na katerem je bila vsa Dalmacija z mesti: Spalato, Ragusa, Gravosa, Sabbion-cello, itd. Jugoslovanski ljudje so jim ka-li vse razbili.... Od laške strani je bržkone dobila podatke Ženevska tribuna, ki 24. nov. 1934 pod naslovom »Lit-toral italien« poleg drugega omenja zgodbico iz Kraljeviče: »un de ces squa-les a meme devore, pres de Porto Re, sur la cote de 1' Adriatique, une infortunee baigneuse.« Prej omenjeni Sabbioncello, naš Pelje-šac, je bil, kakor so vedeli v Plinijevih časih, nekoč otok. Kot posebnost njegove živane (favne) omenim šakala, ki razen še na Korčuli, Mljetu in šipanu ter Grški ne živi nikjer več v Evropi. Do pred kratkim je imel polotok tudi dokaj kač. Zato so glavno njegovo visočico (kulminacijo), brdo Sv. Hijo, Italijani nazivali Monte Vipera. Prijetno je gledati galebe, kako blagoslavljajo sinjo morsko plan. Galebi — pomorščaku svete ptice, saj ga spremljajo, ko je izginilo že vse suho ozemlje in slednje zračno bitje z vidika. Če galebov ne bi bilo, bi jih bilo treba izumiti. Brez njih bi bilo marsikatero mesto veliko manj živahno in prikupno. Kadar sem se vozil skozi Monakovo, mi je bilo posebno veselje opazovati, kako skladno in spretno švigajo nad reko, vreščeč in hreščeč lovijo kosce kruha, IBj judje, ki zatrjujejo, da traja I močan nahod brez zdravnika ■f prav tako dolgo kakor z zdrav-MHI ljenjem, imajo nekoliko prav. Razlog za to je deloma v tem, ker veda še ni našla pravega bistva prehlada. Ker pa je treba sovražnika prej spoznati, ako ga hočemo premagati, moremo v večini primerov zatirati le nevšečne spremljevalne pojave, ne moremo pa zatreti zla v korenini. Vsi poskusi za izdelavo kakšnega cepiva zoper prehladne bolezni so ostali do danes brez enoznačnega uspeha. Kori- ki ga prepotniki mečejo v zrak. Samo roko dvigni, kakor da misliš kaj zagnati, pa glasno privršče in z odlično brzino ujamejo dar kar v zraku. Požrešni so pa, da je že kar od sile. Tudi Ženevi dajejo poseben pečat, kakor je poročala tamkajšnja Tribuna 15. XII. 1934. Otrokom kar iz rok pobirajo krušne drobtine. DALJE stiti pa bi mogli le tedaj, če bi bilo zares dokazano, da povzročajo v vsakem primeru prehlad nalezljive klice. Tako morejo n. pr. delne ohladitve zadostovati za »prehlad«, ne da bi bil potreben stik s prehlajenim človekom. Prehlad slabi odpornost organizma Današnja veda si razlaga to tako, da nastopi zaradi prehladitve pred vsem motnja toplotne regulacije v organizmu. Kožna toplota, potrebna za izhlapevanje znoja, ki jo vzdržuje kroženje krvi na po- A J JE „P R E H DR. MED. IN PHIL. G. VENZMER JOS. KLADNIK POTOK POZIMI (lesorez) trebni višini, utrpi škodo: kajti mraz skrči fine krvne cevi, ki se iztekajo v koži. To pomeni istočasno tudi motnjo v prehrani kože. Zato trpe prav posebno še nežne in občutljive sluznice, kjer so doma neprestano številne klice, ki ne morejo pri normalni odpornosti organizma razviti nikakšnih bolezenskih lastnosti, ki pa nastopijo takoj kot povzročitelji bolezni, če utrpi škodo naravna odpornost telesa n. pr. s pravkar opisanim potekom »prehlada«. To se nedvomno zgodi pri vnetju pljuč in pri influ-enci. Neviden strup? Do zdaj še niso mogli pod drobnogledom dokazati obstoja vidnega povzročitelja tako zvanih »banalnih« prehladnih bolezni, pred vsem nahoda. Zato menijo, da je odgovoren za postanek lahkih prehladov neki nevidni strup (vinus). Kjer ni tega, ne morejo razviti nobene prehladne bolezni nikakšni vplivi kakor prepih, ohladitev, mokrota itd. Zato se pri umetnih poskusih, kakor sta jih na pr. izvedla na sebi higienika Biirger in Bachmann, nikoli ne posreči povzročitev prehladne bolezni po nasilnih ohladitve-nih postopkih. Tudi opazovanja o zdravstvenem stanju ljudi, ki žive tako rekoč med »idealnimi« pogoji za nastanek prehladov, dokazujejo isto. Zima brez nahoda Tako so n. pr. ugotovili, da ni na Gru-mantih (Spitsbergih) v času od novembra do maja, t. j. po odhodu zadnjega parnika pa do prihoda prvega, niti enega primera prehlada. In vendar živi tamoš-njih 500 rudarjev v skrajnih razmerah, ko bi morali biti po splošnem mnenju zmerom vsi prehlajeni. Prebivajo po preveč kurjenih vlažnih barakah ter gredo rano zjutraj brezskrbno v ledeni mraz in veter. Komaj pa pristane v maju prva ladja na Grumantih, že se pojavi v nekaj dneh huda prehladna epidemija med rudarji! Seveda pa se ne sme zamolčati, da se morejo po drugih naziranjih, n. pr. po mnenju higienika prof. W. Bachmanna, razviti lahke oblike prehlada tudi brez neposrednega sodelovanja kakšne klice — zgolj kot posledica motnje ravnovesja v mehanizmu toplotne regulacije. V praksi pomeni to, da se je treba varovati tako pred prehlajenim človekom kakor pred vplivi mraza, ki lahko pripravijo sicer »nedolžnim« klicam tla za razvoj bolezenskega delovanja. rb cvetice-drevesa Med 800 vrstami drevja in grmičja, ki jih pozna flora Novega Zelanda, je približno 600 takih vrst, ki se ne najdejo nikjer drugod na svetu. Posebnost tamkajšnjega rastlinstva je, da je med polovico samo lesnih rastlin in da rasto tamkaj mnoge naše cvetlice kakor drevesa. Celo fuksije, vijoliee in marjetice zrasto tamkaj do 10 m visoko. nafta — rastlinskega izvora Po metodi profesorja Fischerja za dokazovanje najmanjših množin klorofila (listnega zelenila) in hemina (krvnega barvila), ter njunih derivatov je preiskal dr. Treibs iz Monakovega različne škriljevce in izvirke petroleja ter dognal, da so v petroleju v pretežni množini porfirini, ki izvirajo od listnega zelenila, dočim porfirini izvirajoči od krvnega barvila, daleč zaostajajo za njimi. S tem bi bilo dokazano, da so bile pri tvorenju petroleja v veliki meri udeležene tudi zelene rastline. Stara teorija, po kateri naj bi nastal petrolej iz maščob živalskega izvora, ne velja več. Dr. Treibsu se je tudi posrečilo dokazati, da so se tvorila mineralna olja pri temperaturi, ki ni mogla nikdar presegati 300 stopinj Celzija. H. Gutgesell: ŽE JE CAS! (lesorez) ZGODBA 0 FLORJANU SAPOTNIKU ludvik mrzel nadaljevanje 1 ■ i ratka je noč od večera do polil noči, dolga, brez konca in kra-L^ ja je od polnoči do jutra. L_ Da, dolga je, pa čeprav stoji človek na straži, čeprav ga I _IJ opravki kličejo k budnosti vsak čas. Ej, blagor ljudem, ki so trdnega spanca, jutri jih čaka lep dan, lahko bodo živeli do konca. A bog mu pomagaj, kdor bulji s topo mislijo sredi noči — če jutri ne pridejo žandarji ponj, ga bo že zadel kakršenkoli drug križ. Ko se otroci rodijo na svet, vedo prav toliko o njem kakor nič. Pozno, strašno pozno človek spozna, kam je prišel in kako. Kaj si je neki mislil Florjanov mali to noč, ko je skušal spati na slamnjači svojega očeta v kasarni na Njivi? Eh, vsaka misel, ki bi mogla zagoreti pod tem stropom to noč, bi bila še za Florjana samega pretežka. Spal je mali, kolikor je mogel, a kadar se je predramil v mokrih cunjah, je za-vekal na vse mlado grlo, da se je trdo odbijalo od oboka pod stropom. — Krščen duš, so robantili fantje in se kobalili z boka na bok, ko so se dra-mili iz toplega, po lenobi in neblagi sapi dišečega spanca. Ali še ne bo miru ? Vsake komedije mora biti enkrat kraj. — Da, je rekel Florjan, saj bo precej spet zaspal. Samo trenutek potrpljenja, fantje, samo trenutek. In se je sklonil nad skrinjo in poiskal svežih cunj. Nosil ga je v naročju po hiši sem in tja, podnetil je ogenj v kuhinji in pristavil zanj kamilčni čaj. In glej ga, čudež, čez malo je zmeroia spet zadremal nazaj. Potem ga je lahko spet položil na posteljo, sedel tudi sam na rob zraven njega in čakal, da že vendar vstane dan. Ah, kako dobra so jutra po takšnih prečutih, v nič zavrženih nočeh. In kako strašen je dan za človeka, ki mu ni več rešitve. Ko je v cementarni odžviž-gala peta ura in je speča vojska planila na noge — kaj boš zdaj, Florjan? Vsako jutro se je v kasarni začelo s tisto svežo, veselo radostjo, ki jo premore prav vsako, še tako majhno življenje: ropot pokrova, ki ga ljudje v hlastajoči naglici spuščajo ob skrinjo, klopotanje cokelj ob kamenitih tleh, bučanje vo- de v škaf pri vodovodu. Tako se je začelo jutro za človeka, ki je imel dan pred seboj. A Florjan Sapotnik je nemo, bedno sedel na robu svoje postelje in brez posla zrl v ta vrvež, ki mu je iznenada postal tako neznansko tuj. V delovne cunje okomotan, ki se je v njih zdel še bolj majhen in otroški, je obstal Serajnik pred njim in mu ponudil črne kave v pločevinasti vojaški skodeli. — Saj ni kdo ve za kaj, je dejal, malo preveč cikorije se mi je usulo, ampak je že za silo. In ti najbrž ne boš utegnil, da bi sam zase kuhal. — Eh, saj ni treba, se je branil Florjan. Sam boš pa tešč hodil zdoma. A vseeno je vzel, in ko je nagnil k ustom, je v dušku izpil. Takole je bila navada med kameradi na Njivi, da so človeku zjutraj, opoldne ali pa zvečer prinašali na posteljo kaj malega, kadar je bil bolan. — Kaj boš pa ukrenil zdaj? je vpraševal Serajnik. To ga boš pa že moral dati kam v rejo. — Da, ponoči sem premislil vso stvar in sem napravil načrt. K Sv. Jederti ga bom zanesel, k sestri. In potem je Serajnik šel, vsa Njiva se je polagoma izpraznila. Tudi tistih, ki so popoldne imeli šiht, ni dolgo zdržalo pod odejo. Počasi so se drug za drugim postavljali na noge, se prete-zali sredi prostora, si močili lase pri vodovodu, si pred šipami v oknu delali preče. In ko so bili tako pražnje opravljeni, so jo širokih korakov udarili v dolino, da se naužijejo brezdelja v po-menku z znanci pod kostanji na trgu ali pa ob požirku brinjevca v krčmi. Ko je Florjan Sapotnik ostal sam s svojim otrokom, se je začel tudi on pripravljati na to žalostno popotovanje, ki je bilo pred njim. In medtem ko je vlekel iz skrinje svoje pražnje reči, mu je marsikatera grenka misel mimogrede kanila v dušo. Da, človeško življenje je, če se tako vo~ie, v resnici podobno karoli, ki v nji iz kamnoloma vozijo po žičnici kamen v drobilnik: izpod gore do drobilnika teče polna, potem pa zmerom prazna nazaj. Da, vsako življenje se vzpne nekje do svojega vrha kakor sonce, kadar stoji sredi neba, potem pa tiho zdrsi v najgloblje brezdno pod seboj. Ah, ti moj ljubi bog, ali ste že stali kdaj na prisojnem bregu in ste videli tisto minuto, ko pade sončna obla za goro? Kakor veliki črni jezdeci hite sence čez polje in se v dolgih korakih vzpno do zadnjih vrhov. Ti stojiš tu, mrak se tiho gosti okrog tebe, po-malem zrase tema od zemlje do neba, ti pa stojiš tu in toneš na najzadnje dno. In vse, kar lahko storiš, je, da za- pahš vžigalico tu doli pod zvezdami, ki so svetovi. Da, nekaj je luči na svetu in nekaj teme in bog mu pomagaj, nad komer so sence obvisele za zmerom. Ko je bil opravljen, se je Florjan Sapotnik domislil, da bo že čas za na vlak. In ko se je domislil tega in je obstal pred svojo posteljo, da pretehta, v kaj bi ga neki zavil, ga je iznenada presunilo spoznanje, da prav za praV ne more. Le komu je vendar moglo priti na misel, da bo Florjan Sapotnik zdajle, sredi belega dne, nesel otroka po dolini na postajo, kupu listek pri okencu in s prtljago, kakršne svet še ni videl svoj živ dan, stopil med kmete, drvarje, agente in podobno gospodo v vagon? Ali si jih lahko predstavljate, zijala po dolini, stare, odslužene penzi-joniste z ugaslimi vivčki v brezzobih čeljustih, ki si leto in dan dajejo opravka ob nekakšnih piškavih, trhlih plotovih okrog svojih prokletih, niti počene- ga groša ne vrednih bajt, babnice s trebuhi, nabuhlimi od prepogostih rojstev in bede, na vratih krušnih peči, dekleta za napol zastrtimi okni, debele krčmarje in krčmarice na pragih njihovih hiš? Hej, ali ste jih videli, kako so pridrveli na kup, ali ste videli to najbolj smešno predpustno procesijo od Njive do postaje? Spredaj gre Florjan Sapotnik sam v lastni osebi, da, potrudil se je, da priredi cenjenemu prebivalstvu doline še .manna«, 6. ali (lat. izraz je tak kakor del modernega vozila) -f tvoja, 7. mož, ki v sv. pismu barko vozi + neko drevo (Plinius 13, 22. -Iste tri pismenke pomenijo pri" Župančiču: vek), 8. rabiti -f ablativ od »itu6« (hoja), 9. okrnjen ve-leinik »diffide« (ne zaupaj), 10. orjem (arare) + moli! (orare), 11. žvenklja (tinnire), 12. Bom + ablativ od »os« (usta), 13. koren moža, ki je prvi pisal o godbi (Lasu«) -f- sol, 14. vekinik od »adire« + grška oblika gore Ida«, 15. zbada (taxare, pis-menka x zavzemaj dve polji, ker izraža dva zvoka), 16 iz mene (krajša oblika za: ex me) + kupi! (emere). — Vse pokončne vrstice so obratnice. REŠITEV KR-IŽALJKE V ŠTEV. 9 Ra ar, Anna, ha ah, ecce, la al, aj ja, li il, en ne, he eh, abba, ro or. — Rahel a Lehar. ANEKDOTE Velikodušnost Priljubljeni igralec Ludvik Dessoir je slavil svojo petdesetletnico s precejšnjim bleskom in za bogato obloženo mizo. Račun je bil precej visok, kar je nekoliko pokvarilo razpoloženje. Družbo je rešil iz zadrege gostilničar sain, ki je izjavil svečano: — Spoštovani gospod Dessoir, dovolite, da vas tudi jaz počastim ob vašem življenjskem jubileju s svojim vinom. Obenem črtam polovico računa. — Ta velikodušnost, je nadaljeval igralec Se z večjim ognjem, me je presenetila in nočem, da bi stal pred vami osramočen. Zato črtam jaz ostalo polovico! In Dessoir je svečano raztrgal račun na drobne koščke. Kdo je kralj? Francoski kralj Henrik IV. (1353—1610) se je nekoč brez spremstva peljal v mesto, kjer so mu pripravili svečan sprejem. Med potjo je dohitel kmeta in ga vprašal, kam gre. — V mesto, rad bi videl kralja! — Dobro, pa prisedi, da ne boš kasnii, je dejal kralj in ga povabil na voz. Ko sta se pripeljala v mesto, je začelo ljudstvo vzklikati. Kmet si dolgo ni znal pojasniti tega navdušenja, končno pa je vprašal kralja: — Ali ste kralj vi ali jaz, ali pa so ti ljudje ob pamet? Namestu pečenke Pesnik Scarron, ki je v Franciji zelo slovel v prvi polovici 17 stoletja, je bil zmerom v denarni stiski. Na srečo je znala to nesrečo njegova žena spretno prikrivati s tem, da je vselej, kadar gostom ni imela česa postaviti na mizo, skrbela za dobro zabavo. Ko je bilo nekoč spet več goštov za mizo in je hotela gospa Scarron baš prekiniti zabavo, da bi začeli jesti, je stopil k njej sluga in ji zašepetal v uho: — Gospa, še zgodbico, danes ni pečenke! Zgodovinarji Francoski zgodovinar Pelisson je pisal zgodovino Ludvika XIV. Ko je rokopis predložil kralju in ga je kralj pregledoval, je našel na svoje začudenje, da je Pelisson omenil več njegovih ljubavnih razmerij. Ko je vprašal zgodovinarja, zakaj je bil tako podroben, je menil učenjak: — Veličanstvo, nekaj človeškega pa mora biti ponekod v vašem življenjepisu, ker nama sicer ne bo verjel prav nihče. PUST (R, Schneider — izrezanka). žiuljenje ih suet ILUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI KNAF LJEVA 5 3. ftlHRCH * 1935 * KNJIGI! 17. * STEUILKH 10. ? O Š T N I N A PLAČANA GOTOVINI Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi i BO Din, za pol leta t ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno » Ur, poUetno 16 Ur, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 SUing. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno li/, dolarja UREDNIŠTVO EN UPRAVA v LJubljani, Knafljeva ali ca 5 TELEFON ŠT. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN PODRŽAJ ■■■■llllllllllllllffl VSEBINA ŠT. 10: Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (1) — Ivo Lapa J ne: LEDNA DOBA V JUGOSLAVIJI — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (10 — Dr. Venzmer - rb: KAJ JE PREHLAD? — NAJ STARŠI ZAVEZNIK ANGLIJE (k) — NAFTA RASTLINSKEGA IZVORA — Ludvik Mrzel: ZGODBA O FLORJANU SAPOTNIKU (4) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (10) — J e a n Perrigault - nj: MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV (4) — MALO ZNAN GLODALEC — STRAŠNA BILANCA SVETOVNE VOJNE — IZ LITERARNEGA SVETA (En avtor: trije kritiki, ob Šorlijevih »Blodnih ognjih« v ljubljanski drami - Iv. Podržaj — Dva Dantejeva verza - n — Nove knjige in revije) — TEHNIČNI OBZORNIK (Elektrika v poljedelstvu -trna & Elektronski teleskop) — ČLOVEK IN DOM (Preprostost in udobnost v opremi) — ŠAH (Mednarodni turnir v Moskvi - Br — Problem) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE Slika na ovitku: Filmska igralka LILIAN HARVEY Naslovna slika: M. GASPARI: KURENT V prihodnjem zvezku »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšla nadaljevanja In prispevki: Stebri sodobne kirurgije — Po sinji Adriji — Zarota zoper svet — Med zadnjimi kralji malikovalcev — Ivo šorli: Popravljena suknja — I. Košti&l: O legatu ali pod-hujku — D. Vlad. Travner: Abesinija — A. KappuS: Mara i. dr. Nadalje so pripravljeni za tisk naslednji prispevki: I. KoSti&l: Blumenbach (1832) o Slovencih — A. Debeljak: Biblija v 200 jezikih — Ludvik Kuba: Ugasla paleta — Kako so si predstavljali svet — šepetalni svodi in še kaj — Prostor in razsvetljava — Govoreča luč — Telegrafon — Kopalnica — Elektronka za istosmerni in izmenični tok L dr. ■IIIIIM^^ IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA v LJUBLJANI ,— NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK ZIVL1EN7E IN SVEI ŠTEV. 10. V LJUBLJANI, 3. MABCA 1935 knjiga 17. STEBRI SODOBNE KIRURGIJE* Primarij DR. MIRKO ČEBNIfi od stebri moderne kirurgije mislim na one osnove in temelje, na katerih sodobna kirurgija sloni, in posredno tudi na one osebe in veličine, ki so L_ te osnove spoznale in jih v hudem boju uveljavile. Da ne bo nesporazumljenj, moram z vsega početka pribiti, da pod kirurgijo razumevam vse stroke zdravstva, ki se bavijo z operacijami, t. j. poleg kirurgije same tudi ginekologijo in porodništvo itd.; in drugič, da hočem razpravljati zgolj o tem, kar je operativnim strokam zdravstva bistveno skupnega in česar neoperativne zdravstvene stroke nimajo, oziroma ne potrebujejo. *) Ljudska univerza v Mariboru ne prireja vsako zimo samo predavanj o raznovrstnih predmetih, marveč tudi skupine predavanj o poedinih stvareh. Tako pride vsakih nekaj let na vrsto tudi zdravstvo, o katerem je bilo letos več predavanj. V nizu teh večerov o zdravstvu sem dobil za nalogo, da predavam o stebrih moderne kirurgije. Pesnik in pisatelj prirejata večere, na katerih čitata svoja dela, dramatik jih spravlja na oder, glasbenik na koncert, likovni umetnik jih razstavlja, znanstvenik jih objavlja — le kirurg nima prilike, da pride s širšim občinstvom v stik. Saj vendar ne more vršiti operacij javno! Njegovo torišče je v malem prostoru, v zaprti operacijski sobi, pred očmi le par pomočnikov. In še ti morajo prisostvovati zgolj v strogo predpisanem stanju, kakor to veleva ozir na operiranca in skrb za njegovo dobro. In operiranec sam ?! Ta je zaradi obolenja in zaradi potrebne mu operacije popolnoma predrugačen. nekam v čisto drugem svetu. Največkrat se pozneje nekako sramuje svoje rahlosti, v kateri ga je videl operater, in se kaj nerad spominja tistega časa. Nemara ima v tem svoje korenine dejstvo, da prav zdravniki, prav posebno še kirurgi, okušamo neko posebnost v svojem poklicu, da se nam namreč bolniki, ko ozdrave, včasi naravnost izmikajo. In vendar ves svet trdi ravno narobe... Vse to me je pripravilo do tega, da sem z veseljem sprejel poziv Ljudske univerze v Mariboru, da širšemu krogu obrazlož;m svojkosti sodobne kirurgije, da, rekel bi, odstrnem zaveso, za katero kirurgi delamo, da omogočim tudi nezvancu vpogled v ki-rurgovo delavnico in razumevanje za njegovo delo ter njegove potrebe. Dr. M. černič DR. MIRKO ČERNIČ Kirurgija — beseda je grškega izvora: (heir (roka) in ergo (delam) t. j. rokodelstvo.1) Že pradoba je poznala ljudi, ki so se bavili z zdravljenjem: zdravili so rane, uravnavali pohabljene ude, drobili s posebnimi pripravami kamence v mehurju — bolezen, ki je v deželah starih kultur zelo pogosta, dočim je pri nas kaj redka — in celo odstranjevali mreno iz oči. Vse te operacije so bile nujne in vzrok za operacijo je bil tu: rana je krvavela, oziroma se okužila; pohabljen ud je bolel in je bil neraben; kamen v mehurju je onemogočal izločevanje vode; mrena v očeh je napravila človeka slepega. Vse to je zahtevalo odpomoči in kirurgi-rokodelci so se morali lotiti stvari, ker so bolniki na to pritiskali. Res-da je bila ta pomoč velikokrat dvorezen nož: operacija je bolela, rana se je okužila — bolnik je prišel z dežja pod kap. Danes je stvar drugačna: sodobni kirurg gre in napravi rano sam, da si tako krči pot, po kateri pride do obolelega organa. V tem je torej bistvena razlika med nekdanjim kirurgom-rokodelcem in sodobnim kirurgom. L. 1904. je izdal dr. Homan »Sodno-zdravniško terminologijo«. V njej berem« >Chirurg — ranocelnik«. Druga nič manj bistvena razlika je ta, da je kirurg-rokodelec operiral šele, ko so bolnika prisilile k operaciji komplikacije, ki so ogražale njegovo življenje. Danes pa operiramo tudi pri stvareh, ki so za življenje popolnoma nenevarne, da, celo pri takih, ki človeka kaze zgolj v njegovi vnanjosti. Če si danes le nekoliko ogledamo kirurško delavnico, vidimo dan za dnem, uro za uro, da naloge, ki so jih reševali stari kirurgi, zavzemajo razmeroma majhen obseg, čeprav so zelo številne. Modernega kirurga mnogo bolj zaposlujejo obolenja, ki pred tri četrt stoletja sploh niso bila kirurška, marveč neope-rativna, oziroma interna. Pomislimo samo na trebušne operacije: >na vnetje slepiča, na razjede v želodcu in črevesju, na žolčne kamne, na razne bule na vseh mogočih organih, na golšo itd. Operacije pri vseh teh obolenjih so se začele šele v drugi polovici prejšnjega stoletja in se razmahnile zaradi svojih izrednih uspehov do neslutene višine, tako da se skoro lahko reče, da je sreča zanj, kdor oboli na kirurški bolezni, kajti operativno zdravljenje je ne le radikalno, marveč tudi kratkotrajno. Z uspehi operativnega zdravljenja se more kosati v zdravstvu samo zdravljenje z zdravilnimi seri. Sodobni kirurg nima opravka samo s tem, da rano zdravi, da uravna pohabljen ud, da odstrani kamen iz mehurja, ki povzroča sam po sebi hude bolečine, in mreno iz očesa, ki povzroča slepoto — že v vseh teh primerih je vsebovano duševno razpoloženje, da se bolnik obrne ha spretne roke, ki naj mu pomagajo ali ga vsaj rešijo trpljenja. Moderni kirurg gre mnogo dalje: čim bolj se izpopolnjuje znanstvena medicina, tem širši postaja njegov delokrog, tem več obolenj prihaja v njegove roke. Moderna kirurgija korenini v zdravstveni vedi in vrholiči v izvršilni umetnosti. Moderna kirurgija je potem takem umetnost na znanstveni podlagi. Da pa si je mogla kirurgija osvojiti, obdržati in razširjati tako veliko območje, zato je bilo potrebno, da je razvila svojevrstne osnove, t. j. da je zmanjšala nevarnost, ki preti rani — kirurška rana je kažiDot do zla — zaradi krvavitve in okužbe, in seveda da je napravila rano, oziroma operacijo brez bolečin. Zmaga nad krvavitvijo, preprečitev okužbe in brezbo- lečnost, to so osnove, to so stebri sodobne operativne medicine. I. Razkužba — brezkužba. Da bomo mogli doumeti to trditev, je treba, da si nekoliko predočimo razmere, kakršne so bile še ne pred celim stoletjem v evropskih bolnicah. Na Dunaju sta bili dve porodni kliniki. Na prvi so se učili in vadili dijaki-medicinci, na drugi babice. Sprejem porodnic na kliniko je bil tako urejen, da je en dan sprejemala prva, drugi dan druga klinika itd. Umrljivost porodnic je bila na prvi — študentovski — petkrat večja kot na drugi — babiški. L. 1842. je od 239 porodnic umrlo 75 na porodu, t. j. skoro vsaka tretja porodnica je plačala rojstvo otroka z lastnim življenjem. Seveda se je to med občinstvom razvedelo in dogajale so se neverjetne stvari, če so porodnice prišle pomotoma namestu na zaželeno drugo, na proslulo prvo porodno kliniko. Izmišljale so si vse mogoče pretveze, da so sprejem odgodile in, če to zaradi njihovega stanja ni bilo mogoče, so jokaje in kleče prosile usmiljenja na sprejemnem uradu. In na kirurških klinikah in oddelkih?! Ni je skoro bilo rane, ki se ne bi bila komplicirala. Šen, zastrupljenje krvi ali sepsa, prisad, mrtvični krč ali tetanus so bili vsakdanji pojavi na kirurgiji. Te strahote so se včasi tako razbohotile, da so morali ne-le posamezne bolniške sobe, marveč cele oddelke, da, celo cele bolnice zapreti. Slično kakor med kirurškimi bolniki naštete komplikacije je razsajala med porodnicami porodna mrzlica. Tu je bil prvi, ki je doumel vzroke umrljivosti porodnic asistent prve porodne klinike na Dunaju Semmelweiss, ki je prišel kot mlad zdravnik na prvo porodno kliniko na Dunaju in je postal 1844. asistent. Njegov šef je bil profesor Klein. Mislim, da ne bi mogel dela in življenja tega moža točneje in nazorneje opisati, kot je to storil ameriški zdravnik dr. Paul de Kruif v svoji knjigi »Borci za življenje«. Kako se je Semmelweiss boril proti porodni mrzlici, kako je odkrival zaporedoma njene vzroke, kako se je otepal zlobe svojih kolegov in nač tudi zle sreče, naj sledi opis ameriškega zdravnika. DALJE LEDNA DOBA V JUGOSLAVIJI IVO LAPAJNE wTam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela p višino pognala se kot val, a p naletu pod zvezdami val je obstal — tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej zvezde, čuječni plamenu* Oton Župančič davno minuli dobi orjaške razgibanosti zemeljske skorje so silovite gorotvorne sile dvignile na površje tudi naše Alpe. Nagubani, v več smeri prelomlje-_ ni mogočni skladi širokih gorskih hrbtov naših planin pa še daleč niso nudili današnje slikovite, divjero-mantične razporejenosti globoko razje-denih vrhov. V nadaljnjih dolgih tisočletjih je pri-roda v obliki preperevanja in mehanične sile vode nenehoma glodala in raz-našala gradivo, dokler se ni ob koncu terciarne dobe predstavilo gorovje soncu z vrezanimi glavnimi in stranskimi dolinami. V prostrano Gorenjsko in Celjsko kotlino so nanesle prednice današnjih rek ogromno gorskega gradiva. In še Foto IVO Kane, Ljubljana NEKDANJA NAJVIŠJA LEDNIŠKA ZIBEL pod sedanjim snežiščem Triglava, med Begunjskim vrhom, Vr-banovo špico, Rjavino in Kredarico, odkoder so zaledenele snežne ploskve v vseh smereh polzele v doline preden je zajela Evropo dolgotrajna ledna doba, so v jugoslovanskih Alpah, pod slemeni glavnih odrastkov že šumeli gorski potoki v sedanje doline. Nikjer pa še ni bilo veličastnih, belih skalnatih grebenov, zaostrenih in roglja- Pod glavnim, grebenom TRIGLAVA je danes le še skromno snežišče, nema priča nekdaj na debelo zalede-nele prirode tih apnenčevih vrhov, kakršne je izročila človeštvu ledna doba po svojem umiku iz prej širokih, kraškim planotam podobnih vrhov naših gorovij. Julijske Alpe so bile prav kakor ostala mogočna gorska pregrada do nekako 1400 m globoko pod večnim, nenehoma zasneženim, debelim kristalnim plaščem. Prostrana snežišča so se v neizmerno dolgi dobi polagoma, a zdržema spreminjala v ogromne ploskve ledenih zrn, ki so zaradi svoje lastne teže in težnosti polzele s širokih gorskih slemen v doline. Naši ledniki so nastopih svojo pot, glodajoč in noseč seboj kamenje, prod in prst, kar vse so odlagali med potjo na svojih robovih ah daleč spredaj ob ustju ledenega jezika. Neutrudno je dolblo ledeno dleto v alpsko pokrajino. Trikrat, ponekod štirikrat so se pognali ledniki po krajšem ali daljšem presledku in umiku znova v doline, dokler se ni po zmagi sonca nad zaledenelo, vklenjeno prirodo prikazalo izpod ledne odeje v nadaljnjih tisoč- TOLMIN Z OKOLICO leži na tleh odloženega gradiva spodnje čelne strani nekdanjega Soškega lednika Strme stene KOMARČE, SOSEDNJIH GREBENOV IN DNO JEZERA je obrusil in izdolbel mogočni Bohinjski lednik. Terasasti svet vzhodno od jezera je poslednji ostanek umika ledne reke iz doline v naročje Triglava letjih zaraščeno in poseljeno, slikovito današnje lice naše domovine. Najvidnejše sledove oledenitve Julijskih Alp je zapustil Bohinjskiled-nik. Pod Radovljico in v njeni okolici, pa v vsem Blejskem kotu je raztresen cel prirodni muzej davno izumrle ledniške sile. Zapovrstjo se menjava tod okrog stopnjevit, terasasti svet z nizom ledniških grobelj. Vsa okolica Bleda, med Gorjami, Radovljico in Jelovi- južne, visokogorske skupine. S silovito težo se je spuščal v dolino Bohinja, izklesal dno sedanjega jezera in obrusil strme stene stranskega pogorja. Ogromna množina ledu ni mogla vsa skozi odporno kamenito Sotesko v Blejsko kotlino. Zato se je zaustavljeni lednik v spodnjem Bohinju nagrmadil nad 1000 m na debelo ter rinil preko nižjih ogran-kov na Pokljuko, Jelovico, celo v Selško dolino do Sorice. LEDNA DOBA V OSREDNJI SKUPINI KAMNIŠKIH ALI SAVINJSKIH ALP. Merilo 1:150.000 Skica je po večini posnetek Izvirnika prof. R. Lucerna Iz knjige -Kamniške ali Savinjske Alfpe«. To delo nestorja slovenskih geografov Ferda Seidla ljubiteljem pia-* nin toplo priporočamo co kaže na svojem površju vajenemu očesu, kod vse je prodirala, se ustavljala in umikala čelna stran mogočnega Bohinjskega lednika. In kjer je nekoč na debelo stlačeni led odlagal svoje zemeljsko breme, kjer so v toplejših presledkih žuboreli izpod ledniškega jezika bistri potoki po davno izsušenih dolinah, stoje danes mnoge vasi Blejskega kota. Odložene groblje je preraslo grmičevje in drevje, iznad košenin ledniških nasipov štrle le tu pa tam vidnejše skale, neme priče, kakršnih je vsa polna Gorenjska nad Radovljico do podnožja Alp. Bohinjski lednik je zbiral svoje gradivo iz naročja Triglava in sosednje V Blejskem kotu se je Bohinjski, v srednji osi nad 40 km dolgi lednik na široko razlezel. Severno od Bleda je v višini Gorij odrinil lednik Radov-n e, ki je zbiral svoje gmote iz sever-no-vzhodnih snežišč Triglava in okolice. Radovna si je zaradi spremenjene svoje smeri morala izvojevati nov odtok v Savo skozi romantični Vintgar, katerega globoka in tesna skalnata zareza je zgovoren dokaz neutrudne mehanične sile vode. Na skrajnem severnem čelnem robu, nekako v okolici Vrbe, se je Bohinjski lednik stikal s spodnjim koncem D o-linskega lednika. Vsa vzhodna stran severnega dela Julijskih Alp in VRBSKO JEZERO je prav kakor Osojsko, Blaško in Klopinjska jezera nastalo po umiku Dravskega lednika, ki je tako izrazito izoblikoval površje slovenske Koroške doline na desnem bregu Dolinske Save so odvajale led po Dolini nizdol. Severnozapadna stran Julijskih Alp in predgorje na levem ter desnem bregu Soče je zalagalo z ledom Soški 1 e d-n i k, katerega čelna stran je odložila groblje še pri vasi Selo, južno od Tolmina. Zaledenela je bila tudi slovenska Rezija, iz mogočnega ledniškega oklepa naših Alp pa so kipeli le najvišji vrhunci. Prav kakor v Julijskih Alpah je nastopila in zapustila enake sledove ole-denitev v Kamniških ali Savinjski h A 1 p a h. V manjšem obsegu so tudi tu polzeli ledniki z gorskih slemen v doline. Tako je Logarski lednik izdolbel prelepo istoimeno dolino ter odložil kamenito gradivo izpod severne stene Planjave 10 km daleč v dolini. Slikoviti Jeaerski kot je izoblikoval tn nasul 11 km dolgi Jezerski lednik, ki je v dveh jezikih nanesel kamenje strmih sten Grintavca, Skute in sosednjih gora daleč v gonijo Kokrsko dolino. V isto dolino je nižje segal 7 km dolgi Suhodolm lednik, izpod Brane pa je izglodal in nasul dolino Kamniške Bistrice do 8 km dolg ledniški jezik. V Proseškem jarku sameva v bližini groblje še danes mogočna, v ledni dobi od-krušena, tja zanešena skala, tako zva-na »Žagana peč«. Cela vrsta manjših lednikov (glej skico) pa se je prav kakor v Julijskih Alpah spuščala v stranskih dolinah nizdol samostojno ali kot stranski dotok ledniških rek. Karavanke imajo na južni strani le skromne sledove oledenitve. V severno pobočje te gorske skupine pa je pri- Gornji del LOGARSKE DOLINE z Ojstrico in Planjavo, Izpod katere je polzel lednik nizdol in zarezal eno najlepših dolin naših Alp tiskal od strani mogočni Dravski 1 e d n i k. Vsa koroška Slovenija je slikovit izdelek dolge, še okrog Beljaka do 1000 m debele ledne reke, ki je segala do črte Št Vid na Glini—Veliko-vec—Klopinjska jezera. Sledove oledenitve imajo tudi višji grebeni južnovzhodne Jugoslavije. Večje ledniške tvorbe pa so nastale le še v Prokletijah. Skoraj vse to gorovje, z izjemo najvišjih vrhov in nižjih planin je bilo pod ledom. V dolino T/ima se je spuščal 35 km dolg, do 200 m debel Plavski lednik, na koncu katerega je nastalo sedanje Plavsko jezero. Iz Durmitorja je segal največji Kola-šinski lednik 13 km prav do Tare. Večji ledniki so bili še v dolini Dečanske in Pečke Bistrice. Na višjih vrhuncih so številna mala jezerca ostanki nekdanjih' kraških lednikov. Takih ledniških cirkov ali ogradcev je n. pr. polno na Bjelasici, Ljubotenu in Peristeru. Največji tip kraške oledenitve je bil 15 km dolgi Lu-kovski lednik v Črni gori, kjer so še danes vidne do 600 m visoke groblje. In posledice oledenitve? Najzgovornejša knjiga, polna učinkovitih poglavij je pravemu ljubitelju planin priroda sa- menite pregrade, ki jih led ni mogel razjesti, so zašumeli slapovi. Prostrane ravnine ob znožju gora so napolnile reke s prodom, nad katerim se je v tisočletnem preperevanju nabrala rodovitna prst, žitnica človeštva. Visoko nad rastlinsko mejo, nad široko izdolbljenimi dolinami s strmimi poboč- SUŠKO JEZERO z razjedenim zaledjem DURMITORSKE SKUPINE je prav kakor Sedmero triglavskih jezer nastalo na mestu nekdanje ledniške globeli ma. Na vsak korak se odkriva tu davno minula doba, ki je, čeprav z neizprosno ostrostjo in trdovratnostjo, zarezala v površje zemlje danes tako ljubke raznolikosti. Številnim jezerom v dolinah in visoko v naročju gora je izdolblo led-niško dleto sedanje dno, izpod lednikov so privreli na dan izviri rek in čez ka- Izpod vrha BOGICEVICE V PROKLETIJAH je zarezal lednik kori-tasto globel, nasul kamenje v podnožje ter segal z drugimi ledniki vred še daleč v dolino Dečanske Bistrice ji, kipe zaostreni vrhovi, v katerih naročju so krnice ali okrešlji poslednje zibeli davno izginulega ledu. In kadar se v poslednjem soncu zablešče goli ali zasneženi apnenčevi grebeni, kadar lega pod temnimi gozdovi v doline in ravnine večerni mrak je izletniku po vsem tem razmišljanju lazumljivo, zakaj so Alpe, pa ves nekdaj zaledeneli svet vse leto najpriljubljenejša turistična pokrajina naše zemlje. PO SINJI A D R I J I DR. ANTON DEBGLJAK NADALJEVANJE olilebnik, dokaj privržnejši človek od mene, se je hitro zapletel v pomenek z mladim možem, ki je čital »Jutro«. Imenjak onega Prelesnika, ki je ob kon-_ cu preteklega stoletja ponarejal bankovce-zmanjkovce, ter pisatelja drja Matije. Ta je bil z Dolenjskega, koder večkrat naletimo na kraj Prelesje. Redko na Gorenjskem. Naš sopotnik Vladimir P., doma iz kamniške okolice, je obredel že znaten del naše polute: Grčijo, »Globoko« Turčijo, severno Afriko, vso Francijo, Špansko. V Lizboni — je pravil — so ljudje jako ljubeznivi. Križari po svetu kot zastopnik hladilnih omar. Anglosakson, ki je izumil za to napravo izraz »frigidaire« (frižider), je po Prelesnikovem zatrdilu, prejel silno nagrado: nič manj ko 10.000 dolarjev. Meni pa se je zdelo že dosti, ko mi je pred malo leti neka tvrdka za umetni kis prostovoljno nakazala 400 Din za eno besedo: krstno darilo svojega proizvoda. Frigidaire! štirje pisani, trije izgovorjeni zlogi. Kolikšna nagrada bi šele pritikala jezikovnemu akrobatu, ki je skoval tole morsko kačo: Vierwald-stattersee — Salonschraubendampfer — Aktien — Konkurrenzgesellschaft — Apprivisionierungs — Vereinslokalitaten — Abstauberin. Plavajoč skozi Velika Vrata — italijansko Bocca Falsa, ker je položaj močno podoben Boki Kotorski — me je novi znanec opozoril na svetilnik, kjer je bival uslužbenec 25 let brez vsakega dopusta. Svoje dni je sicer prosil, da bi ga poslali na oddih, a so ga tri- ali štirikrat zavrnili. Poslej se ni več trudil, da bi omečil trdosrčno gosposko. Nedavno pa je komisija pregledovala napravo^ ter zvedela, da možak nepretrgoma službuje že četrt stoletja. Komisija mu je seveda čim prej izposlovala mesec dni odsot-stva, ki ga je pomorski junak prebil pri svojem sinu v nekem — drugem svetilniku! Čuvaj na svetilniku ali sveti! niškem čolnu ima miren poklic brez preobilnega posla. Tako službo bi morala država poveriti mladeničem, ki se želiio posvetiti raziskavaniu znanstvenih zadatkov. zlasti matematiki ali filozofiji, modruje zna- SVETILNIK meniti Einstein v nekem članku (Revue bleue, 1. sept. 1934). Ponekod postavljajo dandanes že sa-modelne svetilnike, brez stalne posadke. Tako je poročal pariški Le Journal 28. decembra 1934 o takem majaku, zgrajenem zapadno od Ouessanta v Bretanji. Ime mu je Nividic. Ako stoji stolp svetilnik daleč od celine, utegne postati življenje na njem enolično, dolgočasno. V početku lanskega decembra je pisal ne vem že kateri list onkraj Rokavskega preliva, da se čuvaji na svetilnikih ne marajo ločiti od golobov pismonosov, ki jih oblastvo hoče nadomestiti z brezžičništvom. To stališče samotarjev, ki jih daleč od doma največ ovija oblak in megla, je seveda razumljivo. Prihod golobov, živih stvorov, prinaša vendarle več razvedrila kakor pa brezosebna zveza po brezžičnem brzo-javu. Nekateri stolpi svetilniki stoje na težko dostopnih klečeh, n. pr. Berlingas, divjih otočkih na zapadu portugalske obale. Valovi pljusknejo včasi preko stavbe ter polomijo svetilke. Celo ob mirnem vremenu se baje primeri, da se iz globin nenadoma dvigne zaganjavec in odnese s seboj Hudi, ki tega obiska niso pričakovali. Tu pa tam takšna nHnskava odtrga ves stolp. Edystone v Rokavskem prelivu daleč od Plymoutha je bil trikrat izpodjeden v manj ko sto letih. Le podzidek je kljuboval. Ko je avgusta 1883 Krakatoa bruhala, je vzvalovel silen zagnanec, visok 40 m, in pometel ves Indski ocean, bežeč do Madagaskara. Pustil pa je nepoškodovan — čudo prečudno— stolp svetilnik v bližini Sundske ožine. -»Požrak« je šinil preko njega in ga popolnoma žalil. Toda stražnik je ostal živ, edino on v razdalji večkrat po deset kilometrov naokrog, koder je bilo vse zdrobljeno ali potopljeno. Ali v peklenskem trušču in gosti temi se mu je zmračil um in moral je v bolnico. Ochs, Vater, Esel und Kuh, Gott geb' ihnen die ewige Ruh ... 7 njegovem kraju imajo prečudno cerkev, o kateri je mogel duhovnik izjaviti: »Če gredo vsi verniki noter, ne gredo vsi noter; če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter.« V Orebiču, nazva-nem po plemičih iz Bakra, imajo med drugim tudi porezni ured, kar se baje po slovensko glasi: porazni urad — eden maloštevilnih zgledov, kjer mi pišemo a, srbohrvaščina pa e kot v čakati — čekati. Zanimalo me je, kar je pravil o laškem filmu v Ameriki pod imenom »Italia«, Pogled na OREBIC Ta primer ni osamljen. Pod vplivom te psihoze se pomalem zmeša marsikateremu čuvaju. Tako se je pripetilo nedavno na Suakinu v Rdečem morju. Slično se zgodi v velikih puščavah, n. pr. v Tanezruftu, osrčju Sahare, kjer je pri postaji »Bidon 5« zblaznel oskrbnik. Tu pa tam umrje stražnik na majaku od lakote, če ga ni mogoče zaradi hudega vremena preskrbeti s hrano. Tak konec je storil pred začetkom našega stoletja eden od dveh čuvajev v Roches Douvresu. V Orebiču nas je s polotoka Pelješca pozdravljal napis: »Zdravo, nado Jadranska!« V bližini so imeli avstrijski dijaki svoje taborišče. Kakor menda vsak trgovski potnik je naš Prelesnik prelestno navihan, zabavati zna, da je kaj. To pa ne vem v kolikih jezikih. Ako treba, ti citira nemške verze: Hier liegen begraben vom Blitz erschlagen na katerem je bila vsa Dalmacija z mesti: Spalato, Ragusa, Gravosa, Sabbion-cello, itd. Jugoslovanski ljudje so jim ka-li vse razbili.... Od laške strani je bržkone dobila podatke Ženevska tribuna, ki 24. nov. 1934 pod naslovom »Lit-toral italien« poleg drugega omenja zgodbico iz Kraljeviče: »un de ces squa-les a meme devore, pres de Porto Re, sur la cote de 1' Adriatique, une infortunee baigneuse.« Prej omenjeni Sabbioncello, naš Pelje-šac, je bil, kakor so vedeli v Plinijevih časih, nekoč otok. Kot posebnost njegove živane (favne) omenim šakala, ki razen še na Korčuli, Mljetu in šipanu ter Grški ne živi nikjer več v Evropi. Do pred kratkim je imel polotok tudi dokaj kač. Zato so glavno njegovo visočico (kulminacijo), brdo Sv. Hijo, Italijani nazivali Monte Vipera. Prijetno je gledati galebe, kako blagoslavljajo sinjo morsko plan. Galebi — pomorščaku svete ptice, saj ga spremljajo, ko je izginilo že vse suho ozemlje in slednje zračno bitje z vidika. Če galebov ne bi bilo, bi jih bilo treba izumiti. Brez njih bi bilo marsikatero mesto veliko manj živahno in prikupno. Kadar sem se vozil skozi Monakovo, mi je bilo posebno veselje opazovati, kako skladno in spretno švigajo nad reko, vreščeč in hreščeč lovijo kosce kruha, IBj judje, ki zatrjujejo, da traja I močan nahod brez zdravnika ■f prav tako dolgo kakor z zdrav-MHI ljenjem, imajo nekoliko prav. Razlog za to je deloma v tem, ker veda še ni našla pravega bistva prehlada. Ker pa je treba sovražnika prej spoznati, ako ga hočemo premagati, moremo v večini primerov zatirati le nevšečne spremljevalne pojave, ne moremo pa zatreti zla v korenini. Vsi poskusi za izdelavo kakšnega cepiva zoper prehladne bolezni so ostali do danes brez enoznačnega uspeha. Kori- ki ga prepotniki mečejo v zrak. Samo roko dvigni, kakor da misliš kaj zagnati, pa glasno privršče in z odlično brzino ujamejo dar kar v zraku. Požrešni so pa, da je že kar od sile. Tudi Ženevi dajejo poseben pečat, kakor je poročala tamkajšnja Tribuna 15. XII. 1934. Otrokom kar iz rok pobirajo krušne drobtine. DALJE stiti pa bi mogli le tedaj, če bi bilo zares dokazano, da povzročajo v vsakem primeru prehlad nalezljive klice. Tako morejo n. pr. delne ohladitve zadostovati za »prehlad«, ne da bi bil potreben stik s prehlajenim človekom. Prehlad slabi odpornost organizma Današnja veda si razlaga to tako, da nastopi zaradi prehladitve pred vsem motnja toplotne regulacije v organizmu. Kožna toplota, potrebna za izhlapevanje znoja, ki jo vzdržuje kroženje krvi na po- A J JE „P R E H DR. MED. IN PHIL. G. VENZMER JOS. KLADNIK POTOK POZIMI (lesorez) trebni višini, utrpi škodo: kajti mraz skrči fine krvne cevi, ki se iztekajo v koži. To pomeni istočasno tudi motnjo v prehrani kože. Zato trpe prav posebno še nežne in občutljive sluznice, kjer so doma neprestano številne klice, ki ne morejo pri normalni odpornosti organizma razviti nikakšnih bolezenskih lastnosti, ki pa nastopijo takoj kot povzročitelji bolezni, če utrpi škodo naravna odpornost telesa n. pr. s pravkar opisanim potekom »prehlada«. To se nedvomno zgodi pri vnetju pljuč in pri influ-enci. Neviden strup? Do zdaj še niso mogli pod drobnogledom dokazati obstoja vidnega povzročitelja tako zvanih »banalnih« prehladnih bolezni, pred vsem nahoda. Zato menijo, da je odgovoren za postanek lahkih prehladov neki nevidni strup (vinus). Kjer ni tega, ne morejo razviti nobene prehladne bolezni nikakšni vplivi kakor prepih, ohladitev, mokrota itd. Zato se pri umetnih poskusih, kakor sta jih na pr. izvedla na sebi higienika Biirger in Bachmann, nikoli ne posreči povzročitev prehladne bolezni po nasilnih ohladitve-nih postopkih. Tudi opazovanja o zdravstvenem stanju ljudi, ki žive tako rekoč med »idealnimi« pogoji za nastanek prehladov, dokazujejo isto. Zima brez nahoda Tako so n. pr. ugotovili, da ni na Gru-mantih (Spitsbergih) v času od novembra do maja, t. j. po odhodu zadnjega parnika pa do prihoda prvega, niti enega primera prehlada. In vendar živi tamoš-njih 500 rudarjev v skrajnih razmerah, ko bi morali biti po splošnem mnenju zmerom vsi prehlajeni. Prebivajo po preveč kurjenih vlažnih barakah ter gredo rano zjutraj brezskrbno v ledeni mraz in veter. Komaj pa pristane v maju prva ladja na Grumantih, že se pojavi v nekaj dneh huda prehladna epidemija med rudarji! Seveda pa se ne sme zamolčati, da se morejo po drugih naziranjih, n. pr. po mnenju higienika prof. W. Bachmanna, razviti lahke oblike prehlada tudi brez neposrednega sodelovanja kakšne klice — zgolj kot posledica motnje ravnovesja v mehanizmu toplotne regulacije. V praksi pomeni to, da se je treba varovati tako pred prehlajenim človekom kakor pred vplivi mraza, ki lahko pripravijo sicer »nedolžnim« klicam tla za razvoj bolezenskega delovanja. rb cvetice-drevesa Med 800 vrstami drevja in grmičja, ki jih pozna flora Novega Zelanda, je približno 600 takih vrst, ki se ne najdejo nikjer drugod na svetu. Posebnost tamkajšnjega rastlinstva je, da je med polovico samo lesnih rastlin in da rasto tamkaj mnoge naše cvetlice kakor drevesa. Celo fuksije, vijoliee in marjetice zrasto tamkaj do 10 m visoko. nafta — rastlinskega izvora Po metodi profesorja Fischerja za dokazovanje najmanjših množin klorofila (listnega zelenila) in hemina (krvnega barvila), ter njunih derivatov je preiskal dr. Treibs iz Monakovega različne škriljevce in izvirke petroleja ter dognal, da so v petroleju v pretežni množini porfirini, ki izvirajo od listnega zelenila, dočim porfirini izvirajoči od krvnega barvila, daleč zaostajajo za njimi. S tem bi bilo dokazano, da so bile pri tvorenju petroleja v veliki meri udeležene tudi zelene rastline. Stara teorija, po kateri naj bi nastal petrolej iz maščob živalskega izvora, ne velja več. Dr. Treibsu se je tudi posrečilo dokazati, da so se tvorila mineralna olja pri temperaturi, ki ni mogla nikdar presegati 300 stopinj Celzija. H. Gutgesell: ŽE JE CAS! (lesorez) ZGODBA 0 FLORJANU SAPOTNIKU ludvik mrzel nadaljevanje 1 ■ i ratka je noč od večera do polil noči, dolga, brez konca in kra-L^ ja je od polnoči do jutra. L_ Da, dolga je, pa čeprav stoji človek na straži, čeprav ga I _IJ opravki kličejo k budnosti vsak čas. Ej, blagor ljudem, ki so trdnega spanca, jutri jih čaka lep dan, lahko bodo živeli do konca. A bog mu pomagaj, kdor bulji s topo mislijo sredi noči — če jutri ne pridejo žandarji ponj, ga bo že zadel kakršenkoli drug križ. Ko se otroci rodijo na svet, vedo prav toliko o njem kakor nič. Pozno, strašno pozno človek spozna, kam je prišel in kako. Kaj si je neki mislil Florjanov mali to noč, ko je skušal spati na slamnjači svojega očeta v kasarni na Njivi? Eh, vsaka misel, ki bi mogla zagoreti pod tem stropom to noč, bi bila še za Florjana samega pretežka. Spal je mali, kolikor je mogel, a kadar se je predramil v mokrih cunjah, je za-vekal na vse mlado grlo, da se je trdo odbijalo od oboka pod stropom. — Krščen duš, so robantili fantje in se kobalili z boka na bok, ko so se dra-mili iz toplega, po lenobi in neblagi sapi dišečega spanca. Ali še ne bo miru ? Vsake komedije mora biti enkrat kraj. — Da, je rekel Florjan, saj bo precej spet zaspal. Samo trenutek potrpljenja, fantje, samo trenutek. In se je sklonil nad skrinjo in poiskal svežih cunj. Nosil ga je v naročju po hiši sem in tja, podnetil je ogenj v kuhinji in pristavil zanj kamilčni čaj. In glej ga, čudež, čez malo je zmeroia spet zadremal nazaj. Potem ga je lahko spet položil na posteljo, sedel tudi sam na rob zraven njega in čakal, da že vendar vstane dan. Ah, kako dobra so jutra po takšnih prečutih, v nič zavrženih nočeh. In kako strašen je dan za človeka, ki mu ni več rešitve. Ko je v cementarni odžviž-gala peta ura in je speča vojska planila na noge — kaj boš zdaj, Florjan? Vsako jutro se je v kasarni začelo s tisto svežo, veselo radostjo, ki jo premore prav vsako, še tako majhno življenje: ropot pokrova, ki ga ljudje v hlastajoči naglici spuščajo ob skrinjo, klopotanje cokelj ob kamenitih tleh, bučanje vo- de v škaf pri vodovodu. Tako se je začelo jutro za človeka, ki je imel dan pred seboj. A Florjan Sapotnik je nemo, bedno sedel na robu svoje postelje in brez posla zrl v ta vrvež, ki mu je iznenada postal tako neznansko tuj. V delovne cunje okomotan, ki se je v njih zdel še bolj majhen in otroški, je obstal Serajnik pred njim in mu ponudil črne kave v pločevinasti vojaški skodeli. — Saj ni kdo ve za kaj, je dejal, malo preveč cikorije se mi je usulo, ampak je že za silo. In ti najbrž ne boš utegnil, da bi sam zase kuhal. — Eh, saj ni treba, se je branil Florjan. Sam boš pa tešč hodil zdoma. A vseeno je vzel, in ko je nagnil k ustom, je v dušku izpil. Takole je bila navada med kameradi na Njivi, da so človeku zjutraj, opoldne ali pa zvečer prinašali na posteljo kaj malega, kadar je bil bolan. — Kaj boš pa ukrenil zdaj? je vpraševal Serajnik. To ga boš pa že moral dati kam v rejo. — Da, ponoči sem premislil vso stvar in sem napravil načrt. K Sv. Jederti ga bom zanesel, k sestri. In potem je Serajnik šel, vsa Njiva se je polagoma izpraznila. Tudi tistih, ki so popoldne imeli šiht, ni dolgo zdržalo pod odejo. Počasi so se drug za drugim postavljali na noge, se prete-zali sredi prostora, si močili lase pri vodovodu, si pred šipami v oknu delali preče. In ko so bili tako pražnje opravljeni, so jo širokih korakov udarili v dolino, da se naužijejo brezdelja v po-menku z znanci pod kostanji na trgu ali pa ob požirku brinjevca v krčmi. Ko je Florjan Sapotnik ostal sam s svojim otrokom, se je začel tudi on pripravljati na to žalostno popotovanje, ki je bilo pred njim. In medtem ko je vlekel iz skrinje svoje pražnje reči, mu je marsikatera grenka misel mimogrede kanila v dušo. Da, človeško življenje je, če se tako vo~ie, v resnici podobno karoli, ki v nji iz kamnoloma vozijo po žičnici kamen v drobilnik: izpod gore do drobilnika teče polna, potem pa zmerom prazna nazaj. Da, vsako življenje se vzpne nekje do svojega vrha kakor sonce, kadar stoji sredi neba, potem pa tiho zdrsi v najgloblje brezdno pod seboj. Ah, ti moj ljubi bog, ali ste že stali kdaj na prisojnem bregu in ste videli tisto minuto, ko pade sončna obla za goro? Kakor veliki črni jezdeci hite sence čez polje in se v dolgih korakih vzpno do zadnjih vrhov. Ti stojiš tu, mrak se tiho gosti okrog tebe, po-malem zrase tema od zemlje do neba, ti pa stojiš tu in toneš na najzadnje dno. In vse, kar lahko storiš, je, da za- pahš vžigalico tu doli pod zvezdami, ki so svetovi. Da, nekaj je luči na svetu in nekaj teme in bog mu pomagaj, nad komer so sence obvisele za zmerom. Ko je bil opravljen, se je Florjan Sapotnik domislil, da bo že čas za na vlak. In ko se je domislil tega in je obstal pred svojo posteljo, da pretehta, v kaj bi ga neki zavil, ga je iznenada presunilo spoznanje, da prav za praV ne more. Le komu je vendar moglo priti na misel, da bo Florjan Sapotnik zdajle, sredi belega dne, nesel otroka po dolini na postajo, kupu listek pri okencu in s prtljago, kakršne svet še ni videl svoj živ dan, stopil med kmete, drvarje, agente in podobno gospodo v vagon? Ali si jih lahko predstavljate, zijala po dolini, stare, odslužene penzi-joniste z ugaslimi vivčki v brezzobih čeljustih, ki si leto in dan dajejo opravka ob nekakšnih piškavih, trhlih plotovih okrog svojih prokletih, niti počene- ga groša ne vrednih bajt, babnice s trebuhi, nabuhlimi od prepogostih rojstev in bede, na vratih krušnih peči, dekleta za napol zastrtimi okni, debele krčmarje in krčmarice na pragih njihovih hiš? Hej, ali ste jih videli, kako so pridrveli na kup, ali ste videli to najbolj smešno predpustno procesijo od Njive do postaje? Spredaj gre Florjan Sapotnik sam v lastni osebi, da, potrudil se je, da priredi cenjenemu prebivalstvu doline še .manna«, 6. ali (lat. izraz je tak kakor del modernega vozila) -f tvoja, 7. mož, ki v sv. pismu barko vozi + neko drevo (Plinius 13, 22. -Iste tri pismenke pomenijo pri" Župančiču: vek), 8. rabiti -f ablativ od »itu6« (hoja), 9. okrnjen ve-leinik »diffide« (ne zaupaj), 10. orjem (arare) + moli! (orare), 11. žvenklja (tinnire), 12. Bom + ablativ od »os« (usta), 13. koren moža, ki je prvi pisal o godbi (Lasu«) -f- sol, 14. vekinik od »adire« + grška oblika gore Ida«, 15. zbada (taxare, pis-menka x zavzemaj dve polji, ker izraža dva zvoka), 16 iz mene (krajša oblika za: ex me) + kupi! (emere). — Vse pokončne vrstice so obratnice. REŠITEV KR-IŽALJKE V ŠTEV. 9 Ra ar, Anna, ha ah, ecce, la al, aj ja, li il, en ne, he eh, abba, ro or. — Rahel a Lehar. ANEKDOTE Velikodušnost Priljubljeni igralec Ludvik Dessoir je slavil svojo petdesetletnico s precejšnjim bleskom in za bogato obloženo mizo. Račun je bil precej visok, kar je nekoliko pokvarilo razpoloženje. Družbo je rešil iz zadrege gostilničar sain, ki je izjavil svečano: — Spoštovani gospod Dessoir, dovolite, da vas tudi jaz počastim ob vašem življenjskem jubileju s svojim vinom. Obenem črtam polovico računa. — Ta velikodušnost, je nadaljeval igralec Se z večjim ognjem, me je presenetila in nočem, da bi stal pred vami osramočen. Zato črtam jaz ostalo polovico! In Dessoir je svečano raztrgal račun na drobne koščke. Kdo je kralj? Francoski kralj Henrik IV. (1353—1610) se je nekoč brez spremstva peljal v mesto, kjer so mu pripravili svečan sprejem. Med potjo je dohitel kmeta in ga vprašal, kam gre. — V mesto, rad bi videl kralja! — Dobro, pa prisedi, da ne boš kasnii, je dejal kralj in ga povabil na voz. Ko sta se pripeljala v mesto, je začelo ljudstvo vzklikati. Kmet si dolgo ni znal pojasniti tega navdušenja, končno pa je vprašal kralja: — Ali ste kralj vi ali jaz, ali pa so ti ljudje ob pamet? Namestu pečenke Pesnik Scarron, ki je v Franciji zelo slovel v prvi polovici 17 stoletja, je bil zmerom v denarni stiski. Na srečo je znala to nesrečo njegova žena spretno prikrivati s tem, da je vselej, kadar gostom ni imela česa postaviti na mizo, skrbela za dobro zabavo. Ko je bilo nekoč spet več goštov za mizo in je hotela gospa Scarron baš prekiniti zabavo, da bi začeli jesti, je stopil k njej sluga in ji zašepetal v uho: — Gospa, še zgodbico, danes ni pečenke! Zgodovinarji Francoski zgodovinar Pelisson je pisal zgodovino Ludvika XIV. Ko je rokopis predložil kralju in ga je kralj pregledoval, je našel na svoje začudenje, da je Pelisson omenil več njegovih ljubavnih razmerij. Ko je vprašal zgodovinarja, zakaj je bil tako podroben, je menil učenjak: — Veličanstvo, nekaj človeškega pa mora biti ponekod v vašem življenjepisu, ker nama sicer ne bo verjel prav nihče. PUST (R, Schneider — izrezanka).